РЦМИШО ES OFKAUi LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA RXf, | TELEFON 31-22 da 31-28
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN шиди PONEDELJKA
★
љ
G
N
E
F
N
S
N
INSERAT N1 O DD E LEK
LJUBLJANA,
■UKBURGOVA ULICA SX. > TELEFON 38-32, 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739
OSLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 40 DIN
Generalisim Stalin o delu za ohranitev miru
Sedanja bojazen pred vojno j e posledica dejanj raznih političnih skupin, ki se bavijo s pr opagando vojne in ki sejejo klice sporov in negotovosti
osebe
Moskva, 23. marca (Tass). Dopisnik agencije »Associated Presse g. Gilmore je tovariša Stalina vprašal za mnenje v mednarodnem položaju. V naslednjem so navedena vprašanja Gilmorea in Stalinovi odgovori.
Kakšno važnost pripisujete organizaciji Združenih narodov kot sredstvu za ohranitev mednarodnega miru?
Organizaciji. Združenih narodov pripisujem zelo veliko važnost glede na to, ker je važno sredstvo za ohranitev mini in mednarodne varnosti, Moč te organizacije je v tem, da temelji na načelu enakopravnosti držav in ne na načelu gospodstva enih nad drugimi, će bo organizacija Združenih narodov ohranila v bodočnosti to načelo enakopravnosti narodov, bo brez dvoma odigrala veliko in pozitivno vlogo v delu za mir in mednarodno varnost.
Kakšen je po Vašem mnenju vir sedanje bojazni pred vojno.
ki jo občutijo mnoge mnogih državah?
Prepričan sem, da si ne želijo nove vojne niti narodi niti njihove armade. Oni hočejo mir in se trudijo zagotoviti mir. Tako torej ne prihaja sedanja bojazen pred vojno od te strani. Mislim, da je sedanja bojazen pred vojno posledica dejanj raznih političnih skupin, ki se bavijo s propagando nove vojne in Id sejejo klice sporov in negotovosti.
Kaj morejo storiti sedaj vlade svobodoljubnih narodov, da bi zagotovile mir na vsem svetu?
Nujno potrebno je, da javno mnenje in vodilni krogi držav organizirajo obširno protipropagando proti zagovornikom nove vojne in za ohranitev miru, tako da ne bi niti ena intervencija propagatorjev nove vojne ostala brez odgovora javnega mnenja in časopisja ter da bi biti hujskači vojne razkrinkani pravočasno in da ne bi mogli zlorabiti svobode besede proti interesom miru.
Polisko-iugoslovanska
pogodba
je v duhu ukrepov Združenih narodov, da se prepreči nova
katas troia
Varšava, 22. marca. (Tanjug.) Posebni dopisnik Tanjuga poroča:
Maršal Tito je sprejel 18. t. m. ob 10 dopoldne v dvorcu »Mislicki« v Varšavi zastopnike inozemskega in poljskega tiska. Konferenci sta prisostvovala tud] minister brez listnice Milovan Djilas in pomočnik ministra za notranje zadeve Vladimir Velebit Maršal Tito je pozdravil zastopnike тка in dejal, da jim žei pojasniti vsa prašanja, ki so danes na dnevnem redi in se tičejo mednarodnega položaja. Na vprašanje dopisnika Associated Pressa, ali so se vršila v času njegovega bivanja v - Varšavi pogajanja o sklenitvi pogodbe o zvezi med Jugoslavijo in Poljsko in o zvezi vseh slovanskih držav, je maršal Tito odgovoril:
»Moj obisk v Poljski predstavlja obisk predstavnikov prijateljske države prijateljski državi. Jugoslavija in Poljska sta imeli enako usodo v tej vojni. Obe državi sta pretrpeli veliko škodo in prestali velike žrtve. Fred kratkim smo sklenili s Poljsko trgovinsko pogodbo. Sedaj je, kakor veste, podpisana tudi pogodba o kulturnem sodelovanju. O pogodbi o prijateljstvu in zvezi lahko rečem samo to, da se vodijo pogajanja o sklenitvi pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pcmoči med FLRJ in Poljsko republiko. Takšna pogodba je popolnoma v skladu z razvojem odnošajev med Jugoslavijo in Poljsko. Ta pogodba je popolnoma v duhu tistih ukrepov, ki jih delajo združeni narodi, da bi v bodočnosti preprečili katastrofe, kakršne so se dogajale v preteklosti. Naši državi sta bili takorekoč prvi in glavni cilj nemških napadalcev. V bodočnosti se želita zavarovati pred podobnimi napadi s strani Nemčije.«
Na vprašanje istega novinarja, na kakšni stopnji so sedaj razgovori in kdaj bo pogodba podp¡sana. je maršal Tito odgovoril, da bo pogodba podpisana med njegovim bivanjem v Varšavi. Zastopnik Associated Pressa je vprašal, ali ima Jugoslavija podobno pogodbo s Sovjetsko zvezo. Maršal Tito je pritrdilno odgovoril. Na vprašanje, ali to pomeni nastajanje bloka slovanskih držav, je maršal Tito zsnif.ial. Dejal je: »Ne gre za noben blok slovanskih držav. V tej vojni niso bile napadene samo slovanske države, ampak tudi ostali narodi, ki so v sklopu organizacije združenih narodov. Zato ni pogodba o prijateljstvu in medsebojni pomoči s Poljsko kot tudi podobna pogodba s Sovjetsko zvezo nikakršna ovira, da ne bi bile podobne pogodbe sklenjene tudi z ostalimi državami, ne samo s slovanskimi, ker ¡majo te pogodbe obrambni značaj. Slovanske države pomagajo pri delu za utrjevanje miru skupno z drugimi združenimi narodi. Sedaj gre za to, da se izognemo položaju, da bi se slovanske države znašle v sovražnih taborih, kot je to bilo večkrat v preteklosti. Skratka, takšne pogodbe morajo zagotoviti miren razvoj našim državam.«
Na vprašanje, kakšna je bila pomoč, ki sta jo dajali Velika Britanija in ZDA partizanom v Jugoslaviji v razmerju s pomočjo drugih zavezniških držav, je maršal odgovoril: »Jugoslovanski partizani so začeli prvič dobivati pomoč od Anglije in Amerike ob koncu leta 1943. Menim, da je treba razlikovati pomoč v orožju od zgolj vc’aške pomoči če upoštevamo vojaško pomoč, tedaj ni dvoma, da je Sovjetska zveza leta 1944. do 1945. dala mnogo večio pomoč, ker je Rdeča armada csvobodi’a Beograd in del Srbije. Ni dvoma, da je imela pomoč naših zapadnih zaveznikov od konca
leta 1943. za nas velik pomen in to bolj moralen kot materialen.«
Na vprašanje, ali je pravilno, če se smatra, da niso zapadni zavezniki do konca lela 1943. pomagali partizanom. ampak nekaterim drugim skupinam v Jugoslaviji, je maršal Tito odgovoril: »Enote Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov v Jugoslaviji, ki so bile pod mojim poveljstvom, niso'dobile do septembra meseca leta 1943. od zapadnih zaveznikov niti enega naboja, če je dobival pomoč kdo drugi — tega ne
vem.	Moram samo dodati, da ano mi vprav v razdobju od leta 1941. do 1943. vodili najhujše boje ne samo proti Nemcem in Italijanom in madžarskim in bolgarskim fašistom, ampak tudi protj domačim, kvizlinškim formacijam Nediča, Paveliča, Draže Mihajloviča in Rupnika. Proti Draži Mihailoviču smo se borili že od novembra leta 1941. Skratka, imeli smo pred seboj velikega in močnega sovražnika. ki je bil tem bolj nevaren, ker so bili v sklopu njegovih formacij tudi domači sovražniki svobode našib narodov. Proti temu sovražniku. smo se v tistem času borili izključno z orožjem, ki smo ga v borbah zaplenili sovražniku. Moram poudariti, da so samo italijanske oborožene sile v Jugoslaviji štele v tistem času 20 divizij. Naša armada je v borbah prot; tako močnemu sovražniku in ob stalni podpori ljudskih množic bila pred koncem leta 1943. že velika in je štela okrog 300.000 vojakov.«
Neki -poljski novinar je vprašal maršala, ali so bili tudi Poljaki v Narodno osvobodilni vojski v Jugoslaviji. Maršal Tito je odgovoril, da je v Bosni neki kraj. v katerem so se pred mnogo leti naselili Poljaki. »Ti jugoslovanski Poljaki.« je dejal maršal. »so osnovali Svoj bataljon, ki se je boril v sestavi Narodno osvobodilne vojske. Moram priznati, da so se dobro borili.«
Na vprašanje nekega poljskega novinarja, -kako je z vprašanjem Trsta in Julijske krajine, je maršal Tito odgovoril, da je sedaj na stopnji proučevanja. »V teh krajih,« je dejal maršal, »je sedaj mednarodna komisija, ki proučuje njihovo etnično sestavo. Ko bo mednarodna komisija končala delo, bo predložila svoje predloge svetu petih ministrov, ki bodo sprejeli sklep. Videli bomo, ali bo ta rešitev za nas ugodna ali ne.«
Na vprašanje o vojni odškodnini Jugoslaviji, je maršal Tito odgovoril, da je bilo na pariški reparacijski konferenci določeno, da bo Jugoslavija dobila od Nemčije 9.6 % skupne vsote 'industrijskih in drugih tehničnih naprav in 6.30 % n embrega kapitala v inozemstvu. »Do sedaj ni dobila Jugoslavija nič.« je dejal maršal Tito. »Sklenjen je bil samo sporazum z Madžarsko, ki še ni podpisan. Madžarska je dala Jugoslaviji na račun vojne odškodnine okrog 70,000.000 dolarjev-, tar v razmerju s storjeno škodo ni veliko.«
Govoreč o južni Koroški, je maršal Tito delal, da je jugoslovanska vlada že izročila v Londonu spomenico o tem vprašanju, ki pa še ni prišla na dnevni red. Na vprašanje o izročanju vojnih zločincev Jugoslaviji jg maršal Tito dejal: »Te stvar; So močno počasne. Res so nam zavezniki izročili precejšnje število velikih zločincev in kvizlingov, kakor Nediča., njegove ministre, nekatpre Paveličeve ministre in generale. Naibo’j bi želeli, da nam izročilo tudi Pavelič» Jugoslovanska vlada je obveščena da so v Nemčip. Ttaliii in v Avstriji v posanv^znih taboriščih pripadniki
MANIFESTACIJA ČEŠKOSLOVAŠKEGA JUGOSLOVANSKEGA BRATSTVA
Predsednik dr. Beneš Je izročil maršalu Tita najvišja
češkoslovaška odlikovanja
Praga, 22. marca (CTK). Danes okrog 13. je prispel maršal Tito v spremstvu ministrskega predsednika Fierlingerja v praški dvorec na obisk k predsedniku češkoslovaške republike dr. Benešu. Sprejemu so prisostvovali člani maršalovega spremstva in večine članov češkoslovaške vlade ter praški župan.
Predsednik dr. Beneš je drugič pozdravil maršala Tita in mu želel dobrodošlico ob priliki njegovega obiska češkoslovaški v Pragi Med drugim je dejal:
»Obe naši državi sta med vojno preživeli težke čase. Obe sta preizkusili pekel nemške okupacije in nemške brutalnosti, prestali mnogo bitk, a sta pokazali moč svoje obrambe in odpora in veliko junaštvo.«
Dve najvišji češkoslovaški odlikovanji, s katerima je predsednik dr. Beneš odlikoval maršala Tita na predlog češkoslovaške vlade, sta znak jugoslovansko-češkoslovaškega bratstva, njune medsebojne slovanske politike v bodočnosti in trdnega medsebojnega sodelovanja v vseh bo. dočih razvojih dogodkov v obeh državah. Predsednik je odlikoval maršala Tita z redom Belega leva zmage, češkoslovaškim vojaškim križcem 1939.
leta in z redom Belega leva L stopnje.
Predsednik dr. Beneš je tudi odlikoval ministra Djilasa, Vladislava Ribnikarja in generala Velebita z visokimi češkoslovaškimi odlikovanji.
Maršal Tito se je v svojem Imenu in v imenu jugoslovanske armade in narodov FLRJ prisrčno zahvalil predsedniku.
»Ta odlikovanja,« je dejal maršal Tito, »so dokaz globoke simpatije češkoslovaškega ljudstva do Jugoslavije. To, kar sem videl na praških ulicah ob prihodu, ni samo dokaz prijateljstva med obema narodoma, ampak izraz nečesa globljega in višjega. To je dokaz prijateljskih vezi med narodi obeh držav, ki so se v tej vojni poglobile po skupno preliti krvi.«
Maršal Tito je Izrazil upanje, da bodo iskrene gospodarske, kulturne in politične vezi med obema državama omogočile srečno bodočnost obeh. Predsednik Beneš je nato povabil maršala Tita in njegovo spremstvo ter vse navzoče člane češkoslovaške vlade na svečan banket, ki je bil prirejen v prostorih praškega dvorca.
Na vsej poti od poljske meje do Prage so velike množice manifestirale za češkoslovaško In jugoslovansko prijateljstvo
Praga,'22. marca.
Posebni dopisnik Tanjuga poroča:
Pot maršala Tita od poljsko-češko-slovaške meje do Prage je bila zmagoslaven pohod narodnega heroja Jugoslavije skozi bratsko slovansko državo, katere ljudstvo vidi v maršalu Titu poosebljenje borbenega duha in svobodoljubnosti jugoslovanskih narodov. Titova ime. pomeni češkoslovaškemu ljudstvu še več, pomeni mu simbol ljudskih množic, ki so prestale pekel nemške tiranije in ki znajo po težkih preizkušnjah ceniti in varovati svobodo. Težko je opisati veselje in navdušenje ljudskih množic na Moravskem in na češkem, ki si» pozdravile maršala Tita- Na vseh postajah od meje do Prage je zbrano ljudstvo vzklikalo maršalu Titu in Jugoslaviji. V nekaterih krajih so zvedeli za njegov prihod v zadnjem trenutku, medtem ko je ljudstvo v drugih krajih že tri dni prej pričakovalo posebni vlak, da bi pozdravilo maršala. Vse postaje so bile polne ljudi. Bilo je mnogo deklet v čeških in moravskih narodnih nošah. Staro in mlado, delavci, kmetje, inteligenca, možje in žene — vse to je prišlo na postaje in polja ob pragi. Pri prihodu vlaka so kmetje na poljih v bližini proge zapuščali pluge in pozdravljali, vozniki na cestah so ustavljali konje in veselo ter navdušeno mahali s klobuki. Ljudje so mahali z robci in zastavicami z oken hiš, ki stojijo ob progi.
Na postaji čebova na Moravskem je vlak stal skoraj tri četrt ure, čeprav bi moral ostati na postaji po voznem redu samo nekaj minut. Tukaj se je zbrala ogromna množica
ljudi z godbo. Maršala Tita je pozdravil župan, dekleta v narodnih nošah pa so mu izročila mnogo darov. Maršal je bil nenavadno dobre volje in se je z okna svojega vagona prisrčno razgovarjal z ljudmi. Neiki star mojster je prišel k maršalu Titu in mu dejal, da je pred vojno preživel mnogo let v Srbiji. Delal je v .».Vajfertovi« pivovarni v Beogradu, v borskem rudniku in v Grdeli pri. Leskovcu.
Vesel njegovih besed je maršal Tito dejal: »Bili ste v stari Jugoslaviji, kjer ni bilo enakopravnosti med narodi in med državljanu Zato je ta stara Jugoslavija propadla v desetih dneh. Danes imamo novo Jugoslavijo, ki smo jo ustvarjali 4 leta. V njene temelje so vzidane kosti in kri najboljših sinov jugoslovanskih narodov. Zato je nova Jugoslavija trdna in zato bo v bodočnosti še trdnejša. Narodi Jugoslavije so vedno gojili simpatije in ljubezen do češkoslovaškega ljudstva. Politiki v stari Jugoslaviji so špekulirali tudi s temi čustvi bratstva našib narodov. Starih politikov ni več, — ljudstvo samo jih je pognalo, toda ljudstvo je ostalo. Danes si hoče ljudstvo ustvariti resnično in iskreno sodelovanje brez špekulacij in zahrbtnosti.« Zbrano ljudstvo je navdušeno pozdravilo te besede maršala Uta. Ob zvokih jugoslovanske himne in ob neprestanih ovacijah je vlak odpeljal ob obali Labe proti Pragi.
Od poljske meje so potovali z istim vlakom tudi zastopniki češkoslovaške vlade, ki so prišli naproti maršalu Titu do poljske meje: namestnik ministra za zunanje zadeve Vladimir dementis, namestnik na»
različnih kvizlinških farmacij, politične osebnosti itd. Znano nam je. da so neki deli kvizlinških čet zadrževali svoje vojaške formacije in da imajo tesne zveze z Andersoni.«
Na vprašanje, ali se Draža Mihailovič skriva, ali je pod zaščito drage tuje sile je maršal Tito odgovoril: »Draža Mihajlovič se skriva, a bo
kmalu prišel pod našo »zaščito«. O tem boste morda že v kratkem slišali.«
Neki tuji novinar je vprašal maršala, kaj misli o govora Winstona Cbirchdlla. Maršal Tito je odgovoril: »Težko je reči kaj novega po tistem, kar je o tem dejal generalisim Stalin. Nekaj je jasno: Churchill je popolnoma demantiral sam sebe. Štiri leta je govoril o borbi proti fašizmu, o načelij? Atlantske listine in o potrebi, da se zavaruje mir. Vendar pa pomeni njegov sedanji govor poziv na vojno. S tem je Churchill demantiral vse tisto, kar je govoril med vojno.«
Tassov dopisnik je vprašal maršala Tita, katere so glavne težave Jugoslavije pri odstranjevanju vojnih posledic. Malšal Tito je odgovoril: »V Jugoslaviji so velika področja, na katerih so uničene vse vasi in naselja, industrija porušena, mostovi- uničeni, mesta porušena. Pri obnovi tako opustošene države imamo ogromne težave. Notranje politične zapreke v državi smo skoraj popolnoma premagali. Pri nas sta uresničena bratstvo in enotnost narodov, tisto, česar v stari Jugoslaviji ni bilo nikdar mogoče uresničiti in zaradi česar je bila stara Jugoslavija slaba na zunaj in na znotraj. S pravilno rešitvijo socialnih proHemov se nam je posrečilo mo-
bilizirati najširše množice ljudstva, mladine in žena v dela za obnovo
države.«
Zastopnica danškega tiska je vprašala, če UNRRa še dalje pomaga Jugoslaviji. »UNRRA nudi še dalje pomoč Jugoslaviji,« je dejal maršal. »V zadnjem času obstoja, kakor nam poročajo iz UNKRA-inega središča v Washingtonn, zaradi pomanjkanja živil v sveto, namen, da nam znižajo pomoč. Razumljivo je, da bi bilo to za nas težko, ker je naša država pretrpela ogromno škodo in opustošenje. Poleg UNRRA-ine pomoči je dobila Jugoslavija po osvoboditvi Beograda velike količine žita od Sovjetske zveze. Jugoslavija ima s Sovjetsko zvezo trgovinsko pogodbo, И se dobro izvaja. Sovjetska zveza pomaga Jugoslaviji kjer koli more, in to pomoč rađa daje.«
Na koncu so poljski novinarji vprašali maršala Tita, kakšne Vtise je dobil med bivanjem v Varšavi. MiaršaH je odgovoril: »V svojem imenu in v imenu članov delegacije svojih sodelavcev lahko izjavim, da smo doživeli v Poljski najprisrčnejši sprejem tako pr; voditeljih države kakor pri ljudstvu. Imeli smo priliko videti, kako strašno je porušena Varšava, nekdanja čudovita prestolnica Poljske. Mislim, da je Varšava eno najtežje opustošenih velemest v Evropi. Gojimo velike simpatije do hudo preizkušenega prebivalstva herojske Varšave. Želimo, da bi se Varšava čimprej dvignila iz ruševin in da bi postala spet lepa, kot je bila nekdaj.«
Maršal Tito se je nato poslovil od zastopnikov tirina.
čelnika generalnega, štaba češkoslovaške armade general Pika, češkoslovaški veleposlanik v Beogradu Jožef Korbel, namestnik češkoslovaškega ministra za informacije Slo-lovski, namestnik ministra za notranje zadeve dr. Raček, načelnik oddelka za javno varnost Krištof ju skupina 20 češkoslovaških novinarjev. Z njimi je bil tudi jugoslovanski poslanik v Pragi čemej.
V	Pandubicah je bil tuA prirejen navdušen sprejem maršalu Titu. Postaja je bila okrašena z zastavami in gesli, v srbskem jeziku: »Živel mar-
1 Tito!« — »živela Jugoslovanska armada!« Peron in postaja sta bila polna ljudstva, ki je neprestano vzklikalo:* »živel maršal Tito!« — »Zdravo!« Ljudstvok je stalo po nasipih poleg proge na kilometre daleč od mesta, mahalo z robci in zastavicami maršalu Titu, ki je odzdravljal z okna svojega vagona.
Ob 17 je posebni vlak pripeljal v predmestje Prage. Delavci iz kurilnice, tovarn in delavnic so pritekli in vzklikali: »Zdravo! Junak Tito! Živela herojska Jugoslavija!« Na peronu je bola razvrščena častna četa z zastavami in godbo. Na desnem krilu čete so bili generali češkoslovaške armade. Pri izstopu iz vagona so sprejeli maršala Tita odposlanec predsednika republike dr. Beneša, člani češkoslovaške vlade in zastopniki češkoslovaške armade. Maršal Tito je v spremstvu predsednika via» de Fierlingerja in ministra za narodno obrambo generala Svobode pregledal častno četo in jo pozdravil s češkoslovaškim vojaškim pozdravom: »Cestna rota, nazdar!« Vojaki so gromko odgovorili: »Nazdar!«
V	salonu postaje se je maršal Tito pozdravil z zbranimi znamenitimi pohtjčnimi ni vojaškimi voditelji češkoslovaške republike in je nato pred mikrofonom pozdravil češkoslovaško ljudstvo. Maršal je dejal: »Ko sem se danes, na ta prelepi in sončni dan, vozil od meje do Prage, sem videl srečne in ožarjene obraze osvobojenega bratskega češkoslovaškega ljudstva. V manifestacijah tega ljudstva sem videl ljubezen in
simpatije do nove Jugoslavije. Te simpatije so razumljive. Naroda češkoslovaške bi Jugoslavije je doletela ista usoda — postali ao žrtev napada istega sovražnika. Danes sta obe bratski ljudstvi svobodni in nadaljujeta svoje tradicionalno prijateljstvo in svoje tradicionalno sodelovanje. Prijateljstvo med našimi na-rodi je obstajalo tudi pred vojno. Todi takrat, ko so v Miinchenu barantali na račun naše bratske Češoeio-vaške, so srca vseh narodov Jugoslavije trepetala za usodo svojih bratov. y tej štiriletni borbi so slovanski narodi dali velike žrtve, toda ne zaman, ker so danes znova svobodni, tako češkoslovaška kakor Jugoslavija ki vse slovanske države, ki s® bile predmet napada s strani nemških fašističnih osvajalcev, ždel bi poudariti, da bodo te težke preizkušnje, ki smo jih preživeli, razlog več, da se bo naše tradicionalno prijateljstvo še bolj poglobilo kakor pred vojno. Živelo bratstvo slovanskih narodov! živelo bratstvo narodov češkoslovaške in Jugoslavije! Smrt fašizmu — svobodo narodu!«
Na Wilsonovem trgu pred železniško postajo je sprejela maršala Tita nepregledna množica ljuifi, M je navdušeno vzklikala narodnem» heroju Jugoslavije. S pločnikov »lic, skozi katere se je maršal -roza v avtomobilu, go ogromne množice ljudi mahate z robci in zastavicami in vzklikale: »Zdravo, Tito!« Pri sprejemu je bik» 350.000 prebivalcev Prage. V spremstvu maršala Tita bo bili ministri Milovan Djilas, predsednik komiteja za kulturo in umetnost Vladislav Ribnikar, pomočnik ministra za zunanje zadeve general Vladimir Velebit, generalmajor Rade Hamovič, pomočnik ministra za notranje zadeve Svetíslav Stefanovič, komandant mestne brigade narodni heroj podpolkovnik Milan žeželj in drugi. Maršal Tito se Je med burnimi ovacijami odpeljal s svojim spremstvom izven Prage v zgodovinski dvorec, v katerem je sedaj češkoslovaška narodna galerija slik. Maršal Tito se je s svojim, spremstvom nastane, v tem dvorcu.
škedenjski dogodki pred sodiščem
Priče potrjujejo, da je milna policija streljata v Škedenski
šoli
Trst, 23. marca. Dopisnik Tanjug-a poroča:
Včeraj se je nadaljevala sodna razprava proti odgbvomemu uredniku lista »П Lavoratore« Leopoldu Gaspariniju, kateri je prisostvovalo mnogo prebivalstva in novinarjev.
Kot priča je nastopila učiteljica Avrelija Sancin, ki je poučevala v razredu osnovne šole v Skednju prav v trenutku, ko je vdrla v razred, civilna policija. Izjavila je, da je videla policaja z brzostrelko, naperjeno proti otrokom. Otroci so pričeli jokati in kričati ter prestrašeni zapuščali svoja mesta. Učiteljica je odpeljala nekatere otroke v drug razred, a ko se je vrnila, so ji navzoči pripovedovali, da je nek policaj streljal v razredu.
Naslednja priča učitelj Ivan Sancin, ki je učil otroke v sosednem razredu, je slišal tudi več udarcev, kakor da bi kdo udarjal s palico po mizi. Tudi šolski sluga je videl, kako so otroci bežali in jokali. Sluga je bfl med dogajanjem v mestu, toda takoj po vrnitvi v šolo so mu sosedje pripovedovali, da so slišali v šoli streljanje.
Naslednja priča, je btl mizarski pomočnik Remigio Steife, ki ga je kapetan Hobbs, ki je vodil preiskavo v šoli, pozval, naj odžaga kos obešalnika m poda, kjer je obtičala krogla. Povedal je, da so dolgo iskali kroglo in da se mu je zdelo, da so nekateri policaji hffi. »odločeni, da je ne najdejo«. Na odvetnikovo zahtevo, naj ponovi zadni stavek, je predsednik pričanje prekinil, češ, da na zatožni klopi niso Sani civilne policije, temveč urednik Ksfca »H Lavoratore«. Advokat je odgovoril: »Formalno«. S tem je bila dopoldanska razprava zaključena.
Popoldne je bfl zaslišan kot priča obtoženi Gasparini. Pojasnil je, da je bilo uredništvo Usta »H Lavoratore« zjutraj obveščeno o dogodkih v Skednju. Poslafi so tja svojega urednika, ki je prinesel poročilo o dogodku, ki so ga nato objavili, Sam je bil prepričan e resničnosti urednikovega poročila, ker se je zanesel na natančnost svojih tovarišev sourednikov .List ima 50ietno preteklost in Partija, katere glasilo je, ima več pristašev kakor ostale stranke skupaj. Niti list, niti stranka, niti on sam nimajo nobenega interesa, da bi ob javih vesti zaradi njihove senzacionalnosti. Vest je kratka sinteza dogodka, И je značilen za današnji položaj. Zato jo je list moral
prinesti. Ta članek je obtožba, M. jo moremo razumeti v vsem njenem pomenu le, če jo vzporedimo z dokumenti, ki so bili predloženi zavezniški vojaški upravi s strani predstavnikov množičnih ljudskih organizacij. članek je opisal resnično stanje, kar ne dokazujejo samo izjave prič na tej razpravi, temveč tudi izjave, ki jih je dal Gaspariniju neki agent civilne policije. Iz pričevanja in iz teh izjav je razvidno, da je list »H Lavoratore« zavzel popolnoma pravilno stališče.
Po kratkem odmoru je sodišče zaslišalo-tri otroke, ki so vsi izkričali, da je neki policaj nameril brzostrelko na otroke in ustrelil v tla- Za temi so pričele pričati matere, ki so prišle v šolo po svoje otroke. Vse so izjavile, da so slišale árele in da je San civilne policije Pizzino pretil s streljanjem. Prav tako so matere pričale, da so otroci jokali in da so policaji surovo ravnali z njimi. Videle so, da je policaj nameril brzostrelko na otroke.
Po zaslišanja mater je bila razprava prekinjena. Nadaljevala se je davi.
Tudi goriški kmetje pomagajo škedenjskim žrtvam
Trst, 23. marca. Dopisnik Tanjuga poroča:
Akciji, M jo je pokrenite ljudstvo Julijske krajine za pomoč družinam škedenjskih žrtev in stavku jočim, se je odzvalo tudi ljudstvo goriških vasi in vasi v dolini Soče. Vas Renče pri Gorici, kjer je porušenih 88 domov, je zbrala in odposlala nad 500 kg raznih živil, okrog 200 jajc in večjo vsoto denarja. Mnogo denarja in hrane so zbrale in odposlale tudi vasi Kanal ob Soči, Anhovo, Plave, Gorenje polje, Deskle jn droge. Ljudstvo si z veseljem odteguje od usi v zavesti; da s tem, ko pomaga tržaškemu delavstvu, brami pravice delovnega ljudstva in prispeva k skupni stvari.
Ukinitev proizvodnje plina v Trstu
Trst, 23. marca. Zasedbena vojaška uprava je sporočila, da je od včeraj ukinjena proizvodnja plina za mesto Trst, ker niso prispele nove pošiljke premeva. Istočasno obljublja vojaška uprava, da bo poskrbela za to. da bi se lahko obnovila čim prej proizvodnja plina.
0 nalogah nove Jugoslavije
Poročilo podpredsednika Edvarda Kardelja na skupni seji obeh zbornic Ljudske skupščine FLRJ
Beograd, 22. marca. Popoldne je bila druga skupna seja Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ pod predsedstvom predsednika Sveta narodov Josipa Vidmarja. Ko je sekretar Ljubčo Arsov prečita! zapisnik prve skupne seje izrednega zasedanja obeh zbornic Ljudske skupščine, so prešli na dnevni red in besedo je dobil namestnik predsednika vlade, podpredsednik vlade Edvard Kardelj, ki je podal naslednje poročilo:
»Tovariši poslanci!
Proračun, ki jc predložen skupščini v odobritev, jc vsekakor eden izmed najvažnejših dogodkov v izgradnji nove Jugoslavije. Njegovo važnost in pomen določa že samo dejstvo, da je prvi letni proračun naše federativne republike.
Razumljivo je, da ta proračun ni niti po svojem obsegu, niti po svoji strukturi tak, da bi bili lahko povsem zadovoljni z njim. Brez dvoma nosi proračun na sebi še pečat nedograjenosti. Številne stvari niso v njem še niti načelno razčiščene — zlasti v njegovi strukturi. Glejte, to je odraz naše žive stvarnosti, ki si še ni našla na vseh linijah svojih ustaljenih oblik. Teoretiki bodo vsekakor lahko našli povoda za teoretično kritiko, v kolikor proračun še vedno ni pravilen odsev strukture naše državne oblasti. Praktiki bodo morda ugovarjali, da Tazmerje porazdelitve izdatkov na posamezne panoge državnega življenja ne zadovoljuje v celoti in da bo večkrat tudi kljub največji štednji težko ostati v okviru proračuna.
Vse to bi bilo lahko točno, toda že samo dejstvo, da nam je v naši deželi, — ki jo je razrušjl in opustoši! okupator, ki je preživela tako velike spremente v državni in družbeni nreditvi ter v novih odnosih med našimi narodi — uspelo da že 10 mesecev po izgonu okupatorja sprejemamo splošni letni državni proračun, že samo to je ena izmed naših največjih zmag.
Razumljivo, da ta uspeh ni slučajen. Prav tako je razumljivo, da ta nspeh ni samo posledica vztrajnega dela našega zveznega ministrstva za finance alj republiških ministrstev za finance, čeprav je brez dvoma res, da je tudi njihovo vztrajno delo v veliki meri pripomoglo k takemu rezultatu. Toda to. kar je po mojem giamo, je dejstvo, da je naši deželi z izrednimi napori in požrtvovalnostjo vsega ljudstva v izredno kratkem času uspelo, da je v glavnem izšla iz organizacijskega kaosa, ki nam ga je zapustil okupator in da nam je uspelo v glavnem spraTjti v tek in sistem delo naše državne uprave, delo vse naše ljudske obasti. Še daleč ne trdim, da smo lahko povsem zadovoljni s tem, kar je bilo doseženega, ali da ne obstojajo več veliki nedostatki in nepravilnosti v organizaciji in sistemu dela naše državne uprave, vednar mora vsakdo priznati, da so postavljeni solidni temelji. ki nam sedaj omogočajo, da se po-primemo veliko važnejših poslov.
Ako pogledamo nazaj na pot, ki smo jo v preteklosti prešli, potem bo pomen tega proračuna in rezultatov naše državne izgradnje v splošnem še očitnejši. Za nas sta bili v pričetku brez dvoma najvažnejši dve nalogi:
Zgraditi soliden aparat državne uprave, ki bo lahko prevzel nalogo za obnovo naše dežele na temelja načel, na katerih je zasnovana naša ljudska oblast — in določiti splošno linijo gospodarske obnove in izgradnje ter izvršiti one nujno potrebne naloge, ki nam bodo omogočile prehod k načrtni gospodarski obnovi in izgradnji dežele.
Tako pri prvem, kakor pri drugem smo imeli po izgonu okupatorja iz naše dežele pred seboj razvaline. Kar se tiče državnega aparata, je treba zlasti poudariti, da smo moralj stari upravni aparat razrušiti ne samo zaradi nieeove osebne sestave, ki je nosil pečat nesrečne preteklosti Jugoslavije vseh mogočih protiijudskih in terorističnih -režimov, ne samo zaradi tega, ker je služil okupatorju, ampak tudi zaradi tega. ker je po vsej svoji strukturi in no svojem duhu tuj in nasproten načelom, na katerih temelji resnična demokratična ljudska oblast. Aparat, ki je bil grajen kot orodje izkoriščanja in zatiranja, ne more služiti državi, ki jc instrument oblasti večine ljudstva, to je njegovih delovnih množic, teh včeraj zatiranih in izkoriščanih razredov in družbenih slojev.
Vsekakor smo izvzeli poštene urad nike, posameznike, ki lahko pošteno in zvesto služijo svojemu ljudstvu. Tu kaj ne gre za posameznike, ampak za sistem.
Pri izgradnji novega državnega aparata smo imeli že tak trden temelj kakor so narodno osvobodilni odbori in tako solidno osnovo, kakor je bil upravni aparat, ki so ga ustvarili narodno osvobodilni odbori med vojno na osvobojenem ozemlju. Toda pozabiti ne smemo, da ie osvobojeno ozemlje običajno olsegalo gospodarsko na’bolj zaostale predele naše dežele in da je bil zaradi tega upravni aparat na teh ozemljih ne samo majhen, temveč so mn primanjkovale izkušnje iz najvažnejših panog državne izgradnje, Jasno ie da se ie v prvih dneh mo ralo pokazati, da naš improviziram upravni aparat nf v polni meri dorasel vodstvu tako zamotanega stroja, kakor je država, ki je poleg vsega dragega še preživljala globoke notra-
nje izpremembe v svoji politični in socialni strukturi.
Zaradi tega je bilo v začetku kolebanja, zaostajanja za potrebami in stalnega ponavljanja napak. Naši vodilni kadri v posameznih panogah državne izgradnje so bili premalo teoretično pripravljeni in premalo so še učili na preteklih izkušnjah, da bi lahko v izredno težkih objektivnih pogojih vedno v polni meri odgovarjali nalogam, toda tudi same objektivne težave je bilo dejansko večkrat nemogoče obvladati s sredstvi, s katerimi je razpolagala naša dežela.
Ta proces naravno tudi še danes ni povsem zaključen, vendar je ta proračun priča in prepričljiva potrditev, da smo v glavnem (o krizo premagali.
V glavnem imamo danes izgrajen aparat ljudske oblasti od naših najnižjih organov krajevnih ljudskih odborov pa do najvišjih organov ljudske oblasti.
Začasna narodna skupščina v avgustu 1945. leta ni samo priznala in utrdila pridobitev narodno osvobodilne borbe, ampak je tud) sprejela vrsto zakonov, ki so nadalje razvijali naš državni aparat, kakor je n. pr zakon o ureditvi sodišč, zakon o javnem tožilstvu, kakor tudi vrsta'političnih zakonov, ki so izvedli prehod iz vojnega stanja ter pripravili skHra-nje Ustavodajne skupščine. Istočasno je zvezna vlada izgrajala svoja mjni-srtstva in pričela na temelju pravilne razdelitve pristojnosti urejati razmerje zveznih in republiških pristojnosti. S pomočjo navodil in konlerebc ter neposredne pomoči so vlada in njena ministrstva pripomogla pri izgradnji upravnega aparata ljudskih odborov.
Ta v veliki meri izgrajen in povezan državni aparat je bil v stanju, da organizira in izvede volitve v Ustavodajno skupščino In da pripravi solidno osnovo za sprejetje Ustave.
UstaTo je tako izgrajen držami aparat uzakonil jn stabiliziral, pri čemer je vključil vanjo podrejenejša nova razmerja ter precizno formuliral medsebojna razmerja posameznih organov državne oblasti in uprave. Ustava ni dala samo pristojnosti, organizacijskega ustroja in osnovnih nalog vsem organom državne oblasti, državne uprave, sodstva in javnega tožilstva, ampak je dala tudi precizen sistem povezanja in okrepitve našega državnem aparata na osnovnih načelih federacije in demokratičnega centralizma. Na ta način ustava načelno jasno raznieiiije pravice in pristojnosti med FLRJ in ljudskimi republikami.
S sprejetjem ustave je končno postala pot popolnoma svobodna za polno reorganizacijo naše trhotne državne uprave, zvežne in republiške.
Objektivne razmere so bile take, da smo v pričetku skoro povsem obdržali organizacijske kalupe starih mlnistrstevT Jasno je, da je bila taka organizacija resna ovira za delo naših vodilnih organov, ki bi morala ustrezati povsem drugim nalogam, kakor so jih reševala ministrstva stare Jugoslavije. Sedaj je reorganizacija v polnem tekn. Dosegla je že znatne uspehe, v najkrajšem času pa bo dobila svoje trdnejše oblike v vrsti zakonov in uredb, ki se pripravljajo in ki se tičejo organizacije in poslovanja naše vrhovne državne uprave, kakor tudi upravnega aparata in poslovanja ljudskih odborov.
Predvsem je treba upoštevati, da se mora naša vrhovna državna uprava, zvezna in republiška, v polni meri prilagoditi izpremenjeni socialno-go-spodarski strukturi naše dežele. Glede tega so zlasti važni štirje elementi. ki predstavljajo najvažnejšo iz-nremembo v primeri s staro Jugoslavijo. Ti štirje elementi so:
1.	Občeljndska imovina v našem gospodarstva je činitelj za razvoj celokupnega našega gospodarskega in socialnega življenja. Ne more biti dvoma, da se tu razvija v našem gospodarstvu nek socialistični sektor, ki bo trdna gospodarska podlaga demokratični ljudski oblasti, istočasno pa tudi jamstvo za naše ljudske množice, da ni več vrnitve na staro stanje vsakdanje skrbi za kruh in negotovi jutrišnji dan. ampak je pred nami pot postopnega dviganja našega gospodarstva in postopnega dviganja življen-skega standarda naših ljudskih množic. Jasno je, da je pravilno vodstvo in razvijanje tega sektorja našega gospodarstva najvažnejša naloga vodil-organov našega gospodarstva.
