-^L-J«.. — 'Vv...'.•■(•■■■ ===== S priloaaini: ■ M kmečki dom. Društraik, Haša gosp iisi in dopisi to poftiljajo • rrodmSivti ^J. O ljuba" IJubljni»a KuniUirJeva ir2V*aro£ntna reklamacij* »P »n 1'pravruMvt. ,1 »onK»U«b»fa -••^rthjana. Kopitarjev® — t Saj a »tna^Je^ — — —~■ V Lnibljam, dne 4. januarja Z zflruženlml lažmi. Tepežni dan je bila prva seja nanovc- i t' - nega kranjskega deželnega zbot&. j ... • raici so bili res tepeni, kakor še malo- | /(j;-.;, Do pičice je v zbornici poročevalec ; :ic/ Inega odbora dokazal liberalcem, ka- i iažejo o deželnem gospodarstvu in f ' f.jkarju je posebej v obraz parkrat vr- ; i<:\ ičiiek, da la/e; z lažnjivcem so nagnali j u ■'; moža tudi drugi poslanci S. L. S. Na | vr x pa liberalci niso odgovorili nobene j b-: .-de: tudi Kibnikar je požrl brez odgo- j \ m ia očitanja; potepeno se je plazil po 1 -.bornici in splošna sodba vseh, tudi nasprotnikov, je bila ta, da se tako klaverno In ab' tno ni obnašal šc noben poslanec v kranjskem deželnem zboru, šlo je za te-le reči: 1. Liberalci so trdili, kakor so že prej tudi velikrat pisali in govorili po shodih, ri* pride dežela na kant, ker iina tako ve-Ji primanjkljaj leto za letom. Dr. Lampe rasno pojasnil, kako neumnost kaže ta o '-k. Pred koncem vsakega leta se napr:-, .i natančen proračun, koliko se bo iz-d-oo La koliko prejelo v deželnem gospo-d -.'U. Ta proračun je tako napravljen, d. »o stroški preračunani precej visoko, dohodki pa zmerno, da bi se namreč v vsakem slučaju moglo izhajati. Na podlagi prc,"'.'una se torej izkaže vedno precej %eiik primanjkljaj. Iz tega se pa na gospo-. ' o še ne more sklepati. Ko mine leto, *f preračuna, kaj se je prejelo in kaj iz-r; Jo ia šele potem se vidi, koliko je res ravega primanjkljaja. Za leto 1909. je bil ; '"»primer preračunan precejšen primanjk-Deželni odbor je pa tako dobro goli, da je sklepni račun pokazal celo isočakov prebitka. Za leto 1910 je cunan primanjkljaj na več nego ' iijon kron. Ko se je pa napravil letni . č -a, je bilo pa primanjkljaja sarno nekaj nad 80,000 kron. Za leto 1911 še ni ob- računa; primanjkljaj se je proračunal na 1,299.814 kron, in liberalci ga seveda vsega že štejejo, koi bi bil že gotov, dasi se bo to pokazalo šele pn končnem računu. Proračun mora biti ohlapen; uspehi pa kažejo, kako modro tn varčno gospodari naš i deželni odbor. Res je, da potrebe rastejo i in i njimi tudi izdatki. Zato pa v prvi vrsti zahtevamo od države, naj da en del svojih i dohodkov deželi. V malokateri deželi i naše države je gospodarstvo tako lepe i urejeno kot pn nas. Liberalec pa pobira > iz proračun?, primanjkljaj in laže ljudem, kol bi ga dežela v resnici imela, Boi« ljudje, ki kaj takega verjamejo. 2. Drugi očitek je bil ta, da dežela brez razpisa oddaja razna dela. Tudi ta je popolnoma zlagan. Dr. Lampe je do- j kazal, da deželni odbor še nobenega dela < ni oddal brez razpisa in da je oddal delo j tistemu podjetniku, ki je bil cenejši in I boljši. Koliko se je v tem ozira že lagalo j po liberalnih listih in oštarijah. Na Lam- j petove besede so liberalci v deželnem i zboru molčali kot zid. Stavit pa ^rerno, j da bodo še vedno naprej lagali, ker sploh brez laži živeti ne morejo. Lagali bodo, dokler bo kaj norcev, ki :im bodo verjeli. In teh je žalibog med liberalnimi podlož-niki več, nego dovolj. 3. Tretji glavni očitpk, tudi že star in plesni v, je zaradi znanega posojila 10 milijonov kron za kmetijsko zboljšavanje, kar srno že večkrat pojasnili. Liberalni listi in agitatorji na kmetih odpro komaj besedo in že priroma tistih 10 milijonov na vrsto. Zraven pa vpitje: »Vse bodo požrli; ta denar je že ves zapravljen; kmet bo pa plačeval.« Vse liberalne oštarije so tega tuljenja že site. Ribnikar je kričal ob volitvah okrog, da ima deželni odbor dolge prste, da ljudski denar krade, da je že domala vseh 10 milijonov zapravil. Dr. Lampe je izkazal natančne račune; in iz njih je razvidno, da se od imenovanih 10 milijonov ni zapravil še noben vinar, marveč da se je denar tako dobro naložil, da nese več, nego se mora od njega plačevati obresti, in da ga je torej danes več nego 10 milijonov, — Naj pri tej priliki omenimo, da je naš deželni odbor porabil najugodnejšo priliko za to posojilo, ki ga je dobil po 4'/2 od sto. Štirinajst dni kasneje bi bilo že dražje, zdaj pa seveda neprimerno dražje. Štajerski deželni odbor jc koncem lanskega leta najel posojilo, ki ga mora obrestovati s 6 od slo. Posojilo je prepotrebno in ž njim si omogočimo velika, vseinu ljudstvu koristna in potrebna dela; zraven se pa ž njim tako natančno in vestno, pa tudi tako dobro gospodari, da boljše ni mogoče. Izkazi, ki jih je povedal dr. Lampe, so javni, ki si jih lahko vsak ogleda. Vkljub temu pa seveda liberalci lažejo še naprej. V četrtek jc v deželni zbornici na Lampe I ovc besede Ribnikar utihnil kot riba in očitki >- lažeš«, »lažnivec« so mu kar plesali okrog ušes. Tudi vsi drugi liberalci niso zinili nobene besede, cla bi bili kakorkoli opravičili svoje nesramne trditve, ki se je o njih tako jasno dokazalo, da so zlagane, > S loven-s k i Do m«, glasilo naših liberalcev, je p* brž v prihodnji številki iznova lagalo, d® je omenjeno posojilo že v velikem dela zapravljeno. Bralci »Slovenskega Doma« naj rajše prebirajo Lažnjivega kljukca ali Pavliho, da se bodo vsaj kaj smejali. Tako ostudno se dati sleparili in še zraven naročnino plačevati, je vendar nekam preveč. Kdo laže, vprašujemo. Ribnikar jih j« v tem oziru največ slišal. Toda ne gre za njegovo osebo. On je tako priprost, da je menda lastnim lažem, ki jih jc tolikrat ponavljal, sam verjel. On ni v prvi vrsti kriv. Mi pravimo: Ne Ribnikar kot oseba, marveč liberalna stranka laže in ona je naj-večja lažnivka, kar jih je kdaj videl slovenski svet. I ,'iž je edino orožje, s katerim se bojuje proti n;>ši stranki in njenemu lepemu, požrtvovalnemu delu. Samo * lažjo si izkuša pomagati pri volitvah, samo z lažjo ruje proti našim možem. Dr. Lampe jim je prav povedal, — tem lažnivcem. Dejal je, da delajo namesto z združenimi močmi, z združenimi lažmi. Naše ljudstvo to ve in zato jih tudi primerno zaničuje. Urednišivo douisniKoni. Uredništvo >Domoljuba« si .šteje v prijetno dolžnost, (In se ob sklepu starega in ob nastopu novega leta prav iskreno zahvali vsem svojim mnogoštevilnim in marljivim dopisnikom za res požrtvovalno in vestno sotrudni-štvo pri našem listu. Dopisniki naj bodo prepričani, da uredništvo ve ceniti to njihovo delo. Kavno ta mnogohrojna vrsta najrazličnejših doj isov iz domala »seli krajev slov. zemlje jc najboljši dokaz, da je »Domoljub« res pravi ljudski list. Vendar bodi pri tej priliki uredništvu dovoljena odkrit a bose d a. Zgodilo sc je včasih, da jo ta ali oni dopisnik zastonj iskal svojega poslanega dopisa v listu; morda ga je i* .šel, pa precej okrajšanega, popravljenega itd. Zgodilo se je tudi, da dopis ni zagledal belega dne v tisti številki, za katero jo I>i 1 poslan, pač pa v naslednji itd. V takili in podobnih slučajih je semtertja dopisnik postal nervozen in jc poslal ogorčeno pismo uredništvu, v katerem sc včasih v hudih izrazili pritožuje nad takim ravnanjem itd. Nekaj takih pritožb jc došlo v uredništvo zlasti zadnje tri mesece pretočenega leta. Vsem takim povemo, da je uredništvu samemu najbolj težko, da ne more vsem in v vseh stvareh usireči. Če jc dopis lo preveč oseben in v prehudem nesoglasju s tiskovnim zakonom, uredništvu pač no preostaja drugega, kot da ga zavrže. S tem prihrani listu olamažo in morda tudi dopisniku neprijetne posledice. Včasi si pomaga s tem, da ga popravi in okrajša; naj bo dopisnik prepričan, da sc je to zgodilo e najboljšim namenom. Marsikdaj je . pozneje dopisnik sam priznal, da je bilo boljšo tako. Končno pa urednik večkrat vsem dopisnikom zato ne more streči, ker se mu za eno številko nabere preveč gradiva. Tako je bilo na primer zadnje tri mesece, ko so se po celi deželi vršile občinske volitve. Za marsikatero številko je bilo še enkrat toliko dopisov, kakor je bilo prostora na razpolago. In vsak dopisnik je kategorično zahteval, da mora biti dopis v cclcm obsegu, neupre-m e n j e n in takoj v prvi številki objavljen. Kaj naj urednik stori v takem »lučaju? Pomaga si, kakor si pač more; nekaj mora odloii.ti; naravno jo, da poseže po tistih dopisih, ki so zelo obširni in nc tako aktualni; zdi se mu, da si bo tu najbolje pomagal in najmanj škotle naredil. Pri dopisih o občinskih volitvah je torej dajal prednost tistim, ki so poročali o pripravah za še ne izvršeno volitve, poročila o ži. izvršenih volitvah se mu niso zdola tako nujna. Tako bi najbržo ravnal vsak pameten urednik, toda dopisnik pa odločno zahteva, da se mu mora ustreči in vaših celo uroz' z agitacijo proti listu itd. Zato uredništvo Domoljuba« prosi še onrat, naj so uredništvu vedno puščajo proste roko; storilo bo vse, da kar najbolje vsem postreže; vendar nemogočih stvari pa nihče ne more od njega zahtevati. Da bo sporaz-umljen.c mod dopisniki in uredništvom tem lažje, priobčujenio iznnva sledeča pravila za gospode dopisnike, katera naj vsak izvoli večkrat prečitati: 1. Kar misliš lisni j poročiti, stori hitro iti odpošlji takoj, d.ikler je še novo; stvar kmalu zastari in ni več zanimiva. Pošlji listu vsako prijetno in neprijetno novico. 