Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za cele lato predplafiaa 16 vid., ta pol leta 8 fld., xa četrt leta A fld., xa jedea mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: ta celo leto 13 fld., a pol leta 8 fld., it četrt leta 3 fld., sa jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (t n s e r a t e) vsprejema upravnlltvo ln ekspedlelja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice (t. il. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je ▼ SemeniSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvsemfi nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefdn-štev. 74. ^tev. 206. V Ljubljani, v soboto 9. septembra 1899. Letnik: XXVII Opolzla pota. Celovec, 5. septembra. Znan slovensk dnevnik se je pečal v jedni zadnjih številk tudi z mojo malenkostno osebo, tako vsaj povzamem iz »Slovenskega Lista«. Opisoval je Btrašno dejstvo, kako da sem baje kandidoval pri zadnji volitvi proti narodnemu stališču, ki je zmagalo s preč. g. Einspielerjem, in da se meni zdi skladišče v Sinčivesi večjega pomena, nego vse narodno gibanje. K sreči smo tukaj na Koroškem nasprotne kritike vajeni, da, veselimo se je. Vsaj se iz kritike vedno lahko učimo. Če se je kdo zmotil, mu bo poduk dobro mislečega človeka v prid in lahko je zanj hvaležen! Če se pa ni zmotil in zlobnež ga zato napade, se bo neumestne kritike tem bolj veselil, ker mu je priča nasprotnikove slabe pameti. Kdo v tem slučaji govori: dobrohotni prijatelj ali zloben nasprotnik, tega ne vem, in o tem ne bom sodil. Osebo pustim na strani in prijatelju svojemu na to polje ne bom sledil, a stvari moram vendar nekoliko pojasniti. Tukaj na Koroškem smo vsi na istem stališči in med nami ni prepira. Ta prepir je samo v domišljiji nekaterih naših prijateljev, domišljajočih si, da oni vzdržujejo slovensko narodnost na Koroškem. Da so pa včasi nastale kake diference, da so nekateri bolj živo narodni, drugi pa pričakujejo več vspeha od praktičnega dela, mar to ni naravno ? Upamo, da tako daleč ne bomo zagazili, da bi postal še razdor med ubogo peščico Slovencev, kar jih je še na Koroškem. Pri zadnjih državnozborskih volitvah samo vsled tega ni šlo vse gladko, ker so preč. gospod kanonik Einspieler tako dolgo ni mogel odločiti, da sprejme poslaništvo, in gospodje, ki so za druzega kandidata govorili, še vedeli niso, da je pre-častiti gospod kanonik med tem prevzel kandidaturo. Vsled tega so bili nekateri res nekoliko razdraženi, a zmaga kako stranke to ni bila, zato ne, ker bi nasprotni kandidat, ko bi bil kandidoval proti č. g. kanoniku, nobenega glasu ne bil dobil. Zato si bode tisti tudi pri prihodnjih volit- vah gotovo z vso močjo prizadeval, nastopiti proti »narodnemu« izvoljencu, da bo »narodna« stranka doživela še kako drugo slavno zmago. Na Kranjskem si morete privoščiti luksus, da je borno slovensko ljudstvo razdvojeno v dva sovražna tabora, nas pa sila uči jedinosti in izdajalec bi bil vsakdo, ki bi delal razdor in se ne bi hotel ukloniti sklepu večine, se ve, dokler mu to vest pripušča. Da se je s skladiščem v Sinčivesi začel kak »nov kurz«, tega tukaj še nikdo mislil ni. Skladišče ! Kaj pa je še tam doli v Podjunski dolini? Par praznih sten! Še nobenega beliča izkupili nismo, še začeli nismo, in to naj bi bil že nov kurz? Mar je zadruga na sebi kaj novega? Povsod se snujejo taki zavodi, ki jih spoznava svet kot neobhodno potrebne za narodni razvoj, in mi naj denemo roke vzkriž, ker tako hote nekateri »narodni« gospodje? Ne precenjamo našega zavoda nikakor, vsaj se bo boj še le začel, in kdo ve, kakšen bo izid, kajti taam nasproti nastopa v Velikovcu »Siidmarka« z vso silo in z mnogim denarj em! Že je otvorila nemškonarodno skladišče in lovi Slovence, 'ali naj potem mi začeto stavbo podremo ter gremo Nemcem pod okno popevat »Luna sije«. Kako neumestno je, govoriti o kakem razdoru med nami, priča dejstvo, da je preč. g. Lambert Einspieler odbornik zadruge v Sinčivesi in eden njenih največjih dobrotnikov. To tedaj ni noben nov kurz, marveč kar je nas pesimistov, smo prepričani, da je to zadnja stava, če jo izgubimo, smo bankerot! Če se komu ljubi, v tem boji zavratno nas napadati, mu to veselje privoščimo. Prebravši fenomenalno trditev, da jaz vabim ljudi na »opolzla pota«, sem postal strašansko ponosen, da pripisuje dotični list moji malenkosti toli vpliva. Ne vem, kdo je gospodu dopisniku nagnal toliko strahu? Na zborovanjih sem skoro da vedno govoril le o gospodarskih rečeh. Ali so gospodarska tla opolzla ? Da, žalibog so! Opolzlo je stališče naših kmetov, opolzlo pa tudi vse govorjenje, pri katerem ne pridemo do dejanjskega sklepa! Opolzel je ves naš položaj. V posojilnicah imamo teden za tednom priložnost opazovati mlado ponemčeno slovensko ljudstvo! Zadnji četrtek n. pr. je prišel kmečk par v celovško posojilnico. Stara dva niti nemški nista znala, gosposki sin pa odločno nobene slovenske besede več govoril ni! Mi opazujemo n. pr. pri Narodni šoli v Št. Rupertu, kako stariši silijo na nemščino, kako odločno tirjajo, naj se uče dosti nemščine, i n kako veliko otrok hodi mimo narodne šole v okuženo mesto učit se nemški. Kdor razmere pozna, mi bo pritrdil, da ima narodna šola ie zato toliko ugleda pri ljudeh, ker jo vodijo č. šolske sestre, in ker stariši vidijo lepo obnašanje šolarjev narodne šole. Vzemite zavodu sestre in šola bo prvi dan — prazna! Med sto kmeti je komaj jeden še zavedno naroden, in naroden je tudi le, dokler dobro gospodari. Kako pa naj bo naroden revež, ki ga stiskajo Nemci in nemškutarji od vseh stranij? Nemec je uradnik, nemški kupci, v nemških rokah je kmetijska družba, nemške šole, nemški učitelj, vse, vse je v nemških rokah, odkod pa bo trpin vzel pogum, da se bo postavil proti tistim, ki mu morejo več ali manj škodovati ? Se ni dolgo, kar sem sedel v Pliberku v gostilni. Pridejo tja na obed tudi davkarski možje iz uradov. Iz njihovih govorov me je presenečil stavek: »Heute hatto ich die Windischen deutsch gelehrt, wer nicht deutsch redete, den habe ich \varten lassen bis zuletzt«. Drugokrat se peljem po južni železnici. Vboga Slovenka iz Koprivne bila je kot priča poklicana k sodniji v Celovec Ker se ji je daljalo, vprašala je zraven nje sedečo gospodično: Ali že kmalu pridemo v Celovec? Kakor gad je Nemka poskočila : »Nicht Celovec, Klagenfurt, Klagenfurt, wenn's reden \vollen, reden s deutsch mit uns«. Drug slučaj: V narodno šolo Št. Rupertsko so hodili doslej otroci družine R. Stric je notar v Velikovcu — in seve Nemec in sicer najhujših jeden. Ta ljubeznivi brat in stric silil je ranjkega R. že lani, naj da svojo hčer v Velikovško liberalno šolo, a vrli oče je bil odločen: Otroci so moji, je rekel, in ne dam jih tja. Oče je umrl in gospod stric je pripomagal vdovi do nekega po- LISTEK. Slavnosti. Globoka žalost nam prešinja dušo, kedar se spomnimo očitanja, katero nam je v obraz vrgel »Slov. Narod« pred vesoljnim slovenskim svetom, da namreč mi klerikalci nismo sposobni za sodelovanje pri slavnostih in slovesnostih. Kedar se za naš narod pije, poje in spuščajo govori čez ograjo zob, takrat se moramo, po sodbi »Slov. Naroda«, mi klerikalci skriti. Vender pa se predrznemo, delovati javno. Liberalci so učili naš narod, da obstoji vsa javno delovanje v slavnostih. Slavnostni shodi, slavnostno seje, slavnostni sprevodi, slavnostni banketi in veselice, to je javno delovanje, to pomaga narodu. Narod posluša krasne in navdušujoče go- < vore, v katerih kažejo govorniki, kako majhni in v prah teptani smo Slovenci, kako si moramo pomagati sami, vzdigniti