2.	V naši državi imamo tudi zasebni sektor gospodarstva. Naravno bo ta sektor še nanrei obstoiai ter bo važen element v razvoja našega gospodarstva. toda povsem razumljivo ie. da v državi, kjer obstoja ljudska oblast, kjer igraio v državni politiki odločilno vlogo delovne množice, zasebni sektor ne more biti popolnoma prepuščen svojemu anarhičnemu razvoju in se mu ne more dovoliti, da določa svoia razmerja napram skupnosti izkliurno na podlagi interesov posameznikov. Zato obstoia v naši deželi državna kontrola nad celokupnim "■ospodarstvom kot drugi bistveno nov element v socialno-gospodarski struk* tnri naše dežele. Neka vrsta državne ’■»ntrole ie naravno obstojala tudi ■«Tei. vendar bi bilo smešno govoriti ■’n lahko državna kotrola bistveno veže roke izkoriščevalcem, špekulantom, kartelom in vsakovrstnim ljudem, ki hočejo živeti od tujega trpljenja,
tam, kjer Široke ljudske množice nimajo vpijva na državno politiko in državno kontrolo. Državna kontrola v naši deželi je dejansko kontrola ljudstva in v interesu ljudstva kot celote. Ne da bi omejila iniciativo posameznikov, bo državna gospodarska kontrola določila razmerje zasebnih in obče-ljudskih interesov in na ta način omogočila, da se tud) zasebni gospodarski sektor načrtno vključi v splošni napor skupnosti v cilju gospodarske povzdi-ge dežele in izboljšanja življenjskih pogojev širokih ljudskih množic.
3.	Tretji bistveno nov element v socialno gospodÀrskem razvoju nove Jugoslavije ie splošni državni gospodarski načrt, — to jé načrtno gospodarstvo. Samo po sebi je razumljivo, da je tako načrtno gospodarstvo mogoče izključno samo zaradi obstoja prvih dveh elementov, o'katerih sem prej govoril. Jásso je, da mora vodilni upravni gospodarski aparat države opravljati večje in pomembnejše naloge, kadar gre za načrtno gospodarstvo, ki pomenja istočasno potrebo vsakdanje evidence, vsakdanjega popravljanja opustitev, napak jn slabosti, vsakdanje pomoči, vsakdanje praktične aktivnosti, pri čemer se ne sme izgubljati iz oči splošnih ¡zgledov našega socialno-gospodarskega razvoja. Vseh teh nalog, se razume, stari aparat Jugoslavije ni imel.
4.	Država, ki ima v rokah tr| tako močna orožja, kakor sem jih našteval, lahko in mora zavestno voditi gospodarski razvoj dežele. Čim prej moramo pustiti pozabljenju čase, ko sq kalkulacije posameznikov, pogoji na tržišču in razne slučajnosti določale pot gospodarskega razvoja naše dežele, zlasti pa industrializacijo v našj deželi. Ljudstvo kot celota ¡ma pravico in mora preko svojih organov oblasti preko svojih ljudskih skupščin in ljudskih odborov določati, po kateri poti naj gre gospodarski razvoj naše dežele, da- bi postala resnično neodvisna in da bi bilo vsem državljanom naše dežele zagotovljeno boljše življenje v bodočnosti.
Taki so v prvi vrsti razlogi, ki so poleg številnih drugih zahteval) reorganizacijo naše vrhovne uprave in pri-lagojevanje vsega našega upravnega aparata tem nalogam.
Jasno je. da je pod takimi pogo-ii birokratizem starega kova dvakrat škodljiv. Gospodarstva ni mogoče voditi po birokratskih metodah neposredno iz pisarn ministrstev ali ljudskih odborov. V pričetku je bilo sicer res pri nas tako. To je pa bilo za prvi pričetek tudi neizbežno. Toda izredno hitro je praksa pokazala, da lahko nadaljevanje takih metod vodstva samo škodljivo vpliva na razvoj ngšega gospodarstva. Pokazalo se je kot čim prej in nujno, da naša ministrstva in ljudski odbori sicer obdržijo splošno vodilno vlogo s postavljanjem nalog in nadzorstvom nad izpolnjevanjem, da pa operativne funkcije preidejo na neposredne voditelje in organizatorje naših gospodarskih ]n drugih ustanov, pri čemer jim je treba dati največjo mogočo samostojnost, istočasno pa zahtevati od njih največjo iniciativo in odgovornost za zaupane jim naloge.
Pri tem je nujno potrebna najstrož-ia kontrola nad izvrševanjem. To velja ne samo za gospodarstvo, ampak za celokupno njeno upravo. Skoro popolno pomanjkanje ali slabost te kontrole je v pričetku omogočilo ne samo to, da so sovražniki izkoriščali vse slabosti pri delu državnega aparato, ampak so ostajali tudi pošteni delavci naše uprave brez pomoči in brez konstruktivne kritike napak, ki jih delajo v svojem neznanju. Ustanovitev državne kontrolne komisije bo zaradi tega izredno resna pomoč organom naše državne uprave pri njihovem delu. Ta kontrola bo olajšala, da se bodo številno napake |n pomanjkljivosti mnogo hitreje popravljale in da se bo omogočilo medsebojno okoriščanje z izkušnjami z raznih področij državnega življenja. Njena naloga bo ta, da se doseže čim večja enotnost v poslovanju našega upravnega aparata.
Prav tako je vsem nam znano, da je ena izmed največjih ovir za uspešno delo naše uprave nejasnost in nedoločenost glede funkeij in pristojnosti posameznih organov državne uprave. V tem pogledu se je že marsikaj popravilo in prepričan sem, da bomo v najkrajšem času lahko v glavnem to vprašanje obvladali. Vlada pripravlja za naslednje redno sklicanje Ljudske skupščine osnutek zakona o vrhovni državni upravi, ki bo v splošnih okvirih določil funkcije in pristojnosti Ljudske skupščine, kakor tudi pristojnosti posameznih ministrstev. Ta zakon bodo lahko uporabile tudi republiške ljudske skupščine kot primer in napotek v pogledu stabilnejše organizacije republiških vlad oziroma ministrstev. Prav tako je nameravana vrsta uredb o organizaciji, poslovanju in odgovornosti vsakega ministrstva posebej. Tako se pripravlja splošno navodilo za republiško zakonodajo glede ljudskih odborov, njihove organizacije |n njihovega poslovanja. V načrtu so obvezni pravilniki za vse organe državne oblasti, ki naj precizirajo njihovo organizacijo, njihovo odgovornost in njihovo poslovanje. Zvezni komite za zakonodajo in izgradnjo oblasti bo izdelal splošna navodila za te pravilnike. Ti 'obvezni pravilniki naj bi dokončno likvidirali razne samovoljne organizacije in sestave številnih naših upravnih ustanov, zlasti
pa upravnega aparata pri naših okrajnih in okrožnih ljudskih odborih.
V	zvezi s tem bodo zlastj jasno določene in razmejene zvezne in republiške pristojnosti ter odgovornosti, s čimer se bo na eni strani okrepila iniciativa posameznih naših ljudskih republik, na drugi strani pa sc bo dala polna avtoriteta zveznim organom uprave na področju, k¡ spada v zvezno pristojnost.
V	zvezi s tem bi hotel poudariti še eno vprašanje. Ko dajemo naši upravi te določene oblike in to preejznejšo organizacijo. se nam postavlja naloga, da dokončno likvidiramo tudi zadnje ostanke naše vojne partizanske organizacijske improvizacije, za katero je treba priznati, da še ni povsem izginila iz našega upravnega aparata.
Taka improvizacija je bila v preteklosti nujna, koristna in njej se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da smo v tako kratkem času izšli iz krize. Treba je. da si od nje stalno ohranimo oni navdušeni polet in vztrajnost pri izvajanju nalog ter iniciativo in neumornost pri mobiliziranju širokih ljudskih množic. Na drugi strani je čas, da vsi naši aktivisti na terenu v vseh organih državne uprave spoznajo, da je prišel čas, ko je bilo treba delati samo po svojih lastnih izkušnjah ]n po svojem lastnem znanju, ko je bilo treba račpnati samo s silami svojega področja. Danes imamo zgrajeno državno oblast, povezano up/avo in zakone, k¡ so enako obvezni za vse državljane naše dežele. Tudi zaradi tega je treba odločno odstraniti vse ostanke samovoljnosti, ako se še kje pojavljajo, vsako malomarnost glede izvrševanja zakonov in predpisov državnih oblast) ne glede na to. kakšni ljudje delajo take napake in ne glede na njihove pretekle zasluge. (Burno ploskanje.)
Vsa naša uprava mora v vsakem pogledu temeljiti na zakonitosti in na polni odgovornost; predstavniškim organom državne oblasti, zveznim in republiškim ljudskim skupščinam ter skupščinam ljudskih odborov.
V	bistvu in v glavnem smo to povsod dosegli. Sedaj je treba voditi borbo proti vsem onim podrobnim oddaljevanjem in napakam, ki se na terenu vendarle pojavljajo.
Končno je potrebno še poudariti, dp zvezna vlada smatra za svojo nalogo, za nalogo celokupne državne uprave, da se naš upravni aparat tudi subjektivno usposobi za važne naloge, ki stojijo pred njim. Uslužbenci naše državne uprave ne smejo biti, kgkor je- vzgajala svoje uradnike stara Jugoslavija, brezdušni bi. rokratski avtomati, ki formalno izvršujejo svoje :delo po uradni dolžnosti, ki avtomatično napredujejo po službenih letih, pri čemer se ne zanimajo za nič drugega, kakor za svoja materialna vprašanja- Država bo s svoje strani stalno stremela po tem, da zboljšuje položaj uslužbencev. Vlada se popolnoma zaveda, da imajo naši državni uradniki majhne plače in da vsi slabo živijo. Storila bo vse, kar bo dopuščal gospodarski položaj naše dežele, da se njihov položaj popravi na en ali na drug način, vendar pa z druge strani korist ljudstva zahteva, da vsi državni uslužbenci pravilno razumejo svoj položaj v državi. Ml hočemo v upravnem aparatu države In v vseh njegovih panogah žive ljudi, ki mislijo s svojo glavo, ki razvijajo iniciativo, ki delajo ustvarjalno in ki ob svojem delu razmišljajo ter stalno stremijo za tem, da bi ga zboljšali tako, da bi na ta način podprli svoje ljudstvo in njegove nadčloveške napore, da obnovi svojo deželo. in da žago. tovl srečno življenje ljudskim mno. žicam. Od uslužbencev zahtevamo, da gledajo na državo kot na svojo hišo, v kateri aktivno in iniciativno delajo za njeno izpopolnjevanje, kakor dela zavesten človek za svoj dom. Vse te elemente bo Imel pred očmi tudi zakon o državnih uslužbencih, ki se pripravlja.
Da bi demokratično dogradili stavbo naše ljudske oblasti, moramo še letos, in sicer čim prej, izvesti voli. tve za ustavodajne skupščine {iosa-meznih ljudskih republik, nato pa na temelju ustav, ki jih bodo sprejele ustavodajne skupščine ljudskih repu. blik, preiti k splošnim volitvam v ljudske odbore.
Taki so dosedanji rezultati pri iz-gradnji naše ljudske oblasti, take so naše naloge, ki jih moramo izpolniti v tem letu. Za izpolnitev vsega tega določa proračun sorazmerno precej, šnje vsote. Toda vse to je neobhodno potrebno, ako hočemo letos zares v polni meri usposobiti našo državno upravo tako, da bi v prihodnjem letu lahko prevzela nase številne tež. je naloge, zlasti one, ki Jih bg pred njo postavilo naše načrttfo gospodar, stvo in načrtna državna Izgradnja sploh.
Na drugi strani je koristno na kratko pregledati rezultate našega gospodarskega razvoja. Tovariš žu. jovič Je včeraj navedel mnogo podatkov, ki dokazujejo dosežene uspehe.
Pred našo vlado se je na področju Industrije po osvoboditvi ne «-amo po-stavila naloga, da spiavi v pogon porušeno Industrijo, ampak tudi, da jo poetavi na nove temelje.
Prva naloga je bila, da se celokupna industrija spravi v pogon. Ta naloga je bila izpolnjena, čeprav je bila industrija v pričetku zaradi valutnih težav tako rekoč brez denar, ja ln kredita, skoro brez prometnih sredstev, osnovnih slrcrvin in goriva. Nato smo pristopili k obnovi indu strije. kjer so bili doseženi pomembni rezultati. Ako upoštevamo sredstva, ki so nam na razpolago, lahko
rečemo, da so tl trije rezultati zadovoljivi.
Najvažnejši delež pri obnovi industrije ima 'delavski, razred. Z nevi, denim poletom in požrtvovalnostjo mu je uspelo obnoviti in usposobiti podjetje za podjetjem. Ti napori dé. lavskega razreda se sedaj še bolj sistematizirajo z načrtom prvomajskega tekmovanja.
Uspelo nam je torej, da vzamemo industrijsko proizvodnjo v svoje roke, da ustvarimo pogoje za indu, strijsko proizvodnjo n® tekočem tra. ku, ako bomo industriji v polni meri zagotovili surovine. Mislim, da hmo z ureditvijo naše zunanje trgovine tudi to nalogo uspešno rešili.
Naše rudnike smo ob osvobodi toi dobili v obupnem stanju. Večina rudnikov je bila porušenih ali onesposobljenih za delo. Tako so n. pr. samo poškodbe v rudnikih premoga znašale nad 60 %, proizvodnja v prvih mesecih pa je znašala komaj 16 % povprečne predvojne proizvodnje, vendar pa je obnova rudnikov pomenila zagotovitev sirovin zlasti težki industriji in zagotovitev pogonskih sredstev za vso industrijo in promet. Zaradi tega sl je vlada z vsemi silami prizadevala, da se rudniki čim prej obnovijo in da se njihova proizvodnja poviša.
Takoj po osvoboditvi se je ob sodelovanju vojske in civilnega prebi, valstva pričelo obnavljanje rudnikov. Prvi nejvečji napor je bil posvečen obnovi premogovnikov. V delovnem naporu tekmovanj se je proizvodnja premoga v zadnjem času povišala na 90 % predvojne proizvodnje, čeprav smo dosegli lep uspeh v povišanju proizvodnje, vendar pri nas še vedno vlada veliko pomanjkanje kuriva, ker se v glavnem proizvaja lignit in premog majhnih kalorij.
V	rudnikih železa poškodbe niso bile nič manjše. ‘ Prav tako so bile razrušene Siemenske Martinove visoke peči. Kljub tem pomanjkljivostim in težavam je uspelo v veliki meri obnoviti našo jeklarsko proizvodnjo. V nadaljnjem izboljševanju naše črne metalurgije je še vedno resna, ovira pomanjkanje koksa.
Poleg tega nam je uspelo, da obnovimo več rudnikov bakra! svinca, antimona in žvepla.
Proizvodnja nafte je bila pred vojno brezpomembna. Danes je po. memben činitelj. Čeprav so bile naprave, kakor tudi rafinerije, zelo poškodovane, nam je vendar uspelo, da sedanja proizvodnja že skoro dosega normalno stanje, pri čemer je treba upoštevati sredstva, s katerimi danes razpolagamo.
Na področju rudarstva se bolj kakor kjer koli borimo s pomanjkanjem strokovnjakov. Pod vzeli smo odločne korake za povzdigo strokovnega kadra.
Da bi se zagotovil kruh delovnemu ljudstvu, vojski in mestom v splošno, se je našemu kmetijstvu postavila naloga hitrega pomisleka in zboljšanja proizvodnje. Da bi kmetijstvo lahko izpolnilo te naloge ln da bi se ustvarili pogoji za njegovo nadaljnjo povzdigo, bi bila potrebna vrsta odločnih ukrepov. Naši kmetje po večini razumejo vso resnost sedanjih izrednih razmer in dajejo ve-liko podporo naporom vlade.
Agrarna reforma se učinkovito iz. vaja. Kolonistom, katerim je bila dodeljena zemlja, zlasti v Vojvodini in Slavoniji, ter agrarnim interesentom v drugih krajih nudi država preko strojnih postaj in z dodeljevanjem semenja pomoč, tako da bi jim omogočila posejati in obdelati dodeljeno jim zemljo. Zaključene so priprave, da bodo letos spomladi preorali 4 milijone 500 tisoč ha zemlje.
S pravočasno rešitvijo vprašanja prometa se ni samo povečala obnova Maše dežele, ampak tudi prehrana našega prebivalstva v teku zime. Naša vlada je reševala to vprašanje s hitro obnovo železniškega prometa in uvajanjem avtomobilskega prometa.
Ob osvoboditvi je bilo poškodo. vanih nad polovico železniških prog in skoraj prav toliko mostov, že do konca leta 1945. nam je uspelo popraviti 82 % prog in 67 % dolžine mostov. Ta obnova je bila Izvršena z našimi lastnimi sredstvi.
V	zadnjem času smo se približali predvojni višini tovornega prometa ln z izjemo nekaterih sektorjev je celokupno naše železniško omrežje že povezano. Razume se, da. je tre. ba dodati, da je ta obnova želez-niškega omrežja začasna, pri kateri ne moremo dolgo ostati, in bo zato prometno vprašanje vsekakor še dolgo časa zahtevalo od nas naj-večjih naporov.
V	sektorju trgovine in preskrbe smo pričeli delati v izredno težkih okoliščinah. Surovin in izgotovljenega blaga odUmo imeli ali pa le v majhnih količinah. Vladala je valutna zmeda. Porušene prometne zve. ze so preprečevale vsako pravilno razdelitev. Naša vlada je takoj pod-vzela ukrepe, da zaščiti prebivalstvo pred špekulanti in črnoborzijanci in ustvari trgovski aparat, ki bi bil sposoben, da ustreza novemu gospodarskemu stanju.
Zaradi tega se je v sektorju trgovine šlo naprej v smeri izdajanja novih ukrepov za vzpostavitev reda v trgovini, za vzpostavitev evidence in za čim hitrejšo razdelitev dobrin delovnim slojem. Uredba o načrtni razdelitvi dobrin je bila eno izmed važnih sredstev v tem smislu. Po tej uredbi so postavljeni najvažnejši proizvodi prehrane pod režim načrtnega razdeljevanja ter so ustvarjene nonne tako za razdeljevanje blaga med ljudske republike, kakor za razdeljevanje med kategorije potrošnikov, pri čemer ge upošteva njihovo delo pri obnovi dežele.
Država je prevzela nase trgovino
z najvažnejšimi kmetijskimi proizvodi za prehranbeno industrijo In
velik del uvozno - izvozne trgovine, izmed notranje trgovine pa trgovino na debelo z racloniranimi predmeti oziroma predmeti pod načrtno kontrolo. Ustvarjen je bil sistem državnih podjetij in Narodnih magazinov kot mehanizem za razdeljevanje v tem sektorju.
Z našim mehanizmom razdelitve nam je uspelo rešiti naše ljudske množice pred neposredno lakoto. Toda treba je priznati, da je naš razdelitveni aparat še vedno počasen in birokratičen m da bo potrebno podvzeti nove ukrepe, da bi se njegovo delovanje zboljšalo.
Poleg tega je treba dodati, da nam je pozitivne rezultate pri preskrbi v veliki meri omogačila pomoč UN-RRA.e. Stanje v naši deželi je še vedno tako, da nam je pomoč UNRRA-e tudi še naprej nujno potrebna. Brez UNRRA-ine pomoči bi se morali boriti z lakoto. Dohodki, ki pritekajo od UNRRA-inega blaga, gredo zopet za obnovo našega razrušenega gospodarstva. Tudi to nam olajšuje poepešenje obnove.
Razume se, da smo z vsem tem naredili tako rekoč šele prvi korale. Naše ljudske množice še vedno živijo težko, še vedno so na robu lakote. Naša. Industrija je bila vedno slaba, sedaj pa, ko je bila samo deloma obnovljena, pa še posebej krije samo del naših potreb. Zaradi tega nimamo razloga, da smo zadovoljni nad doseženimi rezultati. Vendar je treba upoštevati, da se z istimi tež. kočami borijo vse evropske države, zlasti pa one, ki so bile pod hitlerjevsko zasedbo. Ako gledamo naše uspehe s tega stališča, tedaj bomo šele v polni meri razumeli njihov pomen.
Zelo resno pomoč pri obnovi našega gospodarstva je bila za nas trgovinska pogodba s Sovjetsko zvezo. Ta pogodba je bila za nas toliko dragocenejša, ■ ker je bila sklenjena v času, ko nam je v gospodarskem pogledu šlo najtežje. Vlada si sedaj prizadeva, da tudi z drugimi državami uredi svoje gospodarske odnose. Zlasti pričakujemo, da bodo iz redno plodni naši trgovinski stiki s Češkoslovaško in Poljsko. Obisk predsednika vlade tovariša Tita na Poljskem in na češkoslovaškem bo brez dvoma v vsakem pogledu utrdil prijateljsko sodelovanje z bratskima republikama na vseh področjih (burno ploskanje). Ker bo skupščin;, še imela priliko o tem dogodku posebej razpravljati, ne bom sedaj zašej v podrobnosti. Prav te dni se mudi tudi v Londonu naša trgovinska delegacija v trgovinskih pogajanjih z vlado Velike Britanije. Upamo, da bo dosežen sporazum v številnih vprašanjih. Z Združenimi državami Severne Amerike so naši gospodarski razgovori nekoliko zaostali. Vzroki so, kakor izgleda, v nekih nesporazumih popolnoma formalnega značaja, ki bodo, o tem sem prepričan, odstranjeni.
Z ureditvijo vseh teh vprašanj, — ki so prav tako važna za druge države, kakor so važna za nas, — bo naša obnova napredovala s še hitrejšimi korald.
Tl uspehi naše državne izgradnje, o katerih sem govoril, so ustvarili pogoje, da je danes Jugoslavija ena izmed redkih držav, ki so bile med vojno zasedene, v kateri vladata red in mir in kjer se na vsakem koraku občuti ozračje splošne ljudske aktivnosti pri obnori ter globoko prepričanje širokih ljudskih množic, da so naši narodi na pravi poti.
Popolnoma smo si v svesti, da mnogim tako stanje v naši domovini ni všeč in da bi rajši videli, da bi se zvijala v težkih notranjih spopadih in političnih krizah. Tak položaj bi vsekakor mnogo bolj ustrezal načrtom, da hi naši narodi ponovno postali plen tujcev, ki se skrivajo za hrbti prodanih jugoslovanskih politikantov iz nekdanje Jugo. slavlje. Toda stvarnost je drugačna in skrajni čas je, da s to stvarnostjo vsi računajo in da se zavržejo smešne bajke o nekakih vstajah, ki jih fašistične in najrazličnejše reakcionarne pripovedke odlagajo od zime na pomlad, od pomladi na poletje, od meseca do meseca. Dejstvo, da se je naša dežela, v kateri so se med vojno naučili tudi otroci in žene ravnati z orožjem, tako hitro pomirila in vzpostavila tako vzorno varnost ln red za vse državljane in da se je s tako enodnšnostjo lotila obnove svn:- dežele, najbolje doka. zuje, kul- -isoko se je dvignila politična z- ■-st naših ljudskih množic (burno ploskanje).
Mislim, da je treba to posebej poudariti. V narodno osvobodilni vojni nismo izvojevali samo nacionalne zmage nad zunanjim sovražnikom naših narodov, ampak tudi drugo zgodovinsko zmago, ki je odločilna za ves zgodovinski razvoj naših narodov. Ta zmaga je v tem, da so si naše ljudske množice v tej vojni pridobile tako bogate Izkušnje in da se je tako visoko dvignila njihova politična zavest, da so postali jasni tudi njihovi pogledi in da s tako iniciativno silo branijo svoja spoznanja, zrasla iz tolikih trpljenj in samo. zatajevanj, da so zaman vsi napori raznih političnih špekulantov in reakcionarnih mračnjakov, da bi jih preslepili in prisilili kolo zgodovine, da bi se vrtilo nazaj, čeprav je vsa ta gospoda prepolna besed o demokraciji, se vendar ne morejo povezati z množicami ln ne morejo po. stati resen politični činitelj. In zaradi tega tej gospodi ne preostaja nič drugega, kakor da pišejo kilo. metrska poročila svojim prijateljem v inozemstvu, v katerih obrekujejo svojo deželo ln svoje ljudstvo, in sl želijo tujega vmešavanja v naše no-

Govor Edvarda Kardelja v Ljudski skupščini FLRJ
tranje zadeve. Kakor je lahko vsak pošten državljan te dežele ponosen na svoje ljudstvo, ki s tako neizčrpno in zavestno silo čisti pred seboj razvaline in ostanke raznih starih protiljudskih mračnih režimov ter polaga temelje svojemu jutrišnjemu svetlemu domu blagostanja in napredka, prav tako lahko pokaže samo prezir do onih reakcionarnih pigmejcev in raznih jadikovalcev, ki hočejo ovirati veličastni napor naših narodov, da bi stopili po poti zgodovinske perspektive napredka in veličine, ki se pred njimi odpira. Kes je, da mi ne sanjamo o taki veličini Jugoslavije, o kakršni so .sanjarili fašisti in vsakovrstni nacionalisti ter imperialisti, da ne sanjamo o veličini osvajanj, podjarmlje-vanj drugih narodov, zavojevanj tujih ozemelj, da ne sanjamo o veličini imperija in nasilja nad slabotnimi. Take veličine nove Jugoslavije si ne želimo in je nočemo, ker je nasprotna globoko demokratičnim in človečanskim načelom, za katere se je naše ljudstvo borilo proti svojim sovražnikom. Veličina nove Jugoslavije, za katero se borimo, je veličina ciljev, za katere delajo naši narodi znotraj Jugoslavije, to je veličina naporov, ki naj vsakemu državljanu naše dežele zagotovijo vsakdanji kruh in življenje kulturnega človeka. To je veličina dela, ki naj iz gospodarsko in kulturno zaostale dežele, kakršno smo dobili kot dediščino od svojih nekdanjih gospodarjev, ustvarimo napredno in cvetočo državo, v kateri njeni državljani ne bodo trepetali za svoj jutrišnji dan in na katero bodo njeni državljani ponosni.
Ko smo že pri tem, mi dovolite, da povem nekoliko besedi o vprašanju mednarodne politike. Gotovi krogi po svetu kljub vsemu temu, kar sem že navedel, še vendar smatrajo za potrebno, da nam od časa do časa podajo lekcijo glede naše demokracije. Za nekatere ljudi namreč demokracija preneha tam, kjer v večini ljudstva prevladuje zavest glede tega, da mora biti država instrument delovne veličine ljudstva, ne pa orodje peščice izkoriščevalcev, tujih agentov in njihovih reakcionarnih pomočnikov. Mi pa smo nasprotno mnenja, da se tu resnična demokracija šele pričenja. Vsekakor je čudna logika onih, ki mislijo, tla je demokracija samo tako dolgo demokracija, dokler daje oblast raznim kapitalističnim in drugim reakcionarnim krogom, da pa demokracija preneha tam, kjer se večina ljudstva odloči odvzeti oblast takim krogom. Kakor je znano, so tudi taki demokrati, ki pravijo, da je popolnoma v duhu demokracije, ako kaka fašistična ali kakršna koli ljudstvu nasprotna manjšina s silo vsili svojo oblast ljudstvu, ki pa istočasno menijo, da preneha vsaka demokracija tam, kjer se večina ljudstva odloči za ureditev, v kateri se izkoriščevalcem delovnega ljudstva in vsakovrstnim špekulantom stopi malo bolj na prste. Vsekakor je jasno, da naših ljudskih množic po vseh izkušnjah in vseh mogočih preteklih laži-demokratičnih režimih ne bo nihče mogel prisiliti, da bi vzele tako lažno logiko za pravo logiko. Nekateri ljudje n. pr. prav tako mislijo, da povsem ustreza demokratičnim načelom, če se v nekaterih deželah v krvi duši borba zatiranih narodov za svobodo, medtem ko na drugi strani na vse mogoče načine klevetajo našo deželo zaradi njene borbe proti vsakovrstnim kvizlin-skim ostankom. Mi smo pa nasprotno mnenja, da v takih njihovih stališčih ni niti sledu o demokraciji.
Tudi v tem smislu bi lahko še naprej razpravljali v brezkončnost, toda kakšne koristi bi lahko imeli od take razprave, ko gre vendar za to, da se zgradi mir na razvalinah, ki nam jih je .zapustil Hitler? Menim, da je vse drugo, samo ne lojalno in prijateljsko, ako nekateri krogi v zavezniških državah nikakor ne prenehajo meriti na metre demokracijo onih dežel, ki so svojo demokratičnost večkratno dokazale v svoji junaški in predani borbi proti fašizmu za splošno zavezniško stvar in ki jo danes dokazujejo s svojo borbo proti fašističnim ostankom, proti reakcionarnim vojnim hujskačem in za utrditev miru in sodelovanja med narodi. To bi bilo tembolj potrebno, ker bi se tako merilo, kakor vsak dan kažejo dogodki po svetu, lahko z mnogo več razlogi vzelo v roke takrat, kadar gre za »demokracijo« številnih današnjih poklicnih zagovornikov »demokracije«.
Kam vodi taka razprava in kakšno je njeno pravo bistvo, je pred kratkim najbolje odkril gosp. Churchill. Vsekakor je naredil medvedjo uslugo vsem lažnim in polovičarskim demokratom, ki dajejo lekcije o demokrati;?. ko je glasno in jasno rekel, da ne gre za demokracijo, ampak enostavno za vojno kapitalističnih držav proti Sovjetski zvezi in državam Vzhodne Evrope. Kakor Metternich v pričetku
19.	stoletja, ki se je zbal idej francoske revolucije, poziva danes gosp Churchill vse reakcionarne sile po svetu v »sveto alianso« in na križarsko vojno proti naprednim silam na svetu. Zgodovina nam priča, da so še vsi Metternichi propadli, in ni razlogov za prepričanje, da ima g. Churchill več upanja v uspeh. (Burno in dolgotrajno odobravanje).
Ako je naloga vseh vlad zavezniških držav, da utrdijo mir po svetu.
__ in brez dvoma je med njimi
prav taka osnovna naloga — potem je čas. da tako razpravljanje preneha in da se svet, kj je toliko pretrpel za časa komaj minile vojne, neprestano ne straši z novo vojno in vsakovrstnimi atomskimi bombami. Prepričani smo, da so po vseh državah vsi raz
logi,, da se mir resnično utrdi in da se čimprej odstranijo posledice vojne v odnosih med narodi. Pri tem delu morajo zavezniški narodi sodelovati z medsebojnim razumevanjem interesov ¡n potreb in z namenom, da sedaj. v teh časih odstranijo taka sporna vprašanja in področja, zaradi katerih bi lahko kasneje prišlo do nemira in nesporazumov med zavezniškimi narodi.
Z veliko pozornostjo in pričakovanjem spremljamo priprave za mirovno konferenco. Iz prve svetovne vojne je Jugoslavija izšla kot mlada država, ki se je z enim delom šele komaj osvobodila izpod turškega in avstroogrskega jarma; bila je zelo oslabljena in veliki deli jugoslovanskega ozemlja, ki so kompaktno naseljeni z jugoslovanskim življem, so ostali izven njenih mej. Nič bolj naravnega ni, da Jugoslavija po tej vojni, v kateri je toliko dala za skupno zavezniško stvar, postavlja svoje zahteve, na jse ta jugoslovanska ozemlja priključijo njej, ker v Jugoslavijo etnično tudi spadajo. (Burno ploskanje). Tudi zadnji Jugoslovan je pričakoval, da bo Jugoslavija v tem pogledu deležna podpore vseh svojih zaveznikov, na žalost pa se moramo dai.es truditi, da prepričujemo svet o nečem, kar je toliko jasno, da je skoro neprijetno ponavljati.
Jugoslavija je že predložila svoje zahteve glede Italije in Avstrije. Na tem ozemlju živi tretjina vseh Slovencev. Zaradi tega je jasno, da tu ne gre za popravke mej, ampak za usodo naroda. Preko 25 % Slovencev živi samo v Julijski krajini. Poleg tega živi v Julijski krajini 6 % celokupnega števila Hrvatov. Na tem istem ozemlju v Trstu in v nekaterih drugih mestih živi v celoti 0,7 % celokupnega števila Italijanov. Vsakdo, kdor želj gledati na stvari objektivno, bo razumel, zakaj je to vprašanje toliko važno za narode Jugoslavije. Ni potrebno dokazovati etnične upravičenosti naših zahtev. Prav tako ni treba ponavljati, da ne zahtevamo tujih ozemelj. Ali ni po vsem tem — milo rečeno — zelo čudno, če gotovi krogi v zavezniških državah poizkušajo zaščititi osvajalske imperialistične zahteve svojega včerajšnjega sovražnika pred upravičenimi nacionalnimi zahtevami svojega zaveznika? Ni potrebno, da bi kdo ščitil italijansko ljudstvo pred nami. Nihče ni v tej vojni neposredno toliko pomagal italijanskim protifašistom v njihovi borbi proti fašizmu kakor mi. Z nami so se rame ob rami borili z orožjem v roki najboljši italijanski ljudje. Tudi oni so se lahko prepričali o tem, da mi ne sovražimo italijanskega naroda, ampak smo njegovi najboljši prijatelji. Ti Italijani so spoznali, da bo resnično svobodna samo taka Italija, ki bo prijateljsko povezana z Jugoslavijo. Prav tako so spoznali, da Italija, ki bi bila sovražno razpoložena do Jugoslavije, ne bi bila niti svobodna, niti demokratična, niti neodvisna. Od tod, glejte, izhajajo simpatije demokratičnih protifašističnih italijanskih množic za novo Jugoslavijo in, glejte, zakaj je povsem nepotrebno, da kdo ščiti italijansko ljudstvo pred nami. Priključitve Julijske krajine ne zahteva samo jugoslovanska vlada, tako zahtevo predvsem postavlja samo ljudstvo Julijske krajine. Za to je to ljudstvo tudi krvavelo med vojno. To svojo voljo izraža ljudstvo Julijske krajine na tako očiten način, da lahko brez pretiravanja rečem, da o tej njegovi volji vsekakor lahko prav tako točno vedo v zavezniških prestolnicah, kakor vemo tukaj v Beogradu. In ako danes ogromne množice ljudstva vsak dan ponovno prepričujejo mednarodno komisijo, da je to jugoslovanska zemlja, in ako žene med jokom govorijo, da bi vrnitev k Italiji zanje pomenila hujše kakor smrt, potem je to pretresljiv dokument za današnji čas, v katerem se nobena beseda tako pogosto ne izgovarja, kakor beseda »demokracija«. Kajti danes po svetu morda n¡ kotička, v katerem bi bila volja ljudstva tako očividna in močneje izražena, kakor je v Julijski krajini. Ničesar ne bi hotel prejudicirati, vendar bi hotel poudariti samo en pogoj, brez katerega menimo, da danes ni mogoče objektivno določiti etnične meje v Julijski krajini. Ta pogoj je naslednji: Ne potvorjene številke statistik stoletnih zatiralcev naših narodov, ampak volja in izjava živih ljudi, mora biti merilo pr j določanju etnične meje v Julijski krajini. Ta volja pa je tako silna in tako pretresujoča, da je ne morejo omajati niti razna izzivanja, niti obračunavanja s strani onih, ki na vsak način hočejo skriti in zadušiti očitna dejstva. Ugoditi čimprej željam ogromne večine prebivalstva Julijske krajine bi pomenilo osvoboditi stotisoče ljudi strahu, da bi bili izročeni Italiji, v kateri so preživeli toliko grozot vse od leta 1918. naprej. Teror, ki ga izvaja italijanska policija že danes v Trstu in drugih mestih nad prebivalstvom ob polni odgovornosti zavezniške vojaške uprave, je najboljši dokaz, kaj lahko pričakujejo ljudske množice Julijske krajine od Italije ali nekake internacionalizacije Trsta.
K temu je treba dodati, da je za priključitev k Jugoslaviji ne samo slovanska večina, ampak tudi večina italijanskega prebivalstva- po obrežnih mestih. Šovinisti govorijo, da so to saino simpatizerji komunizma, ki so pozabili na svoje italijanstvo. Italijanski protifašisti v Trstu in Pulju so s svojimi ogromnimi manifestacijami dali najboljši odgovor tem klevetnikom. Mi. Jugoslovani, ki smo se od blizu v krvavi borbi proti Mussolinijevemu fašizmu in hitlerizmu spoznali z junaškimi italijanskimi borci iz Trsta, Pulja in drugih krajev Julijske krajine, ko so se ti borili z nami proti skupnemu sovražniku, 'ahko samo rečemo, da so to mnogo boljši Italijani kakor oni italijanski šovinisti, ki so do zadnjega trenutka služili Mussoliniju in ki danes nazi-vajo izdajalce one. ki so razsvetlili obraz italijanskega naroda. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Ako je danes večina tržaških Italijanov za
Trst je gospodarsko odvisen
od jugoslovanskega zaledja
Merilo za gospodarsko odvisnost in povezanost pristanišča Trsta z zaledjem in obratno, merilo za zainteresiranost zalednih držav na Trstu je železniški promet Trsta. Udeležba v tem prometu kaže, katera zaledna država $ svojim izvozom in. uvozom pospešuje gospodarski razvoj pristaniškega mesta in hkrati tudi, kateri državi je to pristanišče v gospodarskem pogledu najbolj potrebno.
Dejstvo je, da je Trst do leta
1914.,	ko je bil tudi politično združen s svojim naravnim zaledjem, procvital, medtem ko je po pripojitvi k Italiji gospodarsko nazadoval. Da bi tedaj presodili odvisnost Trsta od zaledja, je treba upoštevati železniški promet pred letom 1914., ko so bili poslednjič dani pogoji za naravno, politično nemoteno zvez« z zaledjem.
železniški promet Trsta z zaledjem je v letu 1912. znašal 2,630.782 ton (izvoz in uvoz skupaj) in je bil razdeljen takole:
Kranjska	347.000
Koroška	178.000
štajerska	258.000
Goriška	298.000
Estra	72.000
N.	Avstrija	290.000
G. Avstrija	30.000
Solnograd	21.000
Češka	251.000
Moravska	215.000
Šlezija	41.000
Galicija	61.000
Ogrska	219.000
Bosna	8.400
Srbija	3.573
Busija	6.630
Nemčija	181.000
Švica	15.200
Italija	94.000
ostali	40.900
Na jugoslovanske dežele padlo tedaj:
Kranjska	347.00	ton	ali	13.2%
Goriška	298.000	ton	ali	11.3%
Istra	72.000	ton	ali	2.8%
štajerska (40%)
103.000	ton ali Koroška (30%) 53.400 ton ali Hrvatska-V ojvo-dina (60%) 131.400	ton	ali
(Ogrska)
Bosna	8.400	ton	ali
Srbija	3.572	ton	ali
13.2% 6.8% 9.8% 11.3% 2.8% 11.0% 1.1% 0.8% 9.5% 8.2% 1.5% 2.3% 8.4% 0.3% 0.1% 0.2% 6.9% 0.6% 3.7% 1.5% bi od-
3.9%
3.0%
5.0%
0.3%
0.1%
1,016.972 ton aU 38.6% Slovenski del štajerske in Koroške je upoštevan z najmanjšim možnim odstotkom kljub temu, da izkazuje najživahnejši izvoz lesa in rud. Hrvatska je bila vse do leta 1918. priključena Ogrski. Slavonija je izvažala v Trst moko ln les, Vojvodina (Srem-Banat) pa predvsem moko.
