Leto XYI.
V Celju, due 16. maja 1906. 1.
Ste v. 56.
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite ò-ankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in
petek -ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Zq. Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniu». namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja npravflištvu.
plačuje se vnaprej.	. v,
._ _ .
Za inserate se plačuje - 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inserirai!je znaten popust
-r-
,Opazke o češki politiki.
(Halje.)
Najprej se oslabi s tem čisto nemški značaj avstrijskega centralizma, potem pa vidim v tej spremembi značaju centralizma nado na decentralizacijo in konečno izpolnitev naših ihtev in želja. Z definitivno izgubo večine v državnem zboru izgube Nemci rudi interes na centralizaciji, s po-- močjo katere so mislili doslej ovladati in potujčiti ostale narode.
..Avstrijski problem je v tem, da f tobiljizključn» češki, poljski, slovenski, nemški patrijotizem zaeno že eo ipso dotao avstrijski ali z drugimi besedami. ako se oziramo na naše razmere. da bi se čutil češki narod tako C. srečnega in v Avstriji za bodočnost I tako bogatega, da bi videl v zagotov-? ljeni eksistenci države v njeni sili in ^mogočnosti tudi lastno silo in razcvit in zagotovljeno bodočnost."
1 Nikdo bi nam ne mogel šteti v feU$ ako bi zahtevali ' popolno "samostojnost in neodvisnost dežel češke krone. Polnili smo vse dolžnosti k L skupni državi, kakor so jih prevzeli R: naši predniki pri njeni ustanovitvi, f Da bi jih bila država polnila k nam, H ne moremo reči. Ali zdi se mi. da bi Vila le fantazmagorija misliti na ustanovitev take samostojne države, ako zaradi ničesar drugega, že zaradi odpora Nemcev, ki bi našli tako silno oporo i izven mej, da se razumen človek pri takih sanjah niti ne ustavi. Vendar to ne škodi, da bi pri nas ne bilo ljudi, ki zamorejo i to, vendar pozabijo na dolžnost, pokazati pot, ki bi vedla k taki osamosvoji. Splošno prepriéanjè vseh pri nas resno o politiki mislečih ljudi je, da je najvažnejši interes našega naroda pri sedanjih razmerah evropske in svetovne politike ohranitev Avstrije, seveda druge Avstrije, notranje boljše. Naj se I sodi o vsenemški politiki kakorkoli, . naj se že precenjuje ali podcenjuje, Kiiiaj se vzame resno ali lahko, vendar '.se ne da utajiti naravne neizogibne smeri gospodarske, in torej v modernih I razmerah tudi politične ekspanzivnosti nemške države. Ruski poraz na daljnem Vzhodu je v tem oziru razmere še poslabšal. Nemške sanje o važnosti novih tržišč v Kini so do velike mere za pokopane. Vse to oskrbi Japonska sama. V Afriki se nemški ko-É joniz&fiji ne godi posebno dobro, južna P Amerika je v resni nevarnosti zaradi L panamerikanizma Združenih držav, polj sebno ko se odpre japonski kanal, in ptakb ostaja Nemčiji samo bližnji Vzhod, Balkan in Mala Azija in tam si Nemčija pripravlja bodočnost s celo energijo in pravo nemško sistematičnostjo. In med Nemčijo in tem bodočim zavetjem nemškega izvoza leži Avstrija
in posebno naše češko kraljestvo. Naj se torej v Nemčiji še resnejše in lojal-neje odrekajo vseh velikonemških aspiraci]','vendar se ne more tajiti takta, da je iz Nemčije na bližnji Vzhod najbližja in najvarnejša pot čez Avstrijo, da Nemčija v tej svoji izhodni gospodarski politiki potrebuje pristanišča v Sredozemskem morju in da je torej samo logična posledica danih razmer, če se bo Nemčija brigala za to. da bi vsaj gospodarsko* vladala to cesto na Vzhod po suhem in po morju. Da ima pa tako gospodarsko ovladanje gotovega ozemlja za posledice i politični vpliv, o tem ne more biti vsled zgodovinskih izkušenj najmanjega dvoma. Nemčija mora skrbeti za to. da bi bila Avstrija k njej v takem razmerju, da bi mogla računati z avstrijskimi železnicami kakor s svojimi >jn s Trstom kakor s svojim pristaniščem. Pot k temu je najožja carinska zveza. — in posledica take zveze je politična odvisnost slab-.	čni :■■ a . ."
■.Halj* prlliodi
— Državni zbor. A' seji dne 15 t. m. se je predstavil zbornici novi ministrski predseiinik. Princ Hohenlohe jt1 v svojem govoru povdarjal. da smatra vlada kot prvo točko svojega programa volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. Vlada stoji na stališču, da naj enakim dolžnostim odgovarjajo enake pravice. Avstrijska državna zavest, avstrijska parlamentarna ideja se bo po taki volilni reformi le poživila, in če bodo vsi imeli od države pravice, bodo vsi sloji tudi državi prijazni. Volilna reforma ne bo zginila z dnevnega reda in kjer se družnjeta državna potreba in ljudska zavest, ne more ju nihče premagati. Volilna reforma ostane za vedno na površju. Zato opozarja poslance, naj ne zavrnejo roke. katero jim podaja vlada, da skupno najdejo pot k rešitvi tega vprašanja. Vlada bo jstonda bo izvršila svojo veliko tologo. Volilna reforma bo izvršila ♦i*'! jia'rodjio.öfno..spravno ifeTo in nbla-
Svetovno-politični pregled.
— Parlamentarni položaj. Ministrski predsednik princ Hohenlohe je dne 13. t. m. konferiral s Pradejem in s Kathreinom. Kathrein se je v imenu nemških klerikalcev izrekel za splošno, a zoper enako volilno pravico. Posebno zanimiv je Hohenloheov pogovor s Pradejem. Prade je izjavil, da ne smejoSlovanidobiti ne enega mandata več, nego jih bodo imeli Nemci in Italijani in zahteval je. da se mora v takem zmislu izvedena ureditev' okrajev postaviti pod varstvo d v e t r e-t j i n s k e večine. Končno je zahteval posebno n are db'o glede nastavljanja državnih uradnikov naČeškem. Ministrski predsednik je nato rekel, da se narodnostne i n politične zahteve ne smejo spravljati v zvezo z volilno reformo. Vlada je pripravljena storiti kar mogoče, da se doseže kompromis med strankami, če pa se izkaže, da je kompromis nemogoč, potem predloži vlada odseku za volilno reformo n a č r t, . k i bo nespremenljiv. (To se pravi načrt, ki se na vsak način uveljavi). Nadalje se je Hohenlohe izrekel, da se za sedaj izvede „malo parlamentarizi-ranje"' ministrstva, po končani volilni reformi pa da se ministrstvo popolnoma parlamentarizira.