se iz lastne moči, kako nam omika in svoboda doneseta boljšo bodočnost. To narod zelo izobrazuje Narod posluša lepo petje in tudi sam prepeva pri slavnostih. To narod razveseljuje. Narod pije, to ga — no, kaj bi dalje govorili, resnica, neizpodbojna resnica je, javno delovanje, to so slavnosti. Sedaj pa smo se predrznih priti mi klerikalci s stanovsko organizacijo ljudstva. Ali potrebuje ljudstvo res še kake organizacije v času, v katerem so slavnosti tako dobro znali organizovati liberalci, to je vprašanje, in odgovor mora nas vsekako uničiti. Kaj smo s tem dosegli? Zmedli smo celo liberalcem glave. Njih listi, v katerih so se tako lepo vrstili doslej popisi raznih slavnosti, kateri so na uvodnem mestu priobčevali slavnostne govore, pišejo sedaj, da je našemu kmetu potreba organizacije, našemu obrtniku in trgovcu. Seveda ne tiste »klerikalne« organizacije, ampak čisto druge. Kakšna bodi ta, tega liberalni gospodje ne vedo. Negativni program imajo sicer že, taka ne sme biti, kakoršna je klerikalna. Pač, eno pozitivno točko imajo liberalci že. Družite se! Tako kličejo. Družite se, volite odbore in otvarjajte svoja društva z velikimi slavnostmi. Predsednik z odborom in otvoritelna slavnost, to je organizacija. Odbor si mora dobiti potem vsekako še primeren lokal, to je pa potem vse. Tako nas torej liberalci uče, kaj je prava organizacija. Brez slavnosti tudi ta ne sme biti. In ker po trditvi liberalcev mi klerikalci za slavnosti nismo, ergo nismo za organizacijo. Tako so tolažijo liberalci. Mi jim privoščimo to tolažbo, saj vemo;* da bi naš narod, ko bi ga moglo rešiti slavnosti, moral biti že davno srečen. sestva — a za drago ceno: njeni otroci ne smejo več k šolskim sestram v narodno šolo! In v revščini prodala je mati duše svojih otrok. To nektera dejstva ! Idi k našemu kmetu in govori mu samo o narodnosti! Narodna zavest mora imeti prave podlage, brez teh ne obstoji: te podlage so pa krščansko prepričanje in zdravo narodno gospodarstvo! Ali naj iz zgodovine dokažemo dejstvo, da so se ravno liberalno-narodne stranke družile s tujci proti lastnim rodnim bratom? Zato smo prepričani, da le tisti dela resnično za naš narod, kdor pomaga v njem vzdržati vero krščansko in kdor sodeluje pri gospodarskem razvoju našega ljudstva. Obžalujemo ljudi, ki tega ne sprevidijo, a ne napadamo in ne obrekujemo jih. Vsakdo ima svoje misli, in dobro da jih ima, to pa želimo, da nas lastni rojaki ne bi napadali v trenutku, ko ne vemo še, kakšna bode bodočnost. Naš program je jasen: Kakor se je prvotno iz kmečkega jedra razvila trgovina in obrt in kakor je v teku mnogih let le kmečko polje napolnilo blagajne tujcev bogatinov, tako hočemo iz dna začenši zidati novo dobo: združiti kmečki kapital, izrediti iz njega narodno obrt in trgovino, združiti morebiti ves narod v veliko zvezo. Tale zveza pa bo nosila na praporu svojem besede: »Za Boga in ljudstvo«, in ne bode nikakor nasprotna slovenskim narodnim idejalom, marveč s tem si zgradimo jedino pravo in trpežno podlago za pravo narodno delo. Tako je naše stališče. Stališče samo narodnih gospodov je morebiti drugo. Baš je minolo le par tednov, kar je bil neki velezaslužen mlad koroški župnik pri Lloydu v Ljubljani Gostje so ga začeli zbadati: »bogoslovček«. Dotični iskreni narodnjak jim je nato razložil, da ima priložnost občevati z najodločnejšimi nemškimi narodovci, a da ga ti še niso žalili, toliko dostojnosti da znajo! Razvnel se je še govor in konečno je rekel neki gospod: Mi stojimo na »pagansko-na-rodnem stališču«! Pri ti meji se seveda poslovimo, in sodelovanje s tisto gospodo, ki stoji na istem stališču, kakor gostje pri Lloydu, bo vedno težavniše, da kmalu nemogoče. K sreči pa ona gospoda našemu ubogemu narodu ni tako neobhodno potrebna, da bi brez nje živeti ne mogel. Storilo se je v Slovencih že do sedaj marsikaj brez nje in tem ljubeznjivejša ko bo v bodoče, tem manj jo bomo vprašali za njene svete. Val. Podgorc. Politični pregled. V Ljubljani, 9. septembra. „Novi načrti" Thunove vlade. Malone redno vsak teden objavi kak časopis nove ali najnovejše načrte, po katerih bo baje skušala Thu-nova vlada rešiti sedanjo avstrijsko krizo. Tokrat je zopet list »Mor. Orlice«, ki meni, da je s svojimi odkritji v nekem dopisu iz Prage pogodila pravo pot, ki jo namerava nastopiti v najbližnjem času naša osrednja vlada. Grof Thun ima po poročilu tega lista pripravljene nove predloge nasproti nemški opoziciji. Najprej bodo odpravljene jezikovne naredbe, potem se zakonitim potom uravna jezikovno vprašanje in konečno nadalje razvijo politične razmere. Podrobnosti o teh najnovejših načrtih list ne razodene, pač pa takoj pripomni, kako stališče bi zavzela češka delegacija nasproti tem predlogom. Glede prve točke pravi »Mor. Orlice«, da bi čehi na same obljube ničesar ne mogli dati in bi toraj morali zahtevati, da se odprava jezikovnih naredeb izvrši vsaj istodobno s preosnovo jezikovnega vprašanja. Z ozirom na drugi vladin predlog je list mnenja, da Cehom ni ravno mnogo do sedanje oblike jezikovnih pravic, vsekako bi pa zahtevali, da se ohrani načelo popolne jednakopravnosti. V tretjo točko vladnega programa se praški dopisnik tega glasila moravske narodne stranke sploh ne spušča. — Seveda so tudi ti najnovejši načrti le sama ugibanja, ker pozitivnega nihče nič ne ve, ker se dosedaj niti vlada ni odločila niti za to in ne za ono. Cesarska naredba o prepisnifi pristojbinah stopi v veljavo s 6. oktobrom letošnjega leta. V četrtek je namreč objavil dunS^ski nared-beni list omenjeno cesarsko naredbo z dne 16. t. m., iz katere je razvidno, da stopi v veljavo še le 45. dan po objavljenju. Pri prepisninah v slučajih smrti, ki so se ali se bodo dogodili pred tt. oktobrom, ta naredba ne pride v poštev. Posl. Hochenburger in nemški radikalni. Omenjali smo že zadnjega dr. Hochenbur-gerjevega govora na njegovem volilskem shodu v Gradcu, kjer je mej drugim z ostrimi besedami obsodil rogovilienje nemško-radikalnih elementov na severnem Češkem in izjavil, da ne mara hoditi s takimi ljudmi. Toda od tega ni še preteklo teden dnij in imenovani nemški poslanec že popravlja. Zbal se je nemških radikalcev, ki že davno preže na njegov poslaniški mandat, ter iz strahu pred njimi pooblastil uredništvo graškega »Tagblatta« za izjavo, da z izrazom »destruktivni elementi na Češkem« ni mislil ne na Schonerer-jevce, ne na voditelje te stranke, marveč je meril s tem le na gotove, v dobi nemške »Gemein-bttrgschaft« obsodbe vredne dogodke na volilskih shodih v Žatecu in Litomericah. — Nemški bojevnik se toraj umika na ljubo svojim volilcem, ki so po dr. Derschatti odločno zahtevali, naj se poslanec pridruži Schonererjancem. Čudno je pa pri teh možeh to, da je pomagala že ta dvojljiva izjava in da so sedaj njegovi nemško-radikalni volilci že za trdno prepričani, da se bo njih mož pridružil najbrezobzirneji obstrukciji proti volitvam v delegacijo. Morda se ne motijo, saj jim je dobro znano, da imajo v svoji sredi vse polno brez-značaj neže v. Ratkralj Milan bode moral na vse zadnje res pobrati svoja šila in kopita ter ostaviti svojo preljubo Srbijo. K temu mu bode največ pripomoglo njegovo sovraštvo do Rusije. Ker sovraži Rusijo, mora seveda sovražiti tudi Črnogoro, in to je tudi pokazal na izvanredno lep način. Najboljši obmejni srbski polk, ki je bil sestavljen skoro izključno iz Črnogorcev, kateri so si v teku let napravili ob meji svoje domove, je dal razpustiti ; govori se, da bode pognal celo vse te na-selnike nazaj v Črnogoro. V očigled takemu postopanju se piše »Nov. Vremji« iz ruskih uradnih krogov: »S stališča, da se mora ohraniti red na Balkanu, so dogodki, ki se pripravljajo v Bel-gradu, jako nepovoljni. Preki sod in njegove posledice bi izčrpale potrpežljivost srbskega naroda in stvari bi se v Srbiji jako žalostno obrnile. Da' se izogne tem posledicam, se mora izposlovati odstranjen je Milana iz Srbije za vsako ceno. Srbska vlada bi dobro storila, če bi ga sama odstranila, da prepreči vmešavanje držav, ki so interesovane pri ohranitvi balkanskega miru.