2. Piši kratko, s ter.i prihraniš dragocen čas urednikom, stavcem in samemu sebi. Bodi ti vodilno geslo: Pazi, kaj se je zgodilo, kje in kako. Kar jo več je odveč iti • azno besedičenje. Piši razločno, posebno imena in številke. ■i. Ne piši, to so je pripetilo »včeraj« ali »danes«, ampak katerega dne in meseca. 5. Delaj kratke stavke. G. Ne p.si preveč skupaj, da urednik pomole lahko popravi. 7. Ne popravi nikdar kakega imena in številko. Napačno besedo prečrtaj in napravi pravo nad njo, za njo ali na robu. 8. Glavno pravilo ti bodi: Ne piši nikdar na obe listovi strani. 9. Kar si spisal, preberi šc enkrat, preden odpošlješ, gotovo boš vselej še kaj našel, kar je treba popraviti. 10. Pod vsako poročilo podpiši svoje ime ali z uredništvom dogovorjeno drugo ime ali znamenje. Hodi pri tem brez skrbi, ker uredništvo imen svojih sotrudnikov in dopisnikov ne izda pod nobenim pogojem. 11. Če sam nočeš, da nihče ne bo slutil o tem, kaj si poročal, ne govori o tem, kar si pisal, ker drugače se lahko izdaš sam s kakšno besedo ali opombo. 12. Naslovi pismo vedno na »uredništvo« in ne na t«'ga ali onega člana uredništva, drugače se lahko zamudi, na primer, če je dotični gospod bolan, ali je kam odpotoval. 13. Ne bodi hud, ako ti urednik kaj črta; vedi, da ve, zakaj je to storil. Ako kako stvar zavrže, nc bodi jezen in mu zaupaj, ker on najbolje pozna položaj in marsikaj zadošča, ako tudi ne pride v list, za njegove informacije. Poročaj kljub temu točno dalje. 14. Oddaj sv6j dopis vselej tako na pošto, da ga bo imel »Domoljubov« urednik zadnji čas v ponedeljek v rokah. Ako pa je v tednu praznik, pa en dan prej! Sicer v tisti številki no bo zagledal belega j -čiji luije nastopati. Zaprli so laške ban in povišali carino na iaško blago za l1 odstotkov. Kakor se poroča iz Rima, je sedaj v Afriki 140.000 laških vojakov, 20.000 pa jih je še pripravljenih, da odidejo. Po kraljevem dekretu se je nakazalo zopo milijonov lir iz državnega zaklada > vojno. No, Lahe ta komedija strašno stane. KITAJSKA. Kitajska revolucija je dosegla velike uspehe. Dinastija Mandžu je pripravljena podvreči se sklepom narodne skupščine, 'iodi;, če so resnična poročila o proglasitvi rc ;i iblike, bo tudi ta korale vlade in dinastija žc prepozen. Poroča se namreč, da je bil v mestu Nankin proglašen od 18 provinc Šunjatsen, glavni vodja vstaje, za predsednika novoustanovljene kitajske i epublike. Krenjski deželni zEor. Nra-v;ti. Npto se je vršila na Dunaju seja zastopniki* deželnega odbora in pa ministrstev, v la tad »o je dogovorilo, kakšen naj bo zakonski tiačr1. cestnega zakona. Nekatere izpremembe re tičejo samo besedila, a bistveni sta samo dve '.voremembi, in sicer: . Gleda stroškov za vzdržavanje cest. V v f c dr, jam zasedanju sklenjenem zakonskem načrtu j« določilo, da nosi dve tretjini stroškov za vsdria vanje dežela takoj, ko stojii costni za-lion f veljavo, in eno tretjino cestni okraj. Po mnenju vlade bi pa zadelo to obremenjenje pr«hiuli» ljubljanske davkoplačevalce, in zato te j« ta določba v toliko izprernonila, da bo prv« )rl leta, ko stopi cest. zuk. v veljavo, nosila dežela samo tri petine in okraji dvo petini BtroSkcv, a ko rnine triletna prehodna doba, nastopi razmerje: dežela dvo tretjini in okraji eno t*'»tJlno. Kdor zna preračunati, lahko najde, -J.% sij gre za malenkost. ?. Qlede vožnje z avtomobili. V prejšnjem J.alton*kem načrtu je bilo zapisano, da vožnjo t avtomobili deželni odbor dovoli, a odslej po predelanem zakonskem načrtu bo deželni od-2)ur vstnjo z avtomobili itd. po ozkih ali manj uripra-roih cestah in potih za določeno dobo omejil ^11 popolnoma prepovedal. Vspeh se s to določbe ravno tako doseže. T)ežeLol odbornik dr. Lampe jo naštel vse Izprtcsombe in predlagal, da se predelani zakonski načrt cestnega zakona odobri V imenu grajščakov jc poslanec G al le izjavil, da so dogovorjene izpremembe cestnega zakona premajhne, da bi veleposestniki mogli glasovati >a zakonski načrt. — Grajščaki nasprotujejo zaradi tega. ker jirenehajo biti virilisti v cestnih odborih. Dr. Tavčar v imenu liberalcev isto povd irja, zahteva j)a šo. tla se zakonski nučrt vrne deželnemu odboru, ki naj se še jio-ifoja z ljubljansko občino zaradi odškodnino ki naj jo dobi Ljubljana, ko se začno novi cestni zakon izvrševati. Dr. Triller je pa stavil nekaj izpreminjevnlnih predlogov. Pravičnost nn vse strauil V odgovoru jt dr. Lampe izjavil, da ve-leposestvo svojega stališča ni utemeljevalo, zato ne more veleposestvu ničesar odgovarjati, bar se tiče ugovorov narodno-napredne stranke jo treba pribiti da jo namen novega cestnega zakona, ustvariti v deželi moderne oh-i'Ine napravo. (Tako je! pri večini.) Kako ie to, da se pritožujejo le zastopniki Ljubljane, druga mesta, trgi in vasi pa ne? Kaj pa hribovske vasi ki imajo ponekod najslabše ceste, a brez ugovora plačujejo? (Tako je! pri večini) Ljudstvo na političnih shodih je ta zakon soglasno odobravajo, pritožbe ni bilo nobeno, s tem zakonom srno pokazali, da imamo zmisel za gospodarske zahteve dežele, zmisel. katerega ; bor zakon sklene, kakor ga deželni odbor predlaga. — Zakon se v tretjem branju sprejme. Začne so razprava o začasnem deželnem proračunu za leto 1912. Potrebuje so 6,521.326 K in pokritega je 2504.512 K, torej manjka 3.926.814 K. Da so to ; pokrije, so bodo pobiralo deželne naklade v isti ' višini kakor doslej, in sicer: j i. 40odstotna naklada na užitnino od vina, mošta in mesa ter na vse neposrednje državne davke razun na. osebni dohodninski davek in pridobninski davek krežnjarjev. 2. Samostojna deželna naklada od porabit enega piva po 4 K od hektolitra. Deželni od-] Lornik dr. I, a m p e jo uvodoma omenjal: Deželne finance so v celi državi precej na slabem. Vlada pobira največje dohodke, dežele pa se morajo zudovoljevati z minimumom, izdatki rastejo, pokritje pa no v isti meri. Tako je tudi pri nas. Izdatki so vsi taki, dani mogočo ničesar črtati. Tako izdatek za ljudsko šolstvo, ki je žo 2 milijona prekoračil, izdatek za dobrodelno zavodo itd. Z izredno varčnostjo se bo primanjkljaj seveda dal nekaj zmanjšati. G'ede pokritja se moramo zavedati, da jo imela dežela dve slabi letini, da konsum pada, kar so posebno pozna pri posrednih davščinah. Zato bi zvišanje doklad pomenilo za marsikatere s'oje prebivalstva gospodarsko katastrofo. (Pritrjevanje pri večini.) Zato predlagamo, naj se d.iklade pobirajo v dosedanji meri. Predlagali o pa resolucijo na vlado, da čimpreje sanira deželne finance. (Odobravanje.) !n sedaj so nastopili tudi tisti, ki so lagali po svojih shodih, po oštarijah in v liberalnem časopisju. Marsikdo je bil radoveden, k-iko bodo ti možiceljni v zbornici mrcvar^i nhšo stranko in dežeini odbor. Dr. Triller je pivi zdrdral svojo molitvico. Je naš stari znanec in ni od zadnjega zasedanja čisto nič napredoval. Hoehenburger, Elsner, Schvvarz ln enako reči iz liberalne zaloge so mu rojile po glavi. Skliceval se je celo na nekega Španca. Profesor in sedaj še poslanec Reisner so je pa kazal zelo učenega. Dokazal pa je samo, da ne zna razločevati med proračunom in računskim zaključkom. Naj ln bil šel prej, predno je šel v zbornico, b kakemu zagorskemu županu v šolo, da bi ga bil podučil, prodno se jo prišel smešit v r.bornico. In potein še D o 1 f o H i b -nikar. Kar Je kvasil ta možicelj, je bilo colo nekaterim 'iberalcem preveč, tako neumno se jim je zdelo ln sramovali so se nekdanjih svo-jtl simpatij, da so uhajali drug za drugim z galerije. Dolfe Ribnikar Je mislii, da je v kakšni predmestni gostilni, kjer človek tem več velja, čimbolj oplota i ohlapnim jezikom. Pri- godi se pa včasih da takega človeka postavijo pod kap. Res bi bilo škoda, da bi so šo daljo iiavili s temi trem! »velikani« liberalne stranke. V uvodnem članku so z bengalično lučjo razsvitljene njihove glavne laži. Ve idar priobčimo poleg toga še odgovor deželnega odbornika dr. Lnmpeta, ker jih jo res docela neusmiljeno bičal in mrc-varij ter jih postavil na laž med viharnim odobravanjem co.e zbornice. Dr. Tavčar jo zbežal iz zbornico, ko je videl, da bodo njegovi voj-ščaki tepeni, dr. Triller je nihal od vrat do klopi, ker ni vedel, ali bi šel za svojim načelnikom ali ni jm ostal pri tovariših na bojišču. Ribnikar io pa kar bledel, ko ga je iriazal dr. I.nmpe, kakor mojster svojega lažnjivega vajenca, ko ga dobi v roke. Poslanci večine so ^o zbrali okrig dr. Lampeta in z zanimanjem in odobravanjem sledili njegovim