SLOVENEC Političen list za slovenski h \rod. Po poiti prejeman velja: Za celo lato predplačan 16 (Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jtdea meaec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eilo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., la jeden meaM 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Poaamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (imerate) nprejema upravnlStvo in ekspedlelja| v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. V Ljubljani, v petek 8. novembra 1895. Letnilc XXIII. Lueger ni potrjen. V sredo že smo z Dunaja prejeli brzojavno poročilo, da dr. Lueger ni potrjen za župana dunajskega, ter označili to vest kot neverjetno. Včeraj pa je bilo objavljeno uradno naznanilo, da z najvišjim odlokom z dne 5. t. m. ni bila potrjena izvolitev dr. Luegerja dunajskim županom. V prvi vrsti pride v poštev najvišji odlok, o katerem ne more biti govora, v drugi vrsti pa nasvet osrednje vlade. Istina je, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, da se je grof Badeni še pred 14 dnevi izrekel za potrjenje dr. Luegerja, istega mnenja so bili nekda tudi člani cesarske hiše, dočim so fzm. Beck, znani ogerski poslanec Jokai in ministerski predsednik Banfij posredovali proti potrjenju. In to posvetovanje je baje odločilo. Kakor poroča neki dunajski list, so v ministerskem svetu glasovali za dr. Luegerja : finančni minister Bilinski, trgovinski mmistor Glanz in naučni minister Gautsch, proti Luegerju: pravosodni minister Gleispacb, minister za deželno brambo Welsersheimb in poljedelski minister Lede-bur; nato je grof Badeni odločil s svojim glasom proti Luegerju. Ta nepričakovani dogodek vzbuja gotovo povsod največje zanimanje. Nasprotniki si manejo roke, prijatelji in zagovorniki zdrave krščanske reforme pa se povprašujejo: zakaj je vlada odsvetovala potrjenje ? Na to vprašanje kratko odgovarja vladno glasilo »Presse" : Odlok ni naperjen ne proti občinskemu svetu, ne proti antisemitski večini, temveč se tiče edino le osebe Luegerjeve, ki je sicer izvrsten agitator in strankarski vodja, toda nima potrebnih lastnostij za župana državne prestolnice. Vlada uvažuje in čisla načelo avtonomije, ne išče boja, a se ga tudi ne ustraši, če jej ga usilijo. »Fremdenblatt" modruje, da more grof Badeni ponosen biti na svoj konservativni (?) čin, ker ni poslušal raznih prigovarjanj ter zahteval nepristran- sko ter vspešno vodstvo tako velike občinske upraven Lueger ni še pokazal, da ima dovolj izkušenj za objektivno upravo. Ako sedanja večina mestnega zastopa postavlja osebo Luegerjevo nad avtonomijo, potem je neizogiben spor med stranko in vlado in vlada bi morala zopet sama prevzeti vodstvo mestne uprave. Tako vladni glasili. Tu je pač umestno vprašanje: Katera izpričevala pa so predložili prejšnji župani dunajski, da so sposobni za vodstvo dunajske občine ? Nihče ne zna preje plavati, dokler ne pride v vodo. Sicer pa ceI6 neprijatelji Luegerjevi priznavajo, da ima dolgoletno izkušnjo v občinskih stvareh, da je neutrudna delavna sila, nenavaden govornik in mož, ki vsled osebnih vrlin vživa največjo popularnost v vsej državi. Cujejo se sicer glasovi, da bi vlada priporočila drugega antisemita v potrjesje, a zopet se nam vsiljuje vprašanje, ali ima ta naj sliši na ime Kupka ali Polzhofer, izpričevalo sposobnosti v žepu. Ta dokaz je torej jalov. Kdo pa je dr. Lueger? Smelo trdimo, da je najzanimivejša oseba v celi Evropi. Spominja nas na ljudske tribune v starorimski državi, ki so brez strahu in zatajujoč osebne koristi imeli pred očmi jasno določen smoter, blagor ljudstva, nižjih stanov, ter s celim srcem stali na braniku, da dosežejo ta smoter. 2e kot reven dijak je Lueger gojil željo, da postane vodja množice proti krutemu kapitalu, ki živi in se redi od žuljev z dlanjo in duhom delujočih stanov, dasi so ga še mamile liberalne fraze. Toda kmalu so mu pale luskine z očij, ter postane demokrat v rokavicah, ki ne zahaja mej najnižje slojeve ljudstva. On stopi še nižje in kot antisemit zbere okolu sebe vse kroge, ki so nezadovoljni z liberalnim gospodarstvom v deželi in državi. V tre-notku pa, ko je segel po zasluženem lavorjevem vencu, kot plačilu za mnogoletni trud in boj, višja moč prečrta njegov račun, in dr. Lueger ostane prejšnji, a odločnejši agitator. Zmagal je Izrael, kakor piše neki dunajski list, s svojim vplivom, njemu se je uklonil mož z železno roko. Veseli se veliki kapital, veseli se liberalna stranka, a tolaži nas, da se za gromom in točo vreme zjasni. Ne strinjamo se povsem z nemškonarodnimi anti-semiti, toda obžalujemo, da so posadili na tla najboljšega moža v njenih vrstah, ki naj bi pokazal svoje zmožnosti, dokazal svojo sposobnost. A stranka, ki je jedina in ima določen namen pred očmi, pade sicer, a ne propade in se ne udd. Državni zbor. Na Dunaju, 7. novembra. Budgetni odsek. Pod predsedstvom posl. dr. Rusa se je posvetoval včeraj budgetni odsek o poglavju »poljedelsko ministerstvo". Poročevalec dr. R u t o v s k i je predlagal, naj se vsprejme nespremenjena vladina predloga ter stavil naslednjo resolucijo: Vlada se z nova poživlja, naj zviša melijora-cijski zaklad ako le možno že prihodnje leto za jeden milijon in naj kar najhitreje predloži zbornici predlogo glede spremembe zakona z 1. 