« — Skoro iste misli izražajo že tudi dunajski listi, kar dokazuje, da sta Avstrija in Rusija jedini glede Srbije. Dreyfusova pravda. Vedno bolj se približuje čas, ko bo Francija »rešena" sedanje krize in dovršena dolgotrajna revizija Dreyfusove pravde. Dreyfus bo obsojen ali pa oproščen; ali se zgodi prvo ali poslednje, danes še nihče ne ve. Znano je le to, da vlada simpatizuje z Dreyfusovci in da bo po svojih močeh skrbela za njegovo osvoboditev. V sredo je bilo zaključeno zaslišavanje prič in je pričel s svojim govorom vladni zastopnik major Carriere, ki je po dveurnem govoru prišel do zaključka, da je Dreyfus res kriv, da je bila prvotna obsodba res pravilna in da je treba proti Dreyfusu vporabiti člen 76 kaz. zak., ki določa smrtno kazen ali pa v mileji obliki pregnanstvo na vražji otok. Ta izjava vladnega komisarja je napravila na razne elemente različen vtis. Zagovornika pravita, da Carriere ni dosegel zaželjenega vspeha. Pravita, da je dokazal Dreyfusovo nedolžnost. Tej izjavi se je pa še pridružilo drugo neljubo dejstvo. Sch\varzkoppen in Panizzardi ne bota zaslišana niti v Rennesu in niti doma. Kaj bo pač sedaj počel Labori, ki je izjavil, da je nekako odvisna cela razsodba od izpovedi teh dveh mož. — Včerajšnji in današnji dan porabita zagovornika za svoja govora. Prvi je govoril De-mange, za njim Labori, v ponedeljek pa razglasi sodni dvor konečno sodbo. Židje seveda ne bodo mirovali, ako bi bil Dreyfus res obsojen. Že sedaj govore, da bodo odločno zahtevali nove revizije. Poučeni krogi pričakujejo demonstracij v obeh slučajih; Francija toraj še ne bo »rešena«, česar noben trezen politik od izida sedanje pravde ne pričakuje. Častniki, ki so bili pozvani kot priče v Rennes, so vsled povelja vojnega ministra odpotovali takoj po zaključenju zaslišanja prič. Slavnost slovenskih gasilcev. (Izvirno poročilo.) Včeraj je v Ljubljani prvikrat nastopilo slovensko gasilstvo kot del slovenske organizacije. Ob tem dejstvu vzradostila se je vsa slovenska Ljubljana in skoro raz vsake hiše vihrale so tro-bojnice v pozdrav slovenskim gasilnim četam. Videlo se je, da prav nič ne pogrešamo nemških hajlajočih ognjegascev, katere je mislila letos v Ljubljano poslati na »Feuer\vehrtag«» Avstrijska gasilna zveza«, katera je pa opustila svojo namero, ker jo je unervozila odprava nemškega poveljevanja pri gasilnem društvu ljubljanskem. Da bi se o tej priliki otvarjal »Gasilni Dom« in ne novo luksurijozno podjetje mestne občine, ki kaže že sedaj precej svoje nepraktičnosii, bilo bi veselje še splošnejše in udeležba še večja. Kakor vse slavnosti zadnji čas, bila je tudi včerajšnja slavnost krepek izraz vzajemnosti slovanske. Bratska naroda hrvatski in češki prišla sta po svojih zastopnikih »na pomoč« slovenskim gasilcem, ki so s svojim energičnim nastopom proti zvezi »avstrijskih gasilnih društev« pokazali na potrebo organizacije slovanskega gasilstva in ločitve od Nemcev, katerim je pri ognjegastvu glavna stvar nemška komanda. Češka deputacija zveze čeških gasilnih društev, v kateri so bili načelnik zveze g. Matej M a y e r iz Horaždovic in iz Prage in Nachoda gg. II ii b š in Seidl ter deputacija Hrvatov (gasilna društva iz Zagreba, Karlove a, Trsat-Sušaka in Velike Gorice) so prišli že v četrtek ter so bili na kolodvoru srčno vsprejeti. Slovanski gostje so se zahvaljevali, povdarjajoč, da ne sme preiti nobena prilika, da bi si slovanska plemena ne dokazovala skupnosti svoje. V četrtek ob 5. uri popoludne se je slavnost pričela z zborom »Zveze kranjskih gasilnih društev« v veliki dvorani »Mestnega Doma«. Zveza je na tem zboru premenila nekaj točk svojih pravil ter sklenila na predlog g. Ivana Daksa, da se društveno glasilo »Gasilec« tiska sedaj samo v slovenščini. G. Daks je povdarjal, da je nemških gasilnih društev na Kranjskem pač tako neznatno število, da se »Zveza« prav lahko oprosti stroškov za nemški del »Gasilčev« in za prevode nemškega dela. Na zboru »Zveze« se govori samoslovensko, zakaj bi tudi društveno glasilo ne bilo samoslovensko ? Tajnik »Zveze« gosp. T r o š t stavil je posredovalni predlog, naj se naznanila nemšiiih ognjegasnih društev tiskajo v nemščini brez prevoda, potem je pa še načelnik »Zveze« g. Doberlet z veliko vnemo omenil velik dobiček nemških inseratov, a zmagal je predlog g. Daksa. G. Achtschina izvolil je zbor častnim članom zveze. Predlog, da bi se društveniki zavarovali, je pal. G. D a k s je povdarjal, da bi za to moral plačati vsak član 1 gld. 60 kr., člani pa že toliko brezplačnega dela za človeštvo narede, da bi moralo zavarovanje biti v delokrogu dežele in občine. Tudi asekurance bi napram gasilcem morale biti cenejše, ker gasilstvo deluje v njihov prid. Zbor je z navdušenimi klici pozdravil navzoče češke in hrvatske odposlance ter zaklical cesarju »Slava !« Zvečer je na tisoče občinstva spremljalo sijajno bakljado ognjegascev in mirozov novomeške godbe po ljubljanskih ulicah. Pred županovim stanovanjem so zapeli pevci »Jaz sem Slovan!« in »Slovenski svet«, potem so se pa šli zahvaljevat g. Doberlet u, najbrže zato, ker je na-sprotstvo proti slovenskemu poveljevanju tako konsekventno nadaljeval. Slovenski pevci so pod vodstvom g. Beniška peli pred stanovanjem g. Doberleta »Slovanski brod«. Po serenadi je bil sestanek pri Ferlincu, kjer je svirala novomeška godba ter so se prepevale slovenske pesmi. Oglasili so se tudi govorniki. G. Doberlet pozdravil je Čehe in Hrvate. V imenu Čehov se je zahvaljeval g. M a y e r iz Horaždovic in kazal na potrebo, da se združijo slovanska gasilna društva v Avstriji v svojo zvezo, g. A b s a c, načelnik gasilnega društva v Karlovcu, se je zahvaljeval imenom Hrvatov in napil domovini. Govorili so še gg. T r o š t, Murnik m Nolli. Včeraj pa so gasilci za nekaj ur sosebno oživeli Ljubljano. Od vseh strani so prihajale ognje-gasne čete z godbami in vihrajočimi zastavami. Priloga QQ6. štev. »Slovenca" dn6 9. septembra 1899. Tisoč dve sto inSest slovenskih ognje-gascev se je včeraj zbralo v Ljubljani. Pač lepo število z ozirom na to, da se je slavnost pre-hlastno uprizorila in da bi pripravljalni odbor vsekako moral imeti več časa na razpolago, ako bi hotel računati Se na večjo udeležbo. Zastopana je bila samo Kranjska. Izvenkranjski Slovenci so ostali doma. Tudi zveze slovenskih spodještajer-skih gasilcev, ki so organizovani po češkem vzorcu, ni bilo. Slavnostni sprevod je bil impo-zanten. Na čelu sprevoda so se vozili na okrale-nih kolesih kolesarji ..Ilirije", za njimi je godla novomeška godba, potem so pa sledila ognjegasna društva na čelu jim oddelek ljubljanskega ognj. društva, odbor ,Zveze1 kranjskih ognj. in najstarše društvo iz Krškega, ki ima doma menda še vedno nemško poveljevanje, v Ljubljani je pa poveljevalo slovenski. V sprevodu so poleg novomeške godbe svirale godbe iz Kranja, Radovljice, Litije in Domžal. Za ognjegasci je korakalo okolu 40 ljubljanskih .Sokolov1, za dekleti v narodni noši pa ljubljanska slovenska pevska društva in ,Zvon' iz Smartna pri Litiji, zidarsko in tesarsko društvo, društvo