izvajanjem: »V sicer ponavadi dolgočasni proračunski rar.pravi prišlo po zaslugi nekaterih gospodov do tako zabavnih prizorov, da se moram dotičnikom odkritosrčno zahvaliti. (Veselo priti jevanje.) Gospodje o,i manjšine so izjavili, da bodo proti proračunu glasovali (Klic: Je čisto vseeno!), ampak jaz moram opozarjati, da je deželni zastop stvar čisto posebne vrste. V parlamentu so more ob proračunu izreči vladi za-i'|.anjo ali nezaupanje, v deželnem zastopu pa ima v odboru vsaki. Junija svojega zastopnika, dn je po svoji moči udeležena pri vodstvu cle-žchiega gospodarstva. Zdaj pa manjšina glasuje proti številkam ki jih je postavil v proračun za svoj rosort dr. Ivan Tavčar. (Vese-last.) Ako fo gospodje od narodno - napredn« stranke proti njim. bomo pa izpustili tiste zahteve in tako kaj prištedili. (Velika veselost.) Vse stranke nosito soodgovornost za deželno gospodarstvo. Toda jaz sem od zastopnika narodno-napredne stranke zastonj pričakoval kakih modrih nasvetov v tem oziru. Da začnem s prvim govornikom, gosp. dr, Trillerjern, je on izrekel svoje globoko nezaupanje do naše večine. To njegovo globoko nezaupanje .,e utemeljeno na njegovem premišljevanju o . latorielni, moralni in politični bilanci S. L. S. (Veselost.) To bilanco je utemeljeval dr. Triller s Iiochenburgerjem, Elsner-jern in parlamentom, z rečmi, ki jih jaz n« morem kontrolirati, o katerih jaz ravnotako malo gotovega vem. kakor dr. Triller. z rečmi, ki so se porodile v dr. Trillerjevi fantaziji. Ena pa gotovo vem, namreč to, da je zastopnik narodno-napredne stranko v parlamentu, dr. Rav-r,'har, v vladni večini z dr. Iiochenburgerjem. (Veliko pritrjevanje in veselost.) Iiochenbur-gerja in Elsnerja nc peznam, jaz sem bil sicer že večkrat obsojen, a vedno !o od slovenskih sodnikov. 'Gromovita, dolgotrajna, velika veselost.) Z veseljem pa vzamem na znanje, da so gospodje ocl narodno-napredne stranko dobri patrioti (Veselost) in da imajo dobro voljo, i združenimi močmi delati za blagor dežele. Ampak te »združene moči« bom pozneje natančneje definiral. (Veselost.) Dr. Triller ;o izjavil, da dr. Tavčar takrat, ko je izre' ol načelo političnega bojkota, češ: liberalcem t roš. klerikalcem knofl (Klic: Setn bil sam na tistem shodu zraven!) ni tega resno mislil. Jaz sem takrat dr. Tavčarja |iogledal in videl, da so je ZRsmejal. (Veselost.) S tem j« dr. Tavčar težko psihološko vprašanje, odkod izvira politični bojkot, sam najboljše rešil. (Velika veselost) Dr. Tri lor je dejal, da iz deficita proračuna zija načelo političnega bojkota. Tega ju nc razumem. (Klici: Jaz tudi ne!) Na eni strani nas vedno napadajo, da izkazujemo deficit, na dnigi ju, >d nas zahtevajo, da moramo več izdajali. Kako gre to skupaj? Kar so političnega i.ojkota v obče tiče je stvar ta le: Vsaka stranka je dolžna, da svojo čast varuje. (Tako je!) So stvari, ui absolutno izključujejo, da bi mogla ena stranka z drugo politično občevati in to je tedaj, ako nasprotna stranka ne varuje tiste lojalnosti ki se mora od vsake stranice absolutno zahtev iti. (Živahno pritrjevanje ) Dr. Triller so je. povdarjajoč. da je vladanje ars accjui et boni (Klic: To je Ilussarok 1'ikel! — Dr. ^u-.l.ušič- To se je od Ilussarjka naučil! — Klic: 0 1 klerikalca! Veselost) obrni. do mene, češ da sem rekel, da bo prišel za liberalce v dežt-lnem zboru dan obračuna lo scdhe. To ie njegr. jako užalilo. Jaz pa sc zdaj obračam do njega in gf» vprašani, kuj je s tisto trditvijo, la ie deželni odbor 10 milijonov zapravil. da ima dolge prste, da denar krade? (Veliko ogorčenje, Razburjeni klici: Tu sedi tisti človek, ki je tc treil!) Danes bom obračun povedal: /i skupni melioracijski zaklad se 10 najelo 10 milijonov, \ milijone je od preje. Od tega denarja se •> izdclo do danes v melioracijske namene okroglo 3 milijone. (Čujte! Cuj te!) Izvesini gospodje pa so trdili po deželi, da smo jih deset zapravili! (Ogorčenje.) In V pogledate proračun boste našli, da se jo ta denar tako piodonosno naložil, da izkazuje \ehko postavko tned dohodki (Čujte! Čujte!) in da nesejo ti dohodiu danes boljše obresti, kakor bo obresti, po katerih smo dobili denar za melioracijski zaklad na posodo! ,Čujte! Čuite!) 1C milijonov smo najeli. in zdaj, ko smo celo leto zapravliali in kradli, imamo še II milijonov na razpolago' (Viharno odobravanje. Klici ogorčenja zoper narodi o-napredno stranko.) Dr. Tiiiier je trdil da so liberalci demokrati (Groioovit smeli) in je zalo navajal ci .it nekega Sp-insKetih pisatelja. Jaz sem pri dr. Trillerju vedno nekaj šp. iskega konstatiral (Nepopisna veselost«. zato pa je tudi španska njegova trditev .Veselost). da S. L. S vzdržuje nadvlado dunovinkov K lir: In kupucinarjev!), lakaj S. L. :S se nnsl.-.njn na ljudstvo (Veliko pritrjevan ,e) in duhovščina z ljudstvom sodeluje. (Tako j"' Kar si pa tiče naših fanatičnih mas«, o katerih ie dr. Triller govoril. morem ie pomirti. kei naši ljudje niso fanatični anui.iii pametni Pritrjevanje) in ravno zavoljo tega libeiv.lt' nikamor ne pridejo! Pritrjevanje.) Drugi g .voniik g. prof. Heisner, je razlagal načeto, oa č<; izdatki rastejo, dohodki pa ne. potem nastali'.' deficit. (Klici: To pa ie jano modro! Naj se ponovi! še enkrat! Veselost) Kako no m a;j it i? Profesor Reisner je dejal, Ja se mora tem i o 1 pomoč. tako. da sc zvišajo do-klnde. in sjer>r za 80 odstotkov; imenoval io natančno vsoto. Jaz konstatiram. da liberalna stranka stoji na stališču, rta sc morajo deželne doklrds na 80'.' zvišati. Lepo staliSfe! Moja resolucija, ki poživlja vlado, naj deželne fin; n ce sanira, je veliko bolj pametna. I.ihcra ci pa, ki zahtevajo zvišanje deželnih doklad iri 8U . bodo po deželi hodili in trdili, da hočemo mi doklade zvišati. Klici: Kaj drugega ne znajo kot lagati!) Prof. Reisner jc govoril o velikanski gospo darski krizi v deželi, katero da te povzročilo naše gospodarstvo. Najtežjo gospodarsko krizo. največji bankerot. zločinski bankerot v deželi je povzročila liberalna stranka. (Ve iko pritrjevanje.) In profesor Heisner ima najme. j vzroka o gospodarskih polomih govoriti ki bi naj tul gospodarske krize saniral tam kjer je imel on besedo. (Pritrjevanje.) Povsod so bili liberalci tisti, ki so naše ljudstvo gospodarsko oškodovali! (Veliko pritrjevanje. Itibnikar ugovarja.) Prof. Heisner jo izračunal velikansk primanjkljaj, a se mu je pripetilo, da je zamenjal številke proračuna in računskega zaključka. (Veselost.) On >e dober matematik, a ne razločuje proračuna od računskega zaključka. (Huma veselost ) Računski zaključek Izkazuje da smo en milijon piihranili. (Čujte! Čujte!) Ljubljani smo s tem prihranili več kot '/> milijona! Potem trdi prof. Heisner. da smo Ljubljano oškodovali. Naj vzame v roke proračun in izračuna, koliko tega denarja bo v Ljubljani ostalo! (Pritrjevanje.) Zdaj pa pride glavni komični prizor tega večera, gospod Ribnikar. (Gromovita veselost.) Jaz sem, ko je pričel govoriti, prišel v e.\-lex-stanje (Nepopisen smeh) iu sem se, oprostite gospodje, moral neparlamentarno obnu-Sati. (Gromka veselost.) Ribnikar je začel deželnemu odboru očitati najgršo korupcijo. Ta korupcija se kaže 1. v tem. da so vse zgradbe oddajajo brez razpisa. Konstatiram, da niti ena! Vse se razpišejo v javnih domačih listih in zraven še v dunajskem strokovnem. Itibnikar je svoje trditve detajliral. Na primer, je rekel, hudourniki. Tc pa oddaja vlada! (Viharna veselost. Klici iz večine: Živio H bnikar! Burno ironično ploskanje. — Posl. Ribnikar: Vlada in Vi, to je vseeno! Ponovna nepopisna veselost.) In zdaj vem. kako ie gospod Ribnikar poziv gospoda deželnega glavarja, naj vsi c združenimi močmi delamo za blaeor dežele, razumel, namreč: z združenimi lažmi! \ iltar ren, buren in nepopisen, gromovit. dolgotrajen smeh.) ... Torej, preidimo k združenim lazom! \eii kansKa ponovna veselost.! V-e cesto se raipi šejo. Ribnikar pa je navajal en slučaj, ko snu ga pa vprašal, naj ga imenuje, je molčal, Ogor čenje.) On ga ne ve, kakor ne ve, kje so usti milijoni. Ui smo jih pokradli. Ogorčeni vzklilu proti poslancu Ribnika!ju. Ponovni klici: l až.-nik!) Navedel je neko drugo delo. ki j.' pa akord-delo iu smo je v lastni r e ž i j i izvršili. če hočete vi gospod Ribnikar, v svoji hist sam pometati, vam ni treba dela razpisati. (Bučna veselost. Klici: To je teater!1 Gospod Ribnikar je omenil črnomaljski most. Naibržeje ga še ni videl; to je lep ino.