Od celotnega železniškega prometa v letu 1912. odpade torej na: Jugoslavijo	1,016.972 ton	ali	38.6%
Avstrijo	620.400 ton	ali	22.6%
Češkoslovaško	466.000 ton	ali	17.7%
Italijo	94.000 ton	ali	3.7%
železniški promet dokazuje, da je promet Trsta odvisen od Jugoslavi, je, ki mu edina more povrniti nekda-nji gospodarski položaj. To potrjuje
tudi statistika tržaškega železniškega prometa iz leta 1938.
V skupnem prometu 1,997.808 ton je Italija udeležena s 492.577 ali 24.65%, Avstrija s 662.393 ali 33.16% • in češkoslovaška s 397.344 ali 19.89%, Jugoslavija pa le s
111.000	tonami ali 5.5%, v nasprotju s stanjem 1. 1912., ko je na kasnejšo Jugoslavijo odpadlo 38.6% železniškega prometa. Kako nenaravno je to stanje, najbolj dokazuje dejstvo, da je imela leta 1912. sama Kranjska, ki tvori komaj polovico današnje Slovenije, 347J)00 ton prometa odnosno 17.3%. Zato je tudi tržaški promet leta 1938. za 630.000 ton ali 24% manjši od leta 1912. Jugoslavija je morala prevažati del svojega blaga po daljši in dražji poti na Sušak, deloma pa so morale slovenske dežele poiskati nova tržišča v notranjosti države oziroma prekomorsko zunanjo trgovino je bilo treba preoblikovati v kontinentalno zunanjo trgovino.
Kljub novemu političnemu stanju se udeležba Italije v železniškem prometu ni spremenila. Od 24.65% ali 492.577 ton odpade vsaj 20% na Julijsko krajino. Goriška in Istra sta že leta 1912. imeli 370.000 ton prometa, to je 14.1%, in se je medtem njun promet še povečal zaradi pripojitve dveh okrajev Kranjske, to je Idrije in Postojne ' (les), zaradi razvoja tržaške industrije ter prekomernega izkoriščanja istrskih rudnikov. Udeležba držav v tržaškem prometu se ni bistveno spremenila, le Jugoslavija je v ogromno gospodarsko škodo. Trsta izostala.
še jasnejša pa nam postane odvisnost gospodarskega položaja Trsta od Jugoslavije, če premotrimo, v kolikšni meri je Trst prometno-gospodarsko odvisen od magistrale Trst—Postojna—Ljubljana—Dunaj.
Vse štiri proge, ki drže iz Trsta: Trst—červinjan — Videm—Benetke, Trst—Podbrdo—Jesenice, Trst—Postojna—Ljubljana in Trst—Pulj, vodijo preko strnjenega slovenskega ali hrvatskega narodnostnega ozemlja..
Od železniškega prometa Trsta 2,612.661 ton v letu 1912. je odpadlo na posamezne proge:
1.	Trst—Červinjan
94.054 ton ali 3.6%
2.	Trst—Postojna—Ljubljana
1,456.422 ton ali 55.7%
3.	Trst—Podbrdo—Jesenice
990.877 ton ali 37.8%
4. Trst—Pulj	71.318 ton ali 2.9%
Statistika tržaškega železniškega
prometa L 1912 pokaže, da so kasnejše jugoslovanske pokrajine * potrošile skoraj 40% blaga, preko njihovega teritorija pa je šlo 96.4% vsega železniškega prometa iz Trsta.
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD ZA PRIMORSKO, KOROŠKO IN IZSELJENCE
Sela Izvršnega odbora 0F
dne 16. marca 1946
Izvršni odbor OF se je dne 16. marca sestal na seji, ki jo je vodil predsednik toV. Josip Vidmar. Članom IOOF je podal referat o politični situaciji in o nalogah Osvobodilne fronte sekretar tov. Boris Kidrič. Po orisu zunanje in notranje politične situacije ter borbe za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji je tov. sekretar ugotovil uspehe, nakazal najbolj pereče naloge in pokazal na nekatere slabosti naših odborov in aktivistov.
Izvršni odbor OF je po obravnavanju vseh problemov odobril referat tov. sekretarja kot delovno bazo za organizacije Osvobodilne fronte in na tej osnovi sprejel več sklepov.
Da bodo že doseženi uspehi še večji, je IO razpravljal zlasti o napakah, ki jih je treba odpraviti. Ugotovil je, da aktiv Osvobodilne fronte pri reševanju poedinih problemov večkrat pada jz ene skrajnosti v drugo, iz oportunizma v sektaštvo, kar je bilo zlasti vidno pri izvrševanju agrarne reforme. Zato nalaga IO vsem aktivistom kot osnovno nalogo borbo proti tem napakam, ki so večji del posledica poenostavljanja problemov in šablonskega presojanja pojavov.
Izvršni odbor je na svoji seji kritiziral nepravilno pojmovanje zakonitosti, nebudnost aktivistov na-pram notranjim in zunanjim sovražnikom in slabosti, ki kazijo lik funkcionarja Osvobodilne fronte. Obsodil je samoslovensko ozkost, ki je v odnosu do skupne države in do ostalih ljudskih republik na mnogih področjih še vedno značilna. Poudaril je, da je birokratski centralizem, ki duši ljudsko iniciativo in oddaljuje aktiv od množic, nezdružljiv z delom aktivista. Izvršni odbor nalaga zato vsem aktivistom nalogo, da se strogo drže zakonitosti in da začno z najostrejšim bojem’ proti nebudnosti. Ostanke ozkega nacionalizma je treba premàgati z novim patriotizmom
delovnih ljudskih množic. Aktivisti morajo dvigati delovni polet, vnesti več pestrosti v tekmovanje in stopnjevati iniciativnost pri delu, zato je treba premagati tendence po ponočevanju in prekomernem veseljačenju, ki se pojavljajo ponekod med članstvom.
Za izvrševanje zadanih nalog je IO poveril sekretariatu nalogo, da reorganizira Nadzorno komisijo pri IOOF. Osnoval se bo tudi ožji forom kulturnega plenuma' OF, ki bo pretresal vsa vprašanja v naši kulturi, ki bo ustvarjal večjo jasnost pogledov in ki bo z večjo aktivnostjo populariziral OF, kot inidatorja kulturnega dela.
Pri pretresanju organizacijskih problemov OF je ugotovil IOOF napredek, ki se izraža tudi v uspešnem zbiranju članarine OF, ki narašča od meseca do meseca. Napake so predvsem v notranjem življenju OF, kjer so široke ljudske množice OF še vse premalo aktivizira-ne. Tudi nimajo organizacije še trdnega organizacijskega vodstva in so premalo povezane z mladinsko in žensko organizacijo in njihovimi akcijami.
Da bi se te napake odpravile je sklenil IOOF, da se za čim večjo aktivizacijo izpopolni sekretariat IOOF s tem, da se kooptira namesto tov. Viktorja Avblja, ki je sedaj sekretar ÓOOF v Mariboru, tov. Staneta Kavčiča in tov. dr. Ceneta Logarja kot poslevodečega tajnika; da se oritegne v OF odbore čim več tovarišev, ki niso zaposleni v državnem upravnem aparatu; da se našim odborom na terenu omogočijo domovi OF s klubi, čitalnicami itćL, ki naj postanejo center vsega političnega življenja' na terenu; da se v zvezi s klubom IOOF, ki bo te dni pričel z delovanjem izvrši čim večja aktivizaeija IOOF in sekretariata in da se Organizacijski vestnik, priloga Slovenskemu poročevalcu, razširi s tem, da bo prinašal tudi direktivne analize in članke.
Akademske smučarske tekme v Planici
Ob zelo lepem vremenu se je včeraj, dne 23. t. m. začelo akademsko smučarsko tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije. Kot prva točka je bilo na sporedu tekmovanje v klasični kombinaciji. Tekme so se udeležili kot sotekmovalci tudi naši znani olimpijci Smolej, Razinger in Pogačnik. Proga v smuškem teku je bila dolga 10 km, srednje težka, toda precejšnja preizkušnja za naše akademske tekmovalce. Vodila je od doma »Ilirije« pod Poncami v Ta-marje in nazaj. Vsi tekmovalci, ki so startali, so tudi dospeli na cilj, pri čemer so pokazali veliko voljo in borbenost. Izidi v smuškem teku so naslednji-
vije, potem je 38,6% vsega železniškega prometa v. Trstu odpadlo na Jugoslavijo, in 3,7% na Italijo. V ekonomskem pogledu je Trst neločljivo povezan z Jugoslavijo.
Jugoslavijo, potem so oni za tako rešitev prav zaradi tega, ker so dobri Italijani, ker znajo ceniti resnično svobodo, ker dobro razumejo, da pomeni Trst v novi Jugoslaviji dokončno dosego miru in bratstva med Slovani in Italijani na tem področju, na katerem je stoletja vladal žandar-ski teror in na katerem še je ljudstvo stoletja neutrudno in krvavo borilo za svobodo, kakršno je hotelo doseči in kakršno je končno v tej vojni s svojo vstajo proti fašističnim zatiralcem doseglo. (Burno odobravanje in ploskanje:)
I Vsekakor to ni edino vprašanje, ki
nas zanima v zvezi z mirovno konferenco.
Dotaknil sem se samo onih vprašanj, ki so sedaj najbolj aktualna. Vendar pa jugoslovanska vlada z isto pozornostjo izvaja priprave tudi za reševanje ostalih vprašanj, ki bodo prišla na dnevni red mirovne konference. Zlasti važno je v zvezi s tenu za nas vprašanje reparacij. Xaša dežela je preveč opustošena, da bi lahko iz-urenienili stališče, ki ga je naša vlada že izrazila in k¡ vam je znan.
Ako oh koncu pogledamo na dosežene rezultate, potem mora vsakomur
postati jasno, da takih uspehov ne bi mogla doseči nobena oblast, ki se ne bi opirala na večino ljudskih množic. Vsi ti rezultat; so plod enodušnega napora našega ljudstva pod vodstvom njegove ljudske vlade. To pa je dejstvo, ki nam daje popolno gotovost, da bomo lahko izvršili tudi naloge, k¡ smo si jih postavili za to leto.« (Burno in dolgotrajno ploskanje.)
Po ekspozeju podpredsednika Kardelja sla govorila predsednik vlade ljudske republike Srbije Blagoje Ne-škovič in -predsednik vlade Ljudske republike Hrvatske Vladimir Bakarič.
1.	Kavčič 57 min. 53 sek., 2. Lavrič 1 ura 0 min. 6 sek., 3. Gaj 1 ura 40 sek., 4. Roj ina I ura 52 sek., 5. Ba-ničevič 1 ura 2 min. 13 sek.
Tekmovalci izven konkurence so dosegli naslednje uspehe:
1.	Pogačnik (Jesenice) 34 min. 57 sekund, 2. Razinger Tone (Jesenice)
35	min. 15 sek., 3. Smolej (Jesenice)
36	min. 53 sek., 4. Rožič (JA) 39 min 31 sek.
Popoldne so bili skoki v sestavnem tekmovanju in samostojni skoki na skakalnici 25 nu Naši akademiki so zasedli mesta:
1.	Kavčič (ki je postal prvak v klasični kombinaciji za jugoslovansko akademsko prvenstvo), 2. Gaj,
3.	Bleško.
Tekmovalci izven konkurence » v skokih in obenem v klasični kombinaciji zasedli mesta:
1.	Pogačnik (Jesenice). 2. Rožič (JA),	3. Razinger (si je izpahnil
nogo).
V samostojnih skokih so naši akademiki dosegli rezultate:
1.	Razboršek Ivo 19.5 m, 19 m, 2. in 3. mesto si delita Špindler Janez
18.5	m, in 17.5 m in Knop Ljubo
17.5	m in 18 m, 4. Baloh 16.5 m in 17 m. 5. Hafner 17.5 m in 18 m.
Tekmovalci izven konkurence so dosegli uspehe:
1.	Rožič (JA) 22 'm in 21.5 m, 2. Kordeš 21.5 m in 22 m. 3. Razinger Lojze 21.5 m in 22 m, 4. Langus
19	m in 20.5 m, 5. Prun 20.5 m in
20	m.
Juitn 24. t. m. bo tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanje bo izredno zanimivo, ker so naši akademiki mojstri, nastopali pa bodo tudi neakademski. Popoldne bo tekmovanje v smuških skokih na skakalnici 65 m.
Danes so bili tudi že poizkusni skoki na skakalnici 65 m in so bili doseženi rezultati:
1. Klančnik Karol 55 m, 56 m,
55.5 m, 2. Razinger Lojze 49 m,
47.5	m, 48.5 m. 3. Kordeš Stane 49.5 metrov, 48 m, 47.5 m, 4. Langus Jože 47.5 m, 44 m, 5. Zupan Ivan 47.5 metrov (je skočil samo enkrat).
PROGRAM. GLASBENEGA FESTI- " VALA »PRAŠKA '.’«POMLAD«
Od 11. do 13. maja t. 1. bo v Pragi mednarodni glasbeni fes#val »Praška spomlad — 50 let češke filharmonije«. Koncerti bodo dnevno v Rudolsinu ln pa v Smetanovi dvorani Velike koncerte Češke filharmonije — na programu bodo na jznane j -ša dela sovjetskih, ameriških, angleških, francoskih in češkoslovaških skladateljev — bodo dirigirah dirigenti iž teh držav. Do sedaj so svoje sodelovanje obljubili Mravinskij iz Sovjetske Rusije in Münch iz Francije. Pogajanja z angleškim dirigentom Beechhamem m ameriškim dirigentom Rodginskim so v teku. Dela čeških skladateljev bo dirigiral šef Češke filharmonije Rafael Knhei.ir Na _ svečanem koncertu bodo sodelovali solisti Združenih narodov: pia-nist Obonn m violinist Ojstrah iz ZSSR, pianistka Nicola Henriot in violinistka Ginette Neveu iz Francije, violinistka Gussens in pianistka Lim-pany iz Anglije in pianistka Lisztová iz Amerike. Na koncertih češke glasbe bo sodeloval Rudolf FirkušnjL
VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 24. marca:
Nestalna oblačnost s prevlado oblačnega vremena, pozneje тпгсттк* manjših krajevnih padavin. Vete» bo popustil.
Iran naj bi bil izhodišče za napad na Saku
Moskovska „Izvestja“ o potrebi temeljite spremembe iranske zunanje in notranje politike
Moskva, 22. marca. (Tass-) V tretjem članku o iranskem problemu pi šejo »Izvestija« :
Ko so pripravljali načrt za oboro-ten napad na Sovjetsko zvezo, eo nemški fašisti mislili izkoristiti Iran kot operacijsko izhodišče za napad na važno petrolejsko pokrajino Sovjetske zveze — Baku. Hitlerjevci so se na vse načine trudili, da prodrejo v vsa področja ekonomskega in političnega življenja države in na ta način spremenijo Iran v bodočo operacijsko bazo za vojaške akcije zlasti proti ZSSR.
Iranski vladni krogi sami z bivšim šahom RiZa Pahlevijem na čelu, ki so se nagibali vedno bolj na stran fašistične Nemčije, so mnogo pripomogli k hitri infiltraciji fašistične Nemčije v Iran. Zaradi ugodnega zadržanja iranskih oblasti je Nemcem uspelo hitro utrditi svoj ekonomski in politični položaj v Iranu. V tem pogledu je velikega pomena mogočni razmah germansko-iranske trgovine.
Fašistična Nemčija je izrabila svoje ekonomske stike z Iranom za to, da je pošiljala tjakaj številne agente kot »specialiste«, »trgovske zastopnike«, »svetovalce« in »predstavnike nemških trgovskih družb«. Ob začetku vojne je štela nemška kolonija v Iranu okoli 3000 oseb, od teh 1000 v Teheranu. Nemci so zavzemali vodilna mesta v večini državnih ustanov in v vseh važnejših iranskih podjetjih.
Celotno število nemških »specialistov«, ki so bili nameščeni v Iranu, je znašalo okoli 700 ljudi. Nekateri med njimi so zavzemali zelo odgovorna mesta, kakor n. pr. ravnatelja Narodne banke, šefa administracije za gradnjo železniških prog itd. Nemški »specialisti« in »svetniki«, ki so prodrli v vsa področja iranske industrije in poljedelstva, s° dejansko vodili državno ekonomijo. Razen oseb, ki so delale v iranskih ustanovah, so delovali v Iranu številni hitlerjevski agenti v neštetih zastopstvih nemških trgovinskih in industrijskih družb. Nemec Wolf, predstavnik prometne družbe »Iran-ex-pres«, je vodil nemško špionažo v obmorskih predelih Kaspiškega morja. Na jugu je vodil nemško špionažo in podtalno dejavnost Schuenen-mann, zastopnik družbe »Junkers«. V iranskem Azerbejdžanu je aktivno deloval Robert Schulz, nekdanji tajnik nemškega konzulata v Taurizu (Tebris), ki je imel posebno nalogo, 'da organizira špionažo in diverzije proti sovjetskemu Kavkazu.
Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo je podtalno delovanje fašističnih agentov v Iranu doseglo tak razmah, da je postalo v resnici nevarno. Predvsem je bilo opaziti živahnejšo aktivnost pri pripravljanju oboroženih skupin, ki naj bi bile poslane v Baku, Grozni, Ašhabad in druge življenjsko važne centre ZSSR, da tam izzovejo nerede in organizirajo diverzantska dejanja. V Iranu so se formirali odredi oboroženih fašistov, ki so organizirali pošiljke orožja, municije in razstreliva. Cilj vse podtalne aktivnosti agentov nemškega fašizma je bil izzvati nerede v državi, onemogočiti mimo življenje iranskega ljudstva, nahujskati Iran proti ZSSR in ga pritegniti v vojno proti njej.
Hitlerjevski agenti so skupno s profašističnirm iranskimi politiki pričeli priprave za državni prevrat, z namenom, da ustanovijo kvislinško vlado. Za izvedbo državnega prevrata so mislili izrabiti del poveljstva iranske armade, kakor tudi južna plemena, ki so bila izredno vnet-, ljivo »gorivo« v političnem življenju Irana.
Sovjetska zveza se ni mogla odtegniti nevarnemu položaju, ki je nastal zaradi svobodne aktivnosti hitlerjevskih agentov v Iranu.
Dne 26. junija 1941 je sovjetska vlada sporočila bivšemu iranskemu šahu, da obstojajo resni znaki za državni prevrat, ki se pripravlja v Iranu.
Dne 19. julija 1941 je sovjetska vlada skupno z vlado Velike Britanije ponovno zahtevala od iranske vlade. naj naredi konec podtalni delavnosti Nemcev e tem, da izžene iz Irana vse člane nemške kolonije.
Dne 16. avgusta istega leta sta Sovjetska zveza im Anglija tretjič opozorili na potrebo nujnih ukrepov proti aktivnosti nemških agentov in njihov izgon iz Irana.
Iranska vlada se ni ozirala na ta opozorila in ni hotela izgnati hitlerjevskih agentov iz Irana ter s tem še bolj podžgala njihovo zločinsko delovanje. Zaradi tega stanja je bila Sovjetska zveza prisiljena poslužiti se člena 6. pogodbe iz leta 1921, ki ji daje pravico, da zaradi samoobrambe pošlje svoje čete na iransko ozemlje v primem, če bd se pojavila nevarnost, da se Iran spremeni v izhodišče za vojaške akcije proti Sovjetski zvezi.
Sovjetske čete so bile poslane v Iran 25. avg. 1941, t. j. nekaj mesecev pred zaključkom sovjetsko-angl eške-iranske pogodbe o zavezništvu. Velika Britanija je prav tako poslala svoje čete v Iran in utemeljila njihovo bivanje na iranskem ozemlju pozneje s sklicevanjem na podpis omenjene trostranske pogodbe. Kljub temu, da eo sovjetske čete prišle v Iran na osnovi sovjetsko-iranske pogodbe, so bivši iramski šah Riza Pahlevi in profašistični pripadniki iranske militaristične klike skušali zaustaviti njihovo napredovanje na iranskem ozemlju z oboroženim odporom.
Prihod zavezniških čet je prekrižal napadalne načrte nemškega fašizma v Iranu, vendar pa odpor iranskih reakcionarjev nikakor ni ponehal. Po sklepu angleško-sovjetsko-iranske pogodbe so profašisti prešli k ilegalni borbi proti zaveznikom s tem, da so ustanavljali podtalne nacionalne organizacije fašističnega značaja. V prvi polovici leta 1942 so se vse te profašistične organizacije, ki so bile pod vodstvom nemških špijonov, združile v eno organizacijo, imenovano »Melliune Iran« (Iranski nacionalisti).
V drugi polovici leta 1943 je zavezniškim vojaškim oblastem uspelo izslediti to fašistično organizacijo. Njen glavni voditelj Franz Meyer je bil aretiran. Pozneje so bili aretirani tudi drugi kolovodje te fašistične tolpe ter nemški padalci, ki so se skrivali na ozemlju južnih plemenov Kaškai in Bahitiar. Po zaslugi energičnih ukrepov zavezniških vojaških oblasti je bila razbita tudi organizacija iranskih fašistov. Obenem je treba, poudariti, da iranski vladni krogi ne le niso sodelovali v borbi proti fašističnim elementom, ampak so jih celo podžigali in zagovarjali.
To so dejstva, ki jasno osvetljujejo stališče iranskih vladnih krogov do podtalne delavnosti hitlerjevskih agentov v Iranu med drugo svetovno vojno. Ta dejstva prav tako dokazujejo, da v iranskih vladnih krogih obstojajo vplivne, Sovjetski zvezi sovražne skupine, ki v škodo interesom iranskega ljudstva skušajo potegniti Iran v politično pustolovščino, ki je naperjena proti Sovjetski zvezi.
Reakcionarne težnje iranskih vladnih krogov se prav tako kažejo v iranski notranji politiki. V Iranu še ni bila izvedena nobena socialna, gospodarska ali kulturna reforma, ki bi ustrezala življenjskim interesom ljudstva. Vendar je demokratično gibanje zavzelo velik obseg v iranskem Azerbejdžanu; prebivalstvo te pokrajine je bilo dolgo časa podvrženo ne le političnemu, ampak tudi nacionalnemu jarmu in brezobzirnemu izkoriščanju.
Popolnoma razumljivo je, da more nadaljevanje politike reakcionarnih krogov v Iranu privesti edino k novi zaostritvi položaja v državi. Med
iranskimi politiki je veliko število ljudi, ki se zavedajo potrebe po spremembi dosedanje zunanje in notranje politike. Te spremembe so postale resnično potrebne in jih narekujejo interesa iranskega ljudstva.
Namestniki ministrov za zunanje zadeve in za oborožene sile v ZSSR
Moskva, 23. marca (Tass). Ministrski svet ZSSR je ,m en oval :
1.	Za namestnike ministrov za zunanje zadeve: Višinskega (za splošna vprašanja). Dekanozova, LOzovskega, Litvinova.
2.	Za namestnika ministra za zunanjo trgovino Krutikova (za splošna vprašanja). Sergejeva, Kuzmina, Stepanova, Lagunova, Borisova, Semi-častnega.
3.	Za namestnike ministra za oborožene sile: generala Balganjina (za splošna vprašanja), maršala Sovjetske zveze Vasiljevskega, ki bo načelnik generalnega štaba oboroženih sil, maršala Sovjetske zveze Žukova ¿’n vrhovnega komandanta suhozemskih čet, admirala Kuznecova (vrhovni poveljnik vojno-pamorških sil), generalnega polkovnika za letalstvo Ber-sinjija (vrhovni poveljnik vojaških letalskih sil), armi j =k ega generala Hruleva (načelnik zaledja oboroženih sil).
Švicarski tisk pozdravlja obnovo diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo
Bern, 22. marca. Švicarska javnost in tisk soglasno pozdravljata vzpostavitev švicarsko-sovjetskih odnosov. Smatrajo, da je z normaliziranjem sovjetsko-švicarskih odnosov odstranjena okolnost, ki je oteževala odnose Švice z inozemstvom. Pristojni krogi pričakujejo, da bodo sedaj tudi
olajšane vezi Švice z organizacijo Združenih narodov.
V zvezi s tem dogodkom piše »Journal de Genève«: Švica je menjala svoje prejšnje stališče, v .kolikor je bilo sovražno proti Sovjetk! zvezi. Nesporio je, da je govor Mot-teja v Društvu narodov leta 1934 bila sovražna gesta. Važno je. da ni Rusija zahtevala od Švice, naj se poniža. Hvaležni smo ji, ker je spoštovala našo čast in dostojanstvo.
Poštno-brzojavni promed med Poljsko in ZSSR
Moskva, dne 20. marca so v Moskvi podpisali sporazum o vzpostavitvi poštno-telegrafskega prometa med republiko Poljsko jjn Sovjetsko zvezo.
Pogodba določa neposredno izmenjavo pisarn in vrednostnih pošiljk med obema državama. Poleg tega bo otvor j en tudi telefonski promet med Poljsko, Moskvo. Kijevom in Leningradom, ki se bo razširil tudi na druga mesta v Sovjetski zvezi, v kolikor bodo to dovoljevale tehnične naprave. Sklenili so tudi, da bodo izmenjavali brzojavke. Vprašanje jezika so rešili talco, da morejo naslovi biti napisani v jeziku države, v katero je pošiljka namenjena, ali pa v angleščini. ali francoščini. V teh jezikih je mogoče voditi tudi teleifonske razgovore in sestavljati brzojavke.
S to pogodbo je tudi vzpostavljena zveza med Poljsko in zapadom čez sovjetsko okupacijsko ziono.
SoSuilsova vlada v Grčiji orodje za izvedbo ukazov iz Londona
Moskva, 23. marca, (Tass), »Izvesti j a« pišejo v zvezi z bližnjimi volitvami v Grčiji:
Protesti proti volitvam v Grčiji so zajeli tako velik del grške javnosti, da je bil predsednik vlade So-fulis prisiljen prositi za »nasvet« v Londonu. Prejel je odgovor, da sp morajo volitve izvesti za vsako ceno 31. marca, Ta novi dokaz vmešavanja inozemstva v grška vprašanja, kakor tudi popolno preziranje interesov grškega naroda je izzvalo nezadovoljstvo celo v tistih krogih, ki so še pred kratkim podpirali politiko Sofulisove vlade. 10 grških ministrov je odstopilo v znak protesta in večje število organizacij zahteva odgoditev volitev. S tem so izolirali liberalno stranko, ki jo vodi Sofulis in pustili vlado brez vsake podpore. Liberalna stranka je edina, ki je ostala v vladi in ki se bo udeležila volitev. Sofulisova vlada, ki dela po navodilih iz inozemstva, postaja tako orodje za izpolnjevanje smernic iz Londona ter izgublja zadnji ostanek zaupanja v državi, če tudi levičarske organizacije bojkotirajo volitve, liberalci trdijo po optimističnih proračunih da ne bodo dobili več kot 50 do 70 poslanskih mest v parlamentu.
Vodja liberalne stranke Tiret, predsednik vlade Sofulis, minister za zunanje zadeve Rendis in minister za notranje zadeve Havinis, ki si še
naprej prizadevajo, da bi se volitve izvedle 31. marca, se pri tem ne opirajo na pomoč grškega ljudstva, ampak samo na pomoč inozemstva. Svetovna javnost mora obsoditi lažne volitve, ki se pripravljajo v Grčiji in imajo namen, spraviti zopet kralja Jurija na grški prestol.
Apel Sofianopulosa za odgoditev volitev
Atene, 23. marca. Reuter poroča: Bivši grški minister za zunanje zadeve Sofianopulos, vodja levičarsko-republikanske skupine, je poslal včeraj novozelandskemu ministru za zunanje zadeve Fraserju, avstralskemu ministru za zunanje zadeve Herbertu Evattu, predsedniku odbora za zunanje zadeve v ameriškem senatu O’Conallyju in 80 laburističnim poslancem v britanskem parlamentu apel, da naj posredujejo za odgoditev volitev v Grčiji za dva meseca.
V apelu je rečeno: »Volitve, ki se jih levičarji ne bi udeležili, bi pomenile nevarnost za mir v Grčiji sami, kakor tudi v soseščini.«
Anglija vztraja pri datumu 31. marca
London. 23. marca: Ministrstvo za zunanje zadeve je 20. marca zvečer objavilo izjavo, v kateri je rečeno, da smatra izvedbo volitev v Grčiji 31. marca za neobhodno potrebo.
V borbi za mučenje nacistične Nemčije si je Bolgarija zagotovila svobodo
Odhod angleških ministrov v Indijo
London, 22. marca. Reuter poroča, da so člani vladne delegacije za Indijo: mornariški minister Alexander, minister za Indijo Lawrence in minister za trgovino Stafford Cripip;,
19.	marca z letalom odpotovali v Indijo.
Sofija, 23. marca. »Rabotničesko delo« prinaša članek z naslovom »Obletnica bitke na Dravi«, v katerem opisuje borbo prve bolgarske armade z nemškimi enotami, ki so v noči od 5. na 6. marca 1945 prekoračile Dravo. V članku je rečeno, da se je tedaj bolgarska armada borila ramo ob rami z oddelki Rdeče in Jugoslovanske armade ter mnogo prispevala k zmagi nad nacistično vojsko in pri preganjanju njenih ostankov na drugi breg Drave.
Danes ni več nobenega dvoma, da je bilo naše sodelovanje na strani svobodoljubnih in demokratičnih narodov v borbi za uničenje hitlerjevske Nemčije borba za svobodo naše domovine. Predvsem smo si na ta način priborili našo svobodo in neodvisnost. Izbrisali smo pa tako tudi črni madež, ki ga je napravila na bolgarski narod dvorska fašistična klika, ko se je povezala s hitlerjevskimi barbari.
List piše dalje, da je delež do-movinsko-frontovske Bolgarije za
dokončno uničenje hitlerjevske Nemčije priznal sam veliki Stalin, kakor je tudi žel priznanje drugih demokratičnih držav in narodov. Predsednik začasne francoske vlade Felix Gouin je v svojem govoru ob sprejemu poverilnih pisem opolno-močenega ministra v Parizu gene-rallajtnanta Marinova med ostalim dejal: »Francija visoko ceni in to ne simbolično, ampak popolnoma realno, hrabro sodelovanje bolgarske vojske v vojni skupno z ostalimi zavezniškimi narodi, kakor tudi vse, kar je Bolgarija doprinesla v borbi proti hitlerjevsko-fašističnim zatiralcem za zmago pravice in svo, bode.«
Bolgarski namestniki sprejeli ostavko vlade
Sofija, 23. marca. Včeraj so bolgarski kraljevi namestniki sprejeli ministrskega predsednika Kimona Georgieva, ki je podal ostavko vlade. Regenti so sprejeli ostavko in
Duelos: Gre za obnovo Franclje in za uvedbo prave demokracije
Pariz, 23. marca. V sredo je Imel Jacques Duelos predavanje v nabito polni dvorani poslaništva o temi: »Francija pred svojo usodo«. Med ostalim je rekel:	Vzrok naših ne-
sreč je v celi vrsti naših stopnjevanih popuščanj pred fašizmom. Nekatere naše vlade niso smatrale Hitlerja za smrtnega sovražnika Francije, ampak za sovražnika komunistov in Sovjetske ;zveze ter so bolj cenile ■ svoje strankarske koristi, kakor pa koristi ljudstva.
, Ko je govoril o današnjih nalogah, je Duelos rekel:	Obnovo Francije
lahko sedaj omogoči samo rodoljuben in demokratičen duh. Danes gre za to, da se vsak Francoz in vsaka Francozinja prepriča, da se tiče obnova Francije osebno vsakega posameznika.
Duelos je poudaril, da se Francija ne bo nikdar odrekla svoji neodvisnosti in dodal: Samo, v kolikor bomo z delom pokazali voljo in sposobnost za notranjo obnovo, bomo
mogli dobiti pomoč iz tujine. Ne govorimo brez zveze in smisla o važnosti Francije, vendar želimo obnovo in veličino naše države. Ne bomo pristali na to, da bi se Francija smatrala za muzej, kamor bi ljudje prihajali ogledovat sledi naše velike preteklosti kot ruševine, ki niso vredne spoštovanja. Želimo, da francosko ljudstvo bo in ostane ljudstvo delavcev, kmetov, izobražencev in vojakov. Vsa usoda Francije je zavisna od nas samih.
Duelos je nato pokazal politično potrebo sodelovanja in prijateljstva z velikimi zavezniki Francije. Pred-očil je, da fašisti še niso razoroženi in rekel nato, da gre sedaj za obno-.vo Francije in za uvedbo prave demokracije. Komunisti so pripravljeni stopiti na čelo vlade, če jim to ukaže suvereno ljudstvo. Brez komunistov bi bilo nemogoče osvoboditi Francijo in brez sodelovanja komunistov se ne bo mogla ustvariti niti obnova Francije in niti prava demokracija.
Vprašanje obnove diplomatskih odnosov med Sirijo in Turčijo
Moskva, 22. marca. (Tass). »Izve-stija« prinašajo članek, v katerem je rečeno: »V zvezi z vestmi, da namerava Turčija vzpostviti diplomatske odnose e Sirijo, zahteva sirijsko časopisje vrnitev Sandžaka Aleksan-drete in izraža bojazen, da bi se Turčija poizkušala okoristiti s priznanjem neodvisnosti Sirije in z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov kot sredstva, s katerim bi mogla uzakoniti posest tega važnega ozemlja.
Sandžak je bil priključen Turčiji, ne da bi Sirija na to pristala. Zato
sedaj zahteva vrnitev Sandžaka.
»Al Nasa« piše o odnosih med Turčijo in Sirijo, da bi vzpostavitev diplomatskih odnosov med. Turčijo in Sirijo pod pogojem »neizpreme-njenega položaja Sandžaka« bila ugodna samo za Turčijo, seveda na škodo Sirije, ker bi se Sirija tako popolnoma odrekla Sandžaku Ale-ksandreta. »Al Ahbar« piše: »Sirija ne bo pomirjena poprej in ne bo pristala na izmenjavo diplomatskih zastopnikov toliko časa. da ji Turčija ne bo vrnila Sandžak Aièksan-dreta.
Albansko ljudstvo pozdravlja ustavo
Tirana, 23. marca. Kakor poiroča ATS. je soglasno sprejetje načrta ustave v alb3n-:ki ustavodajni skupščini izzvalo v vsej državi veliko navdušenje. V vseh okrožjih so bila velika zborovanja in manifestacije, na katerih je ljudstvo vzklikalo L;ub-Skj skupščini in demokratični vladi, kakor tudi albanski Ljudski republiki in novi demokratični usíiavi. Govorniki so govorili g velikem pomenu nove ustave in o nalogah, ki čakajo albansko ljudstvo pri obnovi Albanije.
Z zborovanj so pošiljali pozdravne brzojavke vladi in skupščini, v katerih albansko ljudstvo izraža svoje zaupanje v Ljudsko republiko in svojo trdno vero v boljšo in srečnejšo bodočnost Albanije.
Odnosi med1 Čehi in Slovaki
Praga. 23. marca. Na seji razširjenega plenuma Komunistične partije Slovaške je predsednik Partije, SL:o-ky govoral o odnosih med Cehi in Slovaki. Med ostalim je dejal: »Zaradi novega položaja Slovakov v naši narodni demokratični republiki je zamrl reakcionarni separatizem v slovaškem političnem življenju. Samo popolna enakopravnost obeh narodov daje popolno jamstvo za njun razvoj. Na Češkem, posebno v časopisju narodno socialistične in katoliške stranke, se nekalten elementi še nadalje branijo, da bi dosledno izvedli vladni program, ¡ki je osnova ustavnopravne rešitve odnosov med Cehi in Slovaki. Komunisti so prepričani, da samo mali reakcionarni del čriškega naroda še nadalje škoduje interesom Slovakov.
Komunistična partija Slovaške, ki predstavlja glavno silo slovaškega naroda. zahteva, da se odnosi med obe-
pozvali vlado Georgieva, naj vrši svoje delo vse dotlej, da bo sestavljena nova vlada. Po sprejemu ministrskega predsednika Kimona Ge. orgijeva so namestniki sprejeli predsednika Narodnega sobranja Vasi’.a Kolareva, ki jim je pojasnil stališče Narodnega sobranja do razlogov, zaradi katerih je vlada podala ostavko. Dejal je tudi, da je Kimon Georgijev osebnoet, ki uživa zaupanje vsega Sobranja in ki bi bil sposoben sestaviti novo stabilno demokratično vlado, ki bi uživala polno pomoč domovinsko froiitovskih strank.
ma narodoma uredijo na temelju vladnega programa po sporazumu med vlado in slovaškim narodnim wetom, sklenjenim 12. junija 1945.
Goering zvrača krivdo na druge
Nürnberg, 23. marca. Na dopoldanski in popoldanski razpravi 19. marca so podajale svoje izpovedi priče, ki’ jih je postavila obramba Pr iče so v svojih izpovedih še bolj obtožile fašistične zarotnike, ki sedijo m zatožni klopi.
Na dopoldanski in popoldanski seji
20.	m 21. marca so nadaljevali z zaslišanjem obtoženega Goeringa, У ni govoril rejnice in se poizkušal izogniti vprašanjem, ki ga obtožujejo. Se celo tedaj, ko so tožilo; predložili listine, ki so jih sestavili najbližji Goeringovi sodelavci, ali pa jih je on sam pedpisal,, je osporaval obtoženec listino v celoti, prevalil 'krivdo na druge, ali pa se sklicuje na »slab spomin.«
Pekkala sestavlja novo finsko vlado
Helsinki, 22. marca (Tass). Predsednik finske republike Paasikivi ie sprejel Mauna Peli kalo in mj Izročil mandat za seftavo nove vlade.
Kratke vesti
Smrtna obsodba nad tremi člani madžarske kvizlinške vlade. Tass poroča, da je predsednik mađžarohe republike odklonil prošnjo za pcm.lo-atitev treh vodnih zločincev Kemenya, Sandor Csia, Joene Szelezija. ki so bili obsojeni na an t. Ob;odba je bila izvršena 19. t .m.
Britanska odlikovanja češkoslovaških državljanov. Britanski veleposlanik na Češkoslovaškem Nichols je podelil 126 odlikovanj češkoslovaškim državljanom, ki so med vocio pomagali britanskim vojakom, ka eri so pobegnili iz nemških ujetniških taborišč.
Preparat za umetno izdelovanje mesa. 2e za časa ■okupacije so češk: znanstveniki iznašli načn za umetno izdelovanje mesa. Gre za proizvajanje gotove vr;te glivic »Torla utilis«, ki da posušena pri nizki temperaturi velie odstotek beljakovin in mak si, kakor tudi vitaminov BI in B2 ter provitamin D. Po svoji mineralni sestavi eo posebno bogate na fosfo . r in kaliju. Profesor Prusik še dela zadnje poskuse s tem preparatom, nakar bo prišel na trg pod imev.cm »Protavit«.
Lužiški Srbi v borbi za svobodo
V pokrajini med Dresdenom in Frankfurtom ob Odri, na ozemlju, kjer so večja mesta Budišin, Lubij, Kamjenec, Rozbork, Voježec, Zli Komorov, Grodk, Baršč, Kocjebos, Kava! a in Lubin, živi najmanjši slovanski narod, Lužiški Srbi. Ozemlje obsega čez 12.500 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa je kakih 400 tisoč.