— Politični položaj. V poslanskih krogih se govori, da je kompromis med vlado in Poljaki že skoraj perfekten; vendar so še težkoče v zadevi češko-nemškega kompromisa za volilno reformo.
I '	*■	y
I žila iiasprofstva tudi na drugih poljih, j (Mede razmerja do Ogrske je dejal, da se morajo razmere urediti. Vladi se že pogajati. Ministrski predsednik bo gledal na to. da se varujejo obojestranski interesi, nikakor pa ne bo pripustil, da bi se avstrijski interesi kaj prikrajševali. Pr; tem računa na pomoč zbornice. Ministrski predsednik konča svoj govor z obljubo, da bo vlada pri upravi države napram vsem narodnostim dobrohotna. Vlada hoče po volilni reformi državne temeljne zakone okrepiti. Cilj vlade je: socialno in narodnostno složna, krepka Avstrija. (Burno pritrjevanje.) — Po govoru ministrskega predsednik^ je zbornica z 108 glasovi proti 47 odotaila vsenemški predlog, naj se otvori debata. Schönererjev predlog v razmerju do Ogrske je bil po kratki debati odklonjen. — Govori na-to grof Stern-berg. ki napada novega ministrskega predsednika, posi. Stein pa v svojem govoru bivšega predsednika Gautscha. V svojem govoru je izrekel posi. Stein h koncu te-le besede: ..Nam je dinastije in države malo mar, nasprotno, mi imamo le eno nado in eno željo, da bi bili končno rešeni iz te države, da končno nastopi to, kar mora naravno nastopiti, razsulo te države, da more nemški narod Avstrije v bodočnosti srečno živeti izven te države pod slavno zaščito: Hohen rollern cev."' (Tako jasno je doslej govoril malokateri Vsenemec, in radovedni smo, ali bodo nemški listi, ali bo celjska vahtarca še dalje mogla tajiti vsenemške načrte!!) — Po poročilu imunitetnega odseka se izroči sodišču posi. dr. Tavčar. — Prihodnja seja v petek.
Otvoritev ogrskega državnega zbora. Konferenca ogrskega ministrskega predsednika Wekerleja pri cesarju dne 12. t. m. je trajala celi dve uri. Definitivno se je določilo, da pride cesar dne 20. t. m. v Budapešto, a 22. otvori slovesno državni zbor s prestolnim govorom v kraljevem, gradu. Prestolni govor bo naglašal, da se je med kraljem in narodom dosegel mir, a dotaknil se bo tudi zunanjega političnega položaja, naglašajoč. da tro-zveza tvori slej kot prej nepremakljivo podlago za zunanjo politiko države. Po avdijenci je bila skupna ministrska konferenca, ki se je bavila z gospo-darsko-političnimi razmerami med obema državnima polovicama. To je bilo tembolj potrebno, ker bo ogrska vlada že najbrže 23. t. m. predložila ogrskemu parlamentu vse predloge, ki se tičejo ustavne obnovitve na finančnem in gospodarsko - političnem polju, med obema državama.
—	Otvoritev ntfrskeg;« državnega zbora. Listi poročajo, da se je doseglo med jiarodnostnimi poslanci na Ogrskem, da bodo rumunski, srbski in slovašKi poslanci tvorili poseben klub. da bodo vložili skupno adreso in provocirali debato.
—	Volilna preosnova. Mej poljskimi državnimi poslanci se zatrjuje, da se je med predsedstvom poljskega kluba in ministrskim predsednikom princem Hohenlohejem že dosegel kompromis glede volilne reforme, in sicer na sledeči podlagi : 1. S t e v i 1 o g a-liških mandatov se zviša od 8 8 na 10 0; 2. razdelitev volilnih okrajev se na podlagi predlogov jioljskega kluba spremeni tako, da se zagotovi poljsko posestno stanje; mesto Lvov dobi 6, ne pa samo 4 mandate; princ Hohenlohe bo v programnem govoru izjavil, da prizna zahtevano razširjenje deželne avtonomije za upravičeno in da je vlada pripravljena, tozadevne zahteve v marsičem upoštevati; 4. oddelek za Gališ.ko pri najvišjem sodnem dvoru se opusti ter se ustanovi poseben gališki sodni dvor v ' Lvov u.
—	Odškodnina nemškim državnim poslancem. Državni zbor je 12. t. m. na drugem čitanju vsprejel predlog, po katerem bodo členi državnega zbora dobivali 3000 mark letne odškodnine ter svobodno vožnjo na vseh nemških železnicah za dobo zasedanja.
—	Turško-angleški spor. Turška vlada je naznanila angleškemu poslaništvu, da Turčija umakne svoje čete od egipčanske meje in da privoli regulaciji meje po mešani komisiji. Nota pa naglasa sultanovo suvereniteto in stavlja pogoje za angleške obmejne
straže. Angleško poslaništvo v Carigradu ni zadovoljno z odgovorom, turška vlada pa upa. da bo angleška vlada vzela turški odgovor na znanje.
— Švedski državni zbor je z 126 proti 18 glasovom odklonil vladni načrt za volilno pravico ter je s 118 proti 26 glasom sprejel predlog za splošno volilno pravico s proporcijonalnim zi-stemom in znižanje volilne do'oe za člane I. zbornice od i) na 6 let.
Dopisi.