-t, ki ga gredo gledat tuji inženirji, je menda najlepši most v alpskih deželah. Dela so se razpisala. dobila jih je domača tvrdka Zajec iV Iloru, ker je stavila najugodnejše pogoje. Pri preizkušnji mosta sem bil sam zraven, tehniki so konstatirali da se je malokatera ; . la.lba tako obnesla kot tale! /.daj pa pride liibitiknr in napada v deželnem zboru javno domačo tvrdko, Ui je svoje delo tal o izhorno rešila! Velik vihar v zbornici. Ogorčeni klici: Fejl Nesramno! Nečuveyo! In ta pravi, da obrtnike /. stopa! Ponovni I-'ej klici ) Ribnikar. tržni nadzornik mesta Ljubljane, je napadel tudi javi o ljubljanskega meščana, gospoda I.ončariča Ponovni viharni Kej klici! češ. da on dobi \sa dela brez razpisa. N sa dela. ponavljam, se raz pišejo. I.ončiuič jih dobi tedaj, ako je njegova ponudba ugodnejša. itibnikar: V črez ta most ne sme noben liberalec! t Ittičen smeh.) Po naših cestah se vse stranke vozijo, klerikalci, liberalci in socialni demokrati. (Veselost. Klic: Celo anarhisti!) Ribnikarju tudi premovanje telet ni všeč. (Ironičen smeh.) Pravi, da se je pred občinskimi volitvami vršilo. Nagrade za teleta so se razdeljevalo takrat, ko je deželni odbor dobil za to denar od ministrstva. Ribnikar protestira, ker niso liberalna teleta nič dobila (Gromovita veselost.) Gospod Ribnikar, če slišim jaz Vas govoriti, takoj vem, da ste liberalec. če pa slišim telička mukat, ne vem katere stranke je. (Vihar veselosti v celi zbornici Gromovit smeh. Buren krohot.) Na stotine teličkov je prišlo, komisija ni nobenega vpra- šala, kateri stranki pripada, nagrado so dobili telički kot taki (Ponovna veselost), privo; e, jim nagrado! Pač pa so se pri tej priliki druge stvaii vršile. l)očim so se župani S. I.. S. vzorno ved . so nekateri liberalni nagajali. Klici: Katcii ■ Kar imenuj jih!) Zupan v št. Rupertu ni (,.,. | publiciruti razglasu deželnega odbora, župan v Prostranku pa jo namesto v Klavrni, določil ; ( premovanje Prestrunok, ker mu Slavinci i; , po godu. Klici: škandal! K tem so bili vinci oškodovani. Gospod Ribnikar se je spravil tudi , , Barje. Tam na Itarju je za časa Hribarja re, vladala velika korupcija, najbolj pokvarj. i i liberalci so tam. tam so -e podpore delile j.■ i volitvami, ko so namreč liberalci vladali, l trjevanje. Poslanec Itibnikar kriči, žolni glavar poslancu Ribnikarju: Jaz ir vami silno potrpljenje, pa ga ne bom več n • Poslanec Ribnikar se poda molče v svojo k i Ribnikar je nadalje trdil, da jo n-vila (iospodarska zveza ' samo pri kroui| i 00.000 kron dobička, na drugi strani pa g... ,, ve.lno okoli, da je »Gospodarska zvezi, rala. Ogromen stneli Ribnikar ugovurj Deželni glavar poslancu Ribnikarju: Vi ; mate besede! To je moj zadnji ukor! — | . slanec Ribnikar se zopet v-ede Končno se je spravil Ribnikar na (i nega šefa. Jaz nisem poklican, da bi b :! deželneea predsednika, to bo sani storil bo to smatral za potrebno. To pa povdar da je deželni odbor, ki ima paziti na o! in ki ima tudi oblast nad občinskimi e benci. deželno vlado pozval, noj postopa i i nekemu magla ratnnmu ur dniku, ! Rovoril o de2e'nem ortl oru. se latpii I e la ornim se ima ?e deželni vladi zahvaliti <'a ni kil kaznov. n, kakor jo zaslužil! t' ! Čujnto' Sklepam svoj govor in priporočam i log deželnega odbora deželnemu zboru, .1 sprejme. (Govorniku živahno ploskajo in če ti! Pri glasovanju so bili predlogi sprejeti enem je pa načelnik S. L. S. dr. Sustei ■ iti vložil dve resoluciji in sicer >:a podporo živinoreje. Deželni odbor se poživlja, da v prora. za lelo 1912 primerno zviša postavko za p ■ v 7. d i g o živinoreje. Za učiteljstvo: Deželni odbor se pooblašča, da dov po svoji previdnosti, pričenši s 1 nuarjem 1912 druglnjsko doklado do 2.V.: meljne plučo tudi takim članom učiteljs! . i o.sobi a. ki so doslej bili izvzeti. Obe resoluciii se soglasno sprejmeti. Na to se je pričela razprava o pred! da se du deželnemu odboru pooolastilo za n e kup zemljišč, na katerih naj hi so zgradil- nova deželno hiša. V slučaju, da se nakup po primerni < ■ izvrši, naj bi v prihodnjem zasedanju predi žil načrt in proračun. Sedanja deželna hiša bi se seveda z ti dober denar prodala. Upiral se samo grof Barho. Predlogi so bili sprejeti Odklonil se je pa predlog poslanca Gangl glede ustanovitve obrtne šole v Idriji. Poslan, i S. L. S. so dolžni zavrniti vse predloge, lo !>" stavijo liberalci, ki naše poslance in deželi"' odbornike ostudno in pobalinsko psujejo. • veda jo bilo pri glasovanju zelo živahno. Proti glasujejo poslanci K. I„ S. in p1' log pade. Liberalci kličejo: Bravo! — Dr. brc ■ Lumpjo nie ne dovolijo poštenim ljudem! — Jure: Dokler nas psujete z lumpi, ničesar ne • lobital — Dr. Krek: Nič no dobite, s čimurkoli j>ridete, dokler vas bo sploh Se kaj tu I — Deželni glavar: Povem svoje mnenje, da bi bilo tuke stvari boljo spraviti pred zbornico potom Mtmostojnoga predloga. — Rlbnikar: Pa je .stvar nujna! — Dr. Zaje: Hudi vas! — Liberalni poslanci kličejo: Kje je tu tista ljubezen? — Kaši: »Učiteljskega Tovariša« Citajte! Vas tu ne slišimo! Na to zaključi deželni glavar sejo in naznani, da bo na prihodnjo sejo a pismi povabil. LJ jj n D LISTEK □ n a* Krmar Milanovič. Prosto po Russellovem romanu »Krmar IIoldsworth«. (Dalje.) »Ne. Dokler sem stanoval še na glavnem trgu, nisem potreboval postranskih zaslužkov, ker sem v svojem zobozdravniškem poklicu samem imel dovolj posla. Toda grda nevoščljivost iu brezobzirna ko ikurenca sta spravi-la med ljudi razne lažniive in obrekljive govorice in (ako škodovala mojemu dobremu imenu in ine pripravila skoraj ob kruh. V kratkem so me zapustili inoj'i najboljši pacijenli in konečno sem bil prisiljen preseliti se semkaj koncem trga, ker je tu stanovanje cenejše kakor v sredini. Sam Bog ve, kakšno je bilo od ledaj naprej moje življenje,« je vzkliknil in zaškripal z zobmi; »zastavljalnica je kmalu jiostala moje edino pribežališče in sedaj imam komaj še najpotrebnejšo posteljno opravo, vse drugo sem že zastavil, ako nisem s svojo družino vred hotel lakote poginiti. Da, fo je pasje življenje!« je hipoma vzrojil, planil pokonci in si pulil lase z glave: »Ako bi ne imel žene in otroka, nioje ljubke Jelice, katero ljubim prav očetovsko, dasi nisem njen oče, da, ko hi me ne zadrževali te dve bitji, ne bi dalje prenašal neznosnega gorja.« Nato si je z robcem, ki ga je med govorjenjem nervozno tiščal v roki, obrisal potno čelo in obupno zrl v ila. Nastopivši molk prekine Milanovič: »Morda bi jaz mogel za Vas kaj Moriti?« »Ah, ali bi smel biti tako predrzen,« odvrne stokajoč Štefič, kakor bi mu solze jemale glas, »in se obrniti z neko prošnjo na Vas, čegar dobrotlji-vost nasproti naši Jelici mi nalaga že sedaj prisrčno hvaležnost; ne bi sicer rad postiti še večji Vaš dolžnik, toda Če mislim na svojo ubogo, nesrečno ženo, tedaj se mi zdi, da bi ne ravnal prav, če bi odklonil Vašo pomoč, ki mi jo tako dobrohotno in nesebično -ponujate. Samo zaradi moje žene,« vzdilinil je obupno - »da, le edino zaradi nje se hočem premagati, vas hočem . . .« »Razumem vas,« mu pretrga stavek Milanovič. »Dasi sam nimam bog-vekoliko. vendar vam hočem z malo vsotico pomagati iz najskrajnejše bede, da si preskrbite vsaj najpotrebnejše, kar rabite za svojo družino.« Zadnje besede je Milanovič govoril s posebnim povdarkom. »Ako bi mi ne bilo zaradi žene in otroka, bi moj ponos nc prenesel takega ponižanja!« odvrne Štefič, navidezno ves iz sebe samega ginjenja. »Lastna beda bi me nikdar ne privedla do takega koraka! Raje lakote umreti, kakor beračiti! Ne,« je nadaljeval z glasom žaljene časti in žaljenega ponosa, »kakor sem tudi reven, vendar vem, kaj dolgujem svojemu rodu, svoji vzgoji, svojemu družabnemu stališču, in ponavljam, če bi ne bilo za ženo in dete, nobena sila, in naj bi bila še tako velika, bi me ne prignala tako daleč, da bi se obračal na vašo dobro, usmiljeno srce.« l'o teh besedah jc Štefič umolknil; ko je pa videl, da je postal Milanovič nepotrpežljiv, jo takoj zopet začel: »Če bi trideset goldinarjev —« tu je v zadregi obmolknil. »Dobro; torej za prvo silo bi rabili trideset goldinarjev?« »Da. toda le na posojilo«, je popravil Štefič; »ko se vrnejo boljši časi, vam vrnem vse do zadnjega vinarja.« »Toda kaj vam more koristiti tako mala vsota?« Zobozdravnik je bil ves presenečen. »Vraga, kolik osel som bil«, si je skoraj gotovo mislil sam pri sebi, glasno pa je odvrnil s prisiljeno ponižnostjo: »Trideset goldinarjev, moj ljubi, je za revežu že velikansko bogastvo.« »No prav, hočem vam posoditi, kolikor želite, toda le pod pogojem, da porabite denar izključno le za svojo ženo in za malo Jelico.« »Bodite brez skrbi«, jc zagotavljal Štefič živahno, »in bodite prepričani, da vam dolg oh svojem času povrnem, in naj nesem tudi zadnjo srajco v zastavlja Inieo.« Milanovič je vzel zelo hladno na znanje vsa Štefičeva zagotavljanja, segel po denarnico in odštel pred seboj sedečemu omenjeno vsoto, katero je ta s tresočimi rokami pograbil in jo med neštevilnimi izrazi hvaležnosti vtaknil v žep. Milanovi'!; ga prekine z vprašanjem: »Ali vaša žena kaj ve o vašem obisku pri meni?« »Ne, a sedaj hitim takoj domov, da ji povem, za kako veliko dobroto se vam imamo zopet zahvaliti.