Zgodovina Lužiških Srbov je skozi 1500 let polna nepretrganih bojev za narodni obstoj. Ideja o svobodi in neodvisnosti v boju proti ponemčevanju pri Lužiških Srbih nikoli ni umrla. Toda nemške oblasti so neusmiljeno dušile vsako narodnostno gibanje. Tik pred prvo svetovno vojno so ustvarili Lužiški Srbi močno narodno gibanje, ki je v svojem programu zahtevalo zedinjenje vseh lužiških- krajev, vzgojo mladine v slovanskem duhu in naposled zagotovitev gospodarske samostojnosti. Vendar pa po prvi svetovni vojni v Versaillesu niso znali rešiti vprašanja svobode tega majhnega, vedno zatiranega naroda. Delegati Lužiških Srbov, ki so bili na mirovni konferenci v Parizu 1.1919, so bili po svoji vrnitvi v domovino zaprti in obsojeni.
Doba po prvi svetovni vojni, zlasti pa doba po prihodu Hitlerja na oblast v Nemčiji, je pač najtežje razdobje v zgodovini lužiškosrbskega naroda, ker je bil načrtni pritisk nemških oblasti na to ljudstvo neznosen. Tedanje politično predstavništvo Lužiških Srbov »Srbski narodni svet«, je poslalo memorandum nemški vladi v Berlinu 1.1931. Na ta memorandum je odgovoril 1.1933 Hitler s še hujšim terorjem, razpustil je Narodni svet in hkrati vse lužiškosrbske organizacije.
S prihodom hitlerizma na oblast se je pričela prava Golgota za Lu-žiške Srbe, ki so bili prvi Slovani, na katere je nemški imperializem položil svojo brutalno roko. Nemci so uporabljali vsa mogoča sredstva, da bi Srbe izbrisali z evropskega zemljevida. Potem ko so razpustili lužiškosrbske narodne odbore in Narodni svet 1.1933., so zaprli najbolj vidne delavce. Prepovedan je bil vsak kulturni in politični dotik z drugimi slovanskimi narodi. Toda Lužiški Srbi niso prenehali z borbo proti fašističnemu nasilju v vseh 12 letih fašistične okupacije. V svojih vaseh so ustanovili tajne lužiškosrbske narodne odbore, ki so jih vodili naj-
boljši rodoljubi in antifašistu Bili so stalno v zvezi s slovanskimi deželami, zlasti s sosedno češkoslovaško in Poljsko.
Nov val hitlerjevskega nasilja je prišel v lužiško pokrajino 1. 1936., ko je bila prepovedana uporaba lužiškosrbskega jezika v šolah in uradih. Nemški fašisti in gestapo so zaplenili vse imetje lužiškosrbskih organizacij, uničili so vse knjige v lu-žiškosrbskem jeziku, naposled pa zabranili celo edini dnevnik Lužiških Srbov »Serbske novini«.
Pozneje so fašisti prepovedali Lu-žiškim Srbom še dostop na vseučilišča in pričeli z množičnim izganjanjem izobražencev iz lužiške pokrajine. Zapirali in streljali so najbolj zavedne ljudi, vendar pa je 400.000 Lužiških Srbov navzlic načrtno izvajani germanizaciji ohranilo svoj slovanski značaj, ki je zlasti prišel do izraza v zadnji svetovni vojni.
Mnogo Lužiških Srbov je prešlo na stran zavezniških vojsk in se borilo z orožjem v roki proti sovražnikom svojega naroda. Mnogo se jih je borilo na Slovaškem kot partizani. Od 20 lužiškosrbskih partizanov, ki so skupaj s slovaškimi partizani s Tatre napadli 1943. leta Bansko Bistrico, ni ostal nihče pri življenju, dali so življenja za bratstvo in solidarnost vseh slovanskih narodov.
Lužiški Srbi so se oddahnili, ko se je približala zmagoslavna Rdeča armada lužiškim mejam in so jo pozdravili kot bratsko vojsko osvoboditeljico. Lužiškoerbski narod se je ves mobiliziral v borbi proti nemškim fašistom. Skoraj po vseh mestih in vaseh so bili takoj ustanovljeni Narodni odbori. Lužiški Srbi so bili v času fašizma socialno silno ponižani, v novih pogojih pa narod dela z večjim veseljem in se tudi socialno dviga, čeprav še nima svobode in neodvisnosti. Lužiški Srbi zahtevajo svobodo in neodvisnost Sn hočejo biti enaki z drugimi slovanskimi narodi. Prepričani so, da jih bodo slovanski narodi sprejeli medse kot svojega najmanjšega brata.
Lužiški Srbi so v začetku tega leta imeli volitve, kjer so na demokratični način izvolili delegate za vaške in okrajne narodne odbore, ki pa še vedno samo politično predstav. Ijajo narod, člani teh odborov so se zbrali konec januarja na velikem manifestacijskem zborovanju v Bu-dišinu in iz svojih vrst izvolili luži-škosrbski Narodni svet, ki ima 25 članov. Na tem manifestacijskem zborovanju je prostovoljno ln eno. dušno glasovalo več kot tisoč od ljudstva izbranih odbornikov.
Središče Lužice je mesto Budišin,
ki ima 35.000 prebivalcev, od katerih je več kot 10.000 Srbov. Tam je župan lužiške narodnosti dr. Jan čiž, ki je prišel na sv oj položaj iz koncentracijskega taborišča. Upravno je ozemlje Lužice razdeljeno na šest žup, ki jih vodijo okrajni načelniki.
Srbsko kulturno življenje je sedaj osredotočeno v Srbski Matici, ki je spet pričela izdajati srbske knjige. Njena največja skrb je, da se čim prej odpro srbske šole. V »Domovini« so zbrana vsa društva, ki jih je 70. Podružnice »Domovine«, raztresene po vsej Lužici, zaposlujejo 110 uradnikov. Lužiški Srbi se ná vse mogoče načine branijo poplave nemštva, ki je pa stalno brezobzir. nejša in raste s številom Nemcev, ki se naseljujejo po Lužici iz drugih krajev. Nesreča je tudi v tem, ker je lužiško-srbski narod danes zelo obubožan. Mogočna zgradba »Srbskega doma« je bila v letalskem napadu popolnoma uničena. Lužiški Srbi so jo bili postavili z največjimi žrtvami. Ta dom je bil središče srbskega kulturnega življenja: tam je bila tiskarna, knjižnica, etnografski in zgodovinski muzej, svečana dvorana in sedeži različnih lužiških organizacij.
Danes zahtevajo lužiški Srbi, da postane Lužica ena upravna oblast.
kjer bodo odprli šole z lužiškim jezikom. Prav tako zahtevajo lasten tisk. Z eno besedo, nočejo, da bi jih smatrali za narodno manjšino, temveč za polnopravne gospodarje na svoji zemlji. Program Lužiških Srbov je naposled, da bi dosegli samostojnost.
Predstavnik Lužiških Srbov, Jurij Rjenč, odvetnik iz Budišina, član Narodnega sveta in tajnik Slovanskega komiteja, ki se je mudil nedavno v Beogradu, je govoril tudi o odnošajih lužiško - srbskega naroda do narodov Jugoslavije. Izjavil je, da so Lužiški Srbi s posebnimi simpatijami in zaupanjem zrli na borbo jugoslovanskih narodov za svobodo in neodvisnost, saj sta jih stoletno zatiranje in sužnost naučila globoko ceniti vrednost borbe za svobodo in neodvisnost
Ko bodo Združeni narodi odločali na mirovni konferenci o usodi Lužic, tedaj bodo pač morali upoštevati, da živi na tem ozemlju sicer majhen narod, ki pa ima toliko življenjske sile, da ni izginil v tisočpetstoletnem zatiranju sredi nemškega morja. Tudi lužiškosrbskemu narodu je treba omogočiti, da stopi kot enakopraven član med druge svobodne narode in z njimi gradi novi obraz sveta.
Kaše gospodarstvo
Razdeljevanje zemlje po agrarni reformi bo zaključeno do konca marca
Zaradi čim uspešnejše izvedbe pomladanskih setvenih del je nujno potrebno, da se agrarna refe, ma glede razdeljevanja obdelovalne zemlje med agrarne interesente čimprej izvede. Zemlja mora biti pravočasno razdeljena, da bodo vsi agrarni interesenti, fci imajo pravico do zemlje, lahko sejali in sadili na svojem in da bo zemlja obdelana prav do podeduje njive. Kcml'üe za agrarno reformo so po izvršeni podrobno organizaciji poslov in po ugotovitvi vseh Zctnljiško-knjižnih in katastrskih podatkov pričele sredi januarja z dodeljevanjem zemlje na terenu. Da se dodeljevanje ne bi zavleklo in da ne bi oviralo spomladanskih setvenih del je kmetijsko ministrstvo Ljudske republike Slovenije odredilo da se mora do 31. marca razdeliti med agrarne interesente vsa agrarna zemlja.
V početku so se tu in tam pojavile težave. Treba je bilo delo komisij povezati z ljudstvom in z odbori agrarnih interesentov. Toda kmalu so se kicmisije vživele v delo in dodeljevanje zemlje je v tesnem sodelovanju z ljudstvom v redu in hitro potekalo. Le še dober teden nas loči od končnega roka, do katerega mora biti delo izvršeno. 2e danes pa lahko trdno računamo s item, da se dodeljevanje zemlje ne bo zavleklo preko določenega raka.
Na razpolago so nam sicer šele podatki o razdeljevanju zemlje po stanju na dan 15. t. m., čeprav so številke iz te statistike medtem že ialeč prekoračene, nam tudi ti posatici kažejo, da je bilo sredi meseca dio v pretežni meri že izvršeno. Staisi lica sicer ni popolna, ker nekaj ¡trajnih komisij zaradi dela na tere-u še ni po talo podatkov, vendar ta kalnost bistveno ne more spremetti slike celotnega stanja na dan 15. L m.
T.i okrajne' komisije, in sicer Z3 кгаја Jesenice ¡a Slovanska Bistrica i za mesto Ljubljano so .ovoje delo io srede meseca že zaključile. V peri okrajih — Mozirje, slovenske Kojiče, Kranj, Grosuplje in Gornja .endava, — je bilo treba po stanju na 15. t. m. razdeliti le še 4 do 10% jdelovalne zemlje iz zemljiškega klada. V teh dora jih je znašala 15. t. .. površina še ne razdeljene zemlje 35 do 90 ha. Med tem pa so v teh lih okrajih komisije svoje delo otovo že opravile. Tudi v večini latih okrajev je bilo sredi meseca še razmeroma malo nerazdeljene ovnlje. Večji odstotek nerazdeljene unije so imeli sredi meseca le štiri -Kraji, m sicer Krško, Kočevje. Radgona 'n Prevalje. V radgonskem, prevaljskem in kočevskem okraju gre 7>o veliki večini za zaplenjena bivša r-o estva Nemcev, ki so pod upravo 1 judsfce imovine in bodo služila za kolonizacijo. Ta posestva pa bodo pod upravio ljudske imovine vsa obetana in pod oskrbo, dokler ne bo izvršena kolonizacija.
Podobno je v izseljeniškem pasu krškega okraja, kjer ao se izseljeni prebivalci tocmaj vrnili. Tu obstojajo rudi velike tehnične ovire, ker je okupator zabrisal staro posestno staje. Prav zaradi tega posveča ljudska blast temu izreljeniškemu pasu naj-'ečjo pozornost in skrbi. da bo zem-ra s prmočjo traktorjev o pravem .asu obdelana.
Statistika z dne 15. t m. nam v eloti daje naslednjo slikO; Od skup-~e obdelovalne zemlje v zemljiškem kladj v površini 41.215 ha je bilo razdeljeno 27.136 ha ali 66%, razde-. iti pa je bilo treba še 14.079 ha. alj ••>4%. Številke o razdeljeni zemlji v ' ekaterah okrajih niso povsem točne, ker so nekatere komisije odštele z-агДјо, ki je rezervirana za državna kma.ijska posestva in za razne ustanove, medtem ko so druge to zemljo prištele k razdeljeni zemlji Na ta .'¡učin je deloma spremenjen odnos red zemljiškim ¿kladcm in razdeljeno zemljo, vendar pa ostanejo kljub emu nespremenjene številke, ki kažejo površino nerazdeljene zemlje.
Za poss mejna okrožja pa so rezultati po stanju na dan 15. t. m. na-lednji: v ljubljanskem okrožju je
bilo od skupne površine 8314 ha orne zemlje v zemljiškem skladu razdeljeno 6359 ha ali 77%, za razdelitev pa je ostalo 1955 ha; v celjskem okrožju je bilo od 6356 ha orne zemlje razdeljeno 4797 ha ali 76% in je ostalo še nerazdeljenih 1568 ha; v mariborskem okrožju je bilo od 19.241 ha orne zemlje razdeljeno 11.992 ha ali 63% ter je ostalo za razdelitev 7249 ha; v novomeškem okrožju pa je bilo od 6845 ha obdelovalne zemlje v zemljiškem skladu razdeljeno 3538 ha ali 52% m je ostalo za razdelitev še 3307 ha. Statistika navaja le za dve okrožji število agrarnih interesentov, ki so do tega dne dobili zemljo. V Ljubljanskem okrožju je dio srede meseca dobilo zemljo 4941 agrarnih interesentov, v novomeškem ok:ožju pa 4245.
Najslabši je torej od-totek v novomeškem jjn mariborskem okrožju, to
pia zgolj zaradi tega, ker so v številkah za tí. dve okrožji upoštevani tudi prej omenjeni 4 okraji, kjer bo mnogo zemlje še uporabljeno za kolonizacijo odnosno kjer tehnične teškoće ovirajo razdeljevanje (krški okraj). Ce te štiri okraje izločimo, tedaj vid— mo, da se povpiečje razdeljene zemlje v vseh ostalih okrajih dvigne na okrog 75%. Medtem pa je delo pri razdeljevanju zemlje nadalje napredovalo in lahko rač mamo, da je razdeljeno (če izvzamemo omenjene štiri okraje) že najmanj 85% vse obdelovalne zemlje v zemljiškem skladu. Do konca meseca bodo torej v skoro v:eh okrajih komisije končale svoje delp in bo razdeljena vsa zemlja, ki prihaja za razdelitev v poštev. Tu in tam bo morda treba še rešiti posamezne pnimere, kjer položaj ni ni docela jasen, vendar bo tudi to delo zaključeno v prvih dneh aprila. Odprto bo ostalo le še vprašanje one zemlje, ki je pod upravo ljudske imovine, kolikor je ta zemlja v zveza z vprašanjem notranje kolonizacije. Tako bo v kratkem zaključna stoletna borba slovenskega kmeta za zemljo in bo zemlja končno prjpadla tistim, ki jo obdelujejo.
K ustanovitvi ljudskih magazinov v Ljubljani
Nedavno smo poročali, da je vlada LRS sprejela potrebne sklepe, da se omogoči tudi v Sloveniji ustanovitev ljudskih magacinov državnega trgovinskega podjetja Na-ma, in sicer najprej v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu, pozneje pa še v drugih večjih industrijskih in potrošnih središčih. V prihodnjih dneh bodo odprte prve prodajalnice Na-ma v Ljubljani.
Otvoritev teh ljudskih magacinov ne bo samo pomembna za oskrbo prebivalstva z oblačilnimi in gospodinjskimi potrebščinami ter kolonialnim blagom, še večji pomen teh magacinov za splošno ureditev cen na trgu. zlasti v sedanji dobi. ko je treba izvesti oblastvene ukrepe za znižanje cen in podpreti tendenco po puščanja cen, ki se kaže na samem trgu. V zvezi z znižanjem pribitkov kosmatega zaslužka v trgovini na debelo in drobno pa predpisujejo navodila zveznega urada za cene tudi splošno izenačenje cen ra trgu. Danes se za isto blago zahtevajo v posameznih trgovinah prav različne cene. V mnogih primerih so take cene celo v skadu z doslej veljavnimi predpisi o določanju cen. Trgovcu, ki_ si je nabavil blago po višji ceni ali z višjimi prevoznimi in drugimi nabavnimi stroški, so dosedanji predpisi priznavali tudi višjo prodajno ceno. To pa je imelo za posledico, da so trgovci v mnogih primerih enakovrstno blago iz več različnih virov prodajali po ceni. kr bi bila dopustna le za blago iz najdražje nabavljalne partije. Z novimi navodili bo rako izigravanje predpisov o cenah onemogočeno. Trgovcu ki je prisiljen blago iste vrste in kakovosti nabaviti iz več virov po različnih eer.ah. bo urad za cene predpisal pri drago plačanem blagu znižati odstotek pribitka kosmatega zaslužka ali pa se bo vzela za podlago povprečna nabavna cena po količini posameznih partij. Tako bo trgovec v bodoče v lastnem interesu prisiljen kupovati blago tam. kjer je najcenejše, in paziti. da prevezni in drugi nabavni stroški, ki se sicer priznavajo, ne bodo preveč obremenjevali cene.
Ves ta proces izenačenja cen bo bistveno pospešila otvoritev ljudskih magacinov državnega podjetja »Na-ma«, ki bo važen regulator cen na trgu. Ker bodo v teh ljudskih magacinih prodajne cene kalkulirane že po novih predpisih in z nizkim odstotkom zaslužka, bodo ti ljudski magacini pospešili tudi siplošno znižanje cen, ki je nredpisano v zvezi z znižanjem pribitkov kosmatega zaslužka v trgovini na debelo in na drobno.
Ljudski magacini v Ljubljani
V najkrajšem času bo državno trgovinsko podjetje Na-Ma odprlo v Ljubljani 6 prodajaln. Z včerajšnjim dnem je podjetje Na-Ma prevzelo obe prodajalni tvrdke Meinl na Tyr-ševi cesti in na Vodnikovem trgu. Od ponedeljka bo'podjetje Na-Ma v
teh prodajalnah prodajalo živila in kolonijalno blago, ki je v prosti prodaji poleg tega pa slaščičarske izdelke in alkoholne pijače. V ponedeljek 1. aprila pa bo državno podjetje Na. Ma v prostorih tvrdke Mayer odprlo prvo veleblagovnico v Ljubljani, kjer bodo poleg tekstilnega in galanterijskega blaga na prodai čevlji (kolikor so v prosti prodaji) usnjarski in torbarski izdelki, gospodinjski predmeti železna galanterija, igrače, športne potrebščine itd.
V nekaj dneh dneh bo podjetje Na-Ma prevzelo trgovino z barvami Derganc na Gosposvetski cesti, v začetku aprila pa tudi tvrdko Kolman na Mestnem trgu. kjer bosta .na prodaj steklo in porcelan. Verjetno bo v kratkem rešeno tudi vprašanje otvoritve druge veleblagovnice v Bat’ ovi palači, ki je mišljena kot glavni obrat v Ljubljani. Podjetje Na-Ma ima v skladišču na Mestnem trgu, kjer je bil svoj čas anagrafski urad. že veliko zalogo potrebnega blaga. Iz tega skladišča se bodo oskrbovale vse prodajalnice v Ljub j ani in se ne bo bati, da bi blaga zmanjkalo, ker je iz državnih in drugih industrijskih podjetij zajamčen reden dotok velikih količin novega blaga.
Pojasnilo k cenam moki
Na pogosta vprašanja, zakaj je fiala moka cenejša kakor krušna moka smo prejeli naslednje pojasnilo: Unra nam dobavlja poleg pšenice tudi belo moko. V glavnem so cene Unrine pšenice in domače pšenice izenačene. Ni pa enaka cena moki. Bela moka domačega izvora stane 9.40 din za 1 kg, medtem ko znaša cena bele moke od Unre 6.90 din, cena domače krušne moke pa je 7.70 din. Kako je pojasniti to razliko. Belo moko meljemo tako iz domače kakor tudi iz Unrine pšenice. Pri mletju nastanejo stroški (prevozi javne dajatve in mlevnine. Ti stroški znatno dvignejo ceno moki. Blago, ki ga dobavlja Unra pa je oproščeno vseh javnih dajatev (davščin). Tako je tudi bela moka. ki nam jo dobavlja Unra prosta vseh javnih dajatev. Razlik v cenah med domačo in Un-rino moko nastane predvsem zaradi razlike v javnih dajatvah (davščinah). Domača oziroma doma mleta moka je obremenjena z vsemi davščinam. medtem ko je Unrina moka teh dajatev oproščena. K temu je treba še pripomniti še naslednje: Ce mi sami doma meljemo moramo zaradi nezadostne zmogljivosti mlinov pšenico razvažati zaradi mletja v razne manjše mline, ki v normalnih razmerah ne bi prišli v poštev za mletje. Zato nastanejo občutni prevozni stroški za razvažanje žita v mline in moke iz mlinov, kar prav tako povzroča višjo ceno mlevnine. Danes moramo doma mleti žito pod dokaj neugodnimi pogoji in okoliščinami, ki povzročajo povečanje obratnih stroškov, ki dvignejo ceno domači moki.
To pomlad bo v okrožju Slavonski Brod posejano več zemlje kakor kdaj koli pred
V okrožju Slavonski Brod bodo to pomlad posejali 251.426 katastrskih oralov zemljišča. Od tega odpade na državni sektor 16.893 katastrskih oralov, ostato na privatni sektor. Ce dodamo k temu površine, ki so bile zasejane že je.-eni z ozim.no, bo obdelanih v okrožju Slavonski Brod letos 379.062 katastrskih oralov. Sklenili so zasejati vsako njivo, ki je bila kdaj koli obdelana.
Kolikor bodo dobili semen, bodo posejali industrijske rastline na približno 16.000 oralov, in sicer sladkorno peso na 10500, sončnice na 1777 in konopljo na 4032 katastrskih jutrih.
Poljedelci, fci imajo pripravljen.h za koruzo več kakor 3 orale, so se odločili, da bodo posejali po 100 sežnjev s sončnicami. S tem bo povečana setev oljaric.
Največje težave imajo z dobavljanjem semen, poesbno krcmp'rja te: krmilnih in industrijskih rastlin. Za najnujnejše potrebe je treba razdeliti kmetom 2060 metrskih stotov koruze,
1062 m. st. ja: ega ječmena, 3842 m. st ovsa, 11.000 m. st. krompirja in okoli 250 m. et. semen za klajo. Potrebo po semenih žitaric bo krilo okrožje sam»
če bo popolnoma izveden odkup presežkov. Iz odkupljenih količin koruze bodo izbrali najboljšo in jo uporabili za seme. Dosedaj je odkupljenega že 1713 m. st. ovsa, 477 m. st. jarega ječ-meha. im nekaj deteljnega semena,
Ker ni dovolj vprege, da bi bili vsi kraji enakomerno obdelani, bodo pomagali traktorji, a tudi vprege bo okrožni odbor načitao premeščal po potrebi. Traktorji bodo orali v glavnem zemljo agrarnih interesentov m kolonistov.
Nekatere vasi, kakor n. pr. vas Privlaka v vinkovačkem okraju, so že izdelale podrobne načrte za izkoriščanje vprege in načrtnega izvajanja setve. Vsaka vprega je zadolžena, o a obdela določeno količino zemljišča, k; jo je postavilo kot nom» min.str-stvo poljedelstva. V spSie vpreg, ki jih mora imeti vsaka vas, se bo za-pisovalo, kaj je naredila vsaka vprega. Koncem vsakega tedna bodo napravili pregled opravljenega dela. Posebej vodijo spiske zasejane zemlje z rubr.kami za posamezne kulture, da je pregled sejanja posameznih kultur čin lažji.
Ljubljani — mesto pa mestnemu ljudskemu odboru v Ivjubljani.
Za registracijo je plačati posebno pristojbino, ki jo piačajo rokodelci ion industrijci takoj ob prevzemu tiskovin, trgovci in gostiiničarji pa jo bodo vplačali, ko bodo prejeli vrnjen potrjeni matični list. Vse podrobnosti so razvidne jz navodil prijaviteljem, ki jih prejme vsak prijavitelj obenem s tiskovinami za prijavo.
Prijava prodaje blaga star ih zalog po povišanih cenah
Urad za cene pri predsedništvu vlade LRS objavlja:
V smislu uredbe o izravnavi cen blaga starih zalog z novimi cenami v proizvodnji ali prometu, (objavljene dne 27. XI. 1945 v štev. 92. Uradnega lista FLRJ), so bila vsa trgovinska, obrtna- in industrijska podjetja dolžna sestaviti popise blaga. ki so ga prodali iz starih zalog, zatečenih na skladišču na dan 9. julija 1945, po višjih kakor temeljnih cenah.
Zvezna uredba o določitvi cen v dinarjih je namreč po osvoboditvi dovoljevala prodajo blaga starih zalog po cenah iz avgusta 1939 s 30°/o pribitkom. Te cene je smatrati kot temeljne cene. Znatno število trgovinskih podjetij pa je prodajalo to blago po višjih kakor navedenih temeljnih cenah. Tudi industrijska in obrtna podjetja so vkalkulirala surovine in polizdelke stare zaloge v produkcijsko kalkulacijo cen izdelkov, izgotovljenih po 9. juliju 1945 z višjimi kakor temeljnimi cenami. Vsa ta podjetja so dolžna sestaviti posebne popise po obrazcu II. ki ga predvideva 5. člen navedene uredbe o izravnavi cen blaga starih zalog.
Popise je bilo treba oddati do 27. jan. 1946 pristojnim okrajnim ljudskim odborom Komisija za pregled teh popisov, ki deluje pri uradu za cene pri predsedništvu vlade LRS pa opaža, da je teh prijav in popi. sov izredno malo in se njihovo šte-
vilo ne ujema s podatki o dejanskih prodajah blaga trgovinskih podjetij po višjih cenah v dobi od osvoboditve do 27. nov. 1945. Tudi iz doslej obravnavanih kalkulacij za obrtne in industrijske izdelke posnema urad mnogo več primerov, ko so ta podjetja vkalkulirala surovine in polizdelke v končno ceno izdelka z višjimi cenami.
Zato poslednjič opozarjamo na dolžnost prijave vsa navedena pod. jetja in podčrtavamo, da predstavlja opustitev teh prijav ta popisov kršitev predpisov zakona o zatiranju nedopustne špekulacije in gospodar ske sabotaže. Podjetja, ki so zaradi slabega poznavanja ali zaradi napačnega tolmačenja predpisov uredbe o Izravnavi cen blaga opustila napraviti in oddati popise po višjih cenah prodanega ali uporabljenega blaga, izdelkov in surovin po obrazcu H., naj naknadno vlože te popise najkasneje v 14 dneh pri svojih pristojnih okrajnih ljudskih odborih.
Na razpolago so posebni obrazci, pojasnila in tolmačenja, ki jih je dobiti pri okrajnih ljudskih odborih ali pa pri uradu za cene pri predsedništvu vlade LRS (palača ministrstva za trgovino in preskrbo. Ljubljana, Aleksandrova c. 11). Vsak obrazec je oddati v 3 izvodih, obenem je treba priložiti natančno pojasnilo m opravičilo vzroka zakasnele prijave.
Pocenitev knjig
Z novim navodilom za določanje cen v trgovini na debelo in na drobno, ki ga je pred kratkim izdal Zvezni urad za cene, je določen največji pribitek kosmatega zaslužka za številne stroke, za katere po starem navodilu ni bila prepisana meja kosmatega zaslužka. Tako je za knjige' in tiskane stvari predpisan naj več ji pribitek 25% na nabavno ceno. Doslej je bil v trgovini s knjigami običaj, da so dobile knjigarne na predpisane prodajne knjige popust v višini 25%, kar dejanjsko pomeni, da je znašaj pribitek kosmatega zaslužka na čisto nabavno ceno 337»%. Za knjigo s prodajno ceno 100 din je knjigarna plačala založništvu (pri 25 odstotnem popustu) 75 din. Odslej pa bo smela na to nakupno ceno 75 din pribiti le 25 odstotkov, to je zaokroženo 19 din, in bo znašala prodajna cena 94 din. Obeta pa se še nadaljnja pocenitev knjig. Založniška podjetja bodo v bodoče kalkulirala manjši odstotek kot riziko za neprodane knjige, ker nameravajo ustanoviti poseben sklad za kritje tega rizika. To bo omogočilo nadaljnje, verjetno še bolj občutno znižanje cen.
Tudi v trgovini s papirjem in izdelki s papirja se po novem navodilu znižajo odstotni prebitki kosmatega zaslužka. Po starem navodilu je znašal prebitek pri papirju in izdelkih iz papirja v trgovini na debelo 15%. v trgovini na drobno pa 25"/o. Po novem navodilu je za šolske pi-
salne in risalne potrebščine določen v trgovini na debelo pribitek 7% in v trgovini na drobno pa 15%, za ostali papir in za izdelke iz papirja (razen luksuznih) pa 8% Odnosno 18%.
Registracija obrti
V smislu uredb ministrstva za trgovino in preskrbo odnosno ministrstva za industrijo in rudarstvo morajo vsi imetniki, k¡ so v Sloveniji dobili obrtno pravico pred 6. aprilom 1941 in po 9. maju 1945 vložili prijavo svojih obrtnic zaradi registracije. Opozarjamo vse imetnike obrrov, da je zadnji rok za vložitev prijave 31. marec 1946.
Za prijavo prejme vsak imetnik obrta tiskovino pri okrajnih ljudskih odborih. V okrajih, kjer poslujejo združenja trgovcev in gostilničarjev, prejmejo trgovci in gostilničarji potrebne tiskovne pri teh združenjih, v nasprotnih primerih, kjer ta združenja še ne poslujejo, pa prav tako pri okrajnih Ljudskih odborih, kakor jih dobijo tu tudj rokodelci in inndustrijci. V Ljubljani razdeljujejo tiskovine za vse vrste obrti četrti
Imetnik obrti izpolni tiskovine (matične liste) za vsako obrtni co, ki jo ima v 3 izvodih, priloži svoj originalni obrtni list ali overovljen prepis ter vse skupaj izroči ali pošlje po pošti pristojnemu okrožnemu odboru v
Absolventi srednjih gospodarskih šol in bivše trgovske akademije se lahko vpišejo na gospodarsko fakulteto
V zvezi z uredbo vlade LRS o ustanovitvi gospodarske fakultete na univerzi v Ljubljani z dne 8. t. m. je minister za prosveto izdal naslednjo začasno odločbo, ki je objavljena v Uradnem listu 23. t. m.: Za redne slušatelje gospodarske fakultete se smejo poleg absolventov srednjih šol, ki imajo že po dosedanjih predpisih pravico do vpisa na univerzo, vpisovati tudi absolventi štiriletnih srednjih gospodarskih šol ter bivše trgovske akademije.
Za Makedonijo je prispela preko Soluna prva pošiljka Unrinega blaga
Zadnje dni je bilo pospešeno del« pri obnovi železniške proge v Doj-ranu, da bi bil omogočen prevoz Unrinega blaga za Makedonijo, ki je bilo izkrcano v solunski luki. Ta dela so bila zaključena 14. marca, ko je prispel prvi transport po progi So-lun-Salamanti-Dojran. Vsega je bilo prepeljanih 17 vagonov moke, ki je bila v solunski luki izkrcana iz ladje »Leónides«. Tudi druga partija té moke v enakem obsegu bo prepeljana po isti progi v Jugoslavijo. V kratkem je pričakovati, da bo prispela v Solun druga ladja Unre, nadaljnje tri ladje pa so na poti. Ob prispetju prvega transporta v Doj-ran je šef misije Unre za Jugoslavijo Mihajlo Sergejčik izrazil v brzojavki makedonskemu narodu svoje veselje in zadovoljstvo.
= Hranilnico kmečkih občin v Ljubljani prevzame Mestna hranilnica ljubljanska. Ker glede na zakon, o ureditvi in delovanju kreditnega sistema ni več potrebe po nadaljnjem obstoju Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, je minister za finance izdal odločbo, da preneha s 15. marcem t. 1. poslovati ta zavod. Vsa aktiva ta pasiva Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani prevzame Mestna hranilnica ljubljanska, ki se pooblašča, da ukrene vse potrebno za izvedbo te odločbe. Z objavo te odločbe se razvezuje svojih dolžnosti začasna uprava ministrstva za finance pri Hranilnici kmečkih občin
= Zadružni tečaj v Baru. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Ljudske republike črne gore je odprlo v Baru tečaj za voditelje zadrug. Pri otvoritvi tečaja so bili prisotni podpredsednik ljudske skupščine ta predstavnik ministrstva za finance in ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Tečaj obiskuje 110 tečajnikov iz vseh krajev črne gore. Tečaj bo trajal do 15. aprila t. 1.
OBRAČUN' IZDANIH DODATNIH ŽIVILSKIH NAKAZNIC V LJUBLJANI
Delodajalci (podjetja) v Ljubljani 90 dolžni prejete dodatne živ. nakaznice za aprii takoj razdeliti upravičenemu delavstvu ter tekom 5 dnni predložiti točen obračun pri pristojnem četrtnem ljudskem odboru na način, kakor doslej. Č. L. O. predložijo zadevni skupni obračun za območje svoje mestne četrti najkasneje do srede 3. aprila MLO — oddelku za trgovino in preskrbo, odseku za živilske nakaznice v palači Bata I.- nadstr. soba št. 4.
Poveljstva. Narodne milice in kazensko poboljševalni zavod v Ljubljani naj točno obračunajo izdane dodatne živilske nakaznice za mesec april najkasneje do srede 3. aprila.
Vsi ulični — krajevni Ljudski editori v Ljubljani so dolžni grejete dodatne živilske nakaznice za april takoj razdeliti upravičencem ter tekom 5 dni predložiti točen obračun pri pristojnem četrtnem ljudskem odboru, na način, kakor doslej. Ulični — krajevni Ljudski odbori izročijo hkrati z obračunom tudi potrdila, da so upravičenci invalidi fašističnega terorja in uradna zdravniška spričevala o višini nesposobnosti za delo.
Življenje in delo v Sovjetski zvezi
Sadovnjak na Kuhanu
Glavno mesto Kubana je Krasnodar, in to je veliko mesto. Leži na obali reke Kubana in če si ga hočeš ogledati, potrebuješ več ur. Ima mnogo ulic in trgov. Toda zanimivejše od ulic in trgov je to, da se v območju Krasno-dara nahaja velik sadovnjak, kjer se mnogo kilometrov daleč vlečejo nasadi jablan. Podobnih sadovnjakov gotovo ni nikjer drugje na svetu.
Krasnodar postaja iz dneva v dan večji in lepši. Sadovnjak pa je tako razsežen, da ne zaostaja po svoji velikosti prav nič za mestnim obodom. Mesto in sadovnjak zavzemata vsak zase skoraj 2000 ha površine. Ta sadovnjak je res podoben orjaku in sliči v marsičem velikemu mestu. Kakor mesto je razdeljen tudi sadovnjak na rajone, ulice in četrti. Kdor stopa med temi lepimi nasadi sadnih dreves, dobi vtis, kakor da se šeta po ulici, polni krasnega zelenja.
Sadovnjak, ki o njem govorimo, leži na ozemlju plastunov-
skega rajona, dela krasnodar-skega mesta. To je veliko državno imetje, ki ga upravlja kolektiv sadjarjev. Pred vojno je bilo tu zaposlenih okoli 600 oseb, zdaj je njih število skrčeno skoraj za dve tretjini. Kljub temu napreduje delo kakor v normalnih časih
Sadovnjak je še razmeroma mlad. Pred 15 leti je bilo sklenjeno, da se v kubanski stepi zasadi sadovnjak. Malodušneži so ugovarjali, da se bo podjetje izjalovilo. Toda v jeseni 1931 so na polju, kjer je prej uspevalo žito, zasadili mlada sadna drevesa. Vsako leto so zasejali nove komplekse, v glavnem z jablanami. Na ta način so posadili 1300 ha ozemlja z jablanami. V manjši meri — 200 ha površine — so zasadili slive, na 100 ha površine pa gojijo višnje in breskve. Še manjši kompleksi vsebujejo hruške in grozdje, vendar je vsako izmed teh ozemelj dovolj veliko, da bi na njem lahko stalo deset velikih sadovnjakov.
Minila so leta. Divjaki so se prijeli, zrasli, bili so cepljeni in so začeli roditi. Danes ne misli nihče več na začetne težave. V sadovnjaku uspeva kakšnih dvajset tisoč dreves. Vsako izmed njih zahteva posebno nego, pozornost, čestokrat tudi zdravljenje.
Ko so zasadili sadovnjak, ni šlo brez nesoglasij. Pojavljali so se različni ugovori. Nekateri so predlagali, naj še ves prostor zasadi z eno in isto vrsto sadnih dreves. Drugi so zopet predlagali, naj se uporabi mešan sistem. To stališče je tudi zmagalo. V kubanskem sadovnjaku goje danes nad 300 različnih sadnih vrst. Največ je jablan, od najpreprostejših do najfinejših. Tu uspevajo borovinka, zlata parmena, kraljevski kalvil in druge vrste. Toda največ jablan je vrste »semirenko«. Nad 600 ha zemljišča je zasajenih s to vrsto. Sad tega drevesa je svojevrsten. Če vzameš nekaj jabolk vrste »semirenko« in pozabiš nanje, bodo obležale na mestu celo leto, ne da bi se pokvarile. Nasprotno. še zadišale bodo v tem času. Toda ta jablana zahteva veliko
pozornosti in nege. Lani spomladi so prostor, na katerem uspevajo, trikrat preorali in prekopali, vsako drevo pa so najmanj štirikrat škropili, zemljo ob njegovih koreninah očistili in opleli, steblo očistili najmanjših ran in ranic. Ta trud je bil velik, toda se je izplačal. Jablana te vrste rodi, če jo dobro neguješ, najmanj po 250 do 300 kg jabolk letno. Tudi drugo sadje v kubanskem sadovnjaku odlično uspeva. Hruške so n. pr. tako polne, da vise na njih samo plodovi, listov skoro ne opaziš med hruškami. Nasadi sliv se vlečejo v dolžino dveh kilometrov in en kilometer v širino. Od daleč slive na širokih, precej nizkih deblih niso niti vidne^ Če pa stopiš bliže, vidiš, da se veje kar šibijo od sadja.
Kolektiv sadjarjev, ki mu načeluje ravnatelj Konstantin Bondarenko, neprestano razmišlja, kako je treba zbirati, vskladiščiti in predelati vsakoletni rod. Ker je danes v kubanskem sadovnjaku zaposlenih komaj dve sto ljudi, so stiske in nejevolje velike. Tudi z vozili je križ, toda sovjetski državljani so požrtvovalni in .de-
lavni ter žrtvujejo vse svoje sile, da sadie ne le negujejo in oberejo, temveč ga tudi očistijo, posuše ali pa pošljejo v tvornico za predelavo v mezgo.
Zanimivo je delo ravnatelja kubanskega sadovnjaka. Bondarenko je bil imenovan za upravitelja te ustanove 1933, ko je sadovnjak šele nastajal. Kakor rase otrok, tako je doraščal sadovnjak pred Bondarenkov<imi očmi. Upravitelj ima naravnost čudovit spomin. Spominja se več tisoč sadnih dreves, v svežem spominu mu je vsako sadno drevo posebej, o vsakem, ve povedati, kako uspeva, koliko rodi in kakšnim boleznim je podvrženo. Tudi v Bondarenkovo delo je posegla vojna. Moral je zapustiti delo ter oditi na fronto. Bil je med branitelji Stalingrada, bojeval pa se je tudi v Ukrajini. Šele lani je bil zaradi bolezni demobiliziran, vrnil pa se je takoj na delo.
Nemci, ki so mimogrede prišli do Kubana so napravili v sadovnjaku veliko škodo. Na tisoče sadnih dreves so posekali in požgali. Leta 1944. so začeli sovjetski državljani sadovnjak ob-
navljati. Zasadili so 10.000 novih dreves, letošnjo jesen jih bodo vzemijili nadaljnjih 16.000. Tako bo zopet doseženo predvojno število sadnih dreves v kubanskem sadovnjaku. Pred vojno je stala tu tudi tvornica za konser-viranje sadja. Nemci so jo porušili. Tudi to poslopje je danes zopet postavljeno ter proizvaja mezgo iz jabolk in drugih sadežev. Nemci so v svojem besu uničili mnoge zgradbe, katere sedaj obnavljajo. Zdaj bodo naprave še bolj izpopolnili, kajti v načrtu imajo celo gradnjo bio-skopov, knjižnice, bolnišnice in povečane šole. To deib bo izvršeno v nekaj letih.