delovodij. Zastav se je vilo v sprevodu petnajst. Vseh ognjegasnih društev je bilo 61. Z nemškim poveljevanjem se je odlikovala samo Vrhnika. Prostor pred »Mestnim Domom« na Cesarja Jožefa trgu je bil ves okrašen z mlaji, venci, grbi in zastavami. Društva so se tu postavila v polu-krog, da prisostvujejo sv. maši, katero je bral č. g. mestni župnik kanonik E r k e r ob asistenci. Med sv. mašo igrala je novomeška godba, raz grada pa je glavne dele sv. daritve spremljal grom topov. Pri sv. maši je bil navzočen občinski svet, zastopniki deželne vlade, dež. odbora, domačega pešpolka štev. 17, dež. sodišča, finančnega ravnateljstva, žendarmerije, mestnega stavbinskega urada in zastopniki časopisja. Po sveti maši se je blagoslovilo gasilno orodje in »Mestni Dom«. V veliki dvorani je potem župan Hribar izročil »Mestni Dom» svojemu namenu ter izročil načelniku ljubljanskih gasilcev g. Š t r i c e 1 j u , ljubljanskemu gasilnemu društvu namenjene prostore, rekoč, da se s tem spolnuje davna želja gasilcev. Že 25 let — rekel je gospod župan — deluje prostovoljno gasilno društvo brezplačno pri požarno policijskem delu ter s tem prihrani mestni občini ogromnih žrtev. Doslej je društvu manjkalo shrambe za orodje. Ob društveni 251etnici je mestni zastop prišel do prepričanja, da so želje gasilcev po shrambi utemeljene. Prišel je pa potres in po potresu je prišel občinski svet do prepričanja, da skromni načrt, katerega je predložilo gasilno društvo, ne zadošča, in pričel se je pečati z zadevo, da zgradi poslopje, ki bi bilo v okras mesta. V »M. Domu« bo še prostora za shrambe mestne elektrike in vodova. Za jeden del redarjev in gasilcev so tu pripravljena stanovanja, uredila se bode rešilna soba, velika dvorana pa bode zbirališče ljubljanskih društev, ki tacega zbirališča potrebujejo, ter bode služila za prosto-narodna predavanja. Gospod župan zahvaljuje se vsem, ki so sodelovali, ter zaključuje z besedami: »Božji blagoslov počivaj nad tem domom!« Načelnik g. Š t r i c e 1 j prevzame v imenu ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva določene prostore ter pravi, da bode sedaj mogoče razviti pravo organizacijo ljubljanskega gasilstva, kateremu bode sedaj ložje še hitrejše priti na pomoč. Župan se konečno obrne proti okrašenemu kipu cesarjevemu, kateremu zakliče zbor trikrat »Slava!«, pevsko društvo »Slavec« pa zapoje »Molitev!« Sledilo je pogoščenje gostov ter ogledovanje prostorov. Več o stavbi, ki velja okolu 150.000 goldinarjev, spregovorimo v ponedeljski številki. Z defilovanjem navzočih društev končana je bila dopoludnevna slavnost. Vsled veliko množice gostov vršiti so se morali obedi po raznih gostilnah, mej drugim pri Ferlincu, Lloydu, Hafnerju, Virantu. Tu so povsod svirale godbe. V Ferlinčevem salonu se je ob 1. uri popoludne pričel banket, h kateremu so bili povabljeni zastopniki dež. odbora, zastopniki raznih društev, mestni stavbeni urad in zastopniki časopisja. Vrsto napitnic je otvoril gosp. načelnik Š t r i c e 1 j, kličoč slavo cesarju, ki vedno z da- režljivo roko daje podpore gasilnim društvom. G. Doberlet je pozdravljal Čehe in drage sosede in prijatelje Hrvate ter se zahvaljeval mestnemu županu. G. župan Hribar je omenjal, da je zveza avstrijskih gasilnih društev dejala, da Ljubljane ne smatra vredne, da bi v njej zborovala. Slavnost pa smo tudi brez nje sijajno opravili. Obžaluje, da je g. Doberlet odstopil. Za to žrtev pa imamg slovensko poveljevanje. Češki pozdravlja Čehe in hrvatski Hrvate. G. S e i d 1 iz Nachoda zagotavlja Slovence vednih simpatij češkega naroda. Govori za združenje slovanskih gasilcev. Napija ideji velike Slavije. G. A b s a c iz Karlovca omenjal je, kako bo radostno o Velikem Šmarnu Hrvatje mej seboj sprejeli Slovence-delavce. Ne da se to opisati, samo srcem se da čutiti. Svoj govor završi s klicem slovenskega pesnika »Bratje v kolo se vstopimo ... in pri Bogu prisezimo ljubav bratsko si na vekomaj!« Župan Hribar napil je g. Doberletu, g. Kolarič iz Zagreba bratski slogi, g. Gašparovič iz Karlovca navduševal je k skupnosti, g. T r o š t deželnemu odboru, za kar se je zahvalil g. M u r n i k. Brzojavno so slavnost pozdravili: Češki ognjegasci iz Pfelouci, v Plavsku, Roudmce, Hasička župa Klatovska, Prelouska Jindr llradec. Hrvatski ognjegasci so poslali pozdrave iz Samobora, Po-žege, Karlovca, D|akovega, Valpo, Reke, Velike Gorice, Krapine, Belovarja. Slovenski pozdravi so prišli od dež. glavarja De te le, dalje iz Bleda, Metlike, Črnomlja, Delnic, iz Huma in Hardeka Toplic. Pozdrav je poslal tudi »Deutscher Landes-feuervvehrverband fiir Miihren« in sin gospoda Doberleta iz Opatije »Gut Ileil !« Izborno vaje ljubljanskih ognjegascev na Vodnikovem trgu ogledalo Bije nebrojno občinstva. Zadnja točka slavnosti bila je veselica pri Koz lerju, kamor so prikorakali ognjegasci s svojimi godbami. Ondi jih je pozdravljal napis: »In bodi dan in bodi noč, ko rog nas kliče na pomoč*. Pri veselici je v glavnem paviljonu godla kranjska godba pod veščim vodstvom g. Skrivaneka, pa tudi ostale godbe in pevci niso zaostali. Tako mnogovrsten vspored bil je za Ljubljano nekaj nenavadnega. Ljubljansko ognjegasno društvo si lahko laska, da mu je tudi ta točka slavnosti vspela kar najsijajnejše, vsestranske simpatije, ki so ga spremljale pri včerajšnji slavnosti, pa naj si vestno ohranja: »Kjer treba pomoči prinašajte, Ak kdo trpi ne vprašajte !« Tedenski koledar. Nedelja, 10. septembra: 16. pobink. Ime Marije; evang.: Jezus ozdravi vodeničnega,—Ponedeljek, 11. septembra : Prot in Ilijacint, mm. — Torek, 12. septembra: Pelagij m.— Sreda, 13. septembra: Sedem spečih mučencev. — četrtek, 14. septembra: Povišanje sv. Križa. — Petek, 15. septembra: Nikomed m. — Sobota, 16. septembra: Kornelij in Ciprijan mm. Solnce izide 15. septembra ob 5. uri 44 minut, zaide pa ob 6. uri 6 minut. — Lunin spremi n: Prvi krajec 12. septembra ob 7. uri 47 m. zvečer. — Musica saera v nedeljo, 10. septembra: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »Salve Regina« zložil G. E. Stehle, graduale M. Brosig, ofertorij dr. Fr. \Vitt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: »Missa tertia« v F dur zložil M. Ilaller op. 7, gra duale »Benedicta et venerabilis« zl. A. Foerster, otertorij »Ave Maria« zl. A. Nedved. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. septembra. (Jubilej škofa dr. Mahniča.) Včeraj na praznik M. B. je obhajal na Krku premil. škof Mahnič 251etnico mašništva. Srčno častitamo presvetlemu vladiki, želeč, da bi še mnogo let tako neustrašeno in navdušeno deloval za krščanske vzore, kakor je deloval doslej pri nas in v novi domovini. Kako upravičene so bile njegove težnje, ko je še bival v Gorici, kažejo na Goriškem žalostne zgodbe zadnjih dni. Te zgodbe so prava satisfak-cija za vse, kar je Mahnič pretrpel na Goriškem od bratov ne le po krvi, ampak tudi po znanju. Da pa se tudi na Krku z isto odločnostjo bori za resnico in pravico, to priznava sam Mahniču toli sovražni »Slovanski Svet«. Ta list ne more utajiti, da škof Mahnič na Krku brani uprav slovansko liturgijo, in ker vedno zloben in katoliško cerkev dosledno nad vse sovražeč noče priznati, da je kdaj lažnjivo klevetal dr. Mahniča, pravi, da škof Mahnič zdaj dela pokoro. Bedasta trditev! Kakor da ne bi škol Mahnič na samotnem Krku mogel zatirati slovanske liturgije, ko bi jo bil res zatiral v slovenski domovini! Če toraj sami morate priznati, da kot škof na Krku, kjer imajo Italijani premoč, brani slovansko liturgijo, priznajte tudi, da ste lagali in klevetali, ko ste ga v domovini slikali za »črnega latinizatorja« in »zakletega sovražnika« slovanstva. Bog živi škofa Mahniča, ki je pokazal, da je katoliški mož vzor značajnega moštva ! (Umrl) je včeraj opoludne po daljši bolezni č. g. Frančišek Petrovčič, župnik na Trati nad Poljanami. Bil je rojen dne 25. sušca 1847, poBvečen 1. 