« Pri teh besedah je Štefič vstal in segel po klobuku. Milanovič jc bil že na tem, da bi mu liaročil, naj o denarju ničesar ne omenja, a je svojo namero zopet opustil, ker sc jc spomnil, da bi to ravnanje v Vidi moglo vzbuditi nevaren sum, ako bi Štefič nc držal svoje obljube in bi ji povedal, da bi ona pravzaprav o vsem ničesar ne smela vedeti. Zaraditega jc samo pripomnil: »Kajne, pogojev, pod katerimi sem vam posodil, ne boste pozabili?« »Brez strahu se smete zanesti na mojo besedo,« je zagotavljal Štefič na- novo in pritiskal klobuk k prsim. »Ako ste tako prijazni, da mi daste črnila in-popir, takoj napišem dolžno pismo.« »Pustite to. Jelica rasle in potrebuje zalo močne hrane; porabite denar zanjo in za njeno mater, s tem bo moj namen dosežen in jaz bom imel prijetno zavest, da sem storil dobro delo.« Štefič sc je globoko poklonil in odšel. Na cesti je za trenutek postal, gledal nekaj časa kakor preudurjajoč proti svoji hiši, nato jo pa urno mahnil v smeri proti trgu. Ta obisk je Milanoviča prepričati, da vlada pri Štefičevih resnično najskrajnejša beda in revščina. Večkrat je premišljeval njih razmere, a domneval je vedno, da imajo vsaj toLko, da žive iz roke v usta. Da pa v resnici trpe pomanjkanje, kakor je izvedel danes, to je povečalo njegovo bol in skrb za ženo in dete. Torej že pri tem, kar jc bil izvedel iz ust Štefiča samega, se mu je krčilo srce, a kaj bi bil občutil šele tedaj, ako bi na lastne oči mogel videti gorje, ki je trlo njegovo nesrečno Vido. In morda je bilo to zanj dobro, da ni slutil, kako večer za večerom, ko se zmrači, koraka njegova žena z zavitkom pod pazduho v zastavljalnico, da dobi par vinarjev, da uteši glad svojega otroka. Skrila doma jc od zoro do mraka delala neutrudljiveje kakor najpridnejša dekla in sedela potem pozno v noč pri šivanju in krpanju. Neštetokrat je legla lačna k počitku, a spanec se ni dotaknil njenih oči in vstala je zjutraj še bolj zinučena, da začne nov dan z novimi napori, z novo, še stokrat hujšo bedo. — Ako bi bil Milanovič za vse to vedel, bi ga morda njegova srčna bol tirala do tja, da bi se bil dal spoznati, dasi jc vsako jutro in vsak večer prosil Vsemogočnega za moč, da bi ohranil svojo skrivnost. Skrbnemu ženskemu očesu bi bila že obleka male Jelice lahko izdala vso bedo, ki je vladala v hiši. Zašito, obrnjeno in zopet in zopet: podaljšano krilce bi pripovedovalo dolgo, neskončno žalostno in tužno povest o žuljih in naporih, o neštetih v solzah in tugi preču-tih nočeh. Seveda moško oko je vse ta znake prezrlo. Milanovič je videl Vido le redko; a če ga je zagledala in spoznala ob njegovem oknu, tedaj je imela zanj vedno prijazen pozdrav ali hvaležen pogled. -Ako bi ob takih prilikah ne bila razdalja prevelika in bi ji klobuk ne bil zasončeval obličja, bi bil pač lahko opazil izpremembo, ki se je bila izvršila z njo v dneh, kar jo je zadnjikrat videl in z njo govoril na ulici; toda sedaj so mu ostale prikrite brazde, katere sta ji bila začrtala v njeni krasni obraz žalost in beda. Nekaj ur po Štefičevem obisku, ravno ko je sedel pri kosilu, stopi v sobo, kakor je bila navajena, — Jelica. Takoj jo je vzel v naročje, jo pritisnil k sebi in vprašal: »No, srček moj, kaj dobrega ti je danes skuhala mamica?« Deklica je v zadregi skubla predpasnik in nemo zmaiala z alavico. h"i-nc bode tedaj število plemenskih svinj. Gospodarska zveza bode sporočila takoj občinskim uradom, koliko in katera krmila odpadejo na posamezno občino z ozirom na stanje plemenskih svinj. Da sc razpečavanje krmil po no-polrolkiiom ne zavleče, prosimo županstva, da naj nemudoma odgovore Gospodarski zvezi, ko dobe od nje upra-šalni list. Razdeljevala se bodo krmila: koruza, otrobi, tropino in sladkornata močna krmila. Umrl jc na Lubgojni pri Horjulu dne 29. decembra 1. 1. Ivan Stanovnik, zidarski mojster in načelnik prostovoljne požarne brambe v Horjulu. Pogreb je bil v nedeljo ob pol deveti uri dopoldne. Pokojnik je bil priljubljen med horjulskirn prebivalstvom in zvesl pristaš S. L. S. Sveti naj mu večna luč! Žrtvi alkohola. V Velikem Gabru so našli mrtvega znanega alkoholika Ignacija Šraja. — V občini Vojsko so našli v gozdu Šrbina mrtvega posestnika Jož. Ostrožnika iz Zg. Tribuše. Poleg njega je ležala steklenica žganja. Zasačen cerkveni tat. IG. t. m. je zasačil cerkvenik v župni cerkvi v Do-bu 381etnega delavca Ivana Lenarčiča iz Dragomlja, ko je hotel odpreti denarno puščico. Izročili so ga orožnikom. Poboj. Dne 23. decembra 1. 1. jc napadel fanta Ivana Steblaj z Iga, ki sc jc vračal proti domu, 171etni Anton Kraljič z Iga. Udaril ga je tako močno Milanoviču so se vsled razburjei, \ tresle roke; spustil je Jelico na tla, nr. no nalil na krožnik tople juhe in dvi.;. nil nato deklico na stol z besedami; »Glej, ljubček moj, tu si neko;Lko tolaži lačni želodček. Naj ti tekne!.; (Dalje prili.) s kolom, da se je ta na tla zgrudil, kal po njem, mu zadal z nožem tri nevarne rane na vratu in trebuhu. I1 i-vijo, da jo obstojalo med njima sovraštvo. Trije bratje smrtno ranjeni. Pri o. družil.čni cerkvi na Gorici pri Le- v- cu je bila kakor ponavadi na 1> o jutro ob štirih sveta maša. Tja so -Ii tudi bratje Franc, Anton in Jane/. doma iz Vel. Mraševega pri Or ih. Med mašo se je začel mlajši brat | Zarn na koru prepirati z oženjei sestnikom Meketom in mu i med prepirom tudi zaušnico. c nožem težko rani Zarna, ki ves i oblit zapusti kor. Ko sta Anton in i- nez Zarn zvedela, da je njun a! i brat Franc težko ranjen, sta šla ši na Meketov dom, in hotela i način v hišo udreti. Meke se j' j časa ustavljal in upiral, nazadn ■•» potegnil nož, odprl vrata in oi ta zaklal. Anton je ostal na nics tev, Janez je pa umrl par ur I. o po strašnih mukah. Meke, kateri' > orožniki odpeljali v Krško, trdi, : > lo storil v silobranu. Po l. užni< a zaprla, ker jc na koru in po stoj) ' ...... .... l.....: »a*, puiiiu nt M. Vlom na SvC.i gori. V cerkev v Sveti gori so dne 26. decembra nez -ci vlomili, j>okradli denar v puš( !i in oropali podobo Matere božje, bila opremljena z velikimi dra. >-nostmi. Škoda je velika, o storile "i sledu. Smrt v apnenici. Na večer j>re božičnimi prazniki je šla pri župnik v Olimju pri Kozjem zaposlena dekl' cilija Polančič na dvorišče, da bi izgledala v hlevu pri svinjah. Na po J° j)adla v 1 in pol metra globoko apn co, v kateri je bilo en meter vi-apna. Ker se ni mogla na kaj upreti. ]<> ležala sedem ur v apnu. Ob 4. uri jo vstal gospod župnik in se podal, k v slišal v noči večkrat zdihovanje, "i1 dvorišče in našel v ajmenici žc nn vo deklo. Poklicani zdravnik dr. Ure ž nik jc konštatiral smrt po zmrznjen ju Nesreča pri igranju z revolverjem. Pekovski učenec Vincenc Goričane v Dobrovi pri Brežicah sc jc igral z bitim samokresom. V njegovi bližini jo stal zidar Pilh. Naenkrat poči strel i» Pillv se je v glavo smrlnonevarno zadet zgrudil na tla. Z vlaka je padel dne 22. decembra zvečer na celovškem kolodvoru maga-rinski delavec Jurij Obid. Vlak ga je povozil. Zdd se, da je Obid namenoma k vlaka skočil, ker so našli pisma, iz katerih se da sklepati, da je imel samomorilne misli. Grozne posledice neumestne šale. V Delnicah pri Kelci je neki delavec v šali vtaknil svojemu tovarišu v žep di-namitno patrono. Patrona je v žepu eksplodirala ter raztrgala nesrečniku roko lor mu poškodovala očesi, da je na eno oslepil, drugo bo pa bržkone tudi izgubil. Vlak raztrgal človeka. Dne 28. de-i embra popoldne je raztrgal vlak pri Plaveh železniškega delavca Alojzija Fortunata. Ubiio jc na žagi pri Sv. Ožbaltu iilizu Ptuja 141einega delavčevega sina Janeza Kajzerja. Pri podiranjn drevja jc padlo težko drevo na kočarico Ka'arino Feguš v Majšborgu pri Ptuju. Ncsrcčnica je bila tako hudo poškodovana, da je še isti večer umrla. Smrtni padec. 701etni prevžitkar Franc tirali na Gomilskcm pri Celju je na podstrešju od vezal vrv za sušenje perila. Na lestvi jo pa stopil tako nerodno, da mu jc spodletelo ter je padel pei metrov globoko, si stri vrat in umrl predno je došla zdravniška pomoč. Samoumor ali kaj? V Gorici pogrešajo umirovljenega mestnega učitelja liabricučiča. V četrtek popoldne so naši i ob Soči nekaj oblačila, ki je bilo njegova lasti Zadnje čase je trdil, da na vso preganja in se zaradi tega splošno misli, da se je v samomorilnem namenu vrgel v Sočo. Mrlič v ognju. Dne 19. t. m. so imeli v Idriji na mrtvaškem odru 181ctne-ga mladeniča, čevljarskega pomočnika. Opoldne ni bilo nekaj časa nobene straže pri mrliču, in med tem se je vnel pri nogah oder. Ko so opazili ogenj, je bil >'der že toliko poškodovan, da ni več rabi ji v. Tudi mrlič je bil v nevarnosti, da ves zgori. Požari ob Kolpi. Dne 22. decembra ponoči okoli polnoči je zopet gorelo na Hrvatskem iri sicer kakor je bilo videti iz Prelokc, okoli Gradišča v župniji Bo-siijcvo onstran Vinice. Požar je moral biti silen, ker se je videlo močno do Adlešič. Zgodaj je začel. Deset let stari šolar Franc Črnivc, tesarjev sin iz Pod-lioršta, jc iz šole domov grede v (":rnu-• ah 12 let starega šolarja Janeza Pečarja, sina graščinskega uslužbenca na Dobrovi, z nožem v rebra sunil ter ga Mnrtnoncvarno poškodoval. Avtomobil zavozil v mrtvaški voz. 1)' e 27. t. m. je zavozil v mrtvaški voz, ki jo vozil mrtvo truplo iz Reke v Trst, nek avtomobil. Kočijaža mrtvaškega oza je vrglo daleč preko ccste in isto-lako tudi krsto. Mrtvaški voz je bil popolnoma razbit. V avtomobilu je bila neka lovska družba, ki jo je istotako vrglo iz voza. Šoferja je zagnalo v ja-rek in je kmalu podlegel svojim no-I ran i i m noškod ba m. Vsled zastrnpljenja z žganjem je zbolelo v Berolinu v zadnjem tednu do 190 oseb, od katerih je do novega leta umrlo 72, blizu 30 se jih pa bori še s smrtjo. Bolezen se je pojavila najprvo ^ nekem zavetišču za reveže, kamor je dobavljal neke vrste »zdravilno« žganje judovski trgovec Šarmah. V zavetišču samem je umrlo GO oseb. Rodbine jK> mestu so rabile to žganje pri čaju in se istotako zastrupile. Listnica uredništva. Josip Š v i -g e 1 j, ž u p n i k n a Polici pri Viš nji gori: Resnici na ljubo izjavimo, da n ste Vi pisali dopisa v »Domoljubu« št, 58 in da sploh niste v nobeni zvezi z njim. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljena Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 ,/2°/o brez kakega odbitka. Uradne ure ofl 8. zjutraj flo i. popalSiie. Glej inseratl □m nnpT^gflPanPDPDP n Gorenšske nousce ° □..........-_____D naanaDaaoDnonnDaa g šmartin pri Kranju. Kat. slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo 7. t. m. v veži župnišča gledališko predstavo »Nežka z Bleda«, narodna igra s petjem v petih dejanjih. Začetek ob tretji uri poooldne. g Naklo. Predstava »Na betleliem-skih poljanah,« ki jo je priredilo na Silvcstrovo nedeljo naše prostov. gasilno društvo, jc povoljno izpadla in se bode na splošno željo na dan svetih Treh kraljev, popoldne, ob istem času, to jc ob pol četrti uri zopet ponovila, pri znižani ceni: sedeži po 60 v, stojišča 20 vinarjev, otroci polovico. Spored se bode izpremenil le toliko, da bode pred otvoritvijo predstave priredil g. visoko-šolec Lovro Križnar kratko predavanje »O postanku iger«. Igra je dobro naštu-dirana in jc prizadela društvu veliko truda in stroškov. Želeti je, da bi se prijatelji gasilstva tudi te ponovljene prireditve v obilnem številu udeležili, da bi se društvo za trud in stroške moglo zadovoljiti. g Tržiške novice. Na svetih Treh Kraljev dan bo v Društvu sv. Jožefa ve-lezanimivo skioptično predavanje o Benetkah. Krasne slike o tem mestu, ki sc imenuje kraljica morja, nam bo ka- zal g. predavalelj. Pričctck ob peti uri popoldne. — V nedeljo 7. t. m. priredi ženski odsek društva ob peti uri na čast podpornim članicam božično veselico z igro: »Pastirci in kralji« ter petjem. Vstopnina navadna. — Veličasten pogreb je imel na Sveti dan popoldne prvi umrli Orel Karol Ferlan. Došli so k pogrebu Orli iz Podbrezja, Naklega in Kamne goricc. Tržiški Orli so nosili svojega sobrata na zadnji poti, ob grobu mu je v slovo govoril g. tovarnar Podlosnik, Društvo svetega Jožefa se je udeležilo pogreba z zastavo in vencem, domači Orli z vencem. Pogreba se je udeležil med drugimi naš deželni poslanec g. Ivan Zabret. Takega pogreba, kakoršnega je imel priprosti krščanski mladenič, še ni imel noben velikaš tržiški v zadnjih-letih. Da ni bilo to všeč nekaterim zagrizenim liberalcem in rdečkarjem, so pričale razne neslane opazke, ki so si jih ti elikanci dovolili. Vrli mladenič, ki je stal zvesto do zadnjega v naših vrstah, naj počiva v miru! g Iz Doba. V sosednji brezoviški občini je izvoljen za župana g. Janez Ccrar iz Žej, odločen mož S. L. S. Tudi odborniki so sami naši možje. Želimo sosednjim Brezovčanom, našim fara-nom, da bi tisto edinost in zavednost, ki so jo pokazali pri volitvah, ohranili šc zanaprej. V Krtini je zopet izvoljen dosedanji župan g. Ivan Pirnat. Nad 20 let je že župan krtinske občine. Želimo mu pa, naj odločno nastopa kot mož S. L. S. — Na svetih Treh Kraljev dan ima naše Kat. slov. izobraževalno društvo svoj občni zbor. Vabijo se Člani k obilni udeležbi. Naj se mlado društvo zopet prebudi, ponovi in poživi. — Kr-tinska občina je popravila brv med Do-bom in Krtino. Dobro! Kedaj bo pa do-bovska popravila tisti mostiček pri Ve-sovcu? G. Kuhar in Matičič, ki sta obljubila, da bodeta gledala na to, da se bo občinski denar obračal ljudstvu v korist, pridita in poglejta, kako moat vpije po popravi. — Semenj na dan nedolžnih otročičev je bil precej živahen. Zlasti goveje živine je bilo veliko. Bila je jako poceni. Potem pa pravijo, da kmet odira. — Vsem našim srečno in veselo novo leto! g Iz Železnikov. Ali ste ga videli liberalnega Lucifcrja, ki se je spremenil v angela luči sedaj pred volitvami, skril je svoje protiverske kremplje in odšravfal svoje proticcrkvene roge; nadel si pobožno masko in udaril na sveto struno. Zakaj, je že vedel, saj so tudi francoski svobodomiselni kandi-datje molili z vernim ljudstvom, ko so bili pa izvoljeni, so glasovali za proticcrkvene postave. Torej oglasil so je ta sveti hinavec; v »Narodu«, ki je seveda odlično katoliški list, jc odprl svoja za sedaj posvečena usta, vanevoljena od svete jeze. Nam se le čudno zdi, da je »Narod« te tako svete in pobožne reči sploh sprejel v svoje predale. Vse to bi no spadalo niti v »Domoljuba«, to bi bil moral prinesti »Bogoljub«. Le čujte, kaj piše ta sveti železniški liberalni an- 71 gelj: »Niti eden (od železniških naprednjakov namreič) se ni zaletaval v sveti misijon. Vera naj nam bo sveta. Naš župnik nam dela vedoma krivico, ko nas naziva brezverce. Ostudna laž je, da smo proti veri. Škofje svare duhovne, naj se ne mešajo v občinske volitve, ker to neznosno škoduje ugledu duhovniškega stanu . . .« — Vse to, ljudje božji, stoji doslovuo v »Slovenskem Narodu«. Ali je že katerikrat »Bogoljub« pisal tako lepo in ganljivo? Ali sc je že katerikrat kdo tako bal za »ugled duhovniškega stanu«, kakor se boji »Narodov« dopisnik? In to piše človek, ki Je toliko gnojnice razlil po »Sloven. Domu« zoper naš misijon. To piše človek, ki je imel še za vsak Škofov opomin samo zlobni posmeh. On, ki sramoti vse škofove nauke, on ki je nagroma-dil že toliko lažnjivo - sramotilnih laži na svojega župnika, pridiguje naenkrat, da treba škofe poslušati in skrbeli za ugled duliovskega stanu! Ta človek ima to drzno čelo, da si upa zapisati besede: »Ostudna laž je, cla smo proti veri.« Človek res ne ve, ali bi se jezil ali bi se smejal. Ja, ja, vodička vam teče v grlo, volitve so pred pragom in vi čutite, da ste jo docela zavozili pod pot s svojo proticerkveno gonjo, yx)šteno, vse pošteno ljudstvo vam obrača hrbet, zato pa brž svetohlinsko larvo na obraz, v roko pa rožni venec . . . Fej, hinavci! Pa kako grdo laže ta liberalni angel! On trdi. da se je samovoljno popravilo že po pretočenem roku in brez reklamacije ime neke volilko in grozi na to z državnim pravdnikom. Pa je sam Karol Dolenc naročil glede imenovane vo-lilke, ker je bila obema strankama nepoznana, naj županstvo poizve o nji in naj se jo potem pravilno vpiše, ako še ni. To se je tudi zgodilo, falzifikacije ni bilo nobene, samo napaka sc je popravila. Seveda potem Kari ni hotel o svojem narciJilu ničesar slišati in je začel kričati o falzi fikaci j i in zahtevati, naj se dotična oseba črta, kar se je tudi zgodilo radi ljubega miru. — Vsa stvar Ima torej jako nedolžno lice in ni sc ji treba bati državnega pravdnika. — Nf-jlcpšc pa je, kako liberalni dopisnik umiva sokolske pobijalee. Najpred kar enostavno utaji, da niso vsi trije Sokoli. Potem pa nesramno laže, da so se Orli napravljali za Miklavža v župni-8ču, kjer so se nasrkali šnopsa. Zdaj pa poslušajte, kako laže naprej: »Kakor običajno med fanti v gostilni, tako je tudi tu nastalo malo sporekanje. Ko so napredni mladeniči videli (o ti nedolžni mladeniči!), da bi utegnilo priti do boja, so se napotili domov. Kmalu pa pridrve za njimi vrli Orli kličoč: »Auf!«, kar pomeni izzivanje na boj. In Orli so napadli nasprotne mladeniče. Zabliskal se je nož v roki Orla in zabodel je prvi. Da so se nasprotniki v si-lobranu branili, je umljivo.« Tako stoji doslovno v »Narodu«. In v,i vsi veste, da je ravno nasprotno res. Ali je tako pisati pošteno? Ali je pošteno nedolžne tlaičiti noter, krivce pa izgovarjati? Sodite torej sami, kakšna je liberalna stranka in s kakšnimi sredstvi se bori 8» proti nam. — Potem pa obeta napred-njak zlata nebesa za Železnike, če bo- j mo napredno volili. »Treba se vzbuditi in gospodarsko misliti . . .