Celje. Učiteljsko .društvo za celjski in laški okraj je zborovalo 29. dne aprila v Celju. V svojem nagovoru pozdravi tovariš predsednik v obilem številu došle tovariše, šolskega nadzornika g. Schmo-ranzerja ter na novo pristopivša tovariša gg. Rud. Božiča iz. Laškega in .Tak. Vrečka iz Šoštanja. Omenja, da smo izgubili vrlega člana iz laškega okraja, tovariša g. Hohnjeca. ki je postal nadučitelj v Kozjem. Naše društvo se ga s prijetnostjo spominja, ker je bil priden obiskovalec naših sestankov, a tudi vesel in zabaven družabnik. Gospod profesor .losip Stritar se je na brzojavno čestitko, ki mu jo je društvo poslalo ob slavnosti njegove sedemdesetletnice. odzval z zahvalo. — Po pre-čitanju in odobrenju zadnjega zapisnika so se izvolili delegatom za letošnjo glavno skupščino „Zaveze" v Šoštanju sledeči tovariši oziroma tovarišice: gg. Fran Brinar. Lovro Šah, Rajko Vrečar, in gospa Ida Wudler, namestnikom pa: g. Lud. Černej, gdč! Nika Kosijeva, gg. Ivan Logar in Fran Pristovšek. Govorilo se je dalje o uvedbi dvomesečnih počitnic na ljudskih šolah na kmetih. Že letos stopijo v veljavo dvomesečne počitnice, ki pa naj bodo, če le mogoče, povsod enotne, in sicer od lò. julija do 15. septembra. Deželni SolsKl svet zeli tiral; da bi bil povsod začetek šolskega leta v jeseni. Nato se sprejmfe enoglasno tovariša Brinarja stavljeni predlog: Naše društvo izrazi željo, naj vsi šolski voditelji delajo na to. da začno v našem okraju velike počitnice s 15. julijem. Ta želja se naj izrazi tudi okrajnemu šolskemu svetu.
—	Tovariši, ki so bili povabljeni k zaupnemu shod« 10. t. m. v Celje, naj naznanijo to našemu društvu. — Maj-nikovo zborovanje odpade, prihodnje pa se bo vršilo po velikih počitnicah.
—	Nato sta tovariša gg. Fr. Brinar in Fr. Krajnc razmotrivala o razdeljenem in nerazdeljenem času pouka. Naštela sta mnogo razlogov, Ki govore za in proti omenjenem pouku; po temeljiti razpravi se je vnela živahna debata, v katero so posegli tovariši gg. Černej, Kveder, Schmorauzer in drugi. Povda-rjalo se je. da bi bilo dobro, da bi se od slučaja do slučaja uvedel v poletnem času nerazdeljen pouk, ki bi se pričenjal ob 7. uri zjutraj ter- bi trajal do 11., 12. in po potrebi tudi do pol 1. ure. Tudi v "zimskem času, kakor meni tovariš g. Krajnc, bi naj bil nerazdeljen pouk. ki bi trajal od 9. do 1. ure. to pa zlasti v hribovitih krajih, kjer imajo otroci daleč do šole. Z uvedenjem nerazdeljenega pouka bi seveda morale odpasti vse olajšave šolskega obiskovanja. Na vseh šolah našega okraja bi ne kazalo uvesti nerazdeljenega pouka, a tam, kjer je tak mogoč, se naj skusi. Tovariš g. Krajnc je prosil našega zastopnika v okrajnem šolskem svetu, naj tu vsako gibanje za nerazdeljen pouk podpira, kar poslednji obljubi storiti, obenem pa tudi pove, da je celjski okrajni šolski, svet že določil nekatere šole, ki naj bi za skušnjo imele nerazdeljen pouk. — O „Učiteljskem delovanju izven šole"' sta razpravljala tovariša gg. Lud. Černej in Anton Pe-triček. Jedro govora je bilo: Učiteljstvo
deluje mnogo izven šole in sicer a) za zaslužek, b) brez ozira na zaslužek (idejalno delovanje.) a) Ker zahteva šola "celega moža, naj se da učiteljstvu dovoljua plača, da se mu ne bo treba baviti s stranskimi zaslužki, ki deloma nikakor ne povzdigujejo njegovega ugleda, ali ga store neodvisnegalP vsekakor pa — šoli na kvar po nepotrebnem izčrpavajo njegove telesne in duševne moči. b) Idejalno pa naj učiteljstvo deluje, kolikor mu to dopušča čas in sposobnost. Taka dela so: pisateljevanje. komponiranje,. znanstveno delovanje, godba, petje, delovanje v raznih zastopih. v dobrodelnih in- narodnih društvih, na gospodarskem polju i. t. d. Nehvaležnost naj nam ne vzame • veselja in morebitni neuspehi ne poguma!. V politiki bodi učiteljstvo dobro verzirano. ohrani pa se kolikor toliko nad političnimi strankami, s čimer pa ni nikakor rečeno, da bi naj ne zastopalo odločno svojega prepričanja. Ako nas ne ljubijo, respektirajo naj uas vse stranke. Končno bodi učitelj dobrohotni svetovalec občanom ter jih vodi vztrajno, a previdno in taktno po potu vsestranskega napredka. Glavno torišče učiteljevo pa je in ostani — šola!
Po tem jako zanimivem zborovanju sešlo se nas je večina tovarišev v „Skalni kleti", kjer nam je pri dobri postrežbi in neprisiljeni} zabavi prehitro minil čas.
Rogatec. Ni ga lahko na vsem slovenskem štajerskem najti kraja, ki
bi bil v narodnem oziru od Slovencev »
tako zanemarjen, kakor je Rogatec. Duhovščini so žal od zgoraj vezane roke (kakor se je to že večkrat očitno videlo), menda zato. ker je velika večina rogaških nemškutarjev v krščanskem oziru tako pridna, da celo leto cerkve od znotraj ne vidi. Pa ti visoki politiki ne vidijo, da kakor gin e slovenska zavest, tako gine tudi krščanska in narobe. Vsako barantanje z nemšivft-tarji je glupo. Le odločna vojska in nevihta bi zrak sčistila. Nemškutarska ' stranka na slovenskem Štajerskem je najpodlejša. fakinaža, ki se da sploh še kje na svetu najti. Njej se mora napovedati neusmiljeni boj kakor Židom.
Sedaj se v Rogatcu nemškutarjem pušča popolna prostost, da delajo, kar jim drago. Zdi se, kakor da vlada tu kak turški paša, tako se ravna v občini in v šoli. Napisi so seveda povsod edino nemški, Slovence se popolnoma prezira, kakor da jih ni. Ljudstvu se usiljuje v uradih v prodajalnicah in gostilnah le nemščina in ljudstvo vse to trpi, kakor da bi moralo tako biti ter lomi nemščino, da človeka ušesa bolijo, da je joj. Slovenci, ali Vas ni sram. da tako sani sebe zaničujete? Ne idite več v gostilne in prodajalnice, kjer se Vam nemščina usiljuje! V urad-nijah ne govorite drugače kakor slovenski, ker uradniki so dolžni z Vami govoriti slovenski, drugače jim pa hrbet pokažite.
in rogaška šoia. ta je šele prava prismodarija. Slovenski otroci — in šola popolnoma nemška. Le dve urici na teden se nekaj slovenskega cita, to je vse. Rogaški nemškutarji bi najrajši slovenski jezik popolnoma zatrli, ko bi mogli. Pa naj ti nemškutarji pomnijo, da od Slovencev živijo. Tem prismodam seveda ni kaj za to, da bi se otroci kaj prida naučili, ampak da bi le nemški blebetati znali, če razumejo, kar blebečejo, ali ne. Da, otrokom se celo pod kaznijo prepoveduje izven šole govoriti slovenski! To je vendar skrajna nesramnost! In da bi učitelj ja ne mogel otrokom kaj po slovenski pojasniti, sta tu celo dva učitelja, ki niti slovenski ne znata. Kdaj bode konec tega nemškutarskega nasilstva? Slovenci, na noge!