Sadovnjak na Kubanu se imenuje XAgronom«. Njegovo ime odgovarja znanstvenim ciljem, ki jih ima. Ne smemo namreč misliti, da služi ta sadovnjak samo za pridelovanje sadja. Tu se sadjarji učijo izboljšanih metod in strokovnega dela v vsakem oziru. Vsak izmed njih teži za tem, da bi ustvaril nekaj novega in s tem omogočil prebivalstvu boljše vrste sadja. Sovjetski državljani pa so svojim sadjarjem za to delo iskreno hvaležni. L- Kroske.
K ULJU IR NI PIREGLEID
Kulturni stiki med Čehi in Slovenci
Prvi kulturni stiki med Cehi m Slovenci se naslanjajo na plodno kulturno delo slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Ta doba bi pomenila morda eno izmed najbolj plodnih kulturnih sodelovanj • med češkim in slovenskim narodom, če ne bi že takrat nasilna nemška volja prepre čila, da se ni srednji in preko nje zapadni evropski svet obogatil z visoko bizantinsko kulturo, ki sta jo zanesla v evropski slovanski svet apostola Ciril in Metod.
Kratkotrajna vlada češkega kralja Píemysla Otakarja П. nad šta jerskimi, koroškimi in kranjskimi Slovenci v letih 1270 do 1278 ni pustila globljih medsebojnih kulturnih sledov. V trinajstem stoletju pa se je znova obetala velika priložnost medsebojnega kulturnega dela med Čehi in Slovenci. Kralj Karel IV. je namreč leta 1254. v Ogleju potrdil ustanovitev univerze v Čedadu za različne narode — tudi za Slovence. Toda ta načrt se ni uresničil.
Husitska doba prinese nove stike med Slovenci in Čehi. Iz leta 1419 imamo zgodovinsko poročilo o čeških husitskih propagatorjih med prekmurskimi Slovenci. Istočasno pa si češki menihi cistercijanci, ki so pribegnili iz češke pred husiti, širili med Slovenci proöhusitsko akcijo. Nastanili so se v Stiškem samostanu in v zvezi z njimi je nastal eden naših prvih kulturnih spomenikov — Stiški rokopis. V latinskem protihu-sitskem* traktatu v Stiškem rokopisu iz let 1419 in 1428 sta zabeleženi s staročeškim pravopisom in s številnimi čehizmi tudi dve slovenski molitvici, s čimer je ohranjen slovenskemu pismenstvu za celih sto let pred Trubarjem jezikovni spomenik. Iz te husitske in protihusitske dobe je ohranjenih še več spominov. Znana narodna pesem, o Pegamu in Lambergerju iz druge polovice petnajstega stoletja ima protihusitsko tendenco.
Dva spisa Slovenca Benedikta Ku-ripečića Itinerar in Disputation« iz leta 1531 poročata o razmerah na Balkanu s protiturško tendenco. Oba spisa sta hila med Čehi znana in sta jih poučila o takratnem nevarnem turškem prodiranju na Balkan in v naše kraje.
Primož Trubar se poslužuje čeških reformacijskih knjig, Krelj in Dalmatin se pri prevodu Sv. pisma naslanjata na češki prevod, o čemer pričajo češki izrazi v njunih prevodih.
V letu 1574 nekako srečamo na Češkem slovenskega skladatelja Jakoba Gallusa Petelina. Leta 1580 izide v Pragi zbirka njegovih 16 mašnih skladb. Doba reformacije in protireformacije ima veliko spominov na medsebojne kulturne odnose, ki jih zasledujemo zlasti v prevodih in slovarjih. Iz konca XVII. stoletja nam je ohranjen anonimni slovenski slovar s številnimi čehizmi. Schönleben navaja v svoji Camioli iz leta 1681 tudi češke vire.
Novo razdobje kulturnih stikov med Čehi in Slovenci prinese Do. brovsky. Od takrat in še posebej od leta 1848 dalje pa imamo Čehi in Slovenci trajne kulturne stike. Skupna usoda obeh narodov, ki ju je tlačil avstrijski dvor, je vedno bolj iskala in težila tudi za stiki političnega značaja. Dunaj, takratno središče protislovanske politike, je združeval k skupnemu sodelovanju Čehe in Slovence. To sodelovanje ne označujejo samo skupni nastopi v parlamentu, temveč tudi vedno globlji poudarek na čim tesnejšem kulturnem sodelovanju. V tej dobi imamo že prve prevode iz češkega slovstva. V »Ljubljanskih novicah« po letu 1848
srečavamo prevode iz češkega jezika in poročila o življenju Čehov. Leta 1848 je prevedel Oroslav Caf prvo književno delo iz češčine; to je bila knjiga J. G. Kampehova »Robinson mlajši«. Leta 1856 je izšel v Celovcu Levstikov prevod Kraljedvorskega rokopisa. Leta 1862 pa dobimo v Cegnarjevem prevodu znano ¿Babico«. Božene Némcové. Prevodu omenjene pisateljice so v poznejših letih sledila dramska in pripovedna dela pisateljev J. štčpanka, šamberka, Nerude, J. K. Tyla, Karoline Svétlé, V. Ko-smáka, A. Jiráska, J. Vrchlickega, Zeyerja, Macharja itd.
Slovenska mladina, ki je v začetku dvajsetega stoletja študirala v Pragi, je spoznavala potrebo po čim večjem in realnejšem kulturnem in političnem sodelovanju češkega in slovenskega naroda. Iz te dobe imamo Slovenci naše prve sociologe, med njimi Drmoto, Tumo, Prepeluha itd.
Prva svetovna vojna je stike med Čehi in Slovenci sicer zrahljala, ni jih pa prekinila, čas po prvi vojni pa znova prinese močno sodelovanje zlasti na kulturnem polju. Zlasti močna je težnja za književno sodelovanje Čehov in Slovencev. To je doba, ko smo Slovenci veliko prevajali iz češkega' jezika, po drugi strani pa so se Čehi lahko seznanili s svojimi prevodi, z deli naših najboljših pisateljev. V tej dobi smo dobili Slovenci prevode najboljših čeških pesnikov kot so Macha, Neruda, Vrch-licky, Brezina, Hora, Beznic, Wol-ker itd. Dr. Ivan Lah nam je oskrbel »Češko antologijo«. V tej dobi smo videli vsa pomembna čapkova odrska dela, kot so: »Stvar Makropo-los«, »R. U. R.«, »Belo bolezen«, Glasbene prireditve so nâift kazale bogastvo češke glasbe, nekatera operna dela čeških skladateljev, med njimi posebno Smetanova »Prodana nevesta«, pa so postala reden spored našega opernega gledališča. V letih tik pred drugo svetovno vojno so se ti kulturni stiki le še stopnjevali in dobivali ob raznih priložnostih prav manifestativen značaj. Spominjamo se razstave češke knjige v Ljubljani in še posebej literarnega večera v ljubljanski Drami v januarju 1938. Na tem večeru, ki je bil ena zadnjih večjih kulturnih manifestacij pred drugo svetovno vojno, smo spoznali dva najmočnejša predstavnika češke besede, pesnika Josefa Horo in Karla Novyja. Ko sta se vračala iz Slo-
venije v domovino, sta dejala: »Vračava se domov z zavestjo, da Slovenci poznate nas Čehe in zasledujete naše kulturno življenje tako, kakor nihče drugi na svetu.«
Bil je to v resnici čas močnih kulturnih stikov, saj v teh letih skoro ni izšla pomembnejša češka knjiga, ki ne bi našla odmeva v naših listih ali pa bila celo prevedena. V razmeroma kratki dobi smo dobili prevode najboljših čeških pisateljev, kot so Machar, Jyrasek, Čapek, Durych, I. Olbracht in drugi. V prevodu smo dobili znano Masarykovo »Svetovno revolucijo«, čapkove Pogovore s T. G. Masarykom«, poznali smo eseje največjega češkega kritika F. salde itd. Prevedli smo okoli 200 čeških knjig.
Istočasno pa so tudi Čehi skrbeli, da so dobili v prevodu leposlovna dela naših najboljših pesnikov in pisateljev. Jaroslav Vrchlycki je prevajal pesmi Antona Aškerca, J. Wol-ker je skupaj z dr. Vojtechom Merkom prevedel Cankarjevo »Erotiko« ter izbor iz Ketteja in Gradnika, pesnik Josef Hora je prevedel več Župančičevih pesmi, med njimi tudi »Dumo«. Dr. Vojtech Merk je poleg pesmi prevajal v češčino predvsem Cankarja: Volja in moč, Gospa Judit, Nina, Bela krizantema, Ob zori, Milan in Milena, Hlapec Jernej, Jakob Ruda, Lepa Vida, črtice, Mladost in druge povesti. Isti je prevedel Meškove črtice, pesmi Ivana Albrehta, Aškerca, Župančiča, Ketteja, in drugih. Isti Merk je pisal obširneje o naših pesnikih in pisateljih, zlasti o Mešku in Župančiču. Nekaj let pred vojno so Čehi prevedli Ingo-ličeve »Lukarje«, Kozakov »Beli me. cesen«, Kreftove »Malomeščane«, in druga naša leposlovna dela.
Druga svetovna vojna je popolnoma prekinila vse kulturne stike obeh narodov. Po končani vojni sta se oba naroda spet našla v svobodi, obnovila stare zveze in jih nadaljujeta z voljo, da jih še bolj okrepita. Nedavna ustanovitev društva jugoslovansko - češkoslovaškega kulturnega sodelovanja too dala narodom Jugoslavije in bratskima narodoma Čehom in Slovakom dovolj možnosti za nadaljnje medsebojne spoznavanje in vzajemno delo. Obisk maršala Tita v Pragi pa bo prijateljstvu, političnemu in kulturnemu delu, ki so ga narodi Jugoslavije ter češki in slovaški narod gradili v preteklosti in okrepili v skupni borbi za svobodo, vtisnil še svojski pečat.	J. D.
Slovanska knjižnica v Ljubljani
Z uredbo ministra za prosveto z dne 1. marca 1946 se je ustanovila v Ljubljani Slovanska knjižnica. Novomeško, celjsko in mariborsko okrožje je dobilo svoje okrožne študijske knjižnice, za Ljubljano in ljubljansko okrožje, ki imata v Univerzitetni biblioteki centralno študijsko knjižnico pa je ministrstvo za prosveto odobrilo predlog ljubljanskega Mestnega ljudskega odbora, naj se ustanovi Slovanska knjižnica.
Slovanska knjižnica je prevzela knjižno zalogo mestne knjižnice, ki je nastala že 1. 1901. V mestnem arhivu so se namreč nabrale stare ju. ridične knjige, ki jih je tedanji župan Hribar dal prenesti v posebno sobo in odredil, naj se v novi mestni knjižnici zberejo razne knjige mestnih uradov. Knjižničarske posle je poveril mestnemu arhivarju Aškercu. L. 1904 je naprosil Aškerc uredništva vseh slovenskih listov, naj bi pošiljala knjižnici po en brezplačen izvod. Skoraj vse so se tej prošnji odzvali. Tako je nastala zelo važna zbirka raznih slovenskih časopisov, kot jih nima niti sedanja Univerzitetna biblioteka, ki je dobivala samo kranjske dolžnostne izvode, v mestno knjižnico pa so prihajali tudi primorski, ‘ koroški, štajerski in celo ameriški časopisi. L. 1910 je štela
	'I:-.'. > j ':V '			: х' rix;:;:«::':'-«--'
		' - -«Sx-		
	; XÍ	to' v ' -,	; : • . Ï.;	ftiiil
.O"	ri •	¡ИШР*	impilili	
Bog*— Grom, »Grofična« (mati partizana Dolferja, bi ga je raznesel peklenski stroj pred kavarno »Evropo« v Kranju)
mestna knjižnica nad 2000 zvezkov. Leta 1919 je odstopila svoje leposlovje slavističnemu seminarju na novoustanovljeni univerzi. V tridesetih letih so od knjižnice oddelili tisti del, ki je služil uradnim potrebam, in ga posebej organizirali kot mestno strokovno knjižnico. Ta je ostala v glavnem magistratnem poslopju, ostali del pa se je preselil v prostore Auerspergove palače v Gosposki ulici. Leta 1937 je imela knjižnica okoli 5000 zvezkov. Tega leta je sklenil občinski svet na predlog kulturnega odbora, da se ustanovi slovanska knjižnica mesta Ljubljane. Konzulat češkoslovaške republike je bil namreč pripravljen podariti okoli 800 čeških in slovaških knjig, če bi mestna občina ustanovila javno knjižnico. Do izvedbe tega načrta pa ni prišlo, češkoslovaški konzulat je izročil mestni knjižnici 11. Ш. 1939, ob nemški zasedbi češkoslovaške, 2100 zvezkov takoimenovane Masa-rykove knjižnice. Novembra 1939 je podarila Jugoslovansko-bolgarska liga knjižnici 90 izbranih bolgarskih knjig. V mestno knjižnico so prišle tudi knjige raznih mestnih šol: tako
n.	pr. 1.1938 okoli 500 zvezkov H. drž. ljudske šole na Grabnu, 1.1942 pa okoli 4000 del učiteljske in dijaške knjižnice mestne ženske realne gimnazije (liceja). Ob inkorporaciji okoliških občin (Viča, Most, i. dr.) je dobila mestna knjižnica dokaj knjig, nekaj pa so jih ob raznih priložnostih darovali tudi posamezniki. Od februarja 1944 do osvoboditve je dobivala mestna knjižnica tudi dolžnostne izvode ljubljanske pokrajine. Tako je štela knjižnica ob oevobo. ditvi okoli 14.000 knjig najrazličnej. še vsebine:	leposlovne, znanstvene,
časopise, razna izvestja, zakone in uradne liste, i. dr.	,
Po osvoboditvi je prosvetni oddelek Mestnega ljudskega odbora sklenil, da z oziroip na sestavo knjižne zaloge in na nove potrebe v novem času preuredi mestno knjižnico tako, da bo koristila izobražencem za znanstveni študij, pa tudi manj šolanim ljudem, ki se žele izobraziti. Po posvetovanju z univerzitetno biblioteko in ministrstvom prosvete j'e sestavil načrt za slovansko knjižnico. Slovanski značaj knjižnice je bilo treba poudariti prav zaradi izobraževalne naloge nove knjižnice in ji v tej smeri nakazati razvoj v zbiranju tistih del, ki jih ustvarjajo slovanski narodi. Ti narodi so danes najnaprednejši na svetu, zato nam njihovo leposlovje in njihova znanstvena dognanja odkrivajo tiste vrednote, ki so našemu delovnemu človeku najbližje in najpomembnejše. Teh vrednot se je prejšnja proti-ljudska oblast bala, zato ni slučaj da je manjkala ne samo v tej knjižnici, ampak celo v univerzitetni biblioteki, sodobna sovjetska literatura skoraj povsem. Danes ni nobene ovire za pravilen odnos do naprednih kulturnih pridobitev. V skladu z uče-
njem slovanskih jezikov, ziasti ruskega, je treba usmerjati tudi razvoj knjižnic, da ne bodo skladišča knjig, ki so mrtvo obležale na policah, ampak da bodo posredovale ljudstvu tisto, kar ustvarjajo zanj v znanosti in umetnosti njegovi geniji.
Po svojem ustroju se deli slovanska knjižnica v tri oddelke: komu-nalno-zgodovinski oddelek, slovanski oddelek in javno čitalnico.
V prvem oddelku so zbrana dela, ki obravnavajo Ljubljano oziroma ljubljansko okrožje, poleg tega pa dela upravnega značaja.
Drugi oddelek ima hrvatsko, srbsko, makedonsko, bolgarsko, češko, slovaško, lužiškosrbsko, poljsko, rusko, ukrajinsko leposlovje in znanstvena dela v originalih, pa tudi mnogo slovenskih prevodov iz teh književnosti. Oddelek bo skrbel tudi za izvirno slovensko književnost, predvsem za poljudnoznanstvena dela.
Tretji oddelek, javna čitalnica, nudi možnost za študij, obenem pa naj postane prostor, v katerem se bo knjiga posredovala ne samo s tihim študijem ampak z živo besjedo. V načrtu so namreč bralni večeri, na katerih bodo strokovnjaki razlagali posamezna razdobja slovenske literature, jih primerjali z istočasnimi pojavi v drugih slovanskih literaturah in svoja predavanja ilustrirali z recitacijami obravnavanih del. Tako bo slovanska knjižnica usmerjala branje ljudskih množic, ki sicer mnogo bero, pa pogosto brez izbire in smotra, ter talco služila kot zgled in opora ljudskim knjižničarjem.
Slovanska knjižnica je brezplačno na razpolago vsem, ki se zanimajo za domačo in slovansko znanstvo in leposlovje. Odprta je zaenkrat vsak dan od 9. do 12. dopoldne, ko pa bo popolnoma urejena, bo dostopna tudi popoldne. Knjižnica je v prvem nadstropju nekdanje Auerspergove palače, sedaj Prosvetni oddelek MLO, Gosposka ulica 15.	R. š.
Program
založbe „Kultura“
Založba »Kultura« (Beograd—Zagreb) bo izdala letos po programu, ki ga je objavila te dni, vrsto znanstvenih in leposlovnil del iz sodobne in klasične književnosti. Ta dela bo izdajala v treh zbirkah: biblioteka marksizma in leninizma, biblioteka književnosti, znanstvena in poljudno znanstvena biblioteka.
V	biblioteki marksizma in leninizma bodo izšla predvsem temeljna dela Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina. Izmed Marxovih del bodo izšla: Cena, zaslužek in profit, Beda filozofije. Državljanska vojna v Franciji, Razredne borbe v Franciji. Osemnajsti brumaire, tretji zvezek Kapitala itd. Izmed Engelsovih del pa bodo prevedli med (¿mgim: Razvoj socializma od utopije do znanosti, Položaj delavskega razreda v Angliji, Ludvik Feuerbach in konec nemške klasične filozofije. Marx-Engelsovo razpravo o umetnosti in književnosti, drugo izdajo Komunističnega manifesta in Izbrana pisma. Med Leninovimi deli bo Država in revolucija. Nacionalno in kolonialno vprašanje, Imperializem kot najvišja stopnja kapitalizma, Materializem in empirokriticizem itd.
Izšla je že Stalinova razprava O dialektičnem in historičnem materializmu; O Leninu, v tisku so Vprašanja leninizma, pripravljajo pa knjige Marxizem in nacionalno vprašanje, O veliki domovinski vojni itd. Na programu so tudi biografije Lenina, Stalina, Engelsa, Sverdiva, Kirova, Džeržinskega itd.
Med leposlovnimi deli bo izšel letos prvi. drugi, tretji, četrti in osmi zvezek zbranih del Maksima Gorkega. Izšla pa bo tudi vrsta romanov in novel iz sodobne sovjetske književnosti, (Šolohov, Aleksej Tolstoj, Fadejev. Serafimovič, Soboljev, Aleksander Bek, Krimov. Marenko, Tihonov, Grossman.)
Izmed zapadnoevropskih in ameriških čitateljev bodo prevajali predvsem: A'. Nexöja, Anatola Francea, Romaina Rollainda. Barbussa. Zolaja. Heinricha Manna, Dreiserja* Sinclair«, Steinbecka, Jacka Londona itd.
Izmed slovenskih del bodo prevedli Prežihovega Voranca »Jamnico« in Miška Kranjca »Povest o dobrih ljudéh«. Od ostalih južnoslovanskih pisateljev bodo zastopani: Avgust Cesaree, Jovan Popovič, Radovan Zogovič, Branko Čopič in Krum Veljkov.
Iz svetovne klasične literature so izbrali dela Honoreja Balzaca, Leva Nikolajeviča Tolstoja, Stendhala, Čehova, Charlesa Dickensa, Turgenjeva, Gogolja, Ščedrina in Marka Twaina.
V	zbirki Znanstvena in poljudnoznanstvena biblioteka biodo izšla med drugim dela Plehanova, Pavlova. Aleksandrova. Jovčuka, Kalinina, Višinskega itd. Dotiskane so že razprave Edvarda Kardelja Pot nove Jugoslavije in Nacionalno vprašanje in Milovana Djitasa O današnjih nalogah partije.
V	načrtu je tudi vrsta monografij o pomembnih svetovnih književnikih in umetnikih: Gogolju, Puškinu, Čehovu, Leonardu da Vinciju Mu-sorgskem, Tolstoju. Tizianu, Gorkem, Lermontovu, Riepinu. Maja-kovskem. Kril ovu, Dobroljubovu, Černiševskem, Bjelinskem itd.
Zapiski
Morski muzej v Gdiniji. V poljski Gdiniji so osnovali Morski muzej. V njeni bo zbran ves materijal, ki ima bodisi posredno ali pa neposredno zvezo s poljskim primorjem, dalje vzorci vseh starih ladij in posebej še vseh poljskih ladij,' kakor tudi vsa poljska in ostala literatura in strokovne knjige, ki se dotikajo poljskega morja. V posebnem oddelku bodo j zbrani tudi dokumenti o boju Poljakov na morje. Poseben oddelek bo I posvečen narodni umetnosti Kašukov.
Naše žene o svojem delu
S plenarne seje glavnega odbora AFŽ Slovenije
Ljubljana, 23. marca
Pretekle nedeljo je bila v Ljubljani plenarna seja glavnega odbora AFŽ Slovenije, katere se je poleg predstavnic žena iz vse Slovenije in tudi zastopnic s Primorske udeležil tudi predsednik Kontrolne komisije tov. Vida Tomšičeva.
Plenarna seja se je opirala predvsem na ugotovitve in zaključke zadnje plenarne seje Centralnega odbora AFZ Jugoslavije v Beogradu. Bila je izrazito delovnega značaja in pomembna predvsem v tem, da je poleg uspehov ugotavljala tudi napake v organizaciji in pokazala pot, kako se bodo te napake odpravile. Njen namen je bil učvrstiti organizacijo an-tifašistk ob velikih gospoda ških nalogah, ki jih narekuje bodočnost naše ljudske republike, pokazati nujnost vkljjčitve v delovni polet tekmovanja tudi tistih žena, ki še niso vključene, ki še tiče neprebujene v ozadju in postajajo plen reakcionarne propagande. k
Referata članice Glavnega odbora' AFŽ Slovenije tov. Helene Puharjeve in sekretarke tov. Angele Mahnič -Bratkove sta se opirala na referate plenarne seje Centralnega odbora AFŽ Jugoslavi je in sta obravnavala naloge AFZ glede na politični in gospodarski položaj naše države in naše ožje domovine Slovenije. Iz teh referatov je bila razvidna končno ugotovitev, da je delo žena v drugih federalnih edinkah bolj požrtvovalno in zato tudi bolj uspešno ter da bi morale Slovenite slediti njihovemu vzgledu.
Po referatih se je razvila štiri ure trajajoča razprava, ki je razčistila marsikatero nejasno vprašanje. Pokazala je, da je AFŽ sicer uspelo pritegniti k delu za obnovo velik del tistih žena, ki v času borbe niso sodelovale, pa so sedaj pokazale veliko požrtvovalnost pr., reševanju perečih nalog, zlasti pri socialnem skrbstvu. Toda hkrati s tem je bilo ugotovljeno da nismo vključili tudi tistih, ki smo Uh pustili ob strani. Plenum je odločno kritiziral selktaštvo nekaterih odborov in aktivistk, ki nimajo pravilnega odnosa do tistih žen, ki so šele sedaj spoznale pravo pot ali pa so na najboljši poti k takšnemu spoznanju.
Ena izmed najvažnejših ugotovitev plenuma je bila, da organizacija ni znala dovolj usmeriti svojega dela v splošne gospodarske in politične naloge. Vidi se to na primer na takšnih dejstvih: v kraju dobro uspe nabiralna afkcija za socialne pcmoči potrebne ljudi, naiprotnio pa v istem kraju ne uspe odkup viškov, ali pa se primeri, da iste žene, ki so dale za sirote, podpirajo v malem črno borzo. Kot prvo nalogo je postavil plenum politično in gospodarsko vzgojo ženskih množic.
Poročila tovarišic o tekmovanju, ki ga je praznovanje 8. marca še bolj poživilo, pričajo o veliki delavnosti in velikem tekmovalnem poletii tudi med našimi ženami. S tem v zvezi je bilo plenumu označeno kot glavni uspeh tekmovanja dejstvo, da je organizacija v času tetano van j a prešla k izpolnjevanju gospodarskih nalog in je s tem hkrati napravila velik korak naprej tudi v gospodarski vzgoji žen. Tako so v mnogih vaseh žene pripomogle, da je odkup viškov uspel, da je vas celo prekoračila določeno mero odkupnega viška. Pretežni del organizacije se je posvetil pridicibivanju članov zadrug. Ta akcija med ženam, dobro uspeva. Žene so se razživele ob agrarni reformi, njihova naloga pa je, da v bodoče pomagajo odpraviti napake, če so bile kje zagrešene. Z zbiranjem semen in orodja za potrebne predele, pomagajo prj obdelavi zemlje, pomagajo si vzajemno pri delu z ustanavljanjem delovnih skupin, vse z geslom: nobena ped zemlje ne sme ostata neobdelana. Znatna je organizirana pomoč žena pri odstranjevanju ruševin in zidanju novih poslopij žene v mduštrijji in v upravnih, ustanovah se udejstvujejo v tekmovat n ju sindikatov in vedno več je žena, ki so prave udarnice dela. Na plenumu je bilo ugotovljeno, da so dosedanji rezultati dela na gospodarskem polju sicer šele začetni, so pa razveseljivi v toliko, ker rastejo od dne do dne;
Kljub vsemu prizadevanju pa. m možno iti mimo dejstva, da ta sorazmerno uspela mobilizacija žena pri reševanju nalog gospodarskega značaja vendarle m dovedla do takšne gospodarske vzgoje, ki hi ženam približala večja in splošna gospodarska vprašanja in jim odprla širši pogled v bodočnost. Ti počen primer so zadruge, kjer je organizacija sicer pridobila mnogo članov, toda ti člani ne razumejo, kaj pomeni zadružni gospodarski sektor poleg državnega za gospodarsko blagostanje naše ljudske države.
Poročila so pokazala, da so se žene aktivizirale predvsem pri reševanju socialnih nalog in pri kultumo-pro-sveltnem delu. Množično ustanavljajo čitalnice in knjižnice, bralne krožke, igralske družine, pevske zbore itd.
Glede socialnega dela je plenum po-vdarii potrebo po bolj organiziranem reševanju nalog, tako, da iz diobn.h in raznovrstnih socialnih akcij preidemo k organiziranju stalne pomoči dečjirn domovom, zavetiščem in dru-
gim socialnim ustanovam. Najboljša oblika bi bili patronati, v okviru katerih bi posamezne organizacije, vasi, ulice ali ustanove prevzele obvezno podpiranje neke socialne ustanove (doma, zavetišča, bolnice in podobno) z rednimi prispevki v denarju, živežu itd. V socialnem delu mora AFŽ služiti razbremenitvi državnega proračuna in skrbi za sirote, kater.m država sedaj še ne more nuditi podpore. S podporami sicer res ne bomo ustvaril temeljev življenja, ampak z delom, toda onim, ki jim je podpira še potrebna, je treba pomagati. Tako na primer partizanski vdovi, ki je dobila zemljo, pa nima delovne moči. Prevladati pa mora zavest, da sta delo in zemlja temelj nadaljnemu življenju.
V kulturno-prosvetnem delu je bila ostro kritizirana napaka, da se za raznimi kolt tornimi prireditvami skrivajo često lahkožive zabave. Priporoča pa se učenje in branje po krožkih. Vodstva organizacije naj pomagajo ženam v kulturno-prosvetnem delu.
Na razpravi je bila povdarjena napaka, da AFŽ organizira svoje delo dokaj ločeno od odborov OF in ljudskih odborov. Zato tudi žene niso bile vedno zaposlene pri tistem delu, ki je bilo najbolj potrebno, ampak so se izgubljale v drobnem, manj koristnem in manj vzgojnem delu. Zaključek plenuma je bil, da se delo AFŽ po svoji vsebini ne sme ločiti od dela OF in oblasti, ampak se morajo odbori AFŽ tako povezati z odbori OF in z ljudskimi odbori, da bodo po skupnem načrtu mobilizirali žene za vsakokrat najbolj nujne gospodarske, socialne ali kulturno - prosvetne naloge kraja ter jih vzgajali v skladu s političnimi Aalogami celotne OF. Skozi vso diskusijo se je prepletala misel, da je treba nuditi večjo pomoč vasi, zlasti v oddaljenih planinskih krajih.
Tovarišice eo razpravljale tudi o pomoči pri .izboljšanju našega oblastnega aparata. Tovarišica Tomšičeva je razložila pomen Kontrolne komisije, ki bo odkrivala napake v sistema dela in bo iskala boljše načine dela naših oblasti, obenem pa bo neusmiljeno preganjala birokratski duh hn saboterje Pravica in dolžnost žena bo v tem, da bedo Kontrolni komisiji pomagale pri tem delu.
Razprava je pokazala potrebo, da se ukrene kaj proti zaostalosti žena. Najti je fceba najrazličnejše načne dela, ki naj bodo primerni stopnji politične zrelosti oziroma nezrelo ti žena določenega kraja. Treba je nenehno preprečavalti, da bi reakcija kovala svoj kapital pri ženah na njihovi 'sebičnosti, čaš ne dajte, sami imejte, kaj boste vedno državi dajali itd. Ker se reakcija ne more posluževati drugih gesel, se poslužuje takšnih. Ker ne more reči. da je drugod boljše, zato pravi, da je pri nas slabo. Dober primer odgovora takšnemu prišspeta-vanju je dala starejša kmetica Jelini-čeva iz Suhorja v Beli Krajini, ki je povedala tole: »Naše žene delajo pri elektrifikaciji. Pa je prišel nekdo, i-:o smo bili na prostovoljnem delu in nam je dejal: »Vam pa oblast ne gre prav nič na roko, kio si morate vse sami napraviti!« — Mi pa vemo, da imamo oblast v rokah sami in da se zavedamo te oblasti!... Povem vam. loot.kmečka žena, da bomo opravili vsako delo, ker smo se ga vsi lotili. Glede tistih, ki tako govore proti oblasti kakor oni, pa pravim:	Človek
mora biti vajen, da vidi v dušo vsakemu, ki je proti nam in da ga zavrne prej, preden sploh kaj reče. keir bo izrekel samo slaba Koga se bomo bali? Saj smo »e sami osvobodili in sami bomo delali zase! Strah je lahko tiste, ki vidijo, da imamo Sovjetsko zvezo za seboj!« Tafeo je tovarišica iz Bele Krajine živo prikazala, kako je treba zavračati reakcionarne prišeps-tovalce.
Končno ee je oglasila tudi tov. G> ričanka. Njene besede so tako vžgale, da se ploskanje ni moglo poleči: »Kar rem tu slišala, mi pove, da je velika razlika med vami, ki ste svobodne in nami iz cone A. Pri nas je še vodno borba. Me si ne moremo svobodno graditi streho nad glavo. Borimo se zato, da bi na ruševinah lahko izrbe-sili svojo zastavo. Borimo se za šole, ki jih zapirajo. Starši otrok rajši ne dajo v šole, kakor da bd ih dajali v pouk tistim, ki so zbežali pred svojim narodom. Boriti, se moramo tudi za svobodo v kulturnem udejstvovanju. Naši prosvetni domove so zaprti... Povejte vašim ljudem, da se žene v Julijska Krajini ne boje nikogar, ker vedo, da pravica mora zmagati!«
Navzoče žene so' navdušeno pozdravljale to odločno zagotovilo. Druga za drugo so vstajale in naročale pozdrave primorskim sestram. Tovarišica iz Gorice se je toplo zahvalila za darove, ki so jih žene iz raznih okrajev pripravile za protifašistke Ju-kjsfke Krajine.
Ob zaključku seje so bde sprejete predlagane pozdravne brzojavke maršalu Titu, Centralnemu odboru AFŽ Jugoslavije in protifašistkam Julijske Krajine. Plenum je sogla no sprejel zaključke plenarne sejeAcentralnega odbora AFZ Jugoslavije, ¡p so jih razmere v Sloveniji potrdite. Na teh zaključkih bo organizacija nadaljevala svoje delo.
Po domovini


„Oddaja pridelkov je spričevalo našega dela za skupnost“
Okrajne odkupne komisije hitijo s svojim delom, kajti čas setve je pred vrati. Na stoterih in stoterih vaških sestankih po Sloveniji je ljudstvo sklenilo, da bo obdelalo zadnjo krpo zemlje, ki je količkaj sposobna obdelovanja in vredna setve. To voljo, ki jo ljudstvo povsod kaže, je treba stvarno podpreti tudi tam, kjer primanjkuje ali pa sploh ni semenja, tako krompirja kot tudi raznih žitaric. V teh krajih bo treba pomagati s semenjem iz dolž-nostnih odkupov. Poročila o oddaji in odkupu pridelkov pričajo, da je kmečko ljudstvo v veliki večini pravilno razumelo smisel odkupne kampanje. Mnoge vasi so med seboj tekmovale, katera bo oddala več kot ji je določeno, prav tako so tudi tekmovali posamezniki. Povsod tam, kjer so odkupne komisije ob podpori vaških organizacij pravilno prikazale smisel dolžnostnega odkupa m zbiranja pridelkov ter tudi sam odkup izvajale po načelu popolne pravičnosti, je bil dosežen popoln uspeh. Posebno so se izkazali v nekaterih okrajih zlasti najrevnejši kraji, ki so si takorekoč od ust trgali, da so izpolnili svojo dolžnost do skupnosti.
V	ljutomerskem okraju so pričeli odkupno akcijo z vaškimi sestanki po vsem okraju. Že na sestankih so skoraj povsod vaščani sami izjavili, koliko bodo oddali. Po 1. marcu so bili razdeljeni pozivi za oddajo, kjer je bila določena količina, ki je bila postavljena že na predhodnih vaških sestankih. Ob podpori vaških organizacij, ki so ponekod vzorno sodelovale in pomagale, se je pričel nato odkup pridelkov po vaseh. Doslej je bilo odkupljene in zbrane nekaj nad 50Vo določene količine pridelkov. Odkup pa sedaj, ko je organiziran, naglo napreduje. Pri odkupu so se najbolj požrtvovalno izkazali kraji Grabrovnik, Robadje, Štrigova in Razkrižje. Četudi so to tiste vasi, kjer je ostalo le malo hiš nepoškodovanih, so kljub temu oddale mnogo več, kot jim je bilo določeno.
V	18 krajih, ki spadajo pod okrajno odkupno komisijo Maribor-mesto, je oddaja pridelkov domala zaključena. Tudi tu je komisija v sodelovanju z ljudstvom določala količine za oddajo. V nekaterih krajih pa je bil uspeh slabši kot je prvotno kazalo ;poleg drobnih težav je treba v teh primerih v glavnem upoštevati sušo in slabo letino. Najboljši uspeh je bil dosežen pri oddaji krompirja, kjer je bila določena količina prekoračena za 28%. Žitaric pa so doslej oddali 86%, fižola pa komaj 50% določene količine, ker so ga zaradi suše lani izredno malo pridelali. Med najboljšimi se je najbolj izkazala Reka-Pohorje, ki je oddala 8000 kg krompirja več kot ji je bilo določeno. Ta pohorska vas je sicer prav revna, a so vaščani ob sedanji oddaji izjavili, da so pripravljeni dati še 1 vagon, če je treba. »Oddaja pridelkov je spričevalo našega dela za skupnost!« so naročaji komisiji, ko je prevzemala pridelke. Več kot določeno količino so oddali tudi kraji Zrkovci, Razvanje, Kamnica, Bre-sternica in Košaki. V Rogozi, Zg. Hočah, Dogošah in Limbušu pa bi z nekoliko več dobre volje lahko v celoti oddali določene količine.
V	trboveljskem okraju je bila izvedena oddaja v razmeroma kratkem času. Doslej je bila zbrana vsa določena količina krompirja, in sicer 45.000 kg. Fižola so zbrali 66%, pšenice 99%, drugih žitaric pa 55%.
V vasi Sv. Urh so oddali 100% krompirja več, v Marnem 60% več, na področju samega ljudskega odbora Trbovlje pa 25% • več kot jim je bilo določeno.
Prav dober uspeh je bil dosežen tudi v Škofjeloškem okraju, kjer so se zlasti izkazale hribovske vasi in
nekateri kraji v Poljanski dolini. Lep dokaz, kako je treba tudi v času obnove tekmovati in žrtvovati za skupnost, sta pokazali zlasti Davča vas in Martin ji vrh, ki nista oddali le predpisane količine krompirja in žita, ampak Davča vas 170%, Martinji vrh pa 130% krompirja več. Ti dve hribovski vasici sta z dejanji pokazali, kaj je treba storiti, da bomo zares deležni boljših časov.
Novo življenje v Rogaški Slatini
Nekdaj je bila pri nas taka navada: v sezoni smo stregli gostom, zbirali zaslužek, jeseni uredili račune, potlej pa sedli k počitku. Slatina je utonila v zimsko f panje. Le redka kulturna lučka je zn-ab-ti še zabrlela, a takoj ugasnila.
Kako drigačno Je zdaj naše življenje. polno gibanja, dela, prireditev
'f<Z:	V"	W
kovna predavanja, tolmačenja zakonodaje in uredb. Tu je bila obnovljena sadjarska podružnica, ustanovljeni pa vinaria in živinorejska zadruga. Nadaljevalno šolo je ‘ oblikovalo 35 fantov in deklet. Ker se je pri nas že pričelo spomladansko delo. je bil potik zaključen, a se bo jeseni nadaljeval.
naporov za obnovo in dvig proizvodnje. Zdi se, da smo zdaj v Slatini novi ljudje. Letošnja jesen in zima sta minuli v vnetem delu ne le za obnovo, ampak tudi za utrditev vseh pridobitev, Ivi nam jih je prinesla •svoboda.
Okupator je zapustil podrtije, izropane zdraviliške domove, zanemarjene in pokvarjne naprave in nasade. Mesec za mesecem smo čistili, pospravljali, odvažali navlako in ruševine, snežili nasade, in obnavljali naprave. Zdravilišče vstaja v novi podobi, priprvljeno na sprejem bolnikov in gostov.
Najsvetlejši vzgled obnovitvenega dela in tekmovanja nam dajejo steklarji v Tržišču. Navzlic temu, da je del steklarne poražen in požgan, so že doelej precej prekoračili predvojno proizvodnjo. Poiskali so domačih surovin in dokazali, da so najmanj enakovredne surovinam, ki smo jih nekoč uvažali. Tako smo zdaj v tem oziru samosvoji. Mimo tega pa se je proizvodnja znatno pocenila. S prostovoljnim delom popravljajo steklarji požgane objekte in se trudijo, da čimprej razširijo obratovanje. Poleg tega pomagajo tudi pri drugih obnovitvenih delih, živo sodelujejo na prosvetnem področju ter pii vseh drugih akcijah.
Naša komaj rojena gimnazija se je krepko zasidrala. Ljudska oblast in njene organizacije so storile vse, da se to prosvetno žarišče, ki bo poslej močno dvignilo prosvetno raven naše mladine, čimbolj izpopolni.