« Ja, ja, vz- | buditi se bo treba in začeti gospodarsko j misliti in opustiti brezplodno in škodljivo protiversko gonjo. Dobri kristjani postanite in |>otein se bomo lahko združili v gospodarskem delu. Dokler boste pa taki, vam ljudstvo vkljub vašim lepim obljubivu ne bo zaupalo niti — ficka. Kajti, kar liberalec prime v roke, vse pade na Ua in se razbije. To jasno priča polom »Glavne posojilnice« in , »Agro-Merkurja«, zato se le nikar pre- ■ več nc hvalite s svojo posojilnico in s i svojimi podjetji. Ljudstvo vam ne ver- j jame več, pa je in če se postavite na glavo. Liberalna stranka je na Kranjskem fuč za vselej in vi boste zadnji, ki bi jo mogli spraviti zopet na noge. Zato pa le nikar ne upajte, da bo ljud- ■ stvo z vami pri volitvah. Saj nismo pa- ! dli na glavo, da bi sc postavili v nasprotje z deželnim odborom in zborom in celo kranjsko deželo in šli z onimi, ki prav nič ne pomenijo ne v Ljubljani in ne na Dunaju. Toliko časti imamo pa še v sebi, čeprav smo »neumni klerikalci«, da tega ne bomo storili. Kako pa znate gospodariti, to pa tudi vemo. Pa tudi proti temu odločno protestira- j mo, da gospod župnik odločno zahteva od nas, katere može naj volimo v občinski odbor, zbrali si jih bomo sami in jih tudi volili. Povemo pa tudi. da so nam 1 ljubši taki, ki prodajajo rožno vence, kakor pa taki, ki prodajajo take reči, ki duši ne. koristijo nič, želodec pa še pokvarijo. Podroštarskc junake pa le iščite v svoji sredi, ne manjka se jih vam. — In končno vprašamo šc lažnjiv-ca in obrekovalca v »Slovenskem Domu«: Kdaj sta izgovorila dr. Šusteršič in dr. Pegan besede: »Mi klerikalci nikogar ne vprašamo, kako vere je, če ho- j di v cerkev ali k spovedi, samo da z na- ! mi drži in hvali naše delovanje, pa je i dobro«. Povej, lažnjivec, kdaj sta ime- j novana to rekla? Sedaj pa le zopet, ugi- ' bajte, kdo je to pisal,'češ »Klerikalci ' nimajo med seboj človeka, ki bi >.nal j prijeti za pero«. Res je, da mi »klerikal- j ci« nimamo študentov in juristov, ki hi J leta in leta sc vlačili kot megla po do- , mači vasi brez izkušenj in se za vse drugo bolj menili kot za svoje študije. Takih nimamo, pa tudi takih ne, ki bi tako grdo lagali in pisali tako hinavske čenče, kakor jih pišejo dopisniki iz vaše srede. g Drtija pri Moravčah. Pri občinskih volitvah se pa vidimo, tako je klical liberalec ob državnozborski volitvi, ko je videl, da je Sršen propadel. Mi pa smo takrat rekli, se pa vidimo, če boš prišel volit. In res smo se videli, toda mi zopet kot zmagovalci, liberalci pa, kakor so že navajeni, kot propadli kandidati. Zdaj pa zopet pravijo, pri prihodnjih bo pa drugače; mi pa jim povemo, da bo le v toliko morda drugače, da bodo pri prihodnjih volitvah grizli kake klobase, ne pa palcev, če bodo kaj bolj pametni. S Trate v Poljanski dolini. Pri občinskih volitvah dne 19. t. m. je pri nas S. L. S. sijajno zmagala v vseh razredih in vseh podobčinah. Liberalci so delali za tc volitve zahrbtno in tajno; misliij so nas zazibati v varnost, da bi naši ljudje ostali doma. Toda vse ni nič jh). magalo; tudi naši ljudje so prišli tako mnogoštevilno, da se je koj lahko vede-lo, na kateri strani bo zmaga. Liberalci so doživeli blarnažo, katere ne bodo tako kmalu pozabili. Nič ni pomagalo, da so motili naše može, 1; tgali čez mero in se bahali, češ, zmaga je gotovo na- i. Prišel jc Pavel Miklavčifi na pomoč, prišli so agitatorji iz Poljanske občine, Anžajovec iz Dolenje Dobrave je pokazal svoj obraz v liberalni svetlobi, l'a, leček in Boština sta se spravila, An . k v Gorenji vasi se je že čutil župana, Anžkuli je donel po ušesih častni i-slov: »mati županja« — na vse zadnja se je pa pokazalo veliko liberalno ?>o-gorišče. Iludomušneži so svetovali libe. raleem, naj prosijo podpore, ker so a. ko imenitno pogoreli, in naj se pri ;i -hodnjih volitvah pravočasno zava-jo zoper požar. Vse liberalne la 'i spktke si bomo dobro zapomnili in beralcem lahko jamčimo, da bodo ■>•■' prihodnjih volitvah šteli samo > glasove, da ne bo nič več prilagam n prisleparjenih. Liberalni študent ; izkušenj Pavel Miklavčič riaj koi; ra Boština, Palečka, Anžka, Pu ka, Pipana, Zgurja in podobne »v kc«, s temi naj ima seje v Boštino, i Anžkovi gostilni, tam naj plaču > zauj po svoji volji, toda v občini 'I i ne bodo nikdar prišli do veljave lji. katere vodi liberalni študent na i kot medvede, in ki na njegovo kot dr> tako nerodno plešejo kot libe i pri teli volitvah. g Krašnja. Radi občinskih • 1 i t e v vlada strašno vpitje pri nas. hodnjost bo pa pokazala, da še ni ča i zmagonosno rjovenje, ampak da se mi i šc enkrat vidimo, takrat pa se bližje < damo. Don Kišot zmagonosno premi J svojo zmago, a bolje bi bilo, da bi miši ' zapor, ki ga je moral v strahu presi ' onem delu gospodarskega poslopja, se sliši Ic kruljenjc nečednih živalic, i ' klofute, ki jih je dobil parkrat na j.-.r.i cesti. Vse to in šc kaj čednejših dog< 'hi'-" iz njegovega življenja bo treba obelod iii, da se mu greben malo pobesi. g Iz Št. Jakoba ob Savi. Prihodnjo cicljo, dne 7. t. in., bo redni letni oi 'ii zbor našega izobraževalnega društva m volitev novega odbora. Želi se obilne ležbe od strani članov in nečlanov. D • štvo se trudi, kolikor je v sedanjih r -merah in prostorih mogoče, dosegati s" i namen. Koliko več bi se doseglo, ako i bilo več umevanja njegovega pomena 1 zlasti več udov! Brez članov nc pride' > do »Domači Pridite torej in spozn .!'>' društveno delovanje od blizu. — Odbor. g Z Vira pri Domžalah se nam javi j:-', da je dne 30. decembra pri hišni št. 12 tat pri belem dnevu pokradel obleko in ne1-. -i drugih stvari. Bil je to najbrž nek razcapan potepuh, ki se je klatil tam okoli. Ljudje, pazite na take tiče! g Iz Železnikov. Dopisnik »Eselcs po kranjski osliček, kakor se sam imen'.':1' >— laže v »Slovenskem Narodu«, da so šli Sokoli-mesarji na Miklavžev večer mirno domov. Ljudje, ki so se zbudili vsled njihovega krika iz spanja, pripovedujejo, da tako divjih ljudi še niso videli. Zlasti eden !e preklinjal in se pridušal tako grozno, cakor da bi bil obseden, da je bilo poštenih ljudi kar groza. Naših fantov se med tem časom nobeden še oglasil ni. Sokoli »o izzivali in klicali »auf!« Naših ni imel nobeden nobenega orožja pri sebi, nc palice, še manj pa noža. Pa pravi »Eseles«, da je Orel prvi zabodel. S čem pa? S figo morda? Pa bi se vsaj komu moralo poznati, pa so dobili rane samo naši. Res, da je dobil tudi eden od Sokolov bodeč v hrbet, da mu je tekla kri po sokolski koži, toda ni ga zabodel nobeden naših, ampak njegov lasten tovariš, ki je mahal kakor obseden z nožem okoli sebe, ne meneč se, koga bo zadel. In zabodeni Sokol je sam priznal: »Kri mi teče po hrbtu, ti si me, pa ti ne zamerim, ker sva prijatelja.« To lahko priča sosed, ki se je zbudil in šel k oknu in natanko slišal te besede, saj se je vse godilo tik pred njegovim oknom. Eden Sokolov se je pa par dni potem še hvalil, da so dobro dali »čukom«, samo še premalo, drugič bomo bolje merili. To je resnica, izkazana s pričami. »Eseles« seveda, ki vidi v vsakem Sokolu samo nedolžnega angelca in v vsakem Orlu samo lumpa, si je vse to drugače in po svojem uredil v svoji razsvetljeni glavi. To je Sokol in če mu kdo dd ime, ki mu gre, sc čuti pa še razžaljenega in grozi s sodiščem. Ljudje se zgražajo in kar ne more jim v glavo, kako je to, da gospodje Globočniki take ljudi f>odpirajo in od takih ljudi hočejo celo vo-jeni biti. g Slov. kat. politično društvo za kamniški okraj bo imelo v nedeljo, 14. januarja, ob 3. popoldne v telovadnici pri Krištofu v Kamniku svoj občni zbor, h kateremu se vljudno vabijo vsi člani. g Iz Železnikov. Ponižno vprašanje: Koliko so pa dali g. Jožef G. »Eselesu», da dela v »Narodu« propagando za njih županski stolec in da je tako ogorčen, ker jc »Domoljub« o g. Jožefu zapisal eno, pa samo eno resnično? In sedaj je »Domoljubov« dopisnik obsojen, da ne bo smel nikoli več pogledati v oči g. Jožefu, ki jc hotel tudi odrasle obdarovati za Miklavža, da bi ja gotovo njega volili. No, »Domoljubov« dopisnik bo brez g. Jožefovega očesa prav lahko živel, ker že dosedaj ni nikdar želel vanj pogledati, ker ni čisto nič — interesantno. g »Mati svetega veselja« v Domžalah. Kat, izobr. in podporno društvo v Domžalah je uprizorilo v nedeljo, 31. decembra prekrasno Sardenkovo »Mati svetega veselja«. Izpadla je v vsakem oziru tako izvrstno, da se bo na splošno željo še enkrat ponovila v nedeljo, 7, januarja, popoldne ob pol 4. uri. Kdor te igre še ni videl in hoče res nekaj lepega videti, naj pride pogledat! Gotovo mu ne bo žal! g Moravče. Zdravstveni zastop za brdski okraj. Kmetska zveza za dekanijo Moravče ima zaznamovati zopet nov uspeh. Dne 13. decembra 1911 je bila razpisana volitev za zdravstveni zastop, ki je bil nekako prirojena last liberalcev. In hitro so bila razposlana po uradnih slugah, kateri še tudi pridejo na vrsto, vabila s kandidati vred iz notarjeve pisarne. Toda vse nič ne pomaga. Kmetska zveza je postavila svoje kandidate, ki so bili vsi z 21 glasovi izvoljeni, liberalci z Rahnetom in od njega priporočenim kandidatom Mazuranom pa so padli kot so dolgi in široki. Vse se krha, kajne, gospod notar? Vaša beseda nič več