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Za dijaško kuhinjo v Celju
je darovala g. Milka Mankoč v Trstu 15 K mesto cvetlic na krsto malega Zorana R o b 1 e k a v Žalcu. Iskrena zalivala!
—	Koncert gospe Maruše Skä-love v celjskem „Narodnem domu", ki se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. utegne postati v vsakem oziru nekaj izvan-rednega. Gospa Skälovä je umetnica v pravem pomenu besede. V vseh mestih, kjer je dosedaj koncertovala, je žela nepopisno slavlje. Tako pišejo p. pr. brnske „Lidove Noviny": „Z nestrpnostjo smo pričakovali trenotek. v kojem nam je bilo slišati tri umetnike, o kojili gre glas. da borno uživali poseben užitek. In nismo se varali. Prima-dona gospa Skälovä nas je očarala s svojim nežnim, a zopet jakim. tu mehkim. tam strastnim glasom, katerega zna ona kot izvrstna umetnica čudno obvladati. Od njene heroične, a zopet srčne molitve Libušine počenši, pa- do zadnje točke ugrevala je v naših srcih največje simpatije." Kako jo častijo na slovenskem odru v Ljubljani, nam kaže „Slov. Narod", ki je pisal ob priliki uprizoritve Lohengrina: v prvi vrsti gre zasluga gospe Skälovi. Ta je umetnica, ki zna z vsako partijo občinstvo očarati in razgreti. Kot Elza v Lohengrinu ni samo sprejela glavne črte njenega značaja, nego uživila se je tudi v vsako potezo te težke partije ter tako ustvarila pravi umotvor. Kakor je izborna igralka, tako je tudi odlična pevka. Vse je popolnoma izgla-jeno, izcizelirano in gladko izvedeno, tako, da je vsaka glasbena malenkost, vsaka nijansa kulminirala do popolne višine. Slušatelj je čutil, da so čarne melodije tekle naravnost iz srca pevke. Divili smo se. kako je znala izvesti gospa Skälovä graduacijo od brezpri-merne "ljubezni v 1 dejanju do onega silnega dramatičnega naglašanja v zadnjem aktu". Slično pišejo vši, tudi najboljši tuji listi, kakor „Pester Lloyd" itd. Pričakovati imamo* torej prav poseben užitek. Vrhu tega pa je del čistega dobička namenjen naši uborni „Dijaški kuhinji". — Predprodaja vstopnic je v „Zvezni trgovini" in ker se 10% od predprodanih vstopnic daruje dijaški kuhinji, je le želeti, da naše občinstvo v največji meri seže po vstopnicah v predprodaji.
—	„Slovenski tehnik'". Prilagamo danes drugo številko tega nam Slovencem davno potrebnega lista. Tehnična veda se je gojila pri nas doslej jako' malo. Članki v listu so pisani strogo znanstveno in bodo gotovo našli tudi med čitatelji „Domovine"1 hvaležne bralce. Le hvaležni moramo biti mladim slovenskim tehnikom v Pragi, da se žrtvujejo -za to težavno delo. Jamstvo, da je list res dober, nam daje že ime njegovega glavnega urednika, profesorja češke tehnike v Pragi, J. V. Chraskega.
—	Pred celjskim porotnim sodiščem. (Konec.) Dne 12. t. m. sta stala pred poroto Pavel Arzenšek, 36 let star, posestnik v Sotenskem (okraj Šmarje) in Valentin Kurnik. 46 let star. dninar v Št. Miklavžu. Prvi je obdolžen. da je zastrupil meseca decembra leta 1902 svojo ženo z mišnico. drugi pa, da mu je mišnico dal. Obravnava je dokazala, da je Pavel Arzenšek svojo prvo ženo Cecilijo roj. Kosmač, vzel ne iz ljubezni, ampak ker so obeh starši to"hoteli; ljubil je ni nikdar; bila je bolehna in to ga je še bolj odvračalo od nje; imel je v njeni navzočnosti in kljub njenim ugovorom opravka z drugimi ženskami in še celo v pričo na parah ležeče Ceci-
lije se je pečal z drugo žensko. Pre- : iskava ostanka trupla v kem. zavodu v Gradcu je dognala zastrupljenje z ■} arzenikom. Neštete priče so dokazale j resnico trditev. tudi obtoženec sam prizna, da ji je dal mišniče enkrat v j ndeku. enkrat v vodi. Trdi pa. da ni 1 imel namena, jo usmrtiti, in se žago*] varja s slaboumnostjo. Zdravniki po- j trde, da ( ni na njem ni enega znaka j slaboumja. Stvar je prišla v javnost j šele letos na sledeči način: Ana Marš i je služila pri obtožencu, ker ji ni dal^j cele plače, ga je tožila in je tudi tal stvar, ki jo je hranila doslej kot taj-i nost, izpovedala. — Glede drugega ob- ] toženca se je dokazalo, da ni dal Ar- j zenšku mišnice. Porotniki so enoglasno j potrdili vprašanje glede Arzenška in j enoglasno zanikali vprašanje glede 1 Kurnika' Na podlagi pravoreka oprosti I sodišče Valentina Kurnika. Pavla Ar-J zenška pa obsodi v smrt na vešala. p Obsojeni se priporoči cesarju v pomi-loščenje.