1891. Vladni zastopnik Blumfeld izjavlja, da je vlada načelno pripravljena zvišati imenovani zaklad, toda še ie v letu 1897. Posl. dr. F u x se zahvaljuje bivšemu poljedelskemu ministru, ker je zvišal nekatere svote v proračunu, vender pa pravi, da so te svote še vedno premajhne. Vsled tega predlaga, naj se zvišajo melioracijske podpore za 10.000 gld. in podpora za živinorejo za nadaljnih 10.000 gld. Posl. dr. E x n e r izraža nekatere želje glede rudarstva ter povdarja, da se mora ozirati posebno na socijalno-politične naloge, katere potrebujejo nujne rešitve. LISTEK. Usahli cvetki. (Miklavžkovi Ivanki v spomin.) Lahka je nedolžnih smrt, Večni raj jim je odprt: Malo tukaj le trpijo, Tam se večno veselijo. (Sv. Atanazij-Slomšek.) Gledal sem pogosto presunjen spremljati v pokop slavnega, zaslužnega moža; ganjen čul bobneti prst na preprosto rakev zdelauega težaka, ob čegar grobu je jokala zapuščena vdova, drhteli otroci brez očeta. Nikdar pa mi ne prevzemo žalobna čuvstva tako srca, kakor tedaj, kedar spuščajo v tiho kraljestvo zemlje krsto z brstnim, brezmadežnim mladeničem ali z vscvetevujočo nedolžno devico. V četrtek pred vsemi Svetimi bil sem priča ta-kega pogreba, preprostega sicer, a vendar tako lepega! Pokopavali so učenko druzega razreda mo-ravške šole, dvanajstletno Ivanko Miklavžkovo iz Crešnjic. Dobro sem poznal blago deklico, kajti tako ubogljivega, nedolžnega, preprostega otroka ne dobiš kmalu, kakor je bila ta Ivanka. Pred več kakor jed-nim letom sem jo videl zdravo in čvrsto, veselo kakcr ptičica v duhtečem gaju. A kmalu potem se je bila prehladila, gredoč v šolo, in hudo zbolela ob jednem s svojim bratom, ki je tedaj umrl, mladenič osemnajstih let. Ivanka je sicer zopet VBtala, a zdrava ni bila več poslej. Sumljiva rudečica, ki je nestalno barvala to nedolžno lice, ta je pričala, da v tem telesu gloje uničevalen črv, kateremu kmalu zapade v plen nedolžna deklica. Ob novem letu jo je zopet hudo poprijelo; ko se je vračalo mladoletje v deželo in je otrpla pri-roda jela kazati prijaznejše lice, poživila in okrepila se je tudi Ivanka. A jesen, ta neprijazna jesen za bolne ljudi 1 Ko so se prvi ptiči poslovili z naših dobrav in prve cvetke uklonile svoje glavice pred slano, tedaj jela je hirati vidno deklica. V torek je dopoludne še hodila, a popoludne je, prejemši svete zakramente, začela biti kratek, lahak smrten boj. Ganljivo in poučljivo je, kar sem slišal o njenih zadnjih trenotkih. — Vsa družina se je bila »brala okolo postelje Ivanke, o kateri so vedeli, da ne bo dolgo več. Drhtelo je srce starišem ob po gledu na umirajočo, jedino hčer; drhtelo bratom, videčim, da jih zapušča jedina sestrica. A njenega nedolžnega srca ni uklonila žalost slovesa, ki jo rodi misel na smrt. .Ne jokajteI" tako je tolažila svejce, ki so se topili v solzah. Pričakoval bi človek, da tako mlado dekletce, kakor je bila Ivanka, dekletce, kateremu potekajo najlepše ure rosne, brezskrbne mladosti, da se bo krčilo i treslo ob ločitvi iz sveta, tega lepega sveta, ki se ji je vendar kazal samo v zornih barvah, o čegar goljufivosti se ji ni sanjalo. Ne! Nedolžno njeno srce, kateremu so bila nebesa vse, to srce ni trepetalo ob prihodu bele žene, ne, zrlo ji je neustrašeno v obraz. Njej je bil lahek hod od todi. Ko se je dan počel boriti z mrakom, tedaj borila se je tudi njena duša s telesom. Ob petih zaspala je mirno. Na obličje ji je legel rajsk nasmeh, ki je pričal, da je končala srečno; a njena duša vsplavala je gori k svojemu Stvarniku, da jo uvrsti mej nebeške kritalce. Tako umira nedolžnost! V četrtek dopoludne vil se je iz prijaznega Mo-ravča na pokopališče preprost, a ljubeznjiv pogreb. — Za križem stopale so učenke z venci i šopki, beiooblečene; prav pred krsto pa je nosila deklica iT ur '2 Posl. K a i z 1 opomni, da je v prvi vrsti treba skrbeti za pospeševanje živinoreje, ki je za današnjega kmeta največje važnosti, ter zahteva novih živinozdravniških šol. Posl. Klun najnujneje priporoča vladi, naj skrbi za toli potrebno osušenje ljubljanskega močvirja. Dalje zahteva, da se kmalu dovrše dela za odvajanje vode, katere je pričel pred več časa gozdni komisar Putick. Posl. Menger opozarja na ustanovitev poljedelskih poskuševalnic posebno v alpinskjj0,deželah ter vpraša, kaj je vlada ukrenila, da se. ijijo nesreče v premogovnikih. ndt Posl. K o z I o v s k i zahteva več°vnujnih pre-osnov glede na poljedelstvo, zvišanje podpor, znižanje vožnih cen, olajšanje dobave krmne in gnojilne soli ter prepustitev nabave vojaških potrebščin domačim podjetnikom. Govornik najprisrčneje pozdravlja ministrovo izjavo zoper borzno špekulacijo. Minister L e d e b u r opomni na predlog dr. Fuxa, da so melijoracijske podpore že itak za 100.000 gld. prekoračile vlansko svoto in da se v tem oziru sedaj ne da nič storiti. 