Šola pri:.Sv. Križu je postala ob nedeljah naša kmečka univerza, vsako nedeljo jo zjutraj napolnijo kmetje, viničarji in kočarji. Živahno se razgovarjajo, delajo načrte, poslušajo poročila o političnih dogodkih, stro-
Po okoliških hribih in naseljih se po večkrat na teden zberemo v delovnih kolonah stari in mladi, zampavamo strelske jrke,. podiramo p:otitan-kovske nasipe ter odstranjujemo žične ovire. Tudi ta spomin na težka leta moramo čimprej zbrisati. Ovire in pregraje, ki se kilometer za kilometrom vijejo ob Sotli, pa odstranjujejo strokovnjaki.
Velik delež pri obnovi doprinašajo poleg mladine tudi naše žene, zbrane v ALZ in Rdečem, kjižu. Po vaseh, ki so vključene v naš krajevni odbor, prirejajo sestanke ter organizirajo razne nabiralne akcije. Z neumornim prosvetnim delom stalno dvigajo politično in gospodarsko raven naš h žena in deklet
Za obnovo so delale naše žene in dekleta 1151 ur. Na večji prireditvi; ki je biia posvečena ranjenim bo:cem in invalidom, so zbrale za invalide 10.800 din. V akciji za dečji dom, ki se še nadaljuje, so doslej zbrale 6000 din. Osiroteli deci pa so pripravile in ji razdelile večje količine živil in oblačil.
V Domu prosvete je živahno vsak dan. V njem so našle p:ostora vse naše organizacije. Katerikoli dan stopiš v dom, vselej prideš med delovne in razgibane ljudi. Po določenem tedenskem umiku se vrstijo predstave, predavanja, dramatike vaje, petje, glasba, fizkultura in drugo. Pri vseh prireditvah je dvorana .zasedna do zadnjega kotička, kajti ljudje iz zdravilišča, steklarne in vseh okoliških vasi smo postali ©na sama družina-Nova Jugoslavija je zbrisala razlike, podrla pregraje in nas povezala v fronto delovnih ljudi. Kmet, delavec zdraviliški nameščenec, viničar in kočar, vsi smo združeni, vsi delamo in se trudimo, da na zmaj in v življenju damo Rogaški Slatini čim lepšo podobo.
Odkar so obnoyitveni prostovoljni bataljoni delavcev kamniške smodnišnice zanesli s svojim načrtnim delom splošno razgibanost v vso Tuhinjsko dolino, tod naglo napreduje obnova v posameznih porušenih in požganih vaseh. Vaščani so se vključili v načrtno delo ter z veseljem popravljajo in obnavljajo svoje domačije in gospodarska poslopja, čistijo sadovnjake, izravnavajo ceste in pota ter odstranjujejo zadnje sledove okupacije! Vaščani po vsej Tuhinjski dolini čutijo in vidijo, da pri obnovi niso sami, ampak so našli v delavstvu močnega in požrtvovalnega zaveznika in tovariša. Delavstvo je bilo tisto, ki je napravilo po-drobne-načrte za obnovo Tuhinjske doline. Kmet in delavec pa sedaj skupno te načrte uresničujeta.
-Tudi preteklo nedeljo so bila dela za obnovo v polnem razmahu. Delavci in nameščenci kamniške smodnišnice so prišli tokrat že četrto zaporedno nedeljo v dolino na delo. Kakor prejšnje, tako je bilo tudi to nedeljo opravljenega mnogo dela. V Zg. Tuhinju je bila sezidana hiša Ane Kadunc. Ta dan je bilo sezidanega 6 kub. metrov zidu, izdelana vsa strešna konstrukcija ter pokrita s 100 kv. metrov opeke. Za hišo Ivane Hribar so izdelali 16 kub. metrov betonskih temeljev. Zraven tega pa so pripravili tudi 20 kub. metrov peska. To delo
sta opravila L in -IL delovni! vod. Šivilje iz V. voda so natìovo izdelale 9 kom. perila in obleke ter popravil 5 oblek. Pleskar pa je prebarval 4 komade novega pohištva.
V	vaseh Kostanju in Šmartnem so poljski delavci VI. voda otre-bili 24.000 kv. metrov sadovnjakov in travnikov, obrezali in temeljito očistili 734 dreves, iz odžaganih suhih vej pa naredili 92 butar. Delavci in zidarji I. voda so porušili in očistili 9.8 kub. metrov zidu in temeljev. Kovinarji iz III. voda so podkovali 12 konj in popravili 3 pluge, 1 šivalni stroj, 93 kom. kuhinjske posode, 30 verig, 106 kom. gospodarskega orodja, nanovo pa izdelali 15 komadov raznega orodja, kurilne mreže, vratca za štedilnike in podobno. Prevozni delavci IV. voda so navozili 8 kub. metrov kamenja za zidavo. Šivilje iz V. voda pa so izdelale 14 kom perila in obleke, popravile 4 obleke in več komadov otroškega perila, dočim je čevljar popravil 12 parov obutve.
V	vasi Stolniku so to nedeljo delali samo tesarji iz II. voda. Posekali, razžagali in pripravili so 15 kub. metrov gradbenega lesa, ki ga bodo rabili za obnovo domačij v Stolniku.
Vse delo je bilo narejeno v 126Q urah. Prihodnjo nedeljo bodo dela za obnovo Tuhinjske doline nadaljevali.	zg.
ŠOŠTANJ SPOMINU VOJNIH • ŽRTEV
Naš okraj je dal številne in dragocene žrtve za osvoboditev. V hvaležnosti in spoštovanju bomo vsem vojnim žrtvam postavili v Šoštanju dostojen spomenik, ki bo trajna priča našega največjega trpljenja in naše riajvečje zmage. Ob tem spomeniku bomo še zavestneje budili v sebi svetle vzore ljubezñi in predanosti domovini, za katero so padle neštete žrtve. Šoštanjski odbor za postavitev spomenika je organiziral po vsem okraju zbiranje prispevkov za spomenik. Založil je sliko v borbi padlega partizanskega pesnika Kajuha. Vsakdo naj seže po tej podobi in pomaga postaviti žrtvam, ki so padle za nas vse, časten spomenik.
LJUDSKO ŠTETJE
V PORABJU
V	Porabju — kak.or tudi v vseK ostalih Rf^ÿêiih Madžarske, kjer žive prip’àdniki jugoslovanskih narodov — se je začelo ljudsko štetje, ki naj »pripomore k uspešnemu zavarovanju kulturnih in drugih pravic manjšine jugoslovanske narodnosti«. Zakon o ljudskem štetju, ki ga je 1. marca t. 1. podpisal ministrski predsednik Nadj Ferenc, je hudo reakcionaren. Z ozirom na dejstvo, Ha govori o nekih Vendih, Slovencih, Šokcih itd. ter materinskega jezika ne istoveti z narodnostjo, (tako je popisovalcem kaj lahko napraviti iz Slovencev, ki govore slovenski materni jezik, Madžare), nosi pečat svetoštefanske teorije madžarstva. Naravnost kričeče je tudi dejstvo, da v popisovanju, ki se je že pričelo, sodelujejo znani zatiralci slovenskega življa in fašisti, med njimi učitelji in drugi uslužbenci. — fš.
TEKMOVANJE DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV LJUBLJANSKE ELEKTRARNE
V	okviru prvomajskega tekmovanja smo doslej dosegli naslednje
uspehe:
Osebje električne centrale je opravilo 257 prostovoljnih ur in v tem delu pridobilo 1196 kg bakra ter 830 kilogramov čistega svinca. Pri pola-
ganju betonskih cevi je bilo zaposlenih dne 23. in 24. II. v Maistrovi ulici skupno 112 delavcev in nameščencev, ki so opravili skupno 469 delovnih ur. Pri polaganju betonskih cevi v Kotnikovi in Škofji ulici je bilo opravljenih 788 prostovoljnih ur. Namešcenke v pisarni so prostovoljno delale 92 ur.
Tudi v manjša dela smo vložili ves svoj trud. Zamenjali smo cestne svetilke in drogove, demontirali istosm-erni tok, čistili kostanjeve drogove, zamenjali razbite izolatorje in podobno. To delo je bilo opravljeno v 282 prostovoljnih urah; števčni oddelek pa je opravil 186 ur. Vsega skupaj smo opravili delavci, nameščenci in namešcenke 2174 prostovoljnih ur.
V tem času smo imeli v električni centrali več strokovnih predavanj; posebne tečaje so imeli intasanti, tečaj za vajence pa še traja. Udeležba na tečajih je redna in pol. noštevilna.
Naše delo ie tudi kultumo-pro-svetno in politično. Naš dramatski odsek pripravlja Borove »Raztr-gance«.
: Tako upamo, da bomo svoj prvomajski načrt uspešno izpeljali.
DOMŽALSKA GODBA IN NJEN NARAŠČAJ
Sredi prješnjega stoletja so znani »kulturträgerji« hoteli v Domžalah ustanoviti tudi nemško godbo, toda naše ljudstvo je kaj hitro spoznalo njihove nakane in jim obrnilo hrbet. Iz svoje srede je izbralo najboljše može, ki so pod vodstvom narodnega učitelja Franceta Fajfarja ustanovili leta 1884. v Domžalah svojo slovensko godbo, ki je bila tedaj prva slovenska podeželska godba.
Zaradi kulturnega molka v času okupacije leta 1944 godba ni proslavila svojega jubileja šestdesetletnice, ampak bo ta jubilej praznovala letos s sodelovanjem vseh Domžalčanov. Kako podjetni so naši godbeniki, dokazuje njihov lepo urejeni »Godbeni dom«, kakršnega jma morda maloka-tera godba v naši domovini.
Kakor ima ta godba svojo tradicijo, tako je poskrbela tudi za nov podmladek. Odbor je zbral precejšnje število glasbeno nadarjenih dečkov, ki jih že od osvobojenja, to je od maja lanskega leta poučujejo v glasbi godbeni strokovnjaki. V tem delu ima naša godba seveda tudi kulturno-prosvet-no nalogo. Njen naraščaj šteje danes 16 mladincev iz kmetskih in delavskih vrst. Koncem prejšnjega leta je sku-
„Žlrovska dolina si je zaslužila
svol
I M I M
• • •
44
V toplem spomladanem soncu sva z žirovskim očancem sedla pod kozolec. Z obnove sva prešla na setev, pa na Trsi in po svetu.
»Počasi bo spet vse dobro. Škoda, da jih nosim že toliko na križu,« se mi je nasmehnil očanec, prava žirovska grča.
• »Nekateri še danes mislijo, da pridejo boljši časi sami od sebe. Pa ti povem, vse si je treba zaslužit' z delom...« mi je dejal za uvod.
Uprl je drobne oči po žirovski dolini: »Poslušaj me, da ti povem, kako je bilo pri nas v žirovski dolini __«
Nabasal si je cedro in prižgal.
»Že takrat, ko so Švabi prišli v vas, sem si mislil: tički, pri nas vam ne bo dobro ! Predobro poznam naše fante, da bi jih gledali križem rok. Vedel sem, da-je že precej fantov vzela noč. Šli šo v hoste. No, dolgo nismo čakali. Nemci so začeli
na debelo izseljevati. Nad Žirovce so prišli težki dnevi. Mi pa smo se spogledovali. Povem ti, da sem kar čutil, kako mi v žilah rase odpor...
Neke noči pa je zažarelo na Fužinah in goreč most se je zrušil v Soro. Nekaj dni potem je odneslo v Soro še most na »galeriji«.
Švabi so si belili butice, kako je to mogoče, ko so vendar odpeljali vse »nevarne« v Srhi jo in Šlezijo, nekatere tudi postrelili. Zgradili so nov most in popravili cesto na galeriji. In glej ga spaka, most je bil spet požgan. Švabi so popravljali. Kar so popravili čez dan, to je vzela noč.
Iz gozdov so se zmeraj bolj oglašale puške in strojnice. V »Mahar-jevi grapi« je zgorel kamion za kamionom, pa še avtobus povrhu. Švabi so spoznali, da gre zares. Pričeli so s hajkami po Žirovskem vrhu, Kladju in Vrsniku. Vse skupaj jim ni nič pomagalo. Prešernova brigada jim je vedilo dala po butici.«
Med pripovedovanjem me je večkrat pogledal, se za nekaj časa zamislil. Čutil sem, kako za nagubanim čelom zbira mislL
»Leta 1943. je bflo Švabom že hudo vroče. Iz doline so se z dolgim nosom pobrali v Škofjo loko in Kranj. Potem se v Žireh niso mogli nikdar več stalno držati, če-
prav so poskušali z večjimi in manjšimi napadi na dolino. Kadar so se vračali iz doline, jim je vselej manjkal kak tank ali kámion, ki je končal in obležal kje v Maharjevi grapi ali na Fužinah.«
žirovski očanec je spet malo pomislil. Videl sem, kako mu je boleče zadrhtel obraz, preden je znova pričel z besedo.
»Potem so poskusili z zadnjim. Zanesli so v Žiri izdajalsko kugo. Dosti sreče niso imeli. Nekaj takih so le dobili, ki so iz švabskih rok sprejeli orožje in ga naperili proti lastnim bratom. Rečem ti, takrat mi je bilo najteže. Dan za dnem so bili spopadi. Pričelo nam je primanjkovati hrane. Zadnje grižljaje smo delili z našimi fanti partizani. Pomoči ni bilò, a nismo se podali. Trmasto smo vztrajali in premagali tudi glad. Najprej je moralo biti za naše fante, za bataljone in brigade...
Ko so Švabi in domači izdajalci hoteli za vsako ceno zasesti Žiri, smo porušili in zažgali vse tiste reči, ki bi jim lahko prav prišle. Tako jim je izpodletelo. Pijani od jeze so nas Švabi in izdajalci* blatili po časnikih in papirjih kot največje zločince in izdajalce.
Leta petinštirideset so zadnjikrat udarili po dolini. Takrat je bilo najhujše. Švabi, beli, ustaši in vlfl sovci
so kar vprek pobijali. Vgnezditi so se hotéli v Goropekah, da bi nas držali na vajetih. A niso imeli časa, da bi zgradili en sam bunker. Gnila hitlerjevska moč se je podrla in tudi v Žireh in žirovski dolini je zasijala zvezda svobode.«
»Tako je bilo pri nas,« je zamišljeno vzdihnil očanec in si z dlanjo potegnil čez brke. In je še dejal:
»Tako smo si pri nas zaslužili svobodo. Iz naše doline je padlo dosti mladih fantov in očetov. Spominjam se, kako so veselih obrazov odhajali v hribe, nazaj jih ni bilo več. Za nas vse so padli. Padlo jih je štiriinosemdeset, šestnajst jih je umrlo v zaporih in taboriščih ali so padli kot talci. Huda izguba. Tolažba pa je v tem, da ni bilo zastonj. Zdaj imamo, kar smo hoteli imeti. Kmet je dobil svojo pravdo in.delavec svojo pravico.«
Zamišljeno je umolknil in gledal po dolini.
»Z mirnim srcem bom umrl, saj sem dočakal svobodo...«
Potem sva precej časa oba molčala. Videl sem, da ima trda žirovska grča vlažne oči.
»Kaj gledaš po dolini? Pri nas bo zdaj lepo. Povej v Ljubljani, naj nas pridejo kaj obiskat in pogledat k nam...« mi je naročal žirovski očka, ko sva šla proti va^L — at
pia* tofc mašili naljnlajših godbenikov priredila svoj prvi koncert- in ž,- a popoln'uspeh. Na tem koncçrtirije naša mladina dokazala, kaj ee dà z‘voljo in ljubeznijo do dela doseči.
Naši godbeniki,; kj ep kmetje in delavci žuljavih rok, žrtvujejo marsikatero uro počitka za vaje in priprave za nastope. Proslava 60 letnice bo vsekakor zahtevala od svojih 'članov mnogo truda, mimo tega pa so postavljeni pred težak problem: primanjkuje glasbil! S povečanjem godbenega naraščaja, je zrasla tudi potreba po glasbilih. Upamo, da bodo Domiaicani in okoličani tudi tu pokazali polno razumevanje za naše težkočo ter nam priskočili na pomoč.
IZ ŽUŽEMBERKA
Odkar imamo na novo zgrajeno dvorano »Doma ljudske prosvete«, se je prosvetno in kulturno delo zelo razmahnilo. Imeli smo že vrsto prireditev, ki se jih je ljudstvo udeležilo v velikem številu. Pri »Domu ljudske prosvete« so potrebne sicer še nujne dopolnitve, vendar bomo z združenimi močmi tudi tem težavam kos, saj smo v obnovo tega doma vložili že mnogo truda. Naš kraj je eden tistih, ki so najbolj prizadeti po vojni. Mnogo ljudi še nima lastne strehe, saj so njihovi domovi še v razvalinah. V novem domu smo dobili tudi kino in v kratkem pričakujemo .prvi film.
Pri ljudski prosveti smo organizirali dramatski, knjižnični, pevski in fizkultumi odsek. Težave imamo še s knjižnico, kajti prejšnje knjižnice v trgu so bile vse uničene. Zato naše akcije za zbiranje knjig v domačem kraju niso uspele.
Z največjim spoštovanjem smo se spomnili obletnice ena in tridesetih žužemberških žrtev, ki so jih belogardistični zločinci 20. februarja 1945. leta na najokrutnejši način po. morili. V domu ljudske prosvete srno priredili komemoracijo. Z 31 imeni razsvetljena napisna deska je bila vsa okrašena z venci in troboj-kami. S primemo besedo so bile prikazane njihove velike žrtve, ki so jih mučeniki doprinesli za svobodo domovine. Na okrašenih grobovih je gorelo ves sto svečk. Ljudje so hodili od groba do groba in polagali nove vence žrtvam, ki jih ne bodo nikoli pozabili. Obletnica teh žrtev bo ostala praznik našega kraja.
S. A.
RUDARJI IZ BREZE POMAGAJO KMETOM PRI POMLADANSKI SETVI
Kovači rudnika Breze so sklenili, da bodo pomagali kmetom pri setvi. Popravili jim bodo orodje. Okoli rudnika Breze je 12 vasi in sindikalna podružnica je dojočila. kdaj lahko katera vas prinese orodje v popravilo. Kmetje so se tega zelo razveselili, pa so obljubili tudi oni, da bodo s tem dobrim orodjem dali vse od sebe za boljši uspeh letošnjega tekmovanja za setev.
Doslej so kovači skupno poplavili 193 kosov poljskega orodja.
AGRARNA REFORMA V NIKŠIČKEM OKRAJU
Tudi v nikšičkem okrajnem odboru v Cmi gori so sestavili komisijo za agramo reformo in za kolonizacijo. Izdelala je pregled in popis posestev. ki padejo pod zakon o agrarni reforipL Po tem popisu je take zemlje za 4102 orala, na samostanska posestva odpade od tega 2871 oralov. Prva razprava bo te dni v vasi Straševina.
Z ENODNEVNIM DELOM JE MLADINA PODGORISKEGA OKRAJA
PRIHRANILA 87.000 DINARJEV
V	programu za predkongresno'tekmovanje se je mladina podgoriškega okraja v Črni gori obvezala, da bo popravila vse ceste na področju svojega okraja. Mladina krajevnih odborov Baskuta, Peleva, Brijega, Bioča, Ljeskonolja je prišla n® delo. Delalo je okoli 1000 mladincev. V enem "dnevu -je mladina popravila 20 km cest in nasula 100 kub; metrov peska in tako prihranila 87.000 dinarjev. .
CENTRALNA MEHANIČNA
DELAVNICA ZA ČRNO GORO
V	Podgorici so dogradili centralno delavnico za Črno goro, na kateri so pričeli delati lansko leto. V ' okviru obnovitve Podgorice je izgradnja te delavnice zelo važna za napredek Ljudske republike Črne gore. Vsi delavci delajo udarniško in se trudijo postati čim boljši mojstri pri svojem delu. Delavnica jma vse pogoje, da se razvije v eoo najmodernejših te vrste.
TEČAJ ZA ZADRÜ2NE FUNKCIONARJE V ZAJEČARJU
V	Zaječarju je končan tečaj z„ knjigovodje in skladiščnike pri zadrugah, M ga j'e obiskovalo 38 slušateljev iz timoškega okrožja. Tečaj je organiziral okrožni ljudski odbor skupno s USAOS-om in -kmetij'ko šolo v Zaječarju. V tečaju sp pripravili prvo skjpino funkcionarjev vaških zadrug za praktično delo.
RAZPRAVE O VOJNEM DOBIČKU
Komisije za ugotavljanje vojnega dobička pri okrajnih ljudskih odborih ljubljanskega okrožja bodo razpravljale o vojnem dobičku: 27. t. m. Grosuplje, ob 8- v kino-dvorani, 8 primerov za, 903.200 din vojnega dobička; 28. t, m. Škofja Loka ob 15. v kulturnem domù, 1 primer za 228.000 din; 28. t. m. Ljubljana-ok. ob 14. Ljubljana, fin. odsek sodna palača, 7 primerov za 986.000 din; 28. in 29. t. m. Kamnik ob 9. v okrajni sejni dvorani, 18 primerov za 8,967.300 din; 29. t. m. Kranj ob 15. v mali dvorani Narodnega doma, 8 primerov za 873.000 din; 29. t. m. Rakek ob t. v bivšem Sokolskem domu, 8 primerov za 1,850.445 din; 30. t. m. Tržič ob 15. v dvorani na Skali, 8 primerov za 1,919.000 din; 30. t. m,-Logatec ob 9. v bivšem Sokolskem domu, 4 primeri za 571.792 din.
Preživnina železniških upokojencev
Vsem mestnim, četrtnim in krajevnim ljudskim odborom ter vsem zveznim osebnim in rodbinskim upokojencem, ki prejemajo preživnino od računovodstva državne železniške nprave v Ljubljani
Zvezno finančno ministrstvo v Beogradu zahteva zaradi likvidacije pokojnin po novi uredbi od vsakega upokojenca posebno pismeno izjavo, potrjeno od pristojnega mestnega' četrtnega ali krajevnega ljudskega odbora, in sicer:
1.	Upokojenec, ki razen pokojnine nima nobenih drugih dohodkov naj da tako-le izjavo:
Podpisani N. N. izjavljam, da razen pokojnine nimam nobenega dohodka niti od osebnega dela niti od premoženja. — Podpis.
Da je to izjavo stranka sama podpisala in priznala za svojo potrjuje: Mestni četrtni odbor ali Krajevni ljudski odbor
2.	Upokojenec, ki ima razen pokojnine še kako zaposlitev z zaslužkom, naj izjavi:
Podpisani N. N. izjavljam, da imam razen pokojnine še mesečni
zaslužek din _____kot.... pri ....
(navesti delodajalca). — Podpis.
Da je to izjavo stranka sama podpisala in priznala za svojo potrjuje: Mestni četrtni odbor ali Krajevni ljudski odbor.
Tej izjavi mora biti priloženo potrdilo delodajalca o višini zaslužka in takisto potrjeno od pristojnega mestnega četrtnega ali krajevnega ljudskega odbora.
3.	Upokojenec, ki ima hišo (ali zemljišče.) če tudi jo uporablja samo za sebe, naj izjavi:
Podpisani N N. izjavljam, da imam v ... (navesti kraj kjer ima hišo ali zemljišče) hišo — zemljišče, od katere imam po priloženem potrdilu pristojne davčne uprave na leto čistega dohodka din_______ ( se na-
vede davčna osnova in ne višina plačanega davka). Drugih dohodkov od osebnega dela nimam. — Podpis.
Da so podatki resnični in da je
stranka izjavo podpisala in priznala za svojo, potrjuje: Mestni četrtni odbor ali Krajevni ljudski odbor.
Tej izjavi mora biti priloženo potrdilo pristojne davčne uprave iz katerega se vidi letni čisti dohodek — davčna osnova.
4.	Upokojenci, ki imajo otroke stare do 23 let, za katere imajo pravico na rodbinsko doklado 175 din mesečno, morajo navesti v svoji pismeni prijavi otroke, za katere zahtevajo doklado po imenih in z rojstnimi podatki ter izjavo, da nimajo otroci: a) nobenega dohodka, b) da ne prejemajo štipendij ali podpore,
c)	da niso v nobenem zavodu z brezplačno preskrbo. Za vsakega otroka je treba priložiti prijavi uradno potrjen prepis rojstnega lista. Za otroke nad 16 let starosti, ki se šolajo, pa je treba priložiti še potrdilo šole za šolsko leto 1945-46.
Vse upokojence, osebne in rodbinske pozivamo, da nam takoj sami pošljejo te prijave, oziroma izjave, sestavljene natančno po gornjih navodilih, ne čakajoč na poseben poziv. Upokojenci izven Ljubljane naj pošiljajo te prijave — izjave preko železniških postaj.
Vse. mestne četrtne in krajevne ljudske odbore prosimo, da pazijo že pri potrjevanju izjav na natančno besedilo po gornjih navodilih, da se zavoljo formalnih pomanjkljivosti ognemo nepotrebnemu delu v prizadetih uradih in da se zavoljo njih ne bo zavlačevala likvidacija pokoj-
nin.
Upokojenci, ki so osebno prejeli potrdilo o prejeti priživnini za I— П1/46 in ga niso še nikamor oddali, naj ga takoj vrnejo Upravi državnih železnic, soba 242.
UPRAVA DRŽAVNIH ŽELEZNIC LJUBLJANA
AVOTBUS LJUBLJANA—KOPER
Ker so v Slovenskem Primorju premaknili uro na poletni čas (za eno uto naprej), se je vozni red na avto-
5.00	odh.	Ljubljana
6.50	odh.	Planina
7.25	(8.25) odh. Postojna
8.55 (9.55) odh. Kozina 10.35 (11.35) prih
11.15 (12.15) odh.
Koper
11.30	(12.30) prih. Izola
bušni progi Ljubljana—Koper nekoliko spremenil. Od 23. t. m. vozi avtobus takole: prih. 21.30 prih. 19.25 prih. 19.05 (20.05) prih. 17.25 (18.25) odh. 15.30 (16.30) prih. 13.15 (14.15) odh. 13.00 (14.00)
Številke v oklepajih pomenijo poletni čas.
VAŽNOST STROJNE DEL0V0DSKE ŠOLE ZA RAZVOJ NAŠE INDUSTRIJE
Kovinarji! Pred kratkim smo na tem mestu že opozorili na važnost de-lovodskih šol za razvoj naše industrije. Ker je verjetno marsikdo prezrl članek, ponavljamo še enkrat najvažnejše:
Naša industrija ho s postopnim razvojem potrebovala z dneva v dan več dobro izšolanih delovodij kovinarske stroke. Znanje, potrebno za izvrševanje delovodskih poslov, si pridobite prvenstveno v dveletni Strojno delo-Todski šoli pri državni tehniški srednji šoli v Ljubljani.
Da hi v delovodski šoli dosegli čim boljši uspeh, je nujno, da si že pred vstopom v šolo izpopolnite ali osvežite znanje iz nekaterih splošnih predmetov, katerih obvladanje je predpogoj za nadaljnje uspešno strokovno šolanje. V ta namen priredi državna tehniška sredn ja šola v Ljubljani pripravljalni tečaj za strojno delovodsko šolo. Tečaj se bo pričel 1. aprila in bo trajal 8 tednov. V tečaju, ki je celodneven, se poučuje računstvo, slovenščina, zemljepis in zgodovina, socialne vede in tehniško risanje. Dopoldne so predavanja, popoldnevi pa so namejeni za vaje in skupen študij teh predmetov. Vaje so pod nadzorstvom predavateljev.
Vsak kandidat mora pri vpisu izpolniti prijavnico, kolkovano z 10 din in predložiti naslednje listine: 1. rojstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko izpričevalo. 4. pomočniško izpričevalo, 5. karakteristiko sindikata,
6.	karakteristiko politične oblasti.
7.	zdravniško izpričevalo. Priloga pod 5.) naj vsebuje dokazilo o moralni kvalifikaciji, dokazilo o strokovni kvalifikaciji in navedbo, v katerem sektorju dela bo kandidat po dovršenem šolanju zaposlen.
Za stanovanje in hrano v Ljubljani mora skrbeti vsak kandidat sam. Vodstvo šole ne bo sprejemalo prošenj za podpore ali druge gmotne olajšave. Pripravljalni tečaj ije sestavni del strojne delovodske šole, bi prične z rednim poukom jeseni. Kdor tečaja ne bo obiskoval ali ga z uspehom ne ho dovršil, se ne bo mogel vpisati v strojno delovodsko šolo. Šolanje v strojni delovodski šoli je ne samo v korist prospeha naše industrije, marveč tudi v prid absolventov samih, ki jim strojna dielovodska šola poleg strokovne izobrazbe da je tudi še mojstrsko izpričevalo iz ustrezajoče stroke. Najboljšim absolventom strojne deio-vodske šole je odprta pot v IV. letnik sedaj osnovane petletne tehniške šole v Ljubljani in odtod naprej na tehniško visoko šolo. Pohitite torej z vpisom v pripravljalni tečaj! Vpisovanje bo zaključeno z 31. marcem.
DAJALCEM KRVI
Ltoe 26. t. m. naj se javijo 'sledeči krvodajalci na naši postaji: Farčnik Beti, Sv. Petra c. 49; Jažbec Velko hotel »Slon«; Jerman Marija, Ješev-nik 11, Črnomelj; Kunc Marija, Orlova 11; Kosi Ferdinand, Dolenjska cesta 2; Kos Marija, Breznica 6; Krašovec Nada, Glavarjeva 13; Klan-šek Štefka. Pribinova 4; Močnik Ma rija Aleševčeva 26; Martelanc Ani-
Dnevne vesti
ca, Kotnikova 15; Ojnik Ivana, Kontno 7, Bled; Pirc Helena, Graben 45, Kamnik; Razpotnik Tilka, Rožna dolina; Smrekar Pavla, Celovška 141; Svetim Leo, Gradišče 8a; Vi-demšek Krista, Jegličeva 3; Žagar Josipina, Cigaletova 3; Repič Ivanka, Vidovdanska 1; Brenčič Ela, Stara c. 31, Vrhnika; Babnik Florijan, Mekinje 76, Kamnik; Bernard Slavka, Bodešče 8, Bled; Boneta Zofija, Tabor 2; Cimperman Rudolf, Tržaška 6; Cvenkelj Ivana, Koritno 7, Bled; črv Marija, Bodeče 2, Radovljica; Černič Niko, Lavričeva 1; Čuden Angela, Aleksandrova 10; Ažman Jože, Podnart 18; Arh Terezija, Bodešče 11, Bled; Arh Julka, Bodešče 10, Bled; Bukovec Lojzka, Kot 40, Semič; Bernik Franc, Notranje gorice 60; Česnik Viktorija, Gledališka 12; Čepon Ivanka, Mirna 85; Fujs Julijana, Radgonska 14, Murska Sobota; Beznik Ljudmila, Vošnjakova 4; Bratuš Boris, Dunajska 33; Boltar Rezka, Moste 7, Žirovnica; Bratušek Alojz, Škofja Loka. Cerovac Valerija, Dol. Lendava.
Istega dne naj se zglasijo zaradi legitimacij tov. ing. Oblak Franc, Slivnik Radoslava, Kržišnik Štefanija, Abram Silva, Eršte Milka.
Radio Ljubljana
Valovna dolžina 569m/243m/46m SPORED ZA NEDELJO
8—8.30:	Jutranji koncert sindikalne
jod.be. Vodi J- Žnidar. 8.30—8.45: Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda.
8.45—	9: Vesel jutranji spored. 9—9.20: Oddaja ESZDNJ. 9.20—10.20: Koncert zbora Ljudske Prosvete iz Jesenic. Vodi tov. Jeram. 10.20—10.30: Pesmi In plesi južnoslovanskih narodov. 10.30—10.50: Parti, zanska ura. Jaka Avšič: Prvo oznanilo Beneškim Slovencem. 10.50—11: Partizanske pesmi 11—12.10: Pester koncerni spored. 12.10—12.30* Pavčičeve in Prelovčeve pesmi poje Mirko Dolničar, pri klavirju Samo Hubad. 12.30—12.45: Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 12.45^—13: Godba na pihala. 13—13.30: Brahmsovo sonato v D molu izvajata violinist Uroš Prevoršek in pianist Pavle šivic. 13.30— 13.45: Napoved časa, pregled tiska, obja_ ve in pregled sporeda. 13.45—14: Bolgarska plesna glasba. 14—14.30: Moški, ženski in mladinski pevski zbori z Viča. 14.30—14.45: Napoved časa in poročila.
14.45—	15: Arije iz italijanskih oper poje
tenorist Rudolf Franci, spremlja Samo Hubad. 15: Poizvedbe. 15—15.30: Dvorak op. 96 v F duru. Izvajajo člani Tržaškega godalnega kvarteta (Simeone Baldassare, Samuel Harry, Luzzato Sergio in Gašperini Nereo). 15.30—16: Mali orkestri na ploščah. 16—18: Oddaja za naše podeželje.: Kosem : »Umetno valjenje piščancev.« Dr. žibert: »Smrkavost in malokrvnost konj«. Vitko Musek: Razgovor o higijeni. Bogdan Melihar: Prvo letošnje obnovitveno posojilo. Dr. Zavrnik: Kako varuje veterinar zdravje ljudstva. Katarina Spur: Naša srečnejša bodočnost prihaja. Vet. A. Štefančič: čebela fn njene bolezni spomladi. 18—18.30:	Mladinska
oddaja I. drž. moš. gimnazije. 18.30—18.45: ženska ura: 1. O odkupnih presežkov. 2. Delavke mariborske predilnice. 3. Francoske žene ’ "	—П:
igrajo na ploščah 19—19.15: Napoved časa in poročila. 19.15—20:	Rahmaninov:.
Koncert št. 2 v c molu za klavir in orkester. 20—21.30:	Umetne, narodne in
partizanske pesmi poje' Komorni zbor RL, dir.: Ciril Cvetko (Prenos iz Most). 21.30 —22.30: Reproducirana glasba. 22.30—23: Plesno glasbo igra Plesni orkester RL, dir.: B. Adamič.
SPORED ZA PONEDELJEK
6.30—7: Operetna glasba. 7—7.15: Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 7.15—8: Znani valčki. 12.30—12.40: Celesta. 12.40—12.55: Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 12.55—13.30: Nikola Petrovič m Samo Hubad izvajata lahko glasbo 13.30—13.45: Oddaja za telesno vzgojo. Marja Lipar: Košarka. 13.45 —14: Dva klavirjv ritmu. 14—14.30: Mali Radijski orkester, vodi R. Starič. 14.30 —14.45: Napoved časa in poročila. 14.45— 15: Koncert Milana Juga. pri klavirju C Cvetko. 15: Poizvedbe. 17.30—18: Koncert Radijskega orkestra, vodi R. Starič. 18—18.20: Oddaja za mladino. 18.20—18.30: Igra violinist Boulanger. 18.30—19: Lite. rama ura: Bojan Stupica recitira Puški-
Koledar
Nedelja. 24. marca: Gabrijel. Ponedeljek, 25. marca: Oznanjenje Dev. Mar.
Spominski dnevi
24.	III. Ì943. Velika zmaga slovenskih brigad nad Rakitnico in pri Danah.
25.	IIL 1941. Izdajalska jugoslovanska vlada je podpisala na Dunaju pristop k osi.
Dežurne lekarne
Danes: Lekarna Tmkoczy, Mestni trg 4, lekarna Bohinc, .Rimska cesta št. 31.
Jutri: Lekarna Gartus, Moste, Zaloška cesta 47, lekarna Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo ima do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Janez Sare, Resljeva cesta 13/1.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju ima do ponedeljka do 8, zjutraj dr. Ivan Podpečan, Mariborska cesta 24.
JAKOPIČEV PAVILJON Fotografska razstava »Prijateljstvo narodov Sovjetske zveze«. Prireja Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR.
NARODNO GLEDALIŠČE
Drama
Nedelja 24 marca ob 20. uri: V. Zupan:	»Andante patetico«. Iz-
ven. Ob 15. uri: Gostovanje v Črnomlju. škvarkin: »Tuje dete«.
Ob 20. uri: Gostovanje v Črnomlju:	Goldoni-Rupel:	»Primorske
zdrahe«.
Ponedeljek 25. marca ob 19.30 uri: Nušič: »Pokojnik«. Predstava za ZMS.
Torek 26. marca ob 20. uri: M. Puc-cova: »Svet brez sovraštva«. Sindikalni abonma, red SC.
Vitomil Zupan:	»Andante pateti-
co« (povest o panterju Dingu), ki jo pripoveduje kot gost član Pokrajinskega ansambla Jože Tiran, bo danes samo ob 20. uri v Drami. Popoldanska prireditev, napovedana za 15. uro za okoliške sindikate, je odpovedana in se ne vrši, za večerno so pa vstopnice po cenah od 20 din navzdol v prodaji pri dnevni blagajni v Operi.
Opera
Nedelja 24. marca ob 15. uri: Verdi: »Traviata«. Izven. Ob 19.30 uri: F, Lhotka: »Lok«. Izven. Ponedeljek 25. marca ob 19.30 uri: J. Offenbach: »Hoffmannove pripovedke«. Red D.
Mlakar-Lhotka : »Lok«. Lok, ki veže moža in ženo, objema v resnici ves svet. Smemo ga imenovati vir vsega ustvarjalnega. Po tej zamisli sta Pia in Pino Mlakar skušala ustvariti plesno delo, ki naj to veliko misel obravnava na novo. Osnovna misel naj jasno vzraste pred gledalcem, njegovo srce naj sovzvalovi, saj se ga vendar dotakne ena najbolj živih sil, sila plešočega človeka-»Lok« je celovečerno plesno delo, ki je razdeljeno v tri dele:	Mladost,
Ljubezen in Zorenje. Glasbeni del te plesne pesnitve je skompbniral Fran Lhotka, ki je med jugoslovanskimi skladatelji najbarvitejši instrumen-talilt in ki je Mlakarjema že prej napisal glasbo za njun balet »Vrag na vasi«. Z obema deloma sta nastopala naša velika plesna umetnika pred vojno po vsej Evropi, kjer sta si prav z njima pridobila sloves enega najboljših plesnih parov. V našem sporedu bomo ponovili »Lok« v nedeljo zvečer ob 19.30 kot predstavo izven abonmaja. Dirigiral bo avtor Lhotka, plesala pa bosta Pia in Pino Mlakar. Na predstavo, ki je dogodek v našem letošnjem repertoarju, občinstvo posebej opozarjamo.
J. Offenbach: Hoffmannove pripovedke. Opera v treh dejanjih s prologom in epilogom. Predstava bo v ponedeljek 25.. t. m. za red D.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestnj dom
Nedelja, 24. marca, ob 20.15: »Gospa ministrica«.
Ponedeljek, 25. marca, ob 20.15: »Gospa ministrica«.
V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili v nedeljo 24. in na praznik v ponedeljek 25. marca vselej ob 20.15 zabavno Nušičevo veseloigro »Gospa ministrica« z Bučarjevo, Ba. telinijem, Jeršinom in Lombarjem v glavnih vlogah. Predprodaja vstopnic pri Putniku in eno uro pred predstavo pil dnevni blagajni v Mestnem domu.
Mariborsko gledališče
Ponedeljek 25. marca: Zaprto.
Torek 26. marca ob 20. uri: O’ Neill: »Strast pod bresti«. Premiera. Izven.
Sreda 27. marca ob 19. uri: Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Predstava za sindikate.
Četrtek 28. marca ob 20. uri: Bulgakov: »Novi dom«. Red A.
Petek 29. marca ob 20. uri: O’ Neill: »Strast pod bresti«. Red B.