Dne 14. in 15. t. i;i. je stala pred j celjsko poroto 48 letna Terezija Gobec. ; posestnica v Teržičah ; obdolžena je, da i je maja leta 1904 v Teržišah na zav-raten način umorila svojega prvega
J
moža Ivana Plavčaka. š tem. da ga jel zastrupila z mišnico. Stvar se je izve-1 dela še le lani v jesen, ker sta jo | ovadila njena dva najstarša otroka j iz prvega zakona, Ivana in Ivan. ki sta bila jezna, ker se je mati v drugič omožila in sta se čutila take v srojfe -dedščinah prikrajšana. Fakt, dognali iz obravnave, je sledeči: Ivan Plavčak je bil sicer zdrav, a bolj slaboten mož. sicer pa vesel življenja in dober go-i spodar. Dne 16. maja 1904 zaran je" šel v vožnjo z doma iz Teržiš pri Slatini v Kozje. Med potom mu je že večkrat postalo slabo, da je bljiival. Ko je prišel domov, se je vlegel. dobil je drisko — in kakor sta konštatirala izvedenca — so bila znamenja doftd-j gove smrti takšna, da se more govoriti o akutnem zaslrupljenju z arzemkoin (mišnico). Ker pa je bilo .znano, (ta ■ sta živela Plavčak in njegova žena Terezija sedaj'Gobec, skoraj večinoma . v prepiru, da ga je ona enkrat udm rila v kregu s sekiro po glavi, drugikrat vrgla za njim motiko itd., dalje, ker je Terezija že za življenja svojega j moža občevala skoraj zakonolomsko z drugimi, posebej z nekim Bratušo. in , iz nekaterih drugih okolnosti je javni obtožitelj upravičeno sklepal, da je možno, da ga je zastrupila žena. V medicinskem zavodu v Gradcu so našli | v ostankih Plavčakovega trupla še tako veliko množino arzenika (jnišnice), da je vsak dvom izključen, da bi ne hii • umrl na zastrupljenju. Kot izvedenec je porotnikom in sodišču celo stvar osebno razložil vseučiliščni profesor dr. Kratter. Državni pravdnik torej, stavi trditev, da je Terezija sed. Gob« tisto jutro 16. maja 1904 dala zajn-fl trek, in mu umešala mišnico. ki uplivajB kakor so potrdili izvedenci, po poldrndH najdalj po treh urah. kar se je tudifl resnici zgodilo, ker ga je v PodčetraM na potu začelo zvijati in je bljuvanj Obtoženka trdi, da mu tisto jutro S sploh ni dala z a j u t r k a. Neka-» tere priče so tudi potrdile, da je umrli ■ Plavčak dajal svojemu konju mišnico« in da ni izključeno, da bi je ne bili tudi sam jedel, ker je v dotičnili kraj« močno razširjena vera. da mora človeM ki svojemu konju da mišnico. tudi jfl jesti, ker sicer ga konj črti. PorotniM so torej, kakor je razvidno, imeli pfr® soditi zamotano in težko vprašani® ker po nijedni priči ni bilo dokazajB da bi bil Plavčak tisto usodepol»« jutro res doma zajutrkoval. Porotni^ so po daljšem posvetovanju vprašam ali je obtožena Terezija Gobec krho da je 16. maja 1904 z zavratnim na-|
I »enoni umorila svojega moža. mu dala v zajutrek mišnice, enoglasno zanikali. Na podlagi tega pravoreka l jè sodišče obtoženko oprostilo.
I — Porotna obravnava proti Ke-: kini. V četrtek bi se morala pričeti Sprotna obravnava proti Pavlu Kekiču. ßlaterega se dolži. kakor znano, da je bil poglavar ponarejalcev avstrijskih I Bukovcev v Ameriki. — Ivekič." o ka-||frem smo svoječasno poročali, da «živa veliko spoštovanje med svojimi
I hrvatskimi rojaki in med Sloveniji v pevelandu v Ameriki, je stal že dne Vi- i n 14. svečana t. 1. pred celjskimi ^»rotniki. Takratna porotna obravnava & je vzbujala veliko zanimanje, posebuo. I ker jf nastopil kot glavna priča neki h Američan Szusc.
|: Kekičev zagovornik dr. Karlovšek Re trdil pri obravnavi, da je pravi ■"krivec priča Szusc in da spada on ■šteto Kekiča na zatožno klòp. Za, to F svojo trditev je ponudil dokaze in da si izvrše se je obravnava5 preložila. Državno pravdništvo je ostalo gluho ■fpram zagovornikovim izvajanjem. Zastopnik državnega pravdništva je .celo zahteval, naj se zagovornika dr. Karlovšeka kaznuje, ker se drzne sum-l^iti to klasično pričo. — Ivekič je
__ naprej v zaporu, Szusc je pa
ponosno stopal po celjskih ulicah s I e, kr. avskultantom dr. Petritschekonà, v ■pereto je našel nakrat zvestega spremer palci ter se nemoteno zabaval z
■ymnimi nemškimi
so se vršile v žitu sl u zagovor-

,.frajlicami". Med v zitiislu za , niMi predlogov poizvedbe o Szusctt |#%iki in uspeli istih je ta, da.se državio pravdništvo ni upalo več obtožite vzdržati, ker se je izkazala popolnoma Kekičeva nedolžnost. O Szuscu ■se je izvedelo, da je živel v Ame-'iki sploh pod drugim imenom, da se imenoval „Knndze" in da je bil ivzaprav' on glavni ponarejalec. Szusc je pri porotni obravnavi meseca ma sveto obetal, da pride zoper priča v Celje, in da je državnemu fdmstvu vsak čas na razpolago, tj pa je izginil kot ,.kafra", ni ga ibiti ne v Ameriki in ne v prejšnji Ìgovi domovini* na Ogrskem, državno dništvo se trudi prijeti ,.tička". \ prepozno !
F&ogi Kekič pa je sedel, celo o po nedolžnem v preiskovalnem •m in si je med tem časom nalezel zaduhli temnici kal smrtne bolezni. ' nm povrne ta izgubljeni čas, kdo vrne velike stroške in veliko zgubo. tevo trpi vsled te preiskave? Skrbeti hočemo, da spravimo ta ij v širšo javnost, kakor se sploh io od sedaj naprej še večkrat (iti s preiskovalnimi zapori pri tu-
okrožnem sodišču. j.- Zgodnji roj. .Čebelarju-posest-ikn Francu Roje" na Prekorjih pri 'eljn s» rojile čebele že 12. majnika. :ar je vsekakor jako hitro.
-	Iz Vojnika. V nedeljo, dne majnika ob 3. uri popoldne priredi Inica v društvenih prostorih poučno
vanje: O vulkan iz mu in pore s i h (predava visokošolec Ivan rekoršek). Rojaki, ki se zanimate -, pridite!	Odbor čitalnice.
—	Bralno društvo v Št. llju pri eleu ju izreka tem potom gg. Martinu
c. kr. lin. str. komisarju in An-iKolencu, trgovcu v Celju, koja )ige in prispevke po 10 K za ibap) omare darovala, najsrčnejšo zahvalo!