2e finančni minister je izjavil, da se mu je le deloma »posrečilo" spraviti proračun v ravnotežje. Minister je mnenja, da se sedanjim težnjam ne more temeljito odpomoči samo s podporami, ampak da je zboljšanje v prvi vrsti odvisno od drugih naprav, ki zamorejo napake s korenino izruvati in poljedelstvu postavnim potom pomagati. Vprašanje glede živinoreje namerava minister najvspešneje rešiti potom umestnih zakonov. Opombe glede olajšanja dobave kmetijstvu potrebnih stvari pozdravlja minister z veseljem in bode tudi delal na to, da se izdelovanje kalija vrši po želji kmetovalcev. Konečno preide minister na rudokopne zadeve, ter povdarja, da bode imel priložnost o tem natančneje govoriti pri posvetovanju o nadzorovalnem zakonu. Vendar pa mora že sedaj pripomniti, da so napadi na rudniške uradnike, češ da nimajo dovolj zmožnosti za svoj posel, neopravičeni. Kar se tiče delavske Statistike, pravi minister, da so dotična dela že na dnevnem redu, akoravno se je v tem oziru po rudniških poročilih storilo že jako veliko. Politični pregled. V Ljubljani, 8. novembra, Dtinajski župan. Vsi listi pišejo o pomenljivem dogodku, da dr. Lueger ni potrjen za dunajskega župana. Liberalni listi izražajo vsled tega največje veselje ter hvalijo odločnost avstrijskega Bismarcka. Dnč 18. ali 19. t. m. se bode vršila nova volitev župana. Vsi antiliberalni člani mestnega zastopa pa so si dali častno besedo, da bodo zopet glasovali za dr. Luegerja. In če ga vlada zopet ne potrdi, volijo ga tudi tretjič. V tem slučaju pa vlada gotovo razpusti občinski svet. Na Dunaju je mej prebivalstvom velika razburjenost in bati se je večjih izgredov. Volilni oklic fevdalnih veleposestnikov na Češkem. Včeraj je izdelalo fevdalno veleposestvo volilen oklic na svoje somišljenike. V tem na blazinici bel venec. Za rakvijo sledili so drugi šolarji, dolga vrsta sorodnikov i znancev. Bil je nenavadno svečan prizor, ko je umolknil glas žalujočih zvonov in je duhovnik odmolivši vrgel prsti na rakev. Nehote je vse obstrmelo in srca pričujočih so se topila v čustvih, ki so toli mila, bajna; ki pa se ne dado popisati. Biserna solza je orosila oči mladine, a podrsela tudi po zagorelem obrazu mož, katerih ne gane baš vsaka stvar. Pokop nedolžne deklice je vse presunil, privabil celo v srca lahkomiselnikov nevsakdanjih, nenavadnih čustev. — Tako pokopujejo nedolžnost. Ali kaže žalovati nad tabo, usahla cvetka I? Ne. Podobna res si usahli cvetki, ker si zapustila zemljo v cvetu let. Pa tudi ne. Le telo je kakor zamorjena roža zapalo trohnobi, a duša, ta je oproščena težav telesa pohitela pozdravit tistega, ki te je priklical iz nič, tistega, ki je plačnik nedolžnih src. — Pač je bolje, da si odšla preje iz sveta, negoli si ga spoznala v pravi luči. Telo tvoje odpočij se zemske teže tam ob strani ljubega brata, ki je prav pred letom šel pred tabo. Ti pa, sedaj angelj mej angelji, glej iz neba svetlih višav na druge tvoje zaostale in prosi zanje milosti pri Bogu. M. oklicu se niti z najmanjo besedo ne omenjajo pogajanja o kompromisu. V njem se označuje samo naloga konservativnega veleposestva, da je namreč skrbeti za to, da se na noben način ne žali verski čut čeških katolikov in da je treba vedno delati na to, da se mladina odgaja na podlagi pozitivne vere ter da se vse stori za velemoč avstrijske države. Mužarska liberalna stranka v državnem zboru je imela na večer dne 6. t. m. skupno po svetovanje. Prisostvovali so mej drugimi tudi bivši minister Festetics, novoimenovani poljedelski minister dr. Daranji ter naučni minister Vlassics. Predsednik Podmanickj se je v imenu stranke s toplimi besedami zahvaljeval grofu Festeticsu na njegovem nesebičnem in požrtvovalnem delovanju ter pozdravil na to jednako laskavo dr. Daranjja ter ob jednem izrazil nado, da bode ta s svojo učenostjo in neumornim delovanjem z mnogim vspehom vodil opravila poljedelskega ministerstva. Predsednik ga konečno zagotavlja vsestranske podpore od strani liberalne stranke. Minister Daranyi se na to s toplimi besedami zahvaljuje za simpatične izraze ter poudarja, da bode vedno računal na krepko pomoč svojih liberalnih prijateljev v težavnem poslu. Potem je stranka odobrila Še ostale točke zakona gledd prostega bogoslužja po načrtu magnatske zbornice. Pri ti priliki se je zahvalil minister Vlassics za vsestransko podporo, katero je stranka naklonila vladi mej posvetovanjem o cerkveno - političnih zakonih, posebno pa onim faktorjem, ki so sprožili misel o ti preosnovi in pri tem tudi vztrajali. To zahvalo je stranka z divjimi eljen-klici vzela na znanje. Socijalna demokracija na Nemškem si je v državnem zboru zopet priborila jeden sedež. Pri ožji volitvi v Dortmundu je prodrl njen kandidat dr. Lfltgenau nasproti nacijonalno-liberalnemu kandidatu Mollerju. Socijalna demokracija se je dolgo časa borila za dortmundski mandat in še le sedaj se ji je s pomočjo centruma posrečilo zasesti se-deminštirideseti sedež v državnem zboru. — Nekateri katoličani so glasovali za socijalnega demokrata, ker ti glasujejo za povrnitev jezuitov v Nemčijo. Dogodki v Turčiji. Napete razmere mej Mohamedani in Armenci se po zadnjih poročilih prav nič niso spremenile. V posamnih vilajetih se pojavljajo vedno novi napadi, vkljub temu, da turška vlada zdatno pomnožuje vojaštvo. Divizije v Erze-rumu, Trapezuntu in Diarbekiru je pomnožila za 60.000 mož; poleg tega pa je še pričakovati večjih močij. Predvčeranjem so se podali evropski poslaniki z nova k sultanu ter ga resno opomnili, naj potrebno ukrene, da prepreči nadaljne nemire. Pri ti priliki so ga opozorili na velike napade na kri-stijane v letu 1860 v Siriji ter mu s tem hoteli dokazati, da same obljube brez resnega dela nič ne koristijo. V teku včerajšnjega dne se je zopet sešel ministerski svet v daljše posvetovanje. Sklepali so o nadaljnih naredbah v Armeniji ter izražali svoje po-mislike o otomanski banki. Akoravno poročila molči o izidu tega posvetovanja, je vendar gotovo, da je bilo jako burno, kajti sklenili so demisijonirati. Zadnje