Sobota 30. marca pb 16. uri: Bulgakov: »Novi dom«. Predstava za ZMS. — Ob 20. uri: Collalto: »Be. neški trojčki«. Predstava za sindikate.
Nedelja 31. marca ob 15. uri: čaj-kovskij: »Jevgenij Onjegin«. Zni-
nove pesmi (v Klobčičevem prevodu). 19 —19.15: Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 19.15—19.30:	Cesar
Franckove simfonične variacije. 19.30— 19.45: Ljudska univerza RL. Oddaja trg. min. O cenah, anketi, preskrbi in pismih se bosta razgovarjala tov. Adamič in Gni-dovec.19.45—20: Umetne slovenske pesmi poje Komorni zbor RL, dir.: C. Cvetko:
-p_90 30:	'4li-r1- Ç-ka'ar'a
in Nikola Petroviča, pri klavirju prof. J. Pavlin. 2030—21: Iz znanih oper. Zlil.35: Mozart: Klavirski koncert v D mo, lu. 21.35—22: Smetana: Iz mojega življenja Izvajalo člani Tržaškega godalnega kvarteta. 22—22.30: Iz naših jutranjih časopisov, nato reproducirana glasba.
Žane cene. Izven. — Ob 20. uri: O’ Neill: »Street pod bresti«. Iz-
ven.
Slovensko ljudsko gledališče Jesenice
Nedelja, 24. marca, ob 9. dopoldne: Golia:	»Princeska in pastirček«.
Mladinska predstava za okoliške šole. Ob 14.30 pop.: Finžgar: »Razvalina življenja«. Ob 19.30 zvečer: Škvarkin: »Izpit za življenje«.
LJUDSKI ODER V TRBOVLJAH
Nedelja, 24. marca, ob 16.: M. Puco-va: »Svet brez sovraštva«, petič.
KINEMATOGRAFI
Vsem sindikalnim podružnicam v Ljubljani. Sindikati naj organizirajo masovne obiske filma »Maksim Gorki« v kinu Matici. Za predstave ob
18.15	in 20.15 dobijo vsak dan 200 vstopnic do 12. ure. v predprodaji pri blagajni.
Bled: Italijanski film »Preko ljubezni«, tednik.
Celje, Metropol: Sovjetski film »Dnevi in noči«, tednik. Dom» Sovjetski film »Zlati ključek«, tednik. Črnomelj: Sovjetski film »Lenin oktobra«, tednik.
Domžale: Sovjetski film »Otroci kapitana Granta«, tednik.
Dravograd: Ameriški film »Pod zastavo svobode«, tednik.
Grosuplje: Sovjetski film »Čeveljci«, tednik.
Guštan j :	Ameriški film »Oče in
otroci«, tednik.
Hrastnik:	Sovjetski film »Salavat
Julajev«, tednik.
Ig:	Francoski film »Decembrska
noč«, tednik.
Jesenice:. »Sporedi domače proizvodnje«, tednik.
Kamnik:	Sovjetski film »Pomota
ing. Kocina«, tednik.
Kočevje: Ameriški film »Signal iz Alžira«, tednik.
Kranj: Sovjetski film »Deklici se mudi na sestanek«, tednik.
Krško: Ameriški film »Mlada leta«, tednik.
LJUBLJANA: Kodeljevo: Sovjetski film »Dvoboj«, tednik. Ob 14.30, 16.30; 18.30 in 20.30.
Matica:	Sovjetski film »Mladost
Maksima Gorkega«, tednik. Ob
15.,	17., 19. in 21.
Sloga:	Ameriški film »Petrolej«,
tednik. Ob 15., 17., 19. in 21. Union: Češki film »Po krivem obsojena«, tednik. Ob 15., 17., 19. in 21.
Laško:	»Sporedi domače proizvod-
nje«. tednik.
Logatec: Sovjetski film »Kutuzov«, tednik.
Maribor, Esplanade:	španski film
»Sevilja«, tednik. Grajski: Sovjetski film »Fant iz našega kraja«, tednik.
Mengeš: Italijanski film »Traviata«, tednik.
Mežica: Francoski film »Ko sonce zahaja«, tednik.
Novo mesto: Sovjetski film »Stalingrad«, tednik.
Ptuj: Sovjetski film »številka 217«. tednik.
Radeče:	Francoski film »Človek iz
Eden-bara«, tednik.
Radovljica: Francoski film »Rudnik gori«, tednik.
Rajhenburg: Ameriški film »človek v sivem«, tednik.
Rogaška Slatina:	Španski film
»španska kri«, tednik.
Ruše: Češki film »Gabrijela«, tednik. Slovenjgradec :	Ameriški film »Pe-
sem mladosti«, tednik.
Šoštanj: Finski film »Potepuhov valček«, tednik.
Škofja Loka: Ameriški film »Galaxi zmaguje«, tednik.
Sv. Lenart:	Sovjetski film »Vdor«,
tednik.
št. Jernej: Ameriški film »Deževje prihaja«, tednik.
Trbovlje: češki film »Turbina«, tednik.
Tržič:	Sovjetski film »Sekretar ra-
jonskega komiteja«, tednik.
Vevče:	Ameriški film »Tihotapci«,
tednik.
Vrhnika: Francoski film »Melodija krvi« .tednik.
Žalec: češki film »Zakonske laži«, tednik.
Žužemberk:	Ameriški film »Soba
309«, tednik.
*
Iz kabineta, ministrstva za prosveto. Vsem srednjim in visokim šolam se sporoča, da imajo vsi tisti dijaki in dijakinje, ki se udeleže od ZMS organiziranih športnih prireditev, dne 25. marca 1946, pouka prost dan.
Muzeji so odprti. Narodni muzej, Etnografski muzej in Prirodoslovni muzej so od jutri dalje za ogled od. prti vsak delavnik od 10. do 13. ure, Vhod z Bleiweisove ceste, vstopnina 5 din, za vojake in študente 2 din. Ob nedeljah od 10. do 12. ure, vhod z Muzejskega trga, vstopnina 1 din. Zavod za zaščito kulturnih spomenikov uraduje od 9. do 12. ure, Muzejska knjižnica je odprta od 8. do 12. ure, Osrednji Državni arhiv Slovenije je do nadaljnjega zaprt. Uprava.
Sovjetska foto.razstava podaljšana do Sl. marca. Razstava »Prijateljstvo narodov Sovjetske zveze«, ki jo je organiziralo Društvo za kultur no sodelovanje Slovenije z ZSSR v Jakopičevem paviljonu je zaradi velikega zanimanja in obiska podaljša, na do 31. marca. Na to opozarjamo zlasti vse sindikalne organizacije in šolske zavode. Odprta je dnevno od
9.	do 17. ure. Vstopnina je 4 din za osebo, v skupinah po 2 din za osebo. Skupine naj sporočijo ' svoj obisk razstave vsaj en dan poprej društveni pisarni, telefon 24-12 (Miklošičeva c. 7).
I. redna letna skupščina Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije bo v nedeljo 7. aprila 1946 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani v dvorani' Glavnega odbora ESZDN, Miklošičeva c št. 22a (Delavska zbornica). Dnevni red: volitev treh članov v verifika-
cijski odbor m overovitev polnomočij odposlancev in dveh članov za overovitev zapisnika; poročila verifikacijskega odbora, dalje poročila o delovanju v preteklem letu, o imo-vinskem stanju in poročilo nadzornega odbora, razrešnica staremu odboru, odobritev letnega proračuna, volitev predsednika, podpredsednikov, tajnika, članov odbora, nadzornega odbora in odposlancev za skupščino Središnjega odbora RKJ v Beogradu ter zadeve in predlogi odbora in članov skupščine, ki je zanje le-ba pristojna, da jih rešuje. Pismene predloge za glavno skupščino je treba oddati Glavnemu odboru RKS sedem dni pred zasedanjem.
Poziv! V pisarni prosvetnega oddelka MLO, odsek za osnovno šolstvo, Gosposka ulica 15-1, soba št. 10, naj se zaradi prejema dekretov zglasijo čim prej sledeči tovariši (-ce):
l.	Bvlinger Friderika, 2. Gnezda Katarina, 3. Justin Ana, 4. Kunc Milena, 5. Lubec Elizabeta, 6. Murnik Katarina, 7. Novak Ivana, 8. Parte Josip, 9. Pelhan Neža, 10. Perič Mihaela, 11. Račič Božo, 12. Seljak Josipina, 13. ThaSea; Antonija, 14. Turk Ema, 15. Vehar Ana, 16. Vogelnik Frančiška, 17. Podobnik Jerica in 18. Kališnik Justina.
Ljudska univerza v Celju priredi v torek 26. t. m. ob pol osmih zvečer predavanje o zgodovinskem razvoju slovenske meje. Predaval bo ravnatelj dr. Blaznik.
Davčna komisija pri Mestnem ljudskem odbora za okrožno mesto Ljubljano bo v dneh 27. in 28. marca 1946 od 16. ure dalje v prostorih finančnega oddelka MLO za okrožno mesto Ljubljano, Lingarjeva ul. 1-1. nadstropje levo, soba št. 5 (Kresija) določevala drugi in tretji skupini davčnih zavezancev-pravnih oseb (delniškim družbam, zadrugam, družbam z o. z., cerkvam, samostanom, društvom, podržavljenim podjetjem, skladom itd.), katerih sedež ,je na ozemlju četrtnega ljudskega odbora Tabor, akontacijo na dohodnino za leto 1945. K razpravam se brez posebnih individualnih pozivov vabijo vsi prizadeti davčni zavezanci s pripombo, da bo sicer akontacija na dohodnino za leto 1945. določena brez ozira na njih. sodelovanje s sklepom, proti kateremu ne bo dopustna pritožba. Seznam v poštev prihajajočih pravnih oseb je objavljen na razglasnih deskah četrtnega-Ijudskega odbora Tabor.
Okrajni odbor RKS mesto Cd je obvešča samarijane(.ke), ki so že oddali izpolnjene vprašalne pole, naj pridejo po legitimacijo za prostovoljne bolničarje. S seboj naj prinesejo eno fotografijo (6 X 4).
Ljudski oder v Trbovljah. Nedelja 24. marca ob 16. uri: M. Pucova: »Svet brez sovraštva«. Peitič popoldanska predstava.	702-n
Poročila sta se FYanc Gomboc, tesar, in Marija Kregar, trgovka- Priči sta bila Križnič Anton, tesar, in Ciril Kregar, trgovec.	701-n
Tečaj angleščine za Srednješolce se prične 1. aprila. Vpis dnevno: »Ko-epetitorij«, Mestni trg 17-1.	700-n
Pogrebno in podporno društvo državnih uslužbencev v Ljubljani vabi vse člane, ki ge zaradi internacije in preselitve niso javili, da to čim prej store. Svojci onih članov, ki so kjer koli umrli, pa se naprošajo, da društvo obveste o njihovi usodi. V smislu sklepa občnega zbora se karen-čna doba za te člane podaljša do 31. decembra 1946.	699-n
Trgovci, dvignite takoj v pisarni Združenja trgovcev nova navodila za določanje cen v trgovini na debelo in na drobno, ki jih je izdalo Zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo, urad za cene! Navodila mora imeti vsak trgovec, da se izogne kazenskim posledicam. Združenje trgovcev.
Vse mlekarne, članice naše zadruge, vabimo, da se zagotovo udeleže sestanka, ki bo v ponedeljek 25. t.
m.	v palači Združenja trgovcev,
Gregorčičeva ulica, ob pol osmih zvečer. — Mlekotrg.	703-n
Poslovalnica Vodnikov trg 5 Na-bavljalne in prodajne zadruge vabi na članski sestanek, ki bo v gredo
27.	marca 1946 ob 20. uri v Invalidskem domu, Dolničarjeva 4.	705-n
Domu mladine v Spodnji šiški so podarili: tov. Poljšak Iva električni kuhalnik in 1000 din v spomin na svojo umrlo mater, tov. Levanič Olga 400 din in tov. Brišnik Jure 550 din. Vsem darovalcem lepa hvala!	704-n
Jugoslovanski klub jazbečarjev in terijerjev v Ljubljani vabi vse svoje prijatelje na občni žbor, ki bo v torek 26. marca 1946 ob 20 v klubski sobi kavarne Union, Frančiškanska ulica.	677-n
Komisija za ugotovitev vojnega dobička pri MLO okrožnega mesta Ljubljana bo imela v četrtek dne
28.	marca 1946 ob 9. .uri dopoldne v poslopju bivše finančne direkcije na Poljanski cesti št. 2, pritličje, javno razpravo, na kateri se bo ugotovil vojni dobiček za tri podjetja. Postopek pred komisijo je javen. Razpravam, sme prisostvovati poleg vojnega dobičkarja samega tudi vsakdo drugi.
Komisija za ugotavljanje vojnega dobička ljubljanske mestne četrti Center, javlja, da bo v torek 26. marca javna razprava, na kateri se bo razpravljalo proti trem osebam o višini dobička, doseženega v času vojne. Razprava bo v telovadnici Tehnične srednje šole, Aškerčeva ul. Začetek ob 14. uri.
H. državna gimnazija ima v ponedeljek ob 6.15 zbirališče pred šolo z orodjem. Nujno!	706-n
Izletnikom na šmarno goro! Ob tem času obiskuje v lepem vreme nu šmarno goro množica izletnikov, žal se opaža, da se marsikateri nedisciplinirani izletniki vedejo nešportno ter hodijo vsevprek po travnikih in njivah ter delajo s tem posestnikom veliko škodo. Zaradi neprevidnosti izletnikov, ki mečejo neugasle ogorke na suho zemljo in steljo, skoraj vsako nedeljo izbruh, nejo požari, ki napravijo pa trav-
DRUSTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR
prireja ▼ Jakopičevem paviljona sovjetsko fotografsko razstavo
Prijateljstvo narodov Sovjetske zveze
Odprto vsak dan od 9. dopoldne do 5. popoldne
Vstopnina 4.— din za osebo v skupinah po 2.— din.
Razstava bo trajala do 31. marca
rukih in v gozdu veliko škodo. Ožgana drevesa se posušijo in tvorijo veliko nevarnost za leglo in razširjenje gozdnih škodljivcev. Tudi gašenje požarov je naporno in združeno s stroški. Vsi izletniki in obiskovalci šmarne gore se pozivajo, da s svojim discipliniranim obnašanjem ohranijo rastlinstvo in gozdove na tej najlepši izletniški točki Ljubljane. V primeru, da ne bo pomagal ta poziv, bodo strogi ukrepi znatno omejili svobodo kretanja na šmarni gori.
Gostovanje zagrebškega Komornega zbora. V sredo, 27. t. m. bo gostoval v Ljubljani Komorni zbor Radia Zagreba. Podrobnosti o koncertu bomo objavili v torek.
Pogrešana mati- Iz Pristave-Bled je 20. marca ob 14. odšla 701etna Sigmund Marija, ki je živela pri svoji hčeri. Med vojno je morala zapustiti svojo domačijo na Notranjskem, ki jo je sovražnik do temeljev požgal, in zdaj je želela domov. Odšla je proti Spodnjim Gor-jam-Grabnu, kjer je prenočila, od tam pa se je izgubila vsaka sled za njo. če kdo kaj ve o njej, naj proti nagradi sporoči sorodnikom na Pristavo Bled ali pa v Ljubljani, Sv. Petra c. 2/П. (pri okrožni komisiji za agrarno reformo).
Vsemi krajevnim medstrokovnim svetom! Predloge za odlikovanja dostavite najkasneje do 30. marca t. L Glavnemu odboru ESZDNS, Miklošičeva c. 22. Formularji morajo biti izpolnjeni v dvojniku in podpisani od podružničnega odbora. Nabrane prispevke za tiskovni sklad za Primorsko, Koroško in izseljence pošiljajte sproti po položnicah, ki ste jih za to prejeli, če vam položnice primanjkujejo jih naročite pri Tiskovnem uradu, Ljubljana. Tudi v ostalih morebitnih zadevah se obračajte na ta naslov. — ESZDNJ, Glavni odbor za Slovenijo.
Zahvala Glavnemu odboru Rdečega križa Slovenije. Uprava Mladinskega doma iz Preddvora se najtopleje zahvali Rdečemu križu Slovenije, ki tako nesebično in s toliko ljubeznijo skrbi za naše sirote. Vedno in vedno znova prihajajo pošiljke, namenjene našim Bosančkom :n Primerčkom Rdeči križ nam je poslal doslej čevlje in obleko, založil nas je s perilom, skrbi, da je naša ambulanta vedno založena s potrebnimi zdravili, pri tem pa nikakor ne pozabi na želodčke naših malih. V ta namen nam je poslal olja in sladkorja, direktno otrokom pa tudi bonbonov. Da bi se po domovih lahko gojila higiena, so nas založili z zobnimi ščetkami, brisačami in glavniki. Otroci so spoznali plemenito skrb, ki jim jo posveča Rdeči križ in se preko uprave glavnemu odboru RKS najtopleje zahvaljujejo. Ko se bodo vrnili na svoje domove, bodo vedeli mnogo povedati o dobroti in hitri pomoči, ki jim jo je izkazal Rdeči križ. Prišli so v Slovenijo slabo oblečeni, bosi in slabotni, vračali pa se bodo lepo oblečeni, dobro obuti in okrepljeni na svoje domove. Za-vse to bodi izrečena Rdečemu križu Slovenije še enkrat naša najtoplejša in najiskrenejša zahvala! — Otroci in uprava Mladinskega okrevališča iz Preddvora.
Strojepisni tečaji — novi dnevni in večerni — se pričenjajo prihodnji teden. Informacije, prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.	708-n
Nagrade gledališkega koledarčka so razstavljene v izložbi trgovine šport-Kmet, Aleksandrova	cesta,
žrebanje bo 6. aprila.	707-n
Plesne vaje T. D. Krima	danes
popoldne od 15.30 do 19 in zvečer od 20. do 23.
Kovači! Važen sestanek bo v nedeljo 24. t. m. ob 10.30 v gostilni pri Mraku na Rimski cesti štev. 9. — Načelnik.	'80-n
OBVESTILO
Komisija za ugotavljanje vojnega dobička ljubljanske mestne četrti Tabor javlja, da se bo vršila dne 26. marca 1946 to je v torek, javna razprava, na kateri se bo razpravljalo o višini dobička, doseženega v času vojne, proti.sledečim osebam:
1. Martinc Franja, trg. m buffet, Tyrševa 17; 2. Kovačič Marija, trg. Miklošičeva 32; 3. Mertl Franc, mesar, Miklošičeva 19; 4. Zmazek Ivanka, kavama. Miklošičeva 19.
Razprava se bo vršila v mali dvorani na Taboru, ofo 15. uri poooldne.
Pojasnilo
Z ozirom na naš oglas
TOVARNA LETALSKIH DELOV VDM MARIBOR - TEZNO
v »Slovenskem poročevalcu« z dne 13. in 14. marca 1946, v katerem objavljamo, da sprejemamo razne delavne moči, dodajamo v pojasnilo, da se sprejemajo pismene prošnje, katerim naj bo priložen življenjepis in znamke za odgovor.
Vsak, ki bo sprejet, bo pismeno pozvan.
Ustmene prošnje se ne bodo upoštevale.

î
Telesna vzgoja
IV. kolo
nogometnega prvenstva
Na igrišča »Svobode« igrajo danes »Krim« : »Železničar«
in »Svoboda« : »Borec«.
V ljubljanskem okrožju bodo danes odigrali četrto kolo tekem za nogometno prvenstvo. Ker bo prihodnjo nedeljo na sporedu že zadnje kolo in s tem zaključen prvi del tekmovanja, se bodo nastopajoča moštva gotovo potrudila, da bodo svojim že priborjenim točkam lahko prištela še nove. Nasprotniki današnjih tekem pa so izbrani tako, da bo srečanje med njimi gotovo prav zanimivo.
Kot prvi nastopita enajsterici TD Krima in TD železničarja. Čeprav so železničarji na papirju favoriti kajti 7.a današnjo tekmo so določili ojačeno sestavo svojega moštva — jim bodo Krim ovci, sodeč po njihovem zadnjem nastopu, trd oreh, ki ga ne bo lahko zdrobiti.
Druga tekma bo med TD Svoboda in TD Borcem. Svoboda bo hotela obdržati svoj renome, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo moštvo pokazalo vse svoje znanje. Na drugi strani pa njen nasprotnik TD Borec gotovo ne bo držal rok križem. Enajsterica iz vzhodnega dala Ljubljane je znana po svoji borbenosti. V njej nastopajo nekateri rutinirani nogometaši. Ker imata moštvi različen način igre, bo tekma gotovo zanimiva.
Obe tekipi bosta na Igrišču Svobode ob Tyrševi cesti, prva z začetkom ob 14., druga pa ob 15.45. V predtekmi ob 13. bo igrala mladina TD Krima in TD Svobode.
Izletnikom v Planico!
Na smuča: ske tekme v Planico bo vozil danes lEiradn» vlak. Vsi izletniki, ki r-o se prijavili pri »Putniku«, naj pridejo pravočasno na postajo, ker bo vlak odpeljal tečno ob 5. uri. Postanek bo ime! v Sški, Kranj j in Jesenicah. Iz Rateč se bo vračal izredni viale ct> 18. url
Izletnike opozarjamo, da je spored tekem spremenjen. • Ker na skakalnico popoldne sije sonce, bo tekmovanje v ekdkrih že dopoldne, dopoldanski spored pa je preložen na popoldanski čas.
MLADINA!
Danes vsi na gozdni tek čez dm in strn pod Rožnikom.
Zbor tekmovalcev ob 9. url ▼ domu TD »Edinost«, Vič.
NA MLADINSKE TEKME!
V nedeljo 24. t. m. ob 9. uri dopoldne bodo tekme med mladino naših šol na Taboru. Tekmovalo se bo v košarki, odbojki, teku čez zapreke in vlačenju vrvi. Sodelovali bodo tudi pionirji. Obenem bo predaja prehodnega prapora za najboljšo udeležbo pri telovadbi, ki si ga je priborila mladina Bežigrada.
OPOZORILO!
vsem prijavijencem za namizno teniško prvenstvo v Subotici
Fizkulturni Savez Jugoslavije je sporočil, da imajo pravico udeležbe na državnem prvenstvu sledeči: moštva:	Udarnik, železničar, Borec
(moška), Storžič (žensko in juniorsko moštvo) ter poedlnel in poedin-ke:	Lazar, Bogataj, Kamenšek,
štrumbelj, Krečič, Koch, Recek, Potočnik, Razboršek, Podobnik, Ahačič, Modrijan Urbarjeva, Aljančičeva in Zubaličeva.
Vsi ostali prijavljeni so odklonjeni, torej ne morejo igrati na državnem prvenstvu, o čemer se po tem potu obveščajo. Ostala navodila veljajo kot je bilo v soboto objavljeno.	FZS.
•
FOS. Predavanja za kandidate lahkoatletskih sodnikov so vsak ponedeljek ob pol 8. zvečer v prostorih FOS-a na Taboru. Ker so bila pravila spremenjena, naj bi se teh predavanj udeleževali tudi stari sodniki. — Lahkoatletski referent.
Poziv težkoatletom. Pri TD Železničarju se sedaj zopet redno vršijo treningi za boks ob ponedeljklb ln četrtkih od 18.30 dalje. Dvorana bo zdaj zasedena samo po težko atletski sekciji. Pozivamo vse tovariše, da se zopet udeležujejo treningov, ker bodo kmalu nastopali v Ljubljani ter ostalih krajih Slovenije. — Načelnik.
TD Svoboda, nogometna sekcija. Pozivajo se igralci Lindtner, Rupar, Jerman, Plšek. Pupo. Kalan. Kroupa. Bajc Lah. Smole. Zibelnik, šalehar, Zajc. da so ob 15. url na igrišču zaradi prvenstvene tekme s TD Borcem. Juniorjl igrajo ob 13. url prijateljsko tekmo s TD Kirnom. Vsi točno ln sigurno. — Načelnik.
TD železničar-LJubljana. Obveščamo Igralce, da je prijateljska tekma na Jesenicah zaradi smučarskih tekem v Planici preložena na poznejši datum — Refe rent.
Seja disciplinskega odbora telesno vzgojnega okrožja Ljubljana bo v sredo 27. t. m. ob 18 na Taboru v prostorih FOS-a. Na sejo se v svrho zaslišanja pozivata tov. Perharič Stanko. (Železničar) ln Zupan Hugo (železničar). K seji naj prideta tudi zastopnika TD »Svobode« in TD »Železničarja«. — Tajnik.
P R
K R B
ENOTNE OSNOVNE ŽIVILSKE NAKAZNICE
Ministrstvo za trgovino in preskrbo sporoča, da se ukinjajo s 1. aprilom prioritetne živilske nakaznice (rdečo barve). Ker so pa za mesec pril že izdane prioritetne nakaznice, obdržijo iste veljavnost do zapadlosti. Vsi razpečevalci živil so dolžni oddajati živila na črne nakaznice v isti višini kot na rdeče na. kaznice. V bodoče bodo prejemali vsi potrošniki enake živilske nakaznice.
PRESKRBA V OKRAJU LJUBLJANA OKOLICA
Gospodarski odsek Okraj, ljudskega odbora za Lj ibijaoo-okolico obvešča vse krajevne ljudske odbore, da dvignejo živilike nakaznice za mesec april, kakor tudi dodatne nakaznice za delavce pri lahkih delih v dnevh 25., 26. im 27. L m. Obračune vseh izdanih nakaznic v.nite do 3. aprila t 1. S seboj prinesite naročilo mlečnih nakaznic, v kolikor teh še niste naročili où priliki naročila živalskih nakaznic, za april
Na ’ krajevno običajen način mora vsak k ra j;vri ljudski odbor razglasiti prebival tv j, da mora vsak, ki rti rejec živine in m oskrbljen z mlekom, tuid>: om, ki ga prejemajo pri kmetu, dvigniti mlečno nakaznico p:i krajevnem ljudi kem odboru za tromesečje april, maj. junij. Kmetje, ki prodajajo sedaj mleko direktno potrošniku, naj zahtevajo od potrošnika mlečno nakaznico, na kateri, mu dnevno zaznamujejo oddano količino, odnosno prečrtajo določeni dnevni odrezek. Količine mleka na mlečnih nakaznicah, Id so trenutno v veljavi, so sledeče: dojenčki do 1. leta 1 1. dnevno, otroci od 2. do 9. lete 'A 1. dnevno, bolniki 14* L tedensko, starčki nad 60 let l'U tedemko, noseče žene 3 1. tedensko. Kmetom, ki bodo na ta način oddali mleko, se bo ta kol§6:na obrač-inala v količino, ki mu je določena za oddajo mleka in bo imel pri tem še d:uge ugodnosti pri nabavi njemu potrebnih predmetov. Prav tako je treba zainteresirati potrošnike mleka, da na mlečne nakaznice prejmejo še razne druge dodatke.
Dodatne nakaznice za težke delavce naj podjetja dvignejo dne 25.. 26. in 27. t. m. pri gospodarskem odseku okraja Ljub 1 jana- oko V- ca. Opozarjamo, da morajo od delavcev podpisane sezname III vrniti najka neje do 3. ap ila z odgovarjajočimi odrezki za moko alj kruh tar maščobo, v kolikor j:m ne pripadajo. Seznam II obdrži podjetje.
Nadalje se obveščajo spodaj navedene zadruge, da dvignejo pri gospodarskem odseku o!« raj a Ljubljana-očol ca dne 26. t. m. nakazila za kondenzirano mleko in mleko v prahu ter ribje konzerve: Nabavna in prodajna zadruga Vrhnika, Borovnica, Horjul, Ig, Dol. Dobrova, Šmartno pri Lifciji, Litija in Brezovica ter zbiralnica Penko Ivan. Dobrunje.
Potrošniki, ki imajo mlečne nakaznice in stanujejo na področju Krajevnih ljudskih cdborov kjer ni nabavnih in prodajnih zadrug, naj se obrnejo na najbliž.o zadrugo. _kjer bodo preieli pripadajoča količino mleka. Zadruge iim bodo ob izdaji navedenih predmetov odvzele sledeče odrezke na mlačnih nakaznicah, s katerimi bedo obračunale izdane količine (navajamo ttdi količino doz odnosno kg): dojenčki. M—1 »11« 3 doze nesladkanega mietka in 3 kg
mleka v prahu, od 2 do 3 let M—2 in 3 »21« 3 doze nesladkanega mleka in 3 kg mleka v prahu, od 4 do 9 let M—4 do 9 »31« 3 doze nesladkanega mleka in 3 kg mleka v prahu, bolnikom M—bol. »61« 6 doz nesladkanega mleka in 3 kg mleka v prahu, starčkom M—ist. »51« 1 doza ribjih konzerv.
GOSTINSKI OBRATI IN KAVARNE
naj prevzamejo vino v veletrgovini »Vimo< po sledečem vrstnem redu:
v torek, 26. t. m. od začetne črke A do H,
v sredo 27. t. m. od začetne črke I do M,
v četrtek 28. t m. od začetne črke N do P,
v petek 29. t m. od začetne črke R do V,
v soboto 30. L m. vsi ostali
Tvrdka »Vino« bo izdajala vino po razdelilniku brez nakaznic m sicer le gostinskim obratom in kavarnam, ki so že prevzemale vino na nakazila, izdana od oddelka za trgovino in preskrbo M. L. 0. Ostali gostinski obrati morajo po objavi v »Slovenskem poro če valeur z dne 21. marca t. I. prijaviti zaloge 26. marca oddelku za trgovino in preskrbo M. L. 0., Beethovnova ulica Štev. 7-1. nadstr., soba št 16.
GOSTILNIČARJEM LJUBLJANSKE OKOLICE
Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica, gospodarski odsek, obvešča vse krajevne ljudske odbore in gostilničarje, ki prejemajo vino v Ljubljani pri »Vinu d. d.«, to je pri Šte-picu, da se 25.. 26. in 27. marca 1946 zglase pri Stspicu, kjer bo seznam vseh gostilničarjev, ki so upravičeni dobiti na vinske nakaznice pripadajočo količino vina za marec marec 1946. Gostilničarji, ki prejemajo vino pri Kordiču Matu na Vrhniki, naj se zglase takoj pri njim,- ker so vinske nakaznice za razdelitev vina za marec že dostavljene njemu.
DELITEV VELENJSKEGA PREMOGA
Potrošnikom kuriva za domaćinstva okrožnega mesta Ljubljane sporočamo, da si lahko nabavijo pri svojih trgovcih na odrezek XIII in odrezek XIV nakaznice za domaćinstva po 500 kg velenjskega premoga na vsak odrezek. Doslej je kuriva vedno primanjkovalo in ga verjetno tudi v jeseni ne bo na razpolago. Zato že danes opozarjamo vse potrošnike, da si napravijo zalogo že sedaj in ne čakajo jeseni ali celo zime. ko železnica ne bo razpolagala z zadostnimi sredstvi. Na trboveljski premog pa ni računati, ker porabijo vsega industrije in železnice.	* ,
ZAHVALA
vsem, ki so na kakršen koli način počastili našo dobro mamo
ROZINO BUTINAR
vdovo po pregledniku finančne kontrole v pokoju
ter mi pomagali in stali ob strani v teh težkih-trenutkih. Ljubljana, 23. marca 1946. RUDI, ln ostalo sorodstvo
GLAVNO ŽREBANJE od 9. «lo 27. aprila.
22.000 DOBITKOV V VREDNOSTI NAD 17 MILIJONOV.
Glavna kolektora Zajee Andrej — Ljubljana, Tavčarjeva 10.
Cankarjeva naložba je Izdala to dni knjigo A. Tolstoja:
„KRUH“ (Obramba Caricina)
Knjiga Ja tiskana na brezlesnem papirju, vezana v podplatno. — Obseg knjige je 330 strani. Cena 120 din, za naročnike 10% popusta.
V Cankarjevi založbi je izäla te dni brošura
„PROGLAS CK VKPb“
Obsega 56 strani — Cena brošuri 6.— din.
čitajte „Polet“
Zahvala
vsem, ki ste spremili našega nepozabnega, ljubljenega moža, očka, brata, strica in svaka
Mirka Kovača
gimnazijskega učitelja
na njegovi poslednji poti. — Prisrčna zahvala vsem, ki ste mu poklonili vence in šopke, nam pa izkazali na kakršen koli način sočutje in pomoč v tej izgubi in bolečini.
Celje, 19. marca 1946. Antonija in Bojko Kovač
ZAHVALA
vsem, ki ste ob težki izgubi našega ljubljenega sina in brata
Petra Pavletiča
darovali cvetje in vence, za sožalje in udeležbo pri pogrebu. Posebno zahvalo součen-cem in vodstvu strojne šole v Kranju za skrb in drag spomin.
Bled, 18. marca 1946.
ŽALUJOČA DRUŽINA, ln sorodniki
Vsem znancem, tovarišem im prijateljem sporočamo globoko ganjeni, da je nenadoma preminil kot žrtev prometne nezgode tovariš
Bremec Hakt
sekretar OF in pekovski mojster na Dolu pri Hrastniku
Izgubili smo z njim marljivega in skrbnega organizatorja na vseh področjih obnove ter zvestega tovariša in prijatelja. Ustanove in organizacije kakor Krajevni ljudski odbor, Državna osnovna šola, ZMS, AFŽ in prebivalstvo ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Težko prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje!
Pogreb nepozabnega tovariša bo 24. marca t. 1. ob 16. url izpred hiše žalosti na domače pokopališče.
DOL PRI HRASTNIKU,
23. marca 1946. člani Krajevnega ljudskega odbora na Dolu pri Hrastniku
Informacije nje, prevodi, prepisi, razmnoževanj a in posredovanja.
SERVIS BIBO, LJUBLJANA,
šelenburgova ulica fit. 4, teL 21-09
........
SPET SE DOBIVA!
Proizvaja:
Prva državna ljekarna,
ZAGREB, ZRINJEVAC 20, telefon 62-25.
Decimalna tehtnica looo kg
ugodno na prodaj. — Naslov pove ogL odd. »Slov. poročevalca«.
2374-a
Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da je umrla gospa
Zamljen Marija
upokojenka tob. tovarne
K večnemu počitku jo bomo spremili v ponedeljek, 25. Ш. 1946 ob 17. iz žal, kapelice sv. Petra k Sv. Križu.
Žalujoči ostali
Zahvala
Iskrena zahvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in spremili našo predobro, nad vse ljubljeno ženo, mamo, staro mamo, sestro, teto,
Ivano Turšič
na njeni poslednji poti, ji poklonili vence in cvetje. Iskrena zahvala tov. Minki Ciuha, dobri teti Ani, tov. Hladnikovi ln ZMS terena I. za njihovo posebno požrtvovalnost.
Ljubljana, .23. marca 1946.
Žalujoči mož in ostali.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem prijateljem ln znancem, ki sp v tako častnem številu spremili na zadnji poti mojega nepozabnega moža
ANTONA KASTELICA
Zahvaljujem se vsem, ki so darovali cvetje in vence ln vsem onim, ki so mi lajšali bol ob težki Izgubi. Posebno zahvalo pa dolgujem primariju dr. Arku Venčeslavu za trud, da bi mu rešil življenje, č. sestram in vsem osebju v »šlajmerjevem domu« za Izkazano pomoč. Zahvaljujem se pevskemu društvu »Sava« za ganljive žalo-stinke, ki jih je pokojni tako ljubil. Prav vsem še enkrat prisrčna hvala!
Ljubljana 20. marca 1946.
Žalujoča zena MARIJA
Zahvala
vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega in blagega moža, preskrbnega očeta, brata in strica
JOŽETA PETAČA
nas tolažili v naši težki boli, poklonili vence, cvetje in Izrazili svoje sočustvovanje. Prisrčno se zahvaljujemo tov. delegatu celulozne tovarne Goričane, sindikatu ln vodstvu tovarne za njihov trud.
Posebno zahvalo pa smo dolžni čč. duhovščini za zadnje spremstvo, tov. za prekrasne besede pri odprtem grobu ter godbi »Sora«, gasilski četi in tov. pevcem za v srce segajoče žalostinke. — Vsem in vsakomur posebej ñafia Iskrena zahvala.
Spodnja Senica 22. marca 1946.
ŽALUJOČA RODBINA PETACEVA z ostalim sorodstvom
FILMSKO PODJETJE FLRJ — DIREKCIJA ZAŠLO VENIJO •poroča, da predvaja v kinu MATICA
MLADOST MAKSIMA GORKEGA
režiser A. Donski.
Gorkega igra mlad, talentiran sovjetski igralec Aljoša LjarskL Predstave ob 15., 17, 19. in 21.
V dneh od 29. do vključno 31. marca pa b6 v Ljubljani zopet na sporedu in to v kinu »UNION« in kinu »SLOGA« sovjetski telesnovzgojni film
PRAZNIK MLADOSTI
Pozivamo vse kinooblskovalce in množične organizacije, da v kolikor si tega filma Se nišo ogledali pobite z nakupom vstopnic.
Predstave v kinu »UNION« ob 15, 17, 19. in 21. uri.
»SLOGA« ob 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30.
V. ZVEZEK
RUSKEGA TEČAJA
je izšel. Vsi naročniki izven Ljubljane, Id so že plačali naročnino, ga bodo prejeli te dni po pošti.
Zamudnike prosimo, da naročnino za prvi, drugi, tretji in četrti obrok poravnajo takoj, da ga moremo tudi njim poslati. Ljubljanski naročniki pa ga lahko dvignejo osebno v upravi »Slov. poročevalca«.
AVTO,
štiri sedežni nov ali zelo dobro ohranjen, TAKOJ KUPIMO. —	\
Ponhdbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Avto«. «
GLINE IN KAOLINI!
JUGOSLAVENSKOM KOMBINATU ZA NAFTU I PLIN, ZAGREB, GAJEVA ULICA 5 so potrebne VEČJE KOLIČINE AKTIVNIH KOLOIDALNIH GLIN. Vzorec do 5 kg dostaviti na gornji naslov, kakor tudi ceno vagonskega blaga.
DENTIST
IVAN ŠKRBEC
JE ODPRL ZOBNO PRAKSO NA IGU PRI LJUBLJANI
PERJE
KEMIČNO «SCENO, PRI
„OBNOVI“, MARIBOR,
JURIŠIČEV A ULICA ŠT. 6
Več lesostrugarfev, X mizarja,
1 kolarja,
po možnosti Izprašane, IŠČEMO za takojšen nastop.
Tovarna meril, Slovenjgradec
Jesenov In brestov les,
primeren za pesta za kolesa kmetskih voz, ter sore in štange kupi ROJENA, Ljubljana, Vodnikova 89.
PROŠNJE — VLOGE
informacije, intervencije, kalkulacije, poenoteno računovodstvo, agrarna reforma, ter vsa trgovsko-obrtna posredovanja ZAJC, LOJZE, kornere, pisama, Gledališka ul. 7, tel. 46-14.
IZURJENE
ELEKTROMCNTERJE
IŠČE TVRDKA
„ELEKTROCENTER“,
MARIBOR, Aleksandrova cesta 14
Za svobodo in lepšo bodočnost slovenskega naroda je daroval svoje mlado življenje 24. .marca 1943 v Danah pri Ribnici naš ljubljeni sinko, tovariš
Mirko Furlasi-Mlhol
vodni!) 1. čete 1. bat. Tomšičeve brigade Njegovo truplo počiva začasno na Hrovači pri Ribnici. Ljubljana 24. marca 1946.