1870. Pogreb bo v ponedeljek ob 9. uri dop. Vzorni duhovnik, ki je mnogo let vzgledno opravljal dvojno službo v paBtirstvu, naj počiva v miru! (Vabilo.) Se jedenkrat opozarjamo gg. akademike in abiturijente na znanstveni sestanek kršč. mislečega akad. dijaštva. Dostop k predavanjem imajo vsi akademiki brez razlike. Pravico debate se vdeleževati ima vsakdo. Zvečer je pa komerz, ki bo prijateljsk sestanek kršč. socijalcev in imajo zato dostop le somišljeniki. Pričakujemo obilne udeležbe, ker je sestanek znanstven in ne političen. (Osebne vesti.) Za okr. zdravnika v Cerknici je imenovan dr. Jos. Cerveny, obč. zdravnik na Češkem. — Glavni učitelj na tuk. učiteljišču Anton černivec je povišan v osmi činovni razred. (Ruski kurs.) Prihodnji mesec se bode odprl brezplačni kurs ruskega jezika po dve uri na teden. Gospodje, kateri se ga žele udeležiti, naj se blagovolijo pravočasno vpisati v gospoda Schsventnerja knjigarni. (Porotne obravnave v Ljubljani.) V sredo je stal pred porotniki 251etni oženjeni posestnik Ivan Avsenik iz Zgoš v radovljiškem okraju, obtožen, da je 13. septembra 1.1. Miho Kopača tako udaril v obraz, da je ta vsled dobljene poškodbe notranje kosti in prerezane žile takoj umrl. Avsenik je radi tega že lani stal pred porotniki, ki so ga pa oprostili, ker je priča njegovega dejanja bil samo Matija Kolman, kateremu pa porotniki niso zaupali. Avsenik je bil pa tako nepreviden, da je pozneje svoje dejanje zaupal Petru Burniku in Iv. Goričniku, ki sta v sredo pričala proti njemu. Dobil je 4 leta težke ječe, poostrene z jednim postom in trdim ležiščem v temni celici dne 13. sept. vsacega kazenskega leta. — V četrtek je bil 45 letni bivši poštar v Senožečah J. K rake r. Poneveril je tekom let 8823 gld. 71 kr. Svoje dejanje je obstal ter se izgovarjal, da sta ga v nesrečo zavedla slaba plača in bolezen. De-fravdoval je denarne pošiljatve senožeških trgovcev in odpiral pisma trgovcev, s katerimi so bili v zvezi. Pisma je uničeval, ali pa jih primerno tako spretno »popravljal«, da dolgo vrsto let ni prišlo njegovo delovanje na dan. Pri obravnavi, ki je trajala ves dan, se je ves čas krčevito jokal. Bil je oproščen. (Vzgojevališče za deklic?) [internat) čč. šolskih sester v »Narodni šoli« družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim starišem. V hiši je trirazredna ljudska šola ; v njej se posebno goje ženska ročna dela. Šolsko leto sc začne dne 16. vinotoka t. 1. Oglasila naj se blagovolijo vposlati do konca me-1 seca kimovca čč. šolskim sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Novi zvonovi.) V Samassovi livarni so bili v četrtek posvečeni novi zvonovi: jeden (293 kg) za kapelo sv. Katarine v Brestači v Slavoniji, jeden (64 kg) za podružnico sv. Marije Magdalene župnije Lozice, trije (741, 423 in 221 kg) za župno cerkev sv. Janeza v Zlobinu na Hrvaškem, jeden (875s kg) za župno cerkev sv. Lenarta v Sostrem. — Poleg tega bo bili izgotovljeni še naslednji zvonovi: jeden za Liešče na Hrvaškem, jeden za Ncvesinje v Hercegovini, trije za župnijo Kotlje, jeden za župnijo sv. Nikolaja na Dravi, dva za župnijo Rubland, vse na Koroškem, jeden za be- nediktinsko opatijo sv. Lamberta na Štajerskem in jeden za Vručiee v Bosni. (Zvonovi), katere odpošlje te dni Samassova livarna, so vredni, da spregovorim o njih. Eno večje zvonilo je za Železnike, namreč C, e, g, a ali 1, 3, 5, 6. Drugo za Gross ■ Wilfersdorf pri Furstenfeidu na Štajarskem se glasi as, b, o, es ali 1, 2, 3, 5. Oboje je bilo v moji navzočnosti preskušano in lahko rečem, da je zvonilo popolnoma čisto vglašeno. Posebno zanimivo pa je, da so se cerkvena predstojništva vendar enkrat odločila za mešano, melodično harmonično zvonilo. Oboje zvonilo je tako; ima namreč trizvok 1, 3, 5, mesto oktave pa ima prvo seksto, drugo sekundo v melodične namene. Prvo tvori zraven trizvoka tudi lahko sekstakord 1, 3, 6 ; drugo pa čisto melodijo 1, 2 3 Več varijacij ima drugo, n. pr. 1 5 3 2, 1 3 2 5, 1 5 2 3 itd. Dobro bi pač bilo, da se cerkvena predstojništva tudi v zadevi zvonov obračajo za svet na preč. kn. šk. ordinarijat ali na umetnostno društvo, kjer do-bodo gotovo zanesljivega. Ljubši mi je lepa dispozicija in manjši zvonovi, nego debeli glasovi, pa večno ista dolgočasna dispozicija 1358. P. H. Sattner. („Naša straža".) Mesto uradnega sluge išče pošten mož, 28 let star, oženjen, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Sprejme tudi kak drug primeren posel. Doslej je bil krojač. (Cesar v Celovcu.) Povodom bivanja v Celovcu bo stanoval cesar v deželnem dvorcu, koder bodo pripravljene v prvem nadstropju štiri večje sobe. Nadvojvoda Franc Ferdinand bo bival v palači barona Helldorfla v Gospodski ulici. (»Siidmarkovci« v Celju.) Včeraj smo pričakovali groznih vesti iz .nemškega' Celja. Bojevito nemškonacijonalno časopisje napovedovalo je občni zbor .Siidmarcke' za dan 8. avg. v Celje s takimi migljaji, da smo pričakovali romanja vseh avstrijskih Bismarckovcev v Celje. ,Narodni Dem' v Celju pa danes še stoji in od včerajšnje ,Siid-marekine' slave v Celju ni ostalo druzega, nego veliki — fiasko celjskih Germanov. Množic nemških bratov ni bilo v Celje. Nič ni pomagalo, da je celjski magistrat nakupil za 300 gld. frankfur-tarskih cunj ter jih razdelil po Celju in da je sam županov zet dr. Negri kupil za 60 gld. frankfur-taric, da se s tem maščuje nad Slovenci, ker je dobil oni dan radi njih 3 dni zapora. Pričakovanih nemških buršev ni bilo. Vseh dijakov je bilo kakih — dvanajst. Vojaštvo, ki je bilo pripravljeno, torej ni imelo nobenega dela. Brez tuje pomoči Celjanom ne vskipi kri. Za v četrtek zvečer je bil naznanjen obhod po mestu, pa je bil radi pičle udeležbe gostov odpovedan. Iz Ljubljane so prišli: dr. Eger, dr. Binder in uradnik tobačne tovarne Elsner. Največ gostov je prišlo iz Laškega Trga (50.) O celjskem nemštvu se je Vaš poročevalec prepričal pri "VVallandovi trgovini. Ondi so obešali frankfurtarice, ,Oberaranžerl pri tem delu pa je v jednomer klical slovenski: ,Porini jo bolj vun 1' Na magistratu je v sredi poslopja vihrala frankfurtarica, spodaj pa najnovejše mestne barve rumene modre, ki so doslej bile barve celjskih grofov. Celjski Velenemci so spremenili tudi celjski grb, ki je imel doslej tri zlate zvezde. Odslej so zvezde v frankfurtarskih barvah. Včeraj zvečer so hajlovci letali po Celju z balončki v nemških barvah. Drenja ni bilo nobenega. Pred spomenikom cesarja Jožefa je pela gruča otrok in nemških babnic ,Die Wacht am Rhein'. Z frankfurtskimi balončki je bil razsvetljen tudi hotel Stadt Wien. Policaj Kunst je aretoval hišnika ,Narodnega Doma', ker se mu ni takoj ognil izpred hiše in se na njegovo povelje ni hotel podati v .Narodni Dom', katerega je imel nalogo zunaj stražiti. Opazil sem še, da mnogi Slovenci v Celju stanujejo pri najbolj zagrizenih nasprotnikih, kjer so tudi na hrani. Ali ni pota, da bi odpravili take podpore celjskim Nemcem. Živila energičnost! Čul sem tudi, da je okrožno sodišče pričelo proti dr. S e r n e c u in dr. Dečku preiskavo radi javne nasilnosti. (Štajerske novice.) Na gimnaziji v Mariboru se začne šolsko leto s slovesno sv. mašo dne 18. t. m. — Zaupni shod kršč. socijalcev se vrši dne 14. t. m. v Mariboru v dvorani »Hotel