brzojavno pomočilo iz Carigrada nam to vest v polni meri potrjuje. Objavlja se namreč že ime-vanje novih ministrov. Bivši poslanik na Dunaju, Aarifi - paša, je imenovan ministrom brez portfelja, adrijanopeljski guverner Abdurahman-paša pravosodnim ministrom, berolinski poslanik Tevfik - paša, ki je še le predvčeranjem dospel v Carigrad, je prevzel zunanje ministerstvo, angorski guverner Mem-dah paša notranje ministerstvo, bivši guverner na Kreti, Mahmud, je imenovan ministrom za trgovino in javna dela, načelnik računskega oddelka, Sabri-Bey finančnim ministrom in dosedanji zunanji minister Said - paša predsednikom državnega sveta. Kakor je iz tega razvidno, ostali so le vojni, pomorski in naučni minister na svojih starih sedežih. O položaju na Madagaskarju poroča general Duchesnč francoski vladi: Položaj se je zdatno zboljšal. Bazne ceste v Tamavo in Manjungo so sedaj odprte in popolno varne. DomaČi gover-nerji, ki so mej vojno zapustili svoja mesta, se vračajo iz zahodnih pokrajin nazaj. Na zahodnem obrežju vlada popolen mir; vse ljudstvo v Tamavi je razoroženo. Kraljica je pred kratkim sklicala ljudski shod, na katerem je obširno poročala o teku vojne, o sklenjenem miru in o spremembi v ministerstvu. Francoske vojake bode Duchesnč polagoma odpošiljal v domovino; dva bataljona sta že na potu proti domu. Deželnozborske volitve. V Velikih Laščah bode v nedeljo dne 10. t. m. popoludne volilni shod, h kateremu se vabijo ondotni volilci. h Šmarija, 6. novembra. Naš liberalni župan, ki je baje z našim učiteljem agitiral za nekega protikandidata katoliško-narodne stranke, naš mogočni župan, ki je hotel z nekim možem staviti, da bode voljen on za volilnega moža, propadel je danes s svojimi redkimi somišljeniki uprav sijajno, ker ni dobil niti jednega glasu. V obeh občinah naše župnije so voljeni odločni pristaši katoliško-narodne stranke. Po volitvi so zbrani možje izrazili svoj srd nad sramotnim činom, ki je v knezoškofu zadel cerkev, zatrdili neomejeno udanost in pokorščino višjemu pastirju in obljubili, da se hočejo pri vseh volitvah držati svojih duhovnikov. Čast vrlim našim možem I V Kovorju pri Tržiča sta bila pri prvotni volitvi v torek za volilna moža soglasno izvoljena č. g. župnik Lovro Krištofič in župan Janez Golmajer — oba pristaša katoliško-narodne stranke! V podobčini ttoriča vas pri Ribnici izvoljeni so trije volilni možje, trdni kakor skala za našo stranko. Deželnozborsko gibanje. V Loškem potoku, v Lescah, v Spodnji Idriji, v Godoviču, v postojinski okolici so bili, kakor »Narod" poroča, izvoljeni liberalni volilni možje. Mi iz teh krajev nismo dobili nobenih poročil, torej ne vemo, koliko je resnice na tem. Z Mirne se nam poroča: Včeraj se je vršila volitev volilnih mož. Izvoljeni so gg.: Župnik Fr. Jarc, Ludovik Koračin, Fr. Bevec in A. Kirm. Vsi vrli možje, disciplino bi utegnil krhati le jeden. Iz Žaline: V torek sta bila izvoljena za volilna moža č. g. župnik J. Novak za občino Veliko Loko in župan Janez Dremelj za občino Luče. Oba bota volila kandidate kat.-narodne stranke. Poslano. Prejeli smo nastopno pismo: »Castito vredništvo »Slovenca" v Ljubljani: Z ozirom na opazke v članku »Deželnozborske volitve" v listu »Slovencu" z dne 4. novembra t. 1., št. 253., zahtevam na podstavi § 19. tiskovnega zakona sledeči popravek: 1. Ni res, da sem jaz doslej komu le z besedo namignil, da kje kandidujem. 2. Ni res, da bi bil jaz v stanu, bodi si kot poslanec ali v kateri drugi lastnosti, ljudstvo z lažnjivimi frazami slepiti. 2. Res je pa, da sem si z odkritosrčnim in neustrašenim potegovanjem za koristi kmetskega stanu le mnogo škodoval. — V Ljubljani, 6. novembra 1895. — G. Pire. Dostavek vredništva: Gledl druge točke, kjer popravlja gospod Pire stvari, ki se niso njemu očitale, in gledd tretje točke, ki ne spada k popravku, nimamo ničesar dostaviti popravku, pač pa z ozirom na prvo točko konštatujemo, kako je dr. Slane tudi z imenom gospoda Pirca ljudi slepil pri agitaciji, kajti tukaj v popravku gospod Pire sam zatrjuje, da tudi le z besedo ni nikomur namignil, da kje kandiduje. Iz Toplic: Volilni možje, katerih ima občina topliška 5, dali bodo svoje glasove gospodu Viljemu Pfeiferju. Gospod dr. Slane obiskal je tudi nas! Z Bleda. Izvestno je vsakoga presenečil brzojav o naši zmagoslavni volitvi. Mi smo sicer veliko pričakovali, a na kaj tacega gotovo ni nihče mislil. — Katoliški živelj provzbudil se je tudi v našem sicer liberalnem letovišču. Okolu 8. ure zbrala se je vsa tolpa naših liberalcev — jih je pa samo okolu petnajst — na volišče k županu. 2e pred bojem so bili zelo preplašeni, mračno zrli v tla, na njih obrazu se je bralo, da jim nekaj manjka, da jim ni vse po volji. Najedenkrat se pa prikažejo naši možje z Mlinov, Rečice, Zagorice, lepa truma vrlih Belja-nov in orjaška čreda neustrašenih Ribnjanov. Tu se pač niso mogli več zdržati. Liberalni naš župan je začel tožiti, češ takega zaničevanja nismo zaslužili, imajo nas, kakor bi ničesar ne storili, se pa še mi ne bodemo zmenili za novo cerkev. Govoril je, kakor da bi bil na svoj županski stol inštaliran. — Nekaj agitatorčkov je vsejedno poskušalo svojo srečo. Ponujali so jim lističe, na katerih so bili trije naši možje, trije nasprotne stranke, a ko to ni izdalo, so nas duhovnike sikali s .