Velike počitnice na ljudskih
dali se bodo razširile, kakor znano, šest tednov na dva meseca. Obenem ho. tudi čas istih premestil, in sicer , 1 16. julija do 15; septembra. Vsled se bo na vseh šolah brezizjemno do vsako šolsko leto 16. septembra, na katerih se je pričelo tekoče
pralav
šol, leto preteceno jesen, bodo bržkope že letos po novem redu t. j. 16. julija zaključile.
—	Laško. Odkar je postal naš šolski vodja g. Četina definitiven nadučitelj , začel je kazati javno svoje pretirano mišljenje. Prevzel je takoj vodstvo nemško-nacijonalnega pevskega društva in sicer namesto nadučitelja nemške šole, katerega so Nemci sami vrgli iz društva. Čarobno mora biti slišati iz Četinovih ust ,.lieb Vaterland" itd. Svetujemo" mu. da navadi svoj zbor tudi tisto:
Ko pa je stopil v službo,
postal je renegat! -------
Želimo mu mnogo uspeha in pa da bi ga na tako slaven način penzijonirali, kakor so njegovega prednika.
—	Na občnem zboru ,, Slo venskega društva" v Mariboru dne 13. t. m. se je povdarjalo, naj bi se od zunaj začelo inpulzivneje politično življenje. naj bi se vsaka količkaj važna pol. stvar javila političnemu društvu, da to more storiti potrebne korake. V novi odbor so voljeni: predsednikom kanonik dr. Mlakar, odbornikom: dr. Rosina, dr. Pipuš, pósi. Robič, dr. Korošec. dr. Dimnik, dr. Verstovšek. Cagran; namestnikom: Lorber, Thaler, Lingl.
—	Podvinei pri Ptuju. V noči od 13. na 14. zjutraj ob pol 3. uri je prišlo pri gostilničarju Kurešu med fanti iz Spulile in Podvinc do krvavega pretepa.
—	Smrt v pijanosti. Dne 12. t. m. je šel ,29 letni viničar Jurij Vrančič iz Cirkmce pri Št. llju pijan domov. Ko je šel čez železniško progo, se je spod-taknil, padel in obležal.' Kmalu je prišel poštni vlak in mu (Odrezal obe nogi. Čuvaj ga je našel še nezavestnega, Dne 13. t. m. so sa prepeljali v bolnišnico v Maribor, kjer je še isti dan umrl
—	Kmetijska družba. Cesar je potrdil izvolitev dež. glavarja grofa Attemsa predsednikom c. kr. kmetijske družbe za Štajersko.
Kranjsko.
—	Občili zbor „Društva slovenskih književnikov iu časnikarjev'* se
vrši v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 9. uri zvečer v „Narodnem domu" v Ljubljani.
—	Spored Stritarjeve slavnosti v Ljubljani. V petek, dne 18. t. m. ob polšestih zvečer sprejem jubilarja na kolodvoru. V soboto, 19. t. m. dopoldne ob enajstih slavnostna seja mestnega občinskega sveta ljubi jans k e g a. Zvečer ob poldevetih bakljada. pri kateri sodeluje „Društvena godba" in slavno „Reševalno in gasilno društvo". Ob d e v e t i h z ve čer p o d o k n i ca pred hišo banke „Slavije<:. kjer bo slavljenec bival kot gost g. župana fv. Hribarja. Podoknico poje slavni pevski zbor „Glasbene Matice". V nedeljo, dne 20. t. m. ob enajstih dopoldne v dvorani „M e s t n e g a doma" slavnostna akademija: a) Pozdrav predsednikov; b) „Oblaček", besede Stritarjeve, poje slavno delavsko pevsko društvo „Slavec": c) Slavnostni govor, govori g03p. profesor dr. Josip Tominšek'; č) „Slovanska pesem", besede Stritarjeve, poje slavno delavsko pevsko društvo „Slavec"; d) zaključna beseda predsednikova. Ob eni dopoldne banket v veliki dvorani „N a r o d n e g e do ni a". Banket brez pijače stane 4 K. Pričakovati je. da se slovensko občinstvQ v čim največjem številu udeleži tako slavnostne akademije, kakor banketa, zlasti je pa želeti, da bi bila čim najčastneje zastopana vsa narodna društva, da s tem pokažejo svoje simpatije in svojo zahvalnost zaslužnemu slovenskemu pisatelju in
pesniku ob njegovi sedemdesetletnici. Prijave za banket sprejema tajnik „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" R, Pusto aLe m š e k v Ljubljani najkasneje do petka 18. t. m. Da se izogne eventualnim neprilikam. bi bilo želeti, da bi vsakdo dotični znesek za banket takoj položil pri odboru, s čimur bi se mu prihranila marsikatera sitnost. Pripominjamo, d a se niso in ne bodo razpošilja 1 a n o b e n a posebna vabila. Na slavnost je povabljen in dobrodošel vsak rodoljuben Slovenec in vsaka zavedna Slovenka! Odbor ni razpošiljal vabil, ker je prepričan, da bo itak vsakdo smatral za svojo narodno dolžnost. da se udeleži slavnosti na čast možu, ki si je stekel za slovenski narod toliko nevenljivih in neprecenljivih zaslug, kakor malokdo drugi.
— Odlikovanje. Cesar je odlikoval obč. predstojnika v Šmilielu-Sto-piče g. Josipa Zurca z zlatim zaslužnim križem, in obč. predstojnika v Vodicah g. Matevža Sršena s srebrnim zaslužnim križem s krono.
Koroško.
—	Umrl je v Celovcu rudniški nadsvetnik, član koroškega deželnega šolskega sveta, Karl Hillinger vitez pl. Trannvvald dne 14. t. m. v 7r>. letu starosti.
—	Velikovški „Narodni dom''
dobi slovenski napis, kar bi se bilo moralo že davno zgoditi. Slovencem, ki prihajajo sem, ne bo treba več zaman iskati te slovenske hiše, kakor se je večkrat zgodilo. Velikovški Slovenci se redno shajajo vsaki torek zvečer v klubovi sobi. Vsak Slovenec in Slovenka, ki prilično posetijo Velikovec, je dobro došel!
Primorsko.
—	Škrlatica razsaja po Gorici že
dalj časa. Sprva se zdravstvena oblast ni nič brigala za to bolezen in sp- še le zdaj gospodje posegli vmes. ko se je vsestransko razširila. Vkljub temu so pa šole še vse odprte!