Žalujoči: oče Gabrijel, mati Antonija, sestra Gabrijela, nečak Kostja, žena Ivanka in ostalo sorodstvo.
f
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je dne 20. marca 1. 1946. nenadoma umrla naša draga mama,. sestra, stara mama in teta
Ana Florjančič, roj. Keržič
GOSTILNA »PAVLIN«
rojena 25. julija 1877. — Pogreb naše drage mame je bil -v petek 22. marca 1946 ob 10. dopoldne iz hiše žalosti, Moste št. 47, na farno pokopališče v Komendo.
Moste, Ljubljana, Argentina 23. marca 1946.
žalujoči:
JANCE, sin; JOŽEFA, por. KONCILJA, ANICA, por. DIMIC, hčeri; MARIČKA, sestra; JOŽE, МША, JANEZ, polbratje; vnuki in vnukinje — ter ostalo sorodstvo.
+
' Spravljen z Bogom nam je v 71. leitu starosti mr! naš nepozabni
luan Ogrin
stavbenik
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 25. t. m. ob pol 17. uri Izpred kapele sv. Nikolaja na Žalah.
Maša zadušnica se bo brala v soboto 30. t. m. ob 8. uit v cerkvi sv. Jakoba.
ŽALUJOČI: ŽENA MARIJA, OTROCI IN OSTALO SORODSTVO.
Državna razredna loterija
Glavno žrebanje Ш. razreda se prične 9. aprila in bo trajalo do 27. aprila«
V tem času bo izžrebanih 22.000 dobitkov in bo izplačanih preko 19 MILJ ON O V DINARJEV. — Sedaj je najugodnejši čas za nakup srečk, ker je velika možnost zadeti večje dobitke. Za vsakega igralca je sedaj važno, da svoje srečke
Priporoča se Vam največja kolektura v Sloveniji Državne razredne loterije
pravočasno obnovi 2a Ш. razred, da bo imel pravico do dobitka.
Poizkusite tudi Vi svojo srečo v Vašem VRELCU SREČE«. O vseh dobitkih Vas najhitreje obvešča, in to pismeno in po »Slovenskem poročevalcu«, ter vse dobitke takoj izplačuje brez odbitka.
Srečke za HL razred se razpošiljajo samo proti predplačilo.
Al. Planinšek, „VRELEC SREČE“, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 5 — Telefon št. 34*89
J/La£¿ag¿as¿\
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA — DELAVSKI DOM
Ima na razpolago sledeča prosta mesta: Pri obnovi naše živinoreje nam Je nujno potrebnih 11 hlapcev, ki imajo veselje do kmečkega dela in živali.
Naši obrtniki potrebujejo za obnovo Industrije in gospodarstva, 1 železostru-garja, 1 avtokleparja. 1 urarja, 1 elektromehanika.
Za napravo opreme in lesnih izdelkov
potrebujemo 2 pohištvena mizarja.
Za upravo premogovnika »Timav« v Vremskem Britofu nujno potrebujemo lz-vežbanega električarja. Informacije daje Posredovalnica za delo v Postojni.
Slatina Radenci potrebuje za nadzorstvo tehn. obrata moško moč. Informacije daje Slatina RadencL Za tovarno kovin Slovenska Bistrica potrebujemo S strojne tehnike. Informacije daje uprava.
Nadalje potrebujemo 1 lzvežbano vla-galko in 1 prešivalko zgornjih delov čevljev.	j
Službo iščejo
TRGOVSKA POMOČNICA išče zaposlitve v kakršni koli trgovini, tudi izven Ljubljane. Naslov v Javni borzi dela	6444-1
BOLNIČARKA - MASERKA z večletno prakso išče zaposlitve. Ponudbe na Javno borzo dela pod ^Bolničarka«. 6432-1 PEKOVSKI POMOČNIK. star 25 let, zmožen opravljati pekarniške posle tudi samostojno, išče zaposlitve. Nasto_ pim takoj ali pa po dogovoru. Naslov Javni borzi dela.	6254-1
KOVAŠKI IN PODKOVAŠKI pomočnik išče službo kjer koli v Sloveniji. Naslov v Javni borzi dela.	6267-1
KDO BI VZEL V SLUŽBO priučenega čevljarskega delavca oziroma samouka? Eventualno sprejmem tudi kako drugo delo. Naslov v Javni borzi dela. 6264-1 ABSOLVENT KMETIJSKE ŠOLE z dvoletno prakso išče službe. Vešč vseh pa_ nog kmetijstva. Naslov v Javni borzi dela.	6263-1
URAR z mojstrskim izpitom išče službo. Naslov v Javni borzi dela.	6463-1
í'užbo dobe
SLUŽKINJO, ki ima veselje do planin, vajeno vseh del. pošteno, ki bi pomagala deloma tudi pri postrežbi, sprejme takoj Dom na Krvavcu. Ponudbe na naslov: Dom na Krvavcu, p. Cerklje pri Kranju.	6277-2
V STALNO ZAPOSLITEV sprejmem takoj 1 livarja. 1 kovinskega strugarja in 2 pomožna delavca. Naslov v Javni borzi dela v Ljubljani.	6450-2
DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejmem. Oskrba po dogovoru. Leopold šoberl,
Obrtniška 13. Jesenice. __ 6420-2
ČRKOSLIKARSKI POMOČNIK, ki je zmožen samostojno voditi črkoslikarsko delavnico, samostojen, pošten, se sprejme. Naslov v Javni borzi dela. 6512-2 MODISTINJO. dobro moč. sprejme Silva Rcmih-Plauc, Celje, Kolenčeva 6. 6372-2 POTREBUJEM SAMOSTOJNEGA GATE-RISTA. ki je vešč tudi brušenja žag. Nastop 1. aprila 1946. Ponudbe prosim na:	Matija Miklavžina,, Preserje pri
Braslovčah.	6380-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA, mlajšega, prvovrstnega delavca, sprejmem. Naslov v Javni borzi dela.	6356-2
SiLIKARICO z znanjem modeliranja iščem. Naslov v Javni borzi dela. 6339-2 NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V ORMOŽU, išče skladiščnika s trgovsko izobrazbo. Ponudbe na naš naslov.	6388-2
SPREJMEM KONJSKEGA HLAPCA za dva konja in obdelovanje 5 ha zemlje takoj ali pa tekom aprila t. 1. Starost od 25 do 50 let. Hrana in stanovanje v hiši. V primeru, da ima družino, samo stanovanje. Plača po dogovoru. Franc Korošec, trgovina. Gornja Radgona.	6389-2
POSTREŽNICO, dnevno $ tir, iščem!
Naslov v Javni borzi dela.	6462-2
DOBREGA PILARSKEGA BRUSARJA iščemo. Stanovanje v hiši. Plača din 17 na uro. Sporočila prosimo na »Triglav«, pilama. Tržič, Gorenjsko.	6503-2
Vajenci
шгла., POŠTEN IN ZDRAV FANT, :ar 17 let. želi mesto vajenca kovaške i sedlarske stroke. Ponudbe na Majo Kočar, Vrba št. 21, pošta Lakoća.	6273-3
ETNA DEKLICA se želi izučiti za ši_ ljo. Naslov v Javni borzi dela. 6061-3 AD FANT išče mesto vajenca meha-Lčne obrti! Naslov v Javni borzi de-, v Ljubljani.	6481-3
[ZERSKO VAJENKO, pridno in pošte-o, sprejme salon Švab, Novi trg 2. 6473-3
Zaslužek
DO BI MI IZDELAL približno 5 m gir-lande iz finega umetnega cvetja? Odgovor prosim na ogl. odd. »Slovenskega por.« pod značko -Trajno«.	6044-4
Î DELAVO NAČRTOV IZ GRADBENE STROKE sprejmem. Vladimir Šmid. Tacen, št. Vid nad Ljubljano. 6299-4 AZNA ZASTOPSTVA išče dobro uveden zastopnik z velikim poznanstvom poslovnih krogov. Ponudbe na ogi. odd. »Slovč por.« pod »Zastopnik«. 6357-4
RADIOAPARATE vseh znamk strokovno in solidno popravljam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	6386-4
KOLARSKI IN KOVAŠKI POMOČNIKI! Prevzeli bomo večje naročilo voz. Denar in delavnica na razpolago. Dopise na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Dober zaslužek«.	6500-4
ŠIVILJO, lzvežbano za prvovrstno izdela. vo ženske garderobe, sprejmem na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »Dobra hrana in plača«.	6252-4
Prodam
MOŠKE ČEVLJE, štev. 44. s popolnoma novimi podplati, ugodno prodam. Trdinova 2-II. šubič.	000-5
KAVČ Z TRODELNO ŠLARATIJO z mizico, zložljiva postelja z žimnico, posteljnino in pregrinjalom, enodelno omaro, kuhinjska mizica, trije stolčki in tri karnize naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	6516-5
KLAVIRSKO HARMONIKO, skoraj novo, 80 basov. 3 registri, ugodno prodam. Zaloška cesta 24.	6315-5
APARAT ZA TRAJNO, 16 grelcev, in roč. ni električni vrtalni stroj prodam. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poroč.« 6513-5 NEKAJ RABLJENEGA POHIŠTVA prodam. Tugomirjeva 17, klet, šiška. 6509-5 SALONARJE, visoka peta, črn semiš. no. ve, predvojne, št. 37, prodam. Ogled od 10.—13. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6345-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Kavškova 5-1.. levo.	*	6506-5
PING-PONG, kompleten, z veliko mizo, decimalna tehtnica, 500 kg nosilnosti, 2 lopi (baraki), kunčnice in strešna lepenka ugodno naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 6505-5 STAR ŠIVALNI STROJ, kozarce za kompot in železno okensko pregrado za otroke prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6499-5
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK prodam. Korin.
šek. Tyrseva 17.	6498-5
KUHINJSKO OMARO, predpečiča ter pleten prt prodam. Prečna ulica št. 6, dvorišče.	6493-5
PULT IN 2 KREDENCI, odnosno st e laži, prikladni za kakoršno koli obrt. ugodno prodam. Isto tam 4 kuhinjske stolce in eno mizo. Anton Kumše. Knezov štra-don št. 36. Ljubljana,	.6475-5
ELEKTROMOTOR. prvovrstne nemške znamke. 5 ks., 380/220, prodamo. Ru-dolb Zorè, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12.	6440-5
ŠIVALNI STROJ, ženski, z okroglim čolničkom, Singer, zelo dobro ohranjen, prodam. Krojaštvo. Resljeva 16. 6431-5 RADIOAPARAT, nov, najmodernejše cevi. prodam. Naslov v ogl. odd. »Sloven-poročevalca.«	6408-5
RADIO, 5cevni. z jeklenkami, prodam.
Pokopališka št. 8/1.	6405-5
RABLJENO POHIŠTVO prodam. Ogled Sv. Petra št. 23/III. od 2. do 4.	6403-5
KNJIGE, lestence, posteljo, zavesi, znamke. predam. Nunska št'. 3/1.	»6401-5
PISALNI STROJ »Woodstock«, masiven, zavese, moška obleka naprodaj. Trgovina Sax. Mestni trg št. 19.	6465-5
RADIO PHILIPS, skoraj nov, zelo poceni prodam. Ulica na Grad št. 8, dvorišče, I. nadstropje.	6456-5
ZLATO NALIVNO PERO. nizke čevlje semiš, št. 43, in 4 angleške knjige »The Geograph Magazine« prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	6455-5
6 PLATNENIH SERVETOV prodam. Šibe.
niška št. 17.	6443-5
REGISTRIRNO BLAGAJNO, malo rabljeno, znamke »National«, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.« 6478-5 CIRKULARKO, novo z osjo in listom 45 cm premera, prodamo. Rudolf Zorè. Gledališka ulica št. 12.	6441-5
VINSKE SODE. hrastove, do 400 litrov, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenske, ga poročevalca«.	6480-5
PISALNI STROJ, pisarniški »Remington«, dobro ohranjen, lahek, odličen, nov daljnogled s Zeissovimi stekli in škornje št. 43 ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	6477-5
KUHINJSKO OPRAVO, novo. s pomivalno mizo, prodam radi selitve takoj. Jesenkova ulica št. 2/1., desno pri pivovarni »Union«.	6476-5
RIBEZ, kosmuljo, okrasno grmičje, vrtni, ce plezalke prodam. Rečna ulica št. 6. Ljubljana.	6474-5
TEKAČ, predvojni, kokos 8 m dolg 90 cm širok, rdeč, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	6495-5
VRTALNI STROJ, nekaj orodja, železa proda Zupan. Tyrševa 166.	6492-5
RADIOAPARAT. 5cevni. z magičnim očesom, prodam S. Petra št. 54, pritličje, levo.	6491-5
VOLNENA PULOVERJA, otroška, od 1-4 let, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	6487-5
AVTOMOBIL osebni, odlično ohranjen prodam. Korytkova št. 28/11.. od 12 do 2.	6489-5
KLAVIRSKO HARMONIKO. 12. basov, prodam. Pot na rakovo Jelšo št. 44. Trnovo.	6488-5
VIŠINSKO SONCE, original Hanau, ze lo malo rabljeno, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 5774-5 ELEKTRIČNA ŽELEZNICA Marklin 00. večja naprava, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Slov. por.«. 5775-5 LESNA INDUSTRIJA REMEC-CO, DUPLIC A-KAMNIK. proda ali zamenja za stroje: istosmerni stroj AEG, 60 KW, 2X115=230 voltov. 750 obračaj e v istosmerni stroj AEG. 20 KW. 220 voltov. 1150 obračaj ev. istosmerni stroj SW. 20 KW. 230 voltov. 700 obračaj ev, sin-hronski stroj AEG. 150 KWA, trofazni. 400 voltov, zvezda. 750 obračaj ev, 50 Hz. s prigrajeno vzbujevalko 2.4 KW, 115 voltov.	5854-5
TELEFONSKI APARAT prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	6239-5
POHIŠTVO za samsko sobo ugodno naprodaj. Ogled med 5. in 8. uro zvečer. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 6240-5 KRAVO, dobro mlekarico prodam. Sne-berje 12, p. Dev. Mar. v Polju. 6253-5
Zahvala
LESENO BARAKO. M se lahko prestavi, 'dobro ohranjeno, 36m dolgo, 10m široko, 5 m visoko, prodam, po želji tudi pol te barake. Naslov: Sandi Majcen, Mokronog 86.	6266-5
SPALNICO, imitacija, orehova korenina, krasno, prodam. Naslov y ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6310-5
PUH PERJE, prodajamo. Trgovina »Julijana«. Frančiškanska ulica št. 3. hotel »Slon«	S P. 15-5
LOVSKO PUŠKO DVOCEVKO, novo, Ha-merless. kaliber 12. poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 6430-5 MOŠKE ČEVLJE GOJZARJE št. 43 poceni prodam. Krakovski nasp 6. 6425-5 AVTO znamke »Škoda«, tipa 430. odprt, v dobrem stanju, brez plaščev, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	6461-5
OKROG 100 kg PESE Ш KOLERABE prodam. Pirš. Poljanska 12.	6464-5
PRVOVRSTEN MOŠKI DEŽNI PLAŠČ, nov, za veliko postavo, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 6439-5 KRAVO, mlado, prodam za nizko ceno zaradi pomanjkanja krme. Južnič Mivka 23. Ljubljana.	6497-5
KOMPLETNO KUHINJSKO OPRAVO, pleskano, proda mizarstvo Marin, Trža. ška cesta 5. Ogled tudi v nedeljo do: poldne.	6490-5
ŠKORNJE, nove. ženske, rjave, štev. 37. predvojni material, prodam. Naslov v ogl. oddelku	»Slov. poroč.«.	6466-5
LOVSKI PES. nemški kratkodlaki, ptičar z redovnikom, dresiran, naprodaj, zaradi opušta lova. Ponudbe na ogl’. odd. »Slov. poroč.«	pod »6-polje«.	6470-5
JEDILNICO iz	palisandra. s kristalnimi
stekli in mramor jem prodam. Naslov v ogl .oddelku	»Slov. poroč.«.	6486-5
MODERNO SPALNICO, mahagoni, za eno osebo, prodam. Istotam emajlirano banjo, pogrezljiv šivalni stroj »Singer« in gramofon »His Masters« s ploščami. Telefon 49-71, od 10.-—12.	6479-5
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek, Sv. Petra nasip 29, pri Zmajskem mostu, tel. št. 44-43, proda: radioaparate, harmonike, klavirske, kromatične in diatonične gosli, citre, trombe B, salonski gramofon, razmnoževalec Greif Record s šablonami, plinske likalnike, električni kuhalnik, vrtalni stroj, kopalno kad. brizgalno za vrt, pisalne stroje, prenosljive, s cirilico in latinico. ročne blagajne, zložljivo posteljo (poljsko), avtomatski aparat za sifon in steklenice, posteljno mrežo, električne krojaške škarje, daljnoglede, fotoaparate. lestenec, tombole, razne slike, ženske torbice, kadilne garniture, kristalne kozarce in druge, svečnike, je. lenje rogove, volneno odejo, preproge, čajne mizice za vrt. gugamo mrežo, ptičnico, taso gobelin, okvire, stenske krožnike, žensko zapestno uro in žepne ure, balančno tehtnico, kuhalnik na petrolej, petrolejke, posteljna pregrinjala in prt, gumijaste rokavice, medeninast možnar. elektrizimi aparat, toplomer za vodo, fotografski svetlomer. predpasnik Za narodno -nošo. ženske, moške obleke in plašče, zavese, šerpe in klobuke.	6348-5
GLAVNO ŽREBANJE SE BLIŽA! Srečke kupujte pri kolekturi
»ZAKLAD«
FRANC JAMNIK
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta JA
ŽENSKI USNJEN JOPIČ, skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	5982-5
MOTORNO KOLO. znamke Indian Skaut, 750 cm3, 2 cilindra, na čisti bencin, ugodno naprodaj .Zglasiti se v mehanični delavnici Graj zar. Smlednik pri Kranju.	6197-5
DVE MODERNI PISALNI MIZI, dobro ohranjeni, prodam. Cesta ob dolejnski železnici 1.	6205-5
DVA MOŠKA SUKNJIČA, v dobrem stanju. prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	6126-5
GOJZARJE. moške. 2 para, št. 42, prodam. Podutiška 51, priti. _____ 6210-5
MAJHEN ŽELEZNI ŠTEDILNIK, voz na 2 kolesih — diro, poljsko kovačnico, prodam Justin, klepar, Tržaška cesta številka 47.	6247-5
RADIO, nov, z jeklenkami, naprodaj.
Novi trg 5-П., desno.	6382-5
KONCERTNO VIOLINO z etuijem prodam. Vodmatska 27. pritličje. 6275-5 LEP, GLOBOK VOZIČEK prodam Sv.
Petra c. 91, dvorišče. Večerin. 6296-5 NOVO VEZANO SPALNICO z vložki, kompletno, takoj prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«.*	6297-5
DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«. 6301-5 JAHALNEGA KONJA, tudi za vožnjo, ugodno prodam. Ciril Podržaj, Ig 147. pri Ljubljani.	6303-5
RADIO, 4cevni, Super, s 6 uglašenimi krogi, popolnoma nov. modeme oblike, poceni prodam. Medvedova ul. 5a/H., desno.	6307-5
OTROŠKO STAJICO prodam. Marmonto-Va 57/1.	6309-5
TRGOVSKI INVENTAR, zaboje itd. prodam. Pogačnik. Tyrševa 33 (Javna skladišča). Ogled od 9.—12..	6324-5
FOTOAPARAT »Mala Bessa« prodam. Na_ slov v ogl. odd. »Slov. por.«. 6344-5 AVTO. 4 sedežni, dobro ohranjen, majhna poraba bencina, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »Dober voz«.	6375-5
SPALNICA, ptičji javor, in več kosov drugega pohištva, otročja košarica, ku_ hinjska kredenca in dr. naprodaj, Ko-rinšek, Tyrševa 17. Ogled dopoldne.
6374-5
POSTELJO S PERESNIM VLOŽKOM in nekaj žime prodam. Ogled od 1—3. Na.
slov v ogl. odd. »Slov. por.«. _6373-5
LEPE. RAVNE FIŽOLOVE PREKLE na zalogi pri tvrdki Mira Čuček, Sv. Petra cesta 13.	’ 6370-5
Vsem, ki ste v obilnem številu prišli, da se poslednjič poslovite od našega ljubljenega moža in očka
EMILA TOMAŽIČA
se iskreno zahvaljujemo. Posebno, globoko občuteno zahvalo smo dolžni tovarišu dr. Robertu Hlavaty-u, šef zdravnniku P. N. O. za Slovensko Primorje za ves njegov osebni trud in požrtvovalnost ob priliki izkopa in prevoza tru*la dragega pokojnika. Nadalje se iskreno zahvaljujemo N. O. O. in pevskemu zboru na Planini pri Vipavi za vso častno pozornost ob priliki izkopa trupla in tovarišu Janku Koširju za tople besede slovesa ob odprtem grobu.
Ljubljana 22. marca 1946.
IVA TOMAŽIČEVA z otrokoma
MOŠKO TEMNO MODRO OBLEKO. črta-sto. za manjšo, vitko postavo, škornje in gojzarje št. 42. vse predvojno blago, prodam. Breceljnik, Cerkvena 19, dvorišče.	6371-5
ŠPORTNI VOZIČEK, otroško posteljico In kratko moško suknjo prodam. Jegličeva 9.	6368-5
NOVO KUHINJSKO GARNITURO (ročno delo na platnu), nekaj moške obleke in perila prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. por.«. Ogled od 12—14. 6365-5 DOBRO OHRANJENIH MOŠKIH ČEVLJEV. več parov. št. 42, prodam. Kupim žarnico za radio ECL 11. Ogled od 8—14. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«..	6364-5
OTROŠKI VOZIČEK, globed:, predvojni.
prodam. Zidovska 3.	*___	■ 6362-5
SIEMENSOV MOTOR, 11 KW, 380 v*ltov, prodam. Kamnolomi Kemperle, Škofja Loka..	6353-5
Г
L
OPOZORILO!
Vse, ki se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporo čimo NASLOVE MALIH OGLASOV prosimo, da priložijo
4.— din
za odgovor.
(lahko v znamkah).
Obveščamo vse, da bo vsak odgovor izostal, ako znamka ne bo priložena.
OGLASNI ODDELEK SLOV. POROČEVALCA, SELENBURGOVA UL. 3


ŠPORTNI VOZIČEK, novejši model, in gramofon kovčeg prodam. Ogled v ponedeljek od pol 5—6. Sv. Petra c. 24, hišnik.	6376-5
PRODAM GNOJ in parcelo dam v najem.
Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«. 6377-5 KUHINJSKO KREDENCO prodam. Rimska cesta 13, priti., levo.	6379-5
MOŠKO KOLO prodam. Streliška 32/1.
6381-5
BLAGAJNO »Wertheim«, srednje velikosti, dobro ohranjeno, prodam. Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddd. »Slov. poroč.« pod »Blagajna«.	6390-5
DIATONIČNO HARMONIKO »Lubas«, no. vo, 3vrstno, s pol toni, in fotokamero »Fot-Flex« 1—3 prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	6383-5
SUKNJIČ MARENGO s telovnikom in modne hlače, vse še novo, za visoko postavo, prodam. Ogled pri krojaču Pavlu Vrtačniku, Dunajska c. 47. 6384-5 ŽENSKO KOLO »Adler« prodam. Ogled od 3.—4. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6387-5
REPO, KORENJE. KOLERABO, vsako množino, prodam. Trg. š tul ar. Dunajska cesta 37.	6417-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, z dolgim čolničkom prodam. Kladezna ul. 13. 6411-5 RADIOAPARATE, strujne in baterijske, nove ali malo rabljene, dobite po povoljnih cenah pri: »Univerzal«, Zagreb. Tratinska 39.	6424-5
LEP, GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Kos. Ciglar j e va 33.	6435-5
SPALNICO, nepleskano, prav dobro izdelano. prodam. Mizarstvo. Podutiška
CPçt.a RQ	CA9/1 e,
MOŠKO KOLO in obleko za dečka 9 do 13 let, malo rabljeno, prodam. Kodeljevo, Na peči 9b, Jančar.	6433-5
SPALNICO, belo, iz mehkega lesa, otroško posteljo, ovalno mizo s 4 stoli, posteljo, pisalno mizo in nekaj malenkosti, vse rabljeno, prodam. Informacije Vodnikova cesta 21-L	6438-5
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »Jax«, z dolgim čolničkom, močan, tudi za sedlarja, ugodno proda Änderte, Ljubljana, Poljanska 12.	6436-5
KLAVIRSKO HARMONIKO, novo, 24 basov. prodam. Dolničar, Mala vas 40, Ježica.	-	6428-5
ŽENSKO KOLO v dobrem stanju prodam.
Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 6459-5 5 PANJEV A. ž. s čebelami in 5 panjev A. ž. z izdelanim satjem prodam takoj. Jože Sušnik, Brod, Bohinjska Bistrica.	6449-5
SVINJO, zgodnjo jesenko, za pleme ali rejo, prodam. Ciglarjeva 20.	6447-5
2 PLEMENSKI KRAVI, breji, prodam.
Ižanska cesta 202. krčma.	6451-5
FOTOAPARAT Zeiss-Bi»n. anastigmat 6.3, filmsko kamero 6X9, prodam. Dopise pod »Zeiss-Ikon« na ogl. odd. »Sl. poročevalca«.	6454-5
PISALNI STROJ »Continental«, zelo dobro ohranjen, prodam. Dopise pod »Continental« na ogl. oddelek »Slov. poročevalca«.	6453-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, 1 vrtalni stroj na elektriko, do 12 m, prodam. Ma. renčičeva 1, Moste.	6446-5
RAZNOVRSTNO PERJE prodaja R. Sever, Marijin trg 2.	S. P. 50-5
Kupim
ANTIKVARIAT IN KNJIGARNA Cankarjeve založbe. Miklošičeva c. 16 ( Klein-mayer & Bamberg), kupuje leposlovne In znanstvene knjige v vseh Jezikih. Telefon 31-33.	3804-6
LESNA INDUSTRIJA REMEC-CO., DU-PLICA-KAMNIK, kupi ali zamenja za stroje: sinhronskl stroj, 250 KWA, trofazni 400 voltov, zvezda. 50 Hz, 600, 750 ali 1000 obračajev. s prigrajeno vzbujevalko, sinhronskl stroj. 25 — 30 KWA, trofazni. -400 voltov, zvezda. 50 Hz 600 obračajev, s prigrajeno vzbujevalko.	5855-6
MOTORNO KOLO do 200 cm* kupim. V račun dam elektromotor za 10 ks. Po-nudbè na podruž. »Slov. poroč.«. Kranj, pod »V brezhibnem stanju«. 6217-6 STEKLENICE različnih vrst kupujemo. Dobro plačamo. Na vašo željo Jih prevzamemo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2. telefon 37-80.	S. P. 1-6
KOMPLETNO ZBIRKO ali posamezne partije znamk kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »Cel svet«.	S. P. 12-6
VSAKO DOBRO SLOVENSKO IN TUJO KNJIGO kupi knjigarna Janez Dolžan. Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 6. telefon 44-24.	S. P. 57-6
AVTOMOBILSKO GUMO. 600X17, z zrač. nico kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. nor «' pod »Dobro ohranjeno 5«.. 6471-6 OTROŠKE VISOKE ČEVLJE, št. 22—23. bele. nove ali dobro ohranjene, kupim. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 6467-6 DEŠKO KOLO za 8—14 let starega dečka kupim. Martinec, Trnovski pristan štev. 20.	6484-6
INJEKTOR Za lokomobilo Wolf 100—150 HP, do 12 Atm. kupim. Martinec, Trnov, ski pristan 20.	6483-6
SKOBELNI STROJ ZA ŽELEZO, stružnico in transmlsijsko os 40 mm kupimo. Ponudbe poslati na »Sava«, d. z o. z Jesenice.	6395-6
LOGARITMIČNO RAČUNALO, elektro ali drugačno, kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Slov. poročevalca« pod »Računalo 8«.	6340-6
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek,
Sv. Petra nasip 29. pri Zmajskem mostu, tel. št. 44-43. kupi in prevzame v komisijsko prodajo: šivalne stroje, pisalne stroje, otroške vozičke, globoke in športne, fotoaparate, daljnoglede, lino. lej in tekače, ženska in moška kolesa, obleke, perilo m plašče, posteljno perilo, zavese in posteljna pregrinjala, prte in serviete, razne servise, jedilni pribor. kuhinjske tehtnice, gramofone, električne likalnike in kuhalnike, kita. re. mandoline, kovčege, otroške tricikle in drugo.	6347-6
ŠEST KAVARNIŠKIH MARMORNATIH MIZIC s stoli kupim. Ponudbe na Nande Pikš, Trbovlje.	6259-6
MORSKE PRAŠIČKE kupimo. Ponudbe na Epidemiološko-bakteriološkl zavod v Ljubljani.	6342-6
MENZA V HOTELU »SLON« kupi takoj več metrov kokosovega tekača, linoleja In dva večja predpražnika.	6360-6
MANJŠO, LESENO SEDEŽNO BLAGAJNO za trgovino kupim. V račun dam. event, prodam mizo, 4 m dolgo (pult), primerno za trgovino, gostilno ali obrt. Telef. št. 47-11. dnevno od 2—3. ali Gallusovo nabrežje 7/1П., nadstr. 6355-6 RADIOAPARAT, tudi pokvarjenega, kupim. Naslov v podr. »Slov. poroč.« v Mariboru.	6413-6
ENO TRODELNO Ш DVE DVODELNI OMARI, dobro ohranjeni ali novi kupim. Zamenjam eventualno za športno kolo s prestavami. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	6412-6
DOBRO OHRANJENO MOTORNO KOLO od 200—350 ccm, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poroč.« pod »Dobro ohranjen 8«.	6419-6
DOBRO OHRANJENE ŽENSKE ČEVLJE, semiš ali ševro. št. 35 ali 36, kupim. Naslov V ogl. oddelku »Sl. poroč.«. 6427-6 DOBRO OHRANJEN TRENČKOT za večjo postavo kupim. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč «.	6507-6
PISALNO MIZO, novo ali dobro ohranjeno. primerno za pisarno, kupim. Ponudbe pod »Pisalna miza« na ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	6504-6
RUPEL: »PROTESTANTSKI PISCI« kupim Ira Machiedo, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino št. 14.	6421-0
ŽENSKO KOLO. novo ali dobro ohranjeno. kupim. Naslov v ogl. odd. »Sloven, skega poročevalca.«	6458-6
V KOMISIJSKO PRODAJO sprejmem vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojina Ljubljana. Aleksandrova št. 3.	6457-6
ZEMLJEPIS EVROPE in zgodovino novega veka (šolski knjigi) kupim takoj. Ponudbe na naslov: Josipina Pehani, Blei, weisova 3/H., od 1 do 3.	6472-6
Zamenjam
MOTOR 5V: ks., 1425 obratov, zamenjam za 3Vs ks. z 2800 obratov. Vraničar, Ob Zeleni jami 13.	6460-7
ŽENSKO KOLO zamenjam za dober radioaparat. Kamniška 28, pritličje. 6043-7 PLOČEVINASTO KOPALNO KAD, dobro ohranjeno, zamenjam za plašče in zrač_ nice za kolo. Koroščeva 13. Moste. 6236-7 LEPO ELEKTRIČNO PEČ zamenjam za globok otroški voziček, Štuhec, Bleiwei-sova c, 16/IH. desno.	6291-7
ZAMENJAM SENO za gnoj. Marija čiž-man. Pred konjušnico 5.	6354-7
LEPO, DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Zagrebu zamenjam za isto tako ali event, enosobno v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenskega poročevalca« pod »Menjam takoj«. 6350-7 LOVSKO PUŠKO. kal. 16, petelinko, zamenjam za trocevko ali prodam. Dev. Mar. v Polju 115 .	6385-7
ŠIVALNI STROJ, krojaški, dobro ohranjen, znamke »Pfaff«, zamenjam za novo ali dobro ohranjeno žensko kolo. Razlika po dogovoru. Ogled vsak dan do 14. Korošec. Ambrožev trg 3, III. ali II. nadstropje, pri Kendi. 6508-7 ČEVLJE, semiš. Črne, nove. št. 36, z viso_ k0 peto, zamenjam za modre ali rjave st.37 s srednjo peto. Na ogled iz prijaznosti pri čevljarju Zakrajšku, Cankarjevo nabrežje.	6502-7
Posest
DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Kranju z majhnim vrtom zamenjam za enodružinsko v Zagrebu. Naslov v podr. »Slov. poročevalca«.	5423-8
VEČ Hiš IN PARCEL ugodno proda »Re_ aliteta«, Prešernova ulica 54-1. 6418-8 STAVBNO PARCELO ca. 700 do 1000 m=, po možnosti ob glavni cesti šiška-št. Vid ali v okolici Kranja, kupim. Ponudbe poslati na podr. »Slov. poroč.«, Kranj, pod »Stavbna parcela«. 6422-8
PARCELO NA MIRJU, za vilo. kupim. Ponudbe na ogl- oddelek »Sl. poroč.« pod »Vila«.	6485-8
TRGOVSKO HIŠO z dvema lokaloma v neizgotovljenem stanju, v okolici Celja, prodam. Marenčičeva 1. Moste. 6445-8 VEČ HIŠ, vil in raznih parcel prodam. Realitetna pisarna, Andrej Zajec, Tavčarjeva ulica št. 10.	6501-S
V najem
NJIVO ob Cesti na Brdo dam v najem.
Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«. 6378-9 UVEDENO IN OPREMLJENO KNJIGOVEZNICO brez konkurence, v prometnem kraju, dam takoj v najem. Obrtni list neobhodno potreben. Ostalo po do. govoru. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poročevalca«.	6409-9
Razno
UGLAŠEVALEC glasovirjev. J u r á s e k , Zrinjskega 7/П. telefon 39-23. S. P. 2-14 KANARČEK, harcer, je ušel. ima št. 61. Pošten najditelj, naj ga odda proti na. gradi pri hišniku, Puharjeva 5. 6468-14 IZGUBILA SEM 3 NAKAZNICE. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne na naslov: Olga Mežič, Staretova 26. 6469-14 IZGUBILA SEM NOTES, v katerem sem imela denar in osebno legitimacijo. Najditelja prosim, ga ga odda na naslov v legitimaciji.	6482-14
NA KOROŠKEM KOLODVORU v Mariboru ali na vožnji do Dravograda mi je zmanjkala 11. marca srebrna zapestna ura v bakalitni škatlici. Ker je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da se javi proti nagradi na naslov: Tovarna kos. Keiner in sin, Slovenjgra-dec.	6166-14
DENARNICO sem izgubila v petek od rdeče hiše na Poljanah d0 tramvaja. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi na ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	6363-14
KOVČEG ZA OBLEKO sem izgubil 14. tega meseca s tovornega avtomobila na poti Vel. Lašče-Lj ubij ana. Najditelj naj sporoči svoj naslov Mlekarski zadrugi. Vel. Lašče.	6351-14
STAREJŠO ŽENSKO OSEBO KOT HIŠNICO sprejmem. Poizve se pri krojaču. Dolenjska cesta 23a.	6406-14
V SREDO ZVEČER IZGUBLJENA rjavo-bela volnena rokavica’ švedski vzorec, od gostilne Novi svet do Gajeve ulice. Oddati proti nagradi v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	6448-14
STAVBENIKI. HIŠNI POSESTNIKI. POZOR! Dobavljam, polagam., stružim ter voščim tudi stare parkete. Jos. Brleč. Kolodvorska 28. tel. 37-69.	6510-14
AVTOMOBILSKO KOLO. dim. 4.50X17 sem izgubil od Novega mesta do Ljubljane. Pošteni najditelj naj ga vrne proti nagradi. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	6404-14
*
V oglasnem oddelku »Slov. Poročevalca« naj dvignejo sledeča pisma: Avto, Akademičarka. Akordeon, Baraka, Bolnik, čevlji. Cel svet. čimprej. Drva, Dobro ohranjena. Dobava. Dober čuvaj. Dober glas. Inštruktor. Kupim, Kroj, Ljubljanski zvon, Zemljišče Mirje. Navesti ceno. Obnovitev, Ograjena, Obnova. Poceni. Predvojna roba. Parcela. Plačljivo takoj, R 29. Računstvo. Stavbena, Stanovanje komfortno. Sončna lega. Spalnica, Solidno blago, štedilnik, štruksa. Tonus, Tekstilni stroj, Vadnica, Vrtnarstvo. Volneno. Zamena stanovanja. Zazidljiva. Zanesljiva, 'žarnica UCH 11, Parcela 1000= 4000-.
Poizvedbe
KDO VE ZA GROB Franca Petrovčiča, borca 3. bataljona L dalmatinske proletarske udarne brigade, 26. udarne di_ vizije. IV.. armije, doma iz Postojne? Padel je 3. decembra 1944 pri Kninu na kvoti 345 v Dalmaciji. Poprej je bil v italijanskem delavskem bataljonu na Korziki, potem pa na Sardiniji. V partizane je prišel 8. novembra 1944. Tovariše soborce prosimo, da pošljejo odgovor na naslov: Franc Petrovčič, trgovec v Postojni.	6366-15
Opozarjam vsakogar, naj ne kupuje od moje žene Marije Mali kakršno koli premičnino, obleko, živež itd. ker ni' upravičena prodajati in tudi nisem plačnik za njene dolgove.
MIHAEL, MALI, avtoprevoznik Celje, Cinkarni ška 5-VI
»Enotno KnjigovocIstvO«
KARTOTEKE
finančne, blagovne
Zahtevajte pojasnila in ponudbe!
itd., za produktivna in prodajna podjetja Vam nudi ugodno, sestavi in vpelje:
KOMERCIALNI BIRO
Čebulj Jože, JESENICE - PREŠERNOVA 10.
VABILO
na 1. izredno skupščino Nabavljalne in prodajne zadruge v Ljubljani, ki se vrši po delegatih, v nedeljo dne 31. marca 1946 ob 8.30 uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva c. 22 s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev občnega zbora.
2.	Verifikacija mandatov poeameznih delegatov.
3.	Odobritev zapisnika ustanovnega občnega zbora z dne 2 sentem-bra 1945.
4.	Poročilo o dosedanjem razvoju Nabavne in prodajne zadruge in in o nalogah, ki jo čakajo v neposredni bodočnosti.
5.	Poročilo načelnika fuzijskega odseka v pogledu fuzijskih občnih zborov posameznih zadrug.
6.	Sklepanje o fuziji z zadrugami, ki so pravomoćno sklenile fuzije z Nabavno in prodajno zadrugo.
7.	Razširitev pooblastila glede zadolževanja zadruge za nadaljnih 20,000.000 dinarjev.
8.	Sprejem pravnih oseb kot članov zadruge.
9.	Sklepanje o pritožbi članov, ki so bili izključeni iz zadruge.
10. Slučajnosti.
Ako skupščina dne 31. marca 1946 ne bi bila sklepčna, se bo vršila v nedeljo dne 14. aprila 1946 ob isti uri, v istem prostoru nova skupščina z istim dnevnim redom, ¡ki bo v smislu čl. 20. zadružnih pravil pravomoćno sklepala ne glede na število navzočih delegatov.
Vabimo člane poslovnih odborov poslovalnic, da se skupščine udeleže. Glasovalno pravico imajo le člani-delegati.
Upravni odbor:
Inž. Zajec. Slavko 1. r.	Dr. Milan Lemež 1. e.
tajnik.	predsednik.
Rokopise sprejema
uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5¿H. Telefon uredništva in uprave št. 31-22 do 31-26. * Tiskarna Slovenskega poročevalca«. * Glavni urednik Lev
Modic