žlajfarji" in klicali našim možem »danes vas bodo pa zapeljali." A ne zmene se za vse to so ponosno, smelo in samozavestno korakali naši možje v volilno sobano. To je vladal najlepši mir. Vsi nasprotniki so zbežali in se umaknili izpred volišča. Lepše, dostojnejše volitve si ne mo- remo misliti. Stotina glasov jo bil jeden glas, sto mož jeden mož, jednoglasno so bili izvoljeni možje katoliško - narodne stranke, in sicer : Janez Kačar, župnik iz Bohinjske Bele, Frančišek Zvan, kaplan iz Bleda, Viktor Klinar iz Mliuov, Matija Tavčar iz Rečice, Valentin Smit iz Ribnjega, Jože Jekler iz Bodešč. _ Tudi nam vsa nasprotna konrsija se je vzdržala volitve. Tu so morali gledati naši liberalni odborniki, v prvi vrsti župan, kako so jim vse ov-čice nasproti, to je bila največja klofuta za nje, ne-zaupniea, radi katere bi morali kot značajni možje takoj odstopiti od svojih mandatov. Iz Št. Jurija pod Kumom 6. nov. — V pondeljek 4. novembra smo imeli pri nas v občini sv. Križa pri Svibnem volitev volilnih mož. Vei peteri izvoljeni so zanesljivo katoliško-narodnega mišljenja. Dnevne novice. V Ljubljani, 8 novembra. (Sporočajte nam izid prvotnih volitev 1) Prosimo naše prijatelje in somišljenike, naj nam blagovoljno nemudoma sporočajo o izidu prvotnih volitev iz vseh občin, kjer do sedaj tega še niso storili, tudi iz takih občin, kjer so se volitve neugodno izvršile za našo stranko. Vodstvo stranke neobhodno potrebuje vsa sporočila. Dotična pisma naj se pošljejo na vredništvo »Slovenca" ali pa dr. Ivanu Sušteršiču, tajniku osrednjega volilnega odbora katol.-narodne stranke. Lepo prosimo 1 (.Narodove" stranke takt.) Včerajšnji „Narod" skuša pojasniti skrajno netaktni sklep narodno-na-predne stranke, s katerim je barona Schvvegelna izvolila častnim meščanom prvostolnice slovenske ter poudarja, da je to neizprosno veleval takt, ker je bil Schwegel podpredsednik dunajskega pomožnega odbora in se ni smelo kar nič vprašati, ali si je tudi pridobil kot odbornik posebnih zaslug; »Narod" to odlikovanje imenuje »potrebno in spodobno stvar". — Mi smo o tem že povedali svojo sodbo; danes le še dostavimo, da so to stvar jednako, kakor mi, umevali tudi nekateri člani narodno - naprednega kluba v mestnem zboru. Ako torej »Narod" nam ne veruje, da je bilo to imenovanje skrajno netaktno in žaljivo za ves slovenski narod, naj to verjame vsaj svojim somišljenikom. Ako »Narod" tudi vsaki dan o tem prinese uvoden članek, tega madeža mu ne bo mogoče izbrisati iz žalostne kronike narodno-naprednega gospodarstva v mestnem zboru ljubljanskem. (Na Dunaj) odpeljal se je danes z opoludanjim brzovlakom župan ljubljanski g. Peter G r a s s e 11 i. Deputacija, katero bode vodil k cesarju, storila bode tudi potrebne korake na Dunaju zastran daljne drž. podpore, oziroma posojila za Ljubljano iu se v ta namen oglasila pri finančnem ministru dr. Bilin-skem, zatem pri generalni direkciji državnih železnic, pri nekaterih drž. poslancih in drugih mero-dajnih krogih. Tja ali nazaj grede mudili se bodo člani deputacije tudi pri poveljstvu 3. vojnega kora v Gradcu v zadevi premestitve vojaške bolnišnice in voj. oskrbovališča na Dunajski cesti. Prihodnji če trtek vrne se deputacija v Ljubljano. (Za poplavljeuce na ljubljanskem barji) nam je izročil »dobrotnik" 10 gld. — Bog plačaj ! (Slovensko gledališče.) Po dolgem času — klasična igra. Gledališče brez klasičnih iger, kakoršno je bilo zadnji čas slovensko, ne more zadoščati svoji nalogi. Pač bi »Dramatično društvo" poslednja leta ložje uprizarjalo obširnejše klasične igre, nego v prvih letih svojega obstanka, ali kako. In zato se nam je zdelo popolnoma prav, da ni napenjalo svojih močij, ker pri klasičnih delih ne more priti v poštev dobravolja, ampak samo dovršenost, kjer pa te ni, tam se očitno norčuje iz nesmrtnih klasikov in zato moramo danes pohvaliti »Dramatično društvo", da se ni pridružilo nekemu tukajšnjemu neslovenskemu podjetju. — Včeraj zvečer prestopili smo prag slovenskega gledališča z nekim ponosom. Vedeli smo — česar se loti intendancija slovenskega gledališča, izvrši ista vselej na tak način, da se nam ni sramovati tujca. O utisih včerajšnje predstave ne bomo pisali — ti se bodo poznali, upamo pri polnih hišah, kadarkoli se bodo »Razbojniki* ponavljali. Vsa žaloigra je bila skrbno uprizorjena (v torek je zato celo odpadla slovenska predstava} in kar nam je pri predstavi posebno ugajalo, je bil vedno točni ensemble. Veliki prizori so bili efektni, sosebno lepa je bila živa slika koncem druzega dejanja (boj v gozdu). Dasi je predstava trajala skoro do 11. ure, se občinstvo ni utrudilo ter je z večkratnim klicem odlikovalo gg. I n e • mana, Stojkovičs in Verovška. Gospod I n e m a n je še-le včeraj prav za prav pokazal, kaj zna in kaj nam je ob. časih smo menili, da je najboljše Schillerja brati s fantazijo in ne iti k nobeni predstavi njegovih del, ker se navadno tedaj podre vsa iluzija 1 Kaj takega se pa sedaj ni bati na našem odru 1 — Gosp. Ineman se je vglobil v značaj »Franca" ter ga nam naslikal z vsemi po-drobnostimi, v katerih je on pravi mojster. Vsak gib roke, vsaka poteza njegovega obraza je karakterizu-joča. Kdor hoče spoznati in Častiti umetnika gosp. Inemana, naj gre gledat njegovega Franca Moora. Res ni čuda, ako se nemško gledališče prazni in da zapazimo tudi pri drami vedno več tujcev v našem gledališč. Gospod Stojkovič je z ognjem igral Karla Moora. Njegova visoka postava in njegov lepi glas donesla