—	Zaradi hudodelstva pròti nravnosti je bil pred tržaškim sodiščem obsojen 49letni dninar Alojzij Bukovec iz Trsta na deset mesecev. Hudodelstvo je uganjal na 20 otrocih v starosti od 6 do 10 let.
—	Nesreča ali hudodelstvo? 21 letna Marija Černigoj iz okolice Komna je umrla v tržaški bolniči vsled ran po' čelu in licih. Ker nesrečnica ni govorila ves čas, odkar so jo našli nezavestno ležati v nekem jarku, se ne ve. ali sé je zgodila nesreča ali kako hudodelstvo. Uvedena je preiskava.
Slovanski jag.
— Predsednikom za hrvatski sabor je izbran: Samostalen Srbin dr. Bogdan Medakovič iz koalirane stranke z 49 glasovi od 95; I. podpredsednikom clr. Mile Starčevič ; iz Starčevičeve stranke prava a II. podpredsednikom dr. Pero Grahovac iz koalirane stranke. Podpredsednika sta obadva Hrvata. Madjarpnska stranka oddala je pri volitvi samo bele listke.
Hrvatski sabor je v svoji seji dne 14. t. m. izvolil predsedništvo, o čemer poročamo na drugem mestu. Predsednik Medakovič pravi med drugim, ko nastopi svoje mesto: On ve, da ga je volil narod, in to mu bo dalo moč in vztrajnost. Hoče biti objektiven, čuvati hoče svobodo govora, ker sam gine za svobodo. Za Hrvatsko nastaja nova, srečna doba. Dokler ni ustavne svobode, dokler je parlament, ki ima dajati narodu prava, samo plašč, s katerim se krije samovolja. je tudi predsednik le figura in
igrača. Dolgo je narod čakal svobode, a prišle, so nenadoma nove razmere, narod je začutil sVojo moč in raztrgal spone. In tako je prišel preobrat. Moč Hrvatske ne leži samo v zgodovinskem pravu in zemljepisnem položaju, ampak v homogenosti njenega prebivalstva. Ta čut je bil najmočnejši v preobratu. — Na razpravo pride nujni predlog posi, dr. Franka, naj se ustavijo vse tiskovne pravde in naj se ovržejo, vse tiskovne obsodbe izza prejšnjega režima. Nujnost in predlog se odnševljeno sprejmeta. — Danes seja.
Slovanski sever.
—	Ruska državna duma. V drugi seji gusudarstvene dume 'dne 12. t. m. je predsednik najprej prečital pozdrave raznih zastopov in posameznikov. S posebnim navdušenjem so bili sprejeti pozdravi finskega dež. z b o r a , črnogorskega kneza Nikole, praškega mestnega zastopa i n češkega narodnega sveta. Velike ovacije so se prirejale, ko so se prečitale brzojavke političnih kaznjencev in izgnance v. Po dumi je zadonel klic: „Pomiloščenje!" — Potem so bile volitve podpredsednikov in tajnikov. Za I. podpredsednika dume je bil izvoljen knez Peter Dolgo r ukov, za II. pa profesor G'r e d e s k u 1. Izmed tajnikov pripadata dva delavski stranki, dva ustavnim demokratom, dočini je P o n i a t o v s k i Poljak. — Posi. Rodi če v je predlagal : l. Na p r e s t o 1 n i govor.se naj p i s'm e n o odgovori: 2. izvoli se naj komisija 30 članov, da sestavi odgovor; 3. v odgovoru se naj brezpogojno zahteva takojšnje pomiloščenje z a vse verske i n p o 1 i -t i č n e d e 1 i k t e, a smrtna kazen se naj opusti. 1'redlog je bil soglasno sprejet. Petrograška mestna uprava je hotela na čast članom državne dume prirediti veliko slavnost, toda vsi poslanci so soglasno povabilo odklonili, češ, da se ne more praznovati nikakršno slavje, preden ne izide carska naredba o pomiloščenju.
—	Adresa ruske dume na carja bo obsegala 12 točk: popolno amnestijo (pomiloščenje). splošno volilno pravico, odgovorno . ministrstvo, polno zakonodajno moč dume, odgovornost carja, odpravo smrtne kazni, odpravo izjemnih stanj, odpravo državnega sveta, revizijo osnovnih državnih zakonov, eks-prOpriacijsko pravo in neomejeno inter-pelacijsko pravo v dumi.
Svetovne vesti.
—	Madame Curie, vdova po znanem iznajditelju radija in njegova zvesta sodelavka pri raziskovanjih, je imenovana naslednikom prof. Petra Curie na stolici za fiziko vseučiliščaa Sorbonne v Parizu.
—	T smrt na vešala je obsojena, zidarjeva žena Novotny v Budjevicah na Češkem, ker je poštnega sla Kou-deka umorila.
—	Ustrelila se je v trenutku duševnega omračenja na Dunaju v stranski kapeli cerkve na Niedeiiu hči polkovnikove vdove. Marija pl. Helm-bacher.
Društveno gibanje.
—	Žalski diletantje priredijo s prijaznim sodelovanjem tamburaškega zbora v Petrovčah. na „Nebohod".t. j. 24. t. m. v dvorani g. Fran Hodnika veselico. Uprizorili se bodeta veseloigri „Popolna žena" in „Bratranec". Po predstavi prične se prosta zabava, pri koji udarjajo petrovški tamburaši najnovejše komade. Natančnejši spored

sc objavi prihodnjič. Dobiček uporabil se bode v korist stavbe nove farne cerkve v Žalcu. Pričakujemo mnogo-brojen obisk.
— Bralno društvo na Franko-Ioveni priredi v nedeljo, dne 20. t. m. ' prvo letošnjo ■ veselico v šolskem poslopju. Na sporedu je velezabavna burka in petje. Nastopi prvič domači pevski zbor. Začetek po večernicah.
(204 "•) 10—8 prya
zapoved!