Wien«; začetek ob 10. uri dop. — Planinsko kočo na Boču otvorijo dne 17. t. m. — V Celju je bil v torek pred porotniki zobotehnik Herman Peters, zatožen, da je za časa svojega službovanja pri dr. Rieblu tega ogoljufal za 4000 gld. Porotniki so ga soglasno oprostili. — Jutri bode na shodu pri SlaperniKu poleg Vitanja poročal drž. poslaneo 2ičkar; govorili bodo še drugi govorniki. (Duhovniške premembe r ljubljanski škofiji.) Župnija Ihan je podeljena č. g. Frančišku Mekinou, valetudinariju v Ljubljani; župnija Kodana pa Č. g. Janezu Hladniku, kuratu na Gočah. — Premeščeni bočč. gg.: Ivan D o 1 i n a r iz Starega Trga pri Ložu v Št. Ru-pert; Frančišek Juvan iz Logatca v'Stari Trg pri Ložu; Valentin Remškar z Jesenic v Logatec; Tomaž Rožnik iz Mengša na Jesenice, Frančišek Fik iz Komende v Mengeš; Jos ip Benko vič iz kn. šk. Alojzije-višča v Komendo; dr. Mihael Opeka iz Moravč kot prefekt v Alojziievišče; Peter Koprive c iz Radeč pri Zidanem mostu v Moravče; Josip Brešar iz škofje Loke v Ribnico; Viljem Mlejnikz Blok kot ekspozit v Matenjo vas pri Slavini; A. J a r e c iz Metlike v Gorje. — Na novo so nameščeni čč. gg. Luka Arh kot kapelan v Ljubnem; Jernej Perja tel kot kapelan na Blokah ; Frančišek P e n g o v kot kapelan v Cerknici; Ivan Uro vat kot kapelan v Metliki; Jakob Žust kot kapelan v Radečah pri Zidanem mostu ; Frančišek \Vatzl kot kapiteljski I vikar v Novem mestu. (Poročil) se je danes gospod Andrej Ga-bršček, lastnik »Goriške Tiskarne« v Gorici, z gdč. Ivanko Jarnik v Ptuju v cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju. (Obrtniški shod v Ljubljani) bode jutri ob deseti uri dopoludne na Virantovem vrtu. Na dnevnem redu je: »Razgovor in volitev dveh zaupnih mož in dveh namestnikov v davčno komisijo obrt-nijske dohodarine.« (Občni zbor katoliškega političnega društva za kamniški okraj) ne bo — kakor sta »Slovenec« in »Domoljub« po zmoti poročala — 17. oktobra, ampak takoj prihodnjo nedeljo, t. j. 1 7. s e p -tembra. (Stoletnica rojstva BI. Potočnika.) „Narodna čitalnica" v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v proslavo tega dne 16. in 17. dne septembra veliko slavnost pod pokroviteljstvom gospe Josipine Belčeve. Natančneji vspored objavimo pozneje. (Hrvatska gimnazija v Pazinu.) Kakor poroča »Hrvatska Domovina«, se je za prvi razred hrvatske gimnazije v Pazinu doslej oglasilo že 50 učencev in se jih utegne oglasiti še do 20. Ko bi otvorjenje gimnazi|e ne bilo tako kasno objavljeno, oglasilo bi se bilo do 80 učencev; mnogi stariši so vpisali svoje sinove na gimnazijah v Senju in na Sušaku. Število oglašenih dijakov priča, da je bila gimnazija potrebna. Za italijansko gimnazijo v Pazinu se je doslej oglasilo šele 20 dijakov. (Menottl Garibaldi v Trstu.) Italijanski listi v Trstu na dolgo in široko opisujejo ovacije, katere iredentovci prirejajo sinu znanega Garibaldija. Vozil se je po okolici v družbi svojih somišljenikov. Obiskal je v sredo popoludne tudi uredništvo »Piccola«, kjer so si bratci stiskali roke. Pri prihodu in odhodu so ga baje pozdravljale množice. Zvečer se je »general« s svojo družino pripeljal na večerjo v hišo št. 7 v ulici del Canale. Množica ga je pozdravljala s klobuki in robci. Garibaldi je stopil tudi k oknu in nagovoril zbrane svoje čestilce na ulici. Redarji so razgnali te — avstrijske patrijote. Po večerji sta ga državna poslanca Angeli in Hortis spremila do svobodne luke, kjer je zasidrana ladija »Bolgarija«, na kateri se je bil pripeljal v Trst. Za kočijo so kričali tržaški neodrešenci, katere je policija raz-gnala. »Edinosti« poročajo, da si je »triumfator« preskrbel tudi fotografske posnetke vseh zname-nitejših krajev v okolici. Ali je Garibaldi to storil iz navdušenja za lepoto slovenske okolice? (Cešplje) in drugo sadje je letos po Dolenjskem po nižavah povsod pozeblo. Obrodile pa so in prav lepo dozorele češplje po višje ležečih vaseh, n. pr. Gabrije in Suhadol, pri Brusnicah in Dolu, Zajčji Vrh in Orehek, tudi v Stopičah jih imajo veliko; vse te vasi so l'/t do 2 ure od Novega Mesta pod Gorjanci. Nekaj so jih pokupili Vipavci in Goričani, ki jih lupijo, nekaj so jih po-prodali za slivovko, po 1 gld. z vrhom mernik pa se še dobo v velikih množinah. Pismena po- jasnila kupoem bodo gotovo radi dali župniki, učitelji ali župani v Brusnicah ali Stopičah. Druga letina bo le srednja. Nagajalo je deževje in suša. (Is Krka) se nam poroča, da je ondi ustanovil biskup dr. M a h n i č tiskarno, ki je te dni začela poslovati. — Bog daj svoj blagoslov! (lz Lokvlce pri Metliki) se nam poroča, da se je danes zjutraj med šesto in sedmo uro obesil v podstrešji svoje hiše Jakob Snedec, bivši su-horski župan, star 66 let. Vzrok ni popolnoma znan. Krive so baje domače razmere. (Ogenj.) Dne 4. septembra okrog ure dopoludne začelo je goreti v Stari Oselici h. št. 27 pri Francu Eržen ter je ogenj vpepelil hišo in gospodarsko poslopje. Zgorelo je vse žito, seno in vsa živina, skupaj pet glav. Rešiti se ni dalo nič, le nekaj obleke so rešili. Mož je v Ameriki. Zavarovano je bilo vse imetje za 400 gld., a škode je do 2000 gld. Revščina je občutna; bilo je gotovo nalašč zažgano, ker je začelo goreti gospodarsko poslopje. (Iz Strug) nam poročajo: Nedavno smo tarnali o povodnji, ki nam vsako leto dela toliko škode. A sedaj moramo poročati o veliki suši, ki smo jo imeli dobre tri tedne. Vodnjaki so bili prazni, vse luže so se bile posušile, ljudje in živina so zevali žeje. Zadnje dni smo imeli zopet nekoliko dežja. — Dne 19. avgusta nas je obiskal č. g. Ciril Zupan iz Pueble v Ameriki. Naši ljudje si iščejo zaslužka po svetu. Vsako leto jih gre čez zimo nekaj na Dunaj, kjer kostanj pečejo; mnogo jih hodi delat v šume na Hrvaško, a okoli 200 jih je v Ameriki, največ v Puebli. In zato je prišel g. Zupan obiskat svoje ameriške znance. Dne 20. avgusta je imel v Strugah slovesno sveto opravilo in krasen nagovor na bivše svoje žu-pijane v Ameriki. G. Zupan bi rad dobil kacega dijaka ali klerika, ki bi hotel ž njim v Ameriko. — Od 26. avg. do 3. sept. smo pa imeli misijon, ki so ga vodili č. gg. frančiškani Angelik Hribar iz Ljubljane, Kasijan Zemljak iz Brežic in Avguštin Campa iz Klanjca. Hvala vsem gospodom za trud! (Čuden slučaj.) Dne 3. t. m. privozil je v Gradec iz Ljubljane na biciklju krznarski pomočnik Fran Založnik. Iz Gradca se je drugi dan odpeljal proti Dunaju. Prišel je pa samo do Grac-weina. Tu ga je dobil neki slikarski pomočnik na kolodvoru težko ranjenega in brez zavesti. Kolesa je manjkalo. Pripeljali so ga v graško bolnico. Založnik govori zmedeno in ne ve povedati ni kje ni kako se je ponesrečil. (Ogenj.) L Vrha pri Vinici se poroča: Zlobna nepoznana roka je zažgala dne 5. t. m. na ko-šenici, uro oddaljeni od vaBi Speharjev, posestniku Mikotu Špeharju iz Speharjev, h, št. 18 tukaj tako imenovani senik. Škode je tri sto goldinarjev, ker senik je bil napolnjen s senom. * * * (Nova iznajdba.) Hrvaški kovaški mojster Piškur je izumil napravo za železniške vozove, s katero se morejo zvezati vozovi od strani, torej brez nevarnosti za pripenjače. To napravo v kratkem vpeljejo na državnem kolodvoru v Zagrebu. Sedaj pa je Piškur izumil napravo za zapiranje pri tovornih vozovih. (Razstava grozdja.) Na Dunaju bo v začetku oktobra razstava namiznega grozdja, s katero hočejo dunajski krščanski socijalci dokazati, da avstrijsko grozdje ni slabše od ogrskega in inozemskega. Prejšnji liberalni zastop se za take »malenkosti« ni zmenil. (Nemški svinčniki.) Iz Gor. Avstrije se poroča, da začetkom šolskega leta otroci zahtevajo brez