sta mu popolnega vspeha. — Želeli bi le nekoliko razločnejšega govorjenja. Gosp. Verovšek je itak jeden najpridnejših domačih igralcev ter nam je tudi včeraj imponiral. Jako srečen je bil gospod Orehe k. Ko bi se gosp. Orehek za vsako vlogo tako potrudil, bi morda ne igral vedno samo po jedni šabloni. Njegov „Spiegelberg" je najboljše, kar nam je še pokazal; ž njim je dokazal, da se zna tudi utopiti v vlogo — kar nismo vedeli doslej. Gospod Danilo je imel primeroma najtežjo nalogo, ker je kot »ljubimec" prevzel starega Moora. Gospod Danilo je pa vedno prav dober, kadar — zna in tako je tudi iz starega Moora ustvaril jedno prvih svojih oseb. Gospod Kranjec (komisar) je občinstvu ugajal. Mislimo, da ni brez talenta. Gledališče je bilo razprodano. — Vsled vče rajšnje sijajno vspele predstave nadejamo se skoraj videti na odru Shakespearovega »Otella", Goetejevega »Egmonta", Moližrovega »Skopuha" itd. »Dr. dr." bo za to gotovo želo priznanje in zahvalo igralcev in občinstva, ki bo gotovo rajše zahajalo k klasičnim igram, nego k pustim nemškim veseloigram in nekaterim francoskim neslanostim. = (Z Bleda.) V zadnjem času se je ustanovila na Bledu Raiffeisenova posojilnica z neomejeno zavezo. Vrlo dobro došla naši občini 1 A nekaj nam ne more biti po volji. Pokazala se je precej v svojem začetku preveč strankarska. Vse posojilnice na Gorenjskem, naj so že Raiffeisenove ali drugačne, so se porodile v slogi in sporazumljenju z duhovščino; tako v Radovljici, Kranjski Gori, Kranju, Gorjah in Bohinju. Le na Bledu so ondotni mogotci popolno prezrli duhovščino, dasi so v občini štirje duhovniki in so celo jednemu obljubili, da ga bodo med-se povabili. — Vprašamo, boli to posojilnici v korist? Mislimo, da ne. Kajti že sedaj vlagajo z Rečice, Mlina, torej občani blejski, svoj denar raje v gorjansko kakor v domačo blejsko posojilnico. Sapienti sat I (Zahvala.) Ker mi je povodom mojega imen-dana pismeno in telegrafično čestitek v tako obilnem številu došlo, da mi ni mogoče, se posamezno gg. čestilcem zahvaliti, naj blagohotno dovolijo, da po ti poti izrazim vsem srčno zahvalo. Dr. Klofutar, stolni prošt. (Iz Št. Jurja pod Kumom.) Kakor drugod se tudi pri nas letošnja letina ni posebno dobro obnesla. Zlasti žita so ljudje prav malo dobili, da mnogi še toliko ne, kolikor so ga vsejali. Sadja je bilo že še nekaj. Krompir je pa prav dobro obrodil. Vino, kolikor moremo pri nas o tem pridelku govoriti, ker malo goric je tu in še tu zraste prava kislica, se je letos na bolje obrnilo, kajti večinoma so ga pridelali polovico več kot lansko leto, in tudi še precej dozorelo je. Naj bode za danes dovelj. Prihodnjič, poročam tndi kaj o naši novi farni cerkvi ; notranja oprava se sedaj zdeluje. (Pričetek šolskega pouka ua Barji,) ki se je vsled zadnje povodnji znova odložiti moral, odredil se bode, kakor čujemo, stoprav v drugi polovici tega meseca, čim bodeta obe učiteljski mesti na tej dvcrazrednici popolnjeni. (Podiranje stare meščanske bolnice t Špitalskl ulici) pričelo se je pretekli ponedeljek po delavcih kranjske stavbinske družbe in se bode nadaljevalo skozi zimski čas. Izvestno bode temu podiranju sledilo v kratkem i ono ostalih v to določenih hiš tako v Špitalski, kakor drugih ulicah in mestnih delih. — Da ostane tovorni promet v tej ulici tudi za-naprej zaprt, umeje se samo ob sebi; v to svrho so delavci tudi že ulico pri omenjeni hiši obgradili. Prodajalnice, ki so v pritličji, se bodo morale te dni tudi preseliti drugam, inače se bodo šiloma iztirale in prostor izpraznil. (Umrl) je 2. t. m. vpokojeni višji vojaški oskrbnik gospod Fr. Pevec. Truplo so prepeljali na Mirno, kjer je bilo v torek pokopano. Pokopal ga je č. g. župnik v pokoju, Jak. Gruden, ranjkemu nekdanji dobrotnik in zvest prijatelj. Pokojnik je bil blag mož in vnet Slovenec. Naj mirno počiva v domači zemlji, prijateljem pa bodi priporočen v »me-mento" 1 * * * (Ostavka tržaškega škofa dr. Glavine.) Iz Trsta se nam poroča : Dolgo časa se je že po našem mestu širila neverojetna vest, da se namreč tržaško - poreški ikof dr. Glavina odpove svoji škofovski službi. Sedaj se zanesljivo poroča, da je res dr. Glavina prosil sv. Očeta, da ga oprosti težkega bremena škofovske službe. To prošnjo mu je papež uslišal in vsprejel njegovo resignacijo. — Liberalno-židovski listi, domači in vnanji se izredno radujejo nad tem dogodkom in surovo napadajo odstopajo-čega škofa. Lažnjivo bobnajo mej svet, da je bil škof Glavina strasten panslavist in radikalen podpi-ratelj skrajno slovanskih teženj, ki je baje v svoji škofiji z vsemi silami podpiral slovansko gibanje, da je pristransko stal na strani slovanskim duhovnom, da pa je preganjal italijanske duhovne in italijanski jezik v cerkvi. — Da je vse to zlagano kar na debelo, to ve vsakdo, ki je spremljal milostno delovanje škofa dr. Glavine. Italijani zato nimajo nobenega vzroka napadati škofa in, ako to stor6, lahko sklepamo iz tega, kakšnega škofa si oni žel£ in kaj bode s Slovani v Istri, ako bi se jim vstreglo v tem oziru. (251etnica šolskega nadzorništva viteza Klodiča-Sabladoškega.) Dne 14. t. m. je obhajal vitez Klodič - Sabladoški petindvajsetletnih svojega službovanja kot šolski nadzornik. Znan je vitez Klodič kot izvrsten vzgojeslovec, ki si je za Primorsko pridobil neminljivih zaslug za napredek šolstva ter s tem zaslužil tudi neomejeno hvaležnost naroda. Ob