Ohranjujte se
in imejte «loma vedno Felerjev lepo dišeči rastlinski ♦ senčni fluid v. znamko
Elsa-fluid,
ker isti pri protinastih in skrninastih bolečinah, trganju v udih, bodo n ju. krčih, bolečinah v rokah, nogah, glavi, zobeh, hrbtu, živcih in mišicah, trganju v ledjih, izpahih inllueuci, migreni liitro in sigurno vpliva ter, odstrani slabost, trininosi, vnetja, močen utrip srca, šumenje v ušesih, slabost oči. oolečine v prsih in členih,
vročinske prikazni itd. 12 malih ali c. ldvojnih steklenic stane franko ."> K, 24 malih ali 12 dvojnih steklenic F K t»o v, 4* malih ali 24 dvojnih stekenio it» K in se dobe pri izdeloyatelju K. V. FKLLERJr lekarnarju v STUB1CI, Klzin trg št. 202, Hrvatsko. Priporočati je, obenem naročiti Fellerjeve odva jujoče rabarbarjeve kroglice z znamko „RLSAPILLEN" t; škatljic za 4 K: te vplivajo imenitno pri težkočah -želodcu. slabem prebavljanju, slabostih, zaprtosti itd PRAVE (JA BALZAMA je dobiti ne i, ampak 2 det franko za r» K.
Listnica uredništva.
.1. Z. K a |M'I :i : Prvega poročila. Zal. nisem sprejel. Mislil sem ravnokar pisati, kaj je > poročilom. — Kar se t i re poročila o zaupnem shodu. l)i isto pravzaprav itak ne smelo v javnost. JI i >mo konštatirati samo takta in smo s tem zadostili svoji dolžnosti.
Salame
fine ogrske gid. 1 "75; iz <511 jati zelo priljubljene gld. 1'SO; dunajske8«kr.: bolj fine gld. l"I5zakilo. ß»« ■ " ,aPri»l?a 1 g'd.: brez kostigl. l'2o pleče brez kosti t r r> kr.: suho meso 8H kr.: slanina Ks kr. glavina lina 50kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel., ena 20,kr.
fililtnvka brinjevec, gld. 120
^»■■•wWB^CT liter pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej	(107) ll-.'i
Janko Ev. Sric v Kranju.
Ustanovljena leta 1S85. Mnogo priznanj o do-poslanem blagu. — K "P "jem pa vedno
brinjevo olje.
Ugodna prilika.
Samo 3 gld«
stane poštni zavoj bruto 5 kg (oca 50 do2 HO konOpri stiskanju malo poškodovanega lepo «ortiranega, kot cvetlice diiečega
mila
vijolica, roža, heliotrop, moina, zvonček, breakvin ovet itd.
—Pošilja po povzetju ^— --
MANHATTANOVO PODJETJE
BUDIMPEŠTA Vili., Bezerédy-nlioa 3.
Išče se oženjen
(296) 1
—	izvežban mlinar tudi v kašariji in turšfci, z vlogo 2000 — 4000 K
—	ali kupec na 16 letno plačilo.
Več pove
Josip Krištof, Ljubljana
Škofje ulice št. 7.
i
Ne poročaj se
brez knjige O zakonu dr. Retaua z 09 podobami mesto Ö K samo T25 K. Svetovalec za mlade poročenc.e mesto ti K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo 4'oOKfranko. naprej vposlanoalipopovzetju. (255)30-7 A. GÜNTHER, zaloga znanstvenih knjig, kurijoznosti, v „Machtlos", p. Hönebach (Okraj KASSEL ».
Vozičke
kjer drugje, kakor pri p. kostiču v Celju. (295) 10-2-2
girotje, na an-gležkiiiperesiti,. ne kupujte ni-
Priprawe za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najbolj&e kon-= itrukcije daje -
tvrdka
DUM] I.
Wipplingerstrasse 29. ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto
(7,'a) 104—78

,!,8)s 1 Narodna
priporoča pristna završka vina, kupljena na vinskem sejmu v Ptuju in vedno sveže marčno pivo. Tp Gorka in mrzla = kuhinja vedno na razpolago. = Za obilen obisk se priporoča
Jakob Omladič, gostilničar.
55SH5BSggasaSH5HS5H5E5H55ä5ä
Osebni kredit !
Z in brez žirantov za častnike, duhovnike, dvorne — državne -- in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na 1 4—2?> let proti mesečnim 1 4 1 2 ali celoletnim odplačilom; kapital in obresti se istočasno odplačujejo.
Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.)
4%!
4 "V !

4%!
Realni kredit!
od :ìoo K višje ua 1. II. in III. stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deže.li. vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3 4 delne eenilne vrednosti.
Stavbni
Na stavbe vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje stavba..
Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce.
Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in geologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe.
iako reelno! Hitro! Diskretno po prvorazrednih inozemskih in francosko-angleških zavodih '.
Prima-referenee ! Zahtevajte prospekt ! Znamko za odgovor priložite!
HELLER L. EGYED BUDAPEŠTA.
(24H)	v., Kohàry-Utcza 19 B. 24-10
Blagajnice
me pred m\m in ulomom
prodaja v vseli velikostih najlx»ljše izdelane tirma. ki obstoji že nad MO let
S. BERGER
dunaj 1.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v .Zvezi slov. posojilnic"1 v i.'eljo in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-}8
ZAHVALA
Za mnoge dokaze sočutja ob nanadomestni izgubi naše ljubljene soproge, oziroma matere, gospe
MARIJE BRINOVC
izrekamo najiskrenejo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in zrtancem za tolažbo in tako mnogobrojno spremstvo k večnem u počitku. Osobito se zahvaljujemo preč. duhovščini. č. gg. župniku K. Zdolšeku iz Št. Jurja in dr. A. Korošcu iz Maribora, kakor slavni požarni bratnbi na Vranskem in slavnemu pevskemu, društvu „Vila" za ginljivi nagrobnici. (3(io)	Žalujoči ostali.
Učenec
iz dobre in poštene rodbine/ s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovini mešanega blaga v večjem trgu. — Kje (2H9) pove uredništvo, o ,
Kupujte narodni kolek!

Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
H. YOLK
Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, Kolodvorska ulica.
(H4) «7-4.9

Vabilo
na
občni zbor
Okrajne posojilnice v Ljutomeri
ki se bode vršil
v četrtek. 24. maja 1.1., ob 8. uri tföpoklnt v Fran-Jožefovi šoli y Ljutomeru.

DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva in prečitanje revizijskega zapisnika. Ü. Poročilo nadzorništva o računu za 1. 1905 in odobrenje istega. Izločitev rtdov.
4.	Volitev načelnika in ozir. katerega drugega člana načelništva.
5.	Volitev nadzornega svetovalca eenilne komisije. H. Slučajni predlogi.
Ako bi ta na 8. uro sklicani občni ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega i istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor. kateri bode v zmis Š H8 pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnika
V LJUTOMERU, dne 9. maja 1906. (297) t	Ludvik Babnik, naé. na
MÌ
kupuje
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati. +
Ponudbe nasloviti je na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-75
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47.