izjeme le »nemške« svinčnike, to je črno-rudeče rumeno pobarvane. In zakaj ? Neka nemškonacijonalna tovarna je spravila v promet take svinčnike in učitelji sami priporočajo otrokom le take svinčnike. Tako se goji avstrijsko rodoljubje ! Pripomnimo še, da je dotični tovarnar — žid. v (Zopet nesreča na železnici.) Poroča se nam, da je včeraj poštni vlak na postaji Miirzzuschlag zavozil v tovorni vlak. O morebitnih žrtvah nam na tukajšnjem kolodvoru niso dali pojasnila. (Avstrijsko državljanstvo) je podelila deželna vlada ogrskemu državniku R. Kittlerju, rač. podčastniku pri topniškem polku štev. 39. (Strašen vihar v Parizu) je bil 6. t. m. Vihar je odnašal strehe; po gledališčih je med predsta-| vami nastala tema, ker je vihar poškodoval elek- tične naprave. Zmešnjava po Parizu je bila veli-inska, vendar se ni dogodilo posebnih nesreč. (Francoska sodišča) imajo smolo s temi preklicanimi šolskimi brati. S takim vrifičem in hru-mom prično vsako razpravo, da se razlega po celi Evropi, ali pa še dalje, — ko je razprava končana, se pa državni pravdnik, sodniki, žurna-listi, poročevalci in druga židovska in liberalna golazen na tihem poskrije z dolgimi nosovi in poparjenimi obrazi. — Tako je bilo po razpravi v Lillu, ko je hrumelo židovstvo, liberalizem in socijalna demokracija celega sveta proti ubogemu bratu Flamidienu; — ko se je pa dokazala njegova nedolžnost, tedaj ste lahko videli možatost in poštenost teh »pravicoljubov«: kakor psi, ki stisnejo repove med noge in zbeže, če jih kdo zasači pri tatvini, — prav tako so napravili ti junaki. — Nedavno je pelo francosko židovstvo zopet hvalnice, — prijeli so zopet jednega šolskega brata Latina Eduarda v Gimontu — bil je zopet grozen hudodelec. A kaj, židovsko veselje ni trajalo dolgo; šolski brat je bil mesec dnij v preiskovalnem zaporu — po nedolžnem, potem so ga izpustili. Res, jako žalostno ! (Epidemična steklina) je nastala v Pruskem Starem Gradu. Od začetka so stekli le psi in mačke, sedaj pa tudi druge živali. Zbolela sta za steklino dva vola, ki so ju takoj ubili in razkosali. Vsi ljudje, ki so jedli to meso, so dobili precej to bolezen. Tudi vsa živina, ki je prišla ž njimi v dotiko, je zbolela. Osem ljudij so spravili precej v bolnišnico. (25001etnico svojega obstanka) bo dne 24. oktobra in naslednje dni praznovalo francosko mesto Marseille z velikimi slovesnostmi. Glavna točka bo velik sprevod, ki bo kazal zgodovinski razvoj tega starega mesta (Predilnice v Bulgariji.) V Bulgariji se snujejo velike nove predilnice. Na čelu akcijski družbi stoje Angleži. S tem bodo izgubile tudi avstrijske predilnice nekaj od svojega izvoza, ki je znašal doslej 521.000 gld. (Katoličani na Nemškem) ostajajo tudi na potovanju le v gostilnah, ki so naročene na katoliške liste. Zato izdajejo njihovi listi zapisnike takih gostiln. »Kolnische Volkszeitung« na primer je objavila 2834 imen gostiln, ki so na njo naročene. (Najdaljša železnica na svetu.) Ameriški inženirji so izdelali načrt za železnico, ki bi zvezala severno in južno Ameriko po panamski ožini. Proga bode merila 10.600 milj, in bode torej najdaljša na svetu. Vodila bo iz New Yorka proti Laredu ob mehikanski meji (2500 milj). Potem pojde preko Mehike (1644 milj), Quatemale, skozi republiki Salvador in Ilonduras (500 milj), skozi Nikaraguo, republiko Costa Rica (570 milj), Kolumbijo (1350 milj), Ekvador (660 milj), Peru (1800 milj), Bolivijo in republiko Argentinijo (1600 milj). Zadnja postaja naj bi bila v Buenos-Aires. Od teh 10.600 milj jih je 4770 že gotovih. Železnica bode menda veljala 875 milijonov do larjev. * * (Sejmi po Slovenskem od 11. do 16. septembra.) Na Kranjskem: 11. v Ljubljani, Črnem Vrhu, Št. Vidu pri Zatičini, v Loškem potoku, Senožečah, Vinicah; 12. v Šmartnem pri Litiji; 14. v Žužemberku; 15. v Idriji, Banji Loki in Osilnici; 16. v Brusnicah in na Rakeku. — Na slov. Štajerskem: 11. v Rušah, v Loki, Št. Janžu in Šmarji; 14. v Rušah, Rogatcu in Mancu ; 15. v Zdolah. — Na Koroškem: 14. v Gradi-£ah; 15 v Trebinji. — Na Primorskem: 14. pri Sv. Križu, v Telmecu in v Sežani. Društva. (Vabilo) na II. sestanek kršč. mislečega akademiškega dijaštva, ki se vrši v sredo, dne 13. septembra t. 1. v veliki dvorani »Kat. Doma« v Ljubljani. Vspored: I. Znanstvena predavanja. Dopoludne ob1/* 9. uri: 1. Nematerijalnost duše. Poroča: stud. theol. Anton Skubic. 2. Rimsko pravo in srednjeveški družabni red. Poroča: cand. iur. Ivan Šinkovic. 3. Pomen geografske lego za razvoj človeštva. Poroča: stud. phil. J. Srebrnič. Popoludne ob 3. uri: 4. Ljudske knjižnice. Poroča: stud. phil. Bogumil Remec. 5. Alkoholizem pa socijalno vprašanje. Poroča: cand. med. Anton Brecelj. Opomba: Koncem vsacega predavanja sledi debata o dotičnem predmetu. Debate vdele-ževati se imajo pravico samo akademiki. II. Komers na čast ljubljanskemu kršč. socijalnemu delavstvu. Začetek ob '/«8. uai zvečer. Lokal : Dvorana »Katoliškega doma«. Pristop imajo samo somišljeniki. Pripravlialnj odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 9. septembra. Ministerski predsednik grofTbun je bil danes pri cesarju v avdijenci. Pozneje se je razgovarjal z vodjo katoliške ljudske stranke, poslancem Kathrei-uom, ki je prišel na Dunaj, da se udeleži jutrišnje klubove seje svoje stranke. Dunaj, 9. septembra. Šestega shoda avstrijskih obrtnikov, ki se je včeraj otvoril, se udeležuje 1500 obrtnikov. Čehi niso prišli. Pozdravili so zborovalee v ime trgovinskega ministerstva ministerijalni tajnik dr. Fuchs, župan dr. Lueger in poslanec Weisskirchner. Minister baron Dipauli jim je poslal zelo laskavo pismo. Dunaj, 9. septembra. Pisarniškim ravnateljem v poslanski zbornici je imenovan vladni svetnik Bauer. G-radeo, 9. septembra. Poslanec Kalten-egger izjavlja, da bo sicer odložil svoj de-želnozborski mandat, obdrži si pa še mandat za državni zbor. Belgrad, 9. septembra. Skupščina je sklicana na 22. t. m. v Niš. Belgrad, 9. septembra. Včeraj dopoldne ob 9. uri se je pričela razprava proti Kne-ževiču in drugovom. V obtožnici se naglaša, da je s svojim dejanjem nameraval pripomoči Karagjorgjeviču do prestola. Zatoženec je baje to sam priznal. £adi veleizdaje je obtoženih 26 oseb. — Po drugih virih je Kneževič zato napadel Milana, ker mu ni hotel podeliti zaprošene službe. Belgrad, 9. septembra. Minulo noč se je v ječi obesil (?) jeden glavnih zatožencev Angelič, bivši prefekt v Šabacu. Bil je baje zelo nervozen. V pismu na soprogo pravi, da ji je s tem hotel zagotoviti pokojnino. Pariz, 9. septembra. Preiskava kanalov v Kue Chabrol in sosednjih hiš je dognala, da zaprti Guerinovi pristaši tem potom ne morejo dobivati živeža. Pariz, 9. septembra. Preiskava proti zarotnikom republike se še vedno nadaljuje. Pod ključem so večinoma že vsi načelniki patrijotiških in antisemitskih lig. V Nancyju so prijeli vse člane patrijotiške lige. London, 9. septembra. Po poročilu merodajnih listov je odposlal Chamberlain včeraj poslednji ultimatura transvaalski vladi. Z vojnimi pripravami se na obeh straneh prav marljivo nadaljuje. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306'2 m,, srednji zračni tlak 736-0 mm. i o Čas opazovanja Stanje barometra T mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo g « CM« ► ° g .g- s rt M * 7 9. zvečer <35-4 20 3 si. jzau. jasno 00 8 7 zjutraj 2 popol. 734-8 "33-1 16 2 272 sr svish. tr. jzah. megla pol oblačno 8 9 zvežer 733 5 186 si. szah. jasno 9 7. zjutraj 2. popol. 733-2 732-9 167 220 si. vzsvzh si. jug. oblačno < 116 Srednja temperatura petka 21.5°, normale: 16'0". Srednja temperatura sobote 20 7°, normale : 15-9°. Po noči od petka do sobote nevihta. 