tej slavnostni priliki dohajajo vitezu od vseh stranij iskrene čestitke, katere soglasno in z navdušenjem izražajo željo, naj mili Bog tudi v prihodnje viteza Klodiča ohrani tako krepkega na duhu in telesu, kakor do sedaj, da tudi še zanaprej tako neumorno in vspešno deluje za prospeh šolstva v blagor naši nadobudni mladini! Na mnoga leta 1 * * * (Iz Celovca) dne 5. nov.: Celovški mestni zbor je sklenil v svoji zadnji seji 29. okt., da se osnuje za Celovec nova mestna hranilnica. Samo 4 odborniki glasovali so »proti" ; danes se bo sklepalo o pravilih i. t. d. Namen novi hranilnici bode samo ta, da se občina preskrbi z novimi dohodki. Debata je bila zelo obširna; »proti" je govoril dr. Abuja, ki je predlagal, naj se stvar še odloži in prej o marsičem natančneje poizveduje. Povedal je tudi, da je koroška hranilnica za časa svojega obstanka podarila za Celovec že nad milijon gold., in da z deželno hipotečno banko bržkoue — ne bo nič 1 (Iz celovške škofije.) Premeščena sta; čast. g. Jurij T r u n k , kapelan v Vetrinjah, v Smohor; č. g. Jos. Hribar, provizor v Kotu, kot kapelan na Zg. Belo. — H katoliški veri je prestopil v pliberških Rutah 151etni protestant Jak. Wenger. — Misijon je bil prošli teden v Rojah v labudski dolini. Od dn6 1. do 8. novembra imajo misijon v Lipalji Vasi v kanalski dolini. Vodita ga čast. oo. Fran Doljak in I. Verhovc S. J. Telegrami. Podbrezje, 8. novembra. Občina Naklo Podbrezje je izvolila vse volilne može katol. narodne stranke. Vipava, 8. novembra. Izvoljenih pet volilnih mož katoliško - narodne stranke v Vi- Najbolje priporočena ta preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih aienic in vrednostij Wien, Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera pavi z 92 glasovi. Nasprotniki so dobili po 44 glasov. Trebnje, 8. novembra. Pri včerajšnji volitvi volilnih mož so bili izvoljeni vsi možje katoliške narodne stranke. Lukovioa, 8. novembra. V Moravčah in Drtiji je izvoljenih' vseh šest volilnih mož katoliško-narodne stranke. Dobrepolje, 8. novembra. Izvoljenih je bilo danes v občinah Videm, Podgora in Krmpelje šest volilnih mož, ki bodo glasovali za gg. Klun-a in Pakiž-a. Dunaj, 8. novembra. Iz verodostojnih virov se poroča, da je vlada odločno za raz-puščenje občinskega sveta, ako bode dr. Lueger z nova izvoljen. Dunaj, 8. novembra. (Poslanska zbornica.) Poslanec Steinwender je vprašal ministerskega predsednika po vzrokih, vsled katerih dr. Lueger ni bil potrjen dunajskim županom. Zbornični predsednik opozarja galerijo k redu. Poslanca Hauck in Dotz in-terpelujeta ministerskega predsednika glede izjave nižjeavstrijskega namestnika, ko je baje rekel, da je dunajski župan njegov okrajni glavar. Levov, 7. novembra. Deželni odbor je na jako slovesen način vsprejel novoimeno-vanega deželnega maršala grofa Stanislaja Badeni ja. Budimpešta, 7. novembra. Vsi tukajšnji listi pišejo o zadnjem dogodku na Dunaju in poudarjajo, da ogerska vlada prav nič ni kriva, da ni izvoljen dr. Lueger dunajskim županom. BudimpeSta, 7. novembra. V poslanski zbornici se je danes nadaljevalo posvetovanje o budgetu. Fin. minister Lukacs je krepko zavračal napade nekaterih poslancev glede nereelnosti in nezmožnosti vlade. Minister povdarja, da bode proračun koncem prihodnjega leta pokazal ugodneje lice, kakor letošnji. Belgrad, 7. novembra. Poročila nekaterih listov, da bode po povrnitvi kralja odstopilo ministerstvo, so popolno neosnovana. Pariz, 7. novembra. „Liberte" piše o Luegerjevi zadevi, da ta čin najbolj označuje prosvitljenega duha avstrijskega cesarja. Pariz, 7. novembra. „Agence Havas" poroča iz Aten, da postajajo razmere na Kreti vedno resneje in da je stališče gover-nerjevo zelo omajano. Bati se je splošne vstaje. Pariz, 7. novembra. Governer Foncier Christophle je vložil ostavko. Na njegovo mesto pride ravnatelj Labeyrie. Umrli so: 7. novembra. Martin Židan, delavcev sin, 2 dni, Karolinška zemlja 24, oslabljenje. — Gabrijela Wieser, ključarjeva hči, 31/, leta, Opekarska cesta 4, davica. — Alojzij Pevc, vrvarski pomočnik, 34 let, Sv. Petra cesta 33, jetika. Tujci. 6. novembra. Pri Hlonu : Fachs, Goldblat, Saller z Dunaja. — Sonnen-berg iz Čakovca. — Giinther iz Gottesgab-a. — Deu iz Tržiča, — Farina, Buttora iz Trsta. — Presehern iz Celovca. — Novak iz Železnikov. — Gracelj iz Celja. Pri Maliču: Zeman, Hoffmann, Benedeck, Baok, Ko-morner, Latzko, Fischer z Dunaja. — Wassmuth iz Brna. -Hansler iz Novega Mesta. — Zwayer ix Boh. Bele. - Nieder-kuber iz Bruok-a n. M. Pri lioydu: Mosehina iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Coptiula iz Aupezo. Pri Juinem kolodvoru: Lokar iz Ajdovščine. Pri avatrifakem earu: Siiulauf iz Gradca. — Schlegl iz Beljaka. — Lunder z Reke. — Geyer z Dunaja. Meteorologično poročilo. 1 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 7 9. zvečer 743-3 13-1 pr. m. zah. oblačno 8 7. zjutraj 2. popol. 7418 741-4 12.6 14-0 sr. szah. pr. m. zah. oblačno n 00 Srednja včerajSna temperatura 131°, in za 7-5 nad normalom. Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trgatve po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite ild. Dobiva se pri 566 53 TJbaldu pl. Trnkoczyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. H Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. S Avis za trgovce! Izvrstno kupčijo delujočo in velik promet imajočo staro trgovino z mešanim Uap s prima en detail in en gros odjemniki prevzame takoj lehko delaven in vešč trgovski strokovnjak. Slovensko pisane ponudbe naj se pošljejo pod „P. P." 5 upravništvu .Slovenca". 637 3—3 !! Zahtevajte!! biirnl oenik, katerega bre: lačno ln franko razpoilljaj bratje Placht, prva in mednarodna ne in orodje, 379 pri Hebu, Češko. Za slavnoznana svoja godala in ■trane jamčimo. Gosli brez loka od gld. 1-50, 2, 3, 4. 5, 10 do gld. 80. Loki od gld. 1, 2, 3, 4 do gld. 30. Cello za koncerte, fino delo, od gld. 25 do gld. 50. Citre z najčistejšim ročnikom od gld. 7-50,11,13,18,25 do gld. 50. Gitare z najčistejšim ročnikom od gld. 3 50, 4, 7. 9, 10 do gld. 30. Piščali (flavte) za koncerte iz gre-nadilnega lesa C, H, Fuss od gld. 5, 7, 9, 11, 13 do gld. 100. Klarineti za koncerte iz grenadilnega lesa C, B, Es, D, od gld. 8, 12 15, 16. 18, 20 do gld. 50. Toki za gosli od gld. 2, 3, 5, 6, 8, 12, 14 itd. Pošilja se po poštnem povzetju. — Kar ne ugaja, se rado zamenja. Naslov prosimo „Bratje Placht" ali „Bratri Placht". Dopisuje se nemško, češko, francosko in rusko. Iščemo tudi sposobnih zastopnikov po posameznih mestih. 579 26—17 Št. 32915 WJ S "G » ■■ «» Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto sledeče ustanove: Janez Bernardini-jevo v znesku gld. 95.— 641 3-1 Jurij Thalmeiner-Jevo v znesku Jos. Jak. Schilling-ovo v znesku Jan. Jost. Weber-jevo v znesku do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so uboge, poštenega vedenja in so se letos omožile. 5. Jan. Nik. Kraškovič-evo v znesku do katere ima pravico ubogo, v Sentpeterski fari v Ljubljani rojeno dekle, ki se je letos omožilo. 6. Jak. Ant. Fancoj-evo v znesku do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. Jos. Feliks Sin ovo, v znesku . do katere imate pravico dve najbolj revni deklici ie Ljubljane. 8. II. Anton Raab-ovo v znesku . do ene polovice te ustanove ima pravico uboga in poštena vdova 86-26, 8610, 9092, 7980, 67-20, 48-30, . 231—, ljubljanskega meščana, do druge polovice pa uboga, dobro vzgojena hči ljubljanskega meščana, ki se je letos omožila. 9. Mihael Pakič-evo v znesku . . gld. 120 —, do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. 10. Jan. Krst. Kovač-evo v znesku . » 161-20, katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove - matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami zakrivili. 11. Helene Valentini-jevo v znesku » 84-—, katero je razdeliti med otroke rojene v frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. 12. Ustanovo za posle v znesku . 50 40, katero je razdelili med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Za vse te ustanove vložiti je proSnje, opremljene s potrebnimi dokazili vsaj do 28. novembra 1895 pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat dežel. stol. mesta Ljubljane, dn& 1. novembra 1895. I> u n a j s k a borza. On6 8. novembra. Sknpni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4 %...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. ve 80 mark........... 10 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... 99 gld. 95 ki. . 100 10 85 • . 100 70 . 120 60 . 98 40 . 1038 — . 384 50 . 120 75 j. 59 — . 11 79 59 10 n 70 n On* 7. novembra. 4% državne srefike I. 1854, 250 gld. . . 147 gld. — kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 169 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........198 . 76 „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 „ 40 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......142 „ 50 „ Dunarske vravnavne srečke 6% . . . . 130 „ 75 „ Dunavsko vranarno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 60 „ Posojilo goriškega mesta ....... 112 „ — „ kranjsko deželno posojilo.....99 „ 25 „ Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4£ 99 „ 10 „ Prijoritetne obveznice državne železnice. . 217 „ — . „ „ južne železnice 3% . 106 „ 25 „ n „ južne železnice 6% . 132 „ -— „ „ „ dolenjskih železnic 4% 99 „ 50 „ Kreditne srefike, 100 gld........201 gld. 50 I srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — Avstrijskega rudefiega križa srečke, 10 gld. 17 „ 50 Rudolfove sreCke, 10 gld.......23 „ — Salmove srefike, 40 gld................69 „ 50 St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ — Waldsteinove srečke, 20 gld......53 . — Ljubljanske srečke.........23 , — Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 173 . 50 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st. v. 3425 . -- Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 514 . — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 107 , 75 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — . — Montanska družba avstr. plan.....95 „ 30 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 18'2 „ — Papirnih rubljev 100 ................129 „ 60 Mt£~ Nakup ln prodaja *£B vsakovrstnih driavnlh papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanje za zgufr 3 pri irebanjlh, pri iilrebutja najmanjšega dobitka. Kilantna izvršitev naroill na boril. Menjarnična delniška družba „H EB€U B« f ollziilB it 10 Dunaj, liriahilfirstrassi 74 B. aar Pojasnila *£B v vseh gospodarskih in Inaninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh instalacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti gf naloženih (f lavnte. Izdajatelj: Dr. Ivan Janelič. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.