740 1-1 Ivana Strebar naznanja v svojem kakor tudi v imenu svojega sioa Josipa vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, daje njih iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in strijc, gospod Josip Strelaar, hišni posestnik ln mesar, danes zjutraj ob V,5. uri po dolgej in inučnej bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 17.1. svoje starosti, bil poklican v boljše življenje. Pogreb bode v nedeljo dnč 10. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiSe žalosti, Tržaška cesta St. 12, na pokopališče k sv. Krištofu, kjer bodo zemeljski ostanki pokojnega položeni v rodbinsko rakev. Svete maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah. V Ljubljani, dnd 9. septembra 1899. 737 1-1 Tužnim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu vsemogočn»mu do-padlo č. g. Frančišek-a PetrovCič-a inpnlka na Trat! danes ob 12. uri opoldne previdenega se sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 52 let, k Sebi poklicati. Na T r a t i, 8. septembra 1899. Anton Poljšak kapelan. t 742 1-1 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, poklicati našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, strica gospoda Anton-a Potočnik-a posestnika na Koroikl Bell ln v Lesoab 7. septembra ob '1,1 zvečer po kratki, mučni bolezni, previdenega s svetotajstvi za umirajoče v 85. letu k Sebi v boljše življenje. Drazega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev Koroška Bela, dnč 8 septembra 1899. Žalujodl ostali. Emajlna glaSUVCl, {Jredmcte^torteri1 se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, železje, les, kositar, kame-niti predmeti, vodovodne škoklje, kojim da porcelanu sliuno prevlako V škatliicah po 'I, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—6 Izvrstna, naravna hrvaška vina dipp priporoča iz svojega kleta Mirko Broz v Zagrebu Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1. itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896, 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana iu jamčim za njih naravnost. 726 65—1 .Glasbena Malica1 v Ljubljani. 745 3-1 Naznanilo o pričetku šolskega 1.1899/1900. Redno vpisovanje učencev v glasbeno šolo 7.a predmete: klavir, vijolina, čelo, glasbena teorija, splošno petje, harmonija, kontrapunkt, solopetje in zborovo petje vrši se v dneh 16., 17. in 18. septembra v vodstveni sobi društvene hiše (Vegove ulice, I. nadstropje) pri šolskem vodji ,Glasbene Matice1 g. prof. Fran Gerbiču. Čas rednega vpisovanja je: v soboto, dn<5 16. sept. dopoludne od 10.—12. ure in popoludne od 4.—6. ure, v nedeljo, dne 17. sept. dopoludne od 11.—.12. ure, v pondeljek, dne 18. sept. dopol. od 10.—12. ure in popoludne od 4.—6. ure, V šolski moški zbor (dijaški zbor) vpisuje se v pondeljek, dne 18. septembra popoludne od 5. ure naprej v pevski dvorani, v II. nadstropju pri koncertnem vodji g. M Hubadu. V torek, dne 19. septembra popoludne ob 5. uri naj pridejo vsi učenci v pevsko dvorano v II. nadstropji, da se jim ondi naznani čas pouka, razdelitev ur in oddelkov. V sredo, dne 20. septembra prične se redni pouk v vseh predmetih glasbene šole. V Ljubljani, dne 8. septembra 1899. Društveni odbor. se vsprejmejo lia hrano in stanovanje. Svoja soba s posebnim vhodom ln giasovlr. Križevniške ulicc 7,1. nadstr. Ivan Škerjanec, gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice it 6, priporoča kranjske klobase lastnega izdelka is zanesljivo prašičjega mesa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 gld in višje po pošti proti povzetju. Vsak ponedeljek in petek večer, ter torek in soboto zjutraj dobe se sveže kranjske klobase za pečenje, prekajene pa vsak dan v gostilni, kjer se toči pristno, naravno vino 743 6—1 Križevi pot, 133 cm visok in 64 cm širok ima na prodaj za gld. 120-— 741 6-1 FK. TOMAN, podobar in pozlatar v Ljubljani, Valvazorjev trg. 100 Ao 390 gl na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako bože prodajati postavna dopuščene sreeke in državna pisma. Ponudbe na Ludovlka Oesterreicher, Budapast VIII, Dautschegasse 8. 596 10-9 }{] Uradne in trgovske Hj s flrmo priporoča K) KAT. TISKASSA [ jjj v Ljubljani. Kmetijsko društvo v Srednji Vasi ima na prodaj veliko 698 3 -3 Tridesetletna dekle, popolnoma zdrava, zmožna vsakovrstnega ženskega opravila, bodisi v kuhinji ali v drugih poljskih rečeh, želi stopiti v službo, najrajši pri kakem gosp. župniku. 732 3—2 Več pove upravništvo »Slovenca«. iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju 0'ldaje se po engros-cenah 259 44-26 v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalniol Maksa D omi c elj - a v Ljubljani. Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam, jDostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega naSega mlina dandanes tudi na tujem uspeSno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, S v. Pe trH t-etrt« ** t . O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke i i trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke Vsestransko jako pohvaljena .Vzgoja in omika au izvir sreče' (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olika ti), se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld 90 kr.. ali proti postnemu povzetju pri Jožefu Valenčlču v Ljubljani, Stari trg it. 4, in. nadatropje. 717 21-2 Založnik, ozir. piodajalec je voljan mrazrezano in čisto knjigo v treh dneh tudi nazaj vzeti in denar povrniti. Ovinjene (weingrtine) sode različne, majhne in velike, stare in nove prodaja J. Buggenig, sodarski mojster, 700 3-3 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani. Na posestvo gosp. Avg. D r e 1 s e v Črnivasi meječi travniki na barju pare. št. 597. katastr. občina Trnovsko predmestje, v obsegu 13 oralov 477 kvadratnih sežnjev so zelo po ceni na prodaj. 720 3—3 Več se izve pri gosp. Maksu vitezu pl Premersteinu v Ljubljani, Streliške ulice št. 4. 92'/»• ?0 mark............11 . 77 . 80 frankov (napoleondor)............9 » 65'/,» Italijanski bankovci........44 » 45 » C. kr. cekini......................5 » 69 » JUT Nakup ln prodaja ~&0> vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Dn6 7. septembra. 4°/„ državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/„ kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5% . » » dolenjskih železnic 4°/0 Menjarnična delniška družba „M 13 II C U I, Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., 171 gld. 25 kr 156 > 50 > 195 » 25 » 100 » 59 » 140 » 10 » 128 » — > 107 > 60 » — > — » — » — > 97 > — » 215 » 25 » 163 » 80 > 117 » 50 » 99 > 60 > 66 Kreditne srečke, 100 gld......196 gld 75 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 165 » — « Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 85 » Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » 50 » Salmove srečke, 40 gld........84 » 26 » St. Genois srečke. 40 gld.......84 » — » VValdsteinove srečke, 20 gld......62 » — » Ljubljanske srečke.........23 • 20 » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 151 ► 60 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3200 » — . Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 427 » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 72 » 75 » Splošna avstrijska stavbiuska družba . . 106 . — » Montanska družba avstr. plan..........283 » — » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 183 > - » Papirnih rubljev 100 ................127 » 12 » sJkfT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih grlavnic. "3L3SB