ne zaleže, konec je gospodarstva in liberalizma, čeprav se je agitiralo, da Moravčani hočejo vse v Moravče spraviti. Ljudje ne razumejo več lima. Za en poraz ste srečnejši. Tako mineva slava in sreča, ki je opoleča. — Deželni odbor pa je v zdravstveni zastop imenoval Jakoba Urbanija iz Gorice ki je tudi navdušen pristaš S. L. S, — Vaški odbor moravški pa zasluži vse priznanje. V soboto in v nedeljo so gorele tri luči pri cerkvi in pokazale, da še živi. Veliko je že storil posebno v lanskem letu. Napravil je prostor za živinski semenj z utico, ki je občudovanja vreden. Če bi ne vedeli, kaka beračija da vlada, bi morali iz tega spoznati, da so gotovo čisto na koncu. Morda pa le tako šparajo, ob svojem času pa bodo pokazali svojo prazno kaso. Q lenjslie novice baaaaaaonac^acsrjcjaa d Krško je naše! Zgodilo se je, česar so se liberalci najbolj bali: trdnjava jim je pogorela skoro do tal. Tajnik in načelnik požarne brambe je gasil z nedovoljenimi sredstvi, pomagal mu je svetoduški paša in cela truma mlečnozobih purgarskih fantalinov z večnim repetir-študentom iz Leskovca, prismojene liberalne »ruje« so bevskale in šomaštri so »cvirnali«, pa vse zastonj: 21 liberalnih pajacov se je z županom vred speklo na pogorišču. Eden purgarskih cerkvenih ključarjev, ki se baba, da žc 30 let ni bil pri spovedi, je delil pijačo zastonj; vpričo varstvenih organov so liberalni »cuksfirarji« trgali in zamenjavali glasovnice, pa kljub temu je liberalna purgarija doživela sodnji dan, Ves liberalizem je potrt in pobit. d Iz Ribnice. Volilni izid jc tak, da ga ni nobeden pričakoval, -- najmanj pa liberalci. V I. razredu jo večine okroglo 50 glasov, v II. 120 in v III. 200. Sedaj se vidi, kaj p o m c n j a e d i n o s t. Če jc vas bolj oddaljena, z večjo vnemo so prišli volilci, cla pokažejo svoje prepričanje. Zastonj je bilo vse pregovarjanje, kmetje so začutili, da imajo moč v rokah in neumni bi bili, ko bi jc ne porabili. Tudi v trgu so volili z nami taki, od katerih prej ni bilo pričakovati. Zavedali so sc, da srno vsi eno, zakaj bi si potem nasprotovali, skupno smo vrgli škricarijo, ki hoče samo gospodovati in nas pozna samo takrat, kadar so volitve. Dva dolitarja, prigoriški Naco in 2agin Johan, sta prišla liberalno barko reševat, pomagat so prišli vsi študenti od Jožico do Pepčka, pa šc ni nič pomagalo. Ti škoda, ti! Pa sedaj je žc prepozno. Vsa čast pa vrlim okoličanom, ki so nam pomagali. Saj veste, kako je, takrat nas poznajo ti ribniški magnatje, kadar je treba kaj plačati ali pa zapiti, drugače pa nikdar. Kje je pa moč, se je pa sedaj pokazalo. d Janče. V tukajšnji župniji ni bilo že 116 let tako malo mrličev, kakor preteklo leto. Umrlo jih je namreč samo pet, dva odrasla vsled starosti in trije otroci vsled slabosti. Glede uživanja alkoholnih pijač se je začelo tudi tukaj na bolje obračati. Se veda, kar je starih pijancev, teh ne bode nihče spreobrnil. Mladina je pa že boljša. Šolski otroci so vsi vpisani v družbo treznosti in vidi se, da svojo obljubo tudi iz-polnujejo. Dobili so vsi »Mali protialko-holni katekizem«, katerega tudi domačim pridno prebirajo. Vsa čast bodi tukajšnjim občinskim možem, ki so jednoglasno zavrnili prošnjo neke ženske z Gorenjskega, ki je nameravala tukajšnje ljudstvo zastrupljati z raznimi »gajsti«! Hvala pa tudi c. kr. okr. glavarstvu v Litiji, ki je isto prošnja tudi zavrnilo! d Struge. Prejeli smo iz Strug sledeči dopis in ga objavljamo: O naših občinskih volitvah je objavil »Domoljub« v svoji 51, številki obširen dopis. Spodaj podpisani si glede tega dopisa usojamo podati naslednjo izjavo: Prvič odločno zanikamo, da bi se bil boj pri zadnjih občinskih volitvah' vršil v znamenju sovraštva proti živinorejski zadrugi in da bi bil naperjen proti njej, kakor trdi dopisnik. Res pa je: mi nismo nikoli in nikdar, niti v mislih, nastopali proti zadrugi sami, pač pa proti terorizmu, s katerim so nastopili naši nasprotniki oziroma dva izmed njih pri takratni občinski seji, ko se je šlo za podporo živinorejski zadrugi. Ako hočejo biti naši nasprotniki dosledni, morajo priznati, da je bil njih nastop pri tisti seji nasilen. Res je tudi, da zapisnikar niti ni hotel zapisati tako, kakor mu je diktiral župan in se je vedel proti nam tako zaničljivo, da smo bili prisiljeni občinsko pisarno zapustiti, ker se ne damo od nikogar terorizirati. Vedeli smo, da se še povrnemo nazaj v večjem številu po volitvi. In res se je to pokazalo pri zadnjih volitvah, ko so skoro vsi naši kandidatje prodrli. Drugič izjavljamo odločno, da bi bili takrat radevolje dovolili primerno vsoto za podporo, če bi bili nastopili nekoliko bolj mirno, to pribijemo, da ne bo kdo mislil, da smo sovražniki napredka. Da smo tej zadrugi naklonjeni in z njo simpatiziramo, priča to, da se je mnogo naših ljudi vpisalo v to zadrugo in se udeležilo ustanovnega shoda. S tem smo jasno pokazali, da se zanimamo za zadružništvo. Dalje tudi naši nasprotniki sami priznavajo, da smo izvolili devet udov, ki so člani te zadruge in med njimi celot nje načelnika, ki je izvoljen z našimi glasovi. Ncresnica pa je, da se je kdaj pilo in hotelo plačati iz občinske blagajne. Ni dosti samo trditi kaj takega, temveč treba je tudi dokazati. Toliko torej v pojasnilo. Andrej Hočevar, župan. Josip Ferkulj, I. občinski svetovalec. Ignac Pugelj, svetovalec. Jernej Pogorele, bivši občinski odbornik. — Opomba uredništva. S tem je ta zadeva opravljena in o tej stvari ne bomo priobčevali nobenih dopisov več od katerekoli strani. d Loški potok. Vincencijeva družba je priredila na Miklavževo nedeljo obda- 83 rovanje revežev in ubogih domačinov. Prireditev je obsegala daljši spored: več de-Idamacij, pevske točke, kaj ginljiv prizor i Sirota«, ter igro »Miklavž pride«. Končno je nastopil Miklavž s spremstvom ter obdaroval do 82 oseb. Obdarovani so bili revni otroci kot ludi drugi podpore potrebni. Delila so se deloma oblačila, deloma sukno in drugo blago za obleke kakor ludi živila. Udeležba je bila najboljša. Domova dvorana je komaj sprejela veliko število naših prijateljev in dobrotnikov. Vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu, zlasti pa našim dobrotnikom, najlepša zahvala. Bog povrni! — Odbor Vincencijeve družbe. d Iz Št. Janža na Dolenjskem. Pri nas imamo še precej takih mož, pri katerih se pogreša »Domoljub«. Tisti možje so ob času deželno- in državnozborskih volitev povpraševali sem in tja, kdo je kandidat S. L. S. Razume se, da so bili vsakokrat prevarani od libcralcev, da so nevede volili na njihovo stran. Predvsem pa naši možje največ zaupajo liberalnemu birtu in mesarju. Le ta dva jih premnogokrat vodila za nos ter pridigujeta o poštenosti sSlov. Doma« in razlagata farizejske nauke. Možje, bodite pametni in ne poslušajte krivih prerokov, ampak naročite si »Domoljuba« in se iz njega učite. Saj stane na leto samo 3 krone, pride vsak teden in prinaša veliko podučnega za duševno in telesno življenje. — Pred kratkim pa smo obhajali duhovne vaje, katere sta vodila prevzviš. knezoškoi in č, gosp. Kalan. Pri tej priliki so Orli prvikrat kor-porativno v kroju nastopili in pristopili k sv. obhajilu. Sokolom pa se je zdelo, da več vedo, kakor gg. spovedniki, zato so se nad njimi jezili in nepotrebno repenčili. Da Sokolom niso bile po volji duhovne vaje, so pokazali v »Slov. Domu« s tem, da so na jako podel in grd način napadli prevzviš. knezoškofa in g. Kalana. Kaj so s tem storili? Nič! Sami sebe so po laž-niivem obrazu nanizali in bodo ostali tako vedno zaznamovani. Tudi so pokazali svetu svojo sirovost, podivjanost in brezverstvo. Vsi ljudje, ne samo domači farani, se zgražajo nad takim početjem in se s studom obračajo od podivjane družbe. Še nekajl Na Štefanov večer so Sokoli šiloma spravili mladega fanta Orla v neko gostilno in ga vpijanili. Baje so imeli namen, da se slepejo in potem vso krivdo zvrnejo na Orle, In res se je zgodilo tako. Eden izmed Sokolov je enega tovariša svoje vrste nasmukal po glavi do krvi. Potem pa so vpili in lagali na vse grlo, da je to storil Orel. Radi bi namreč, da bi tudi Orli doprinašali škandale, katerih imajo Sokoli že veliko na svoji grbi. Sedaj imamo v Št. Janžu res apostolskega župnika in kaplana in upamo, da se bode s pomočjo nanovo vzcvelih društev kmalu po-medla liberalna nesnaga izpred praga in lepe šentjanške doline. V to pomozi Bog! d št. Rupert. Bog daj norcem pamet, djali smo, ko smo brali zadnji »Slovenski Dom«. Zakaj pa? Zato, ker vidimo, da jim je predpust, čeravno se je šele pričel, že čisto možgane zmešal. Pameti jim seveda zmešati ne more, ker s to so že dolgo skregani, Liberalni dopisnik se jezi nad 72 gosp. kaplana, ker uraduje v posojilnici ob nedeljah po prvi sv. maši in pravi, da bi moral biti v spovednici. Čisto prav. Liberalni dopisnik naj le takrat prinese svojo butaro in gosp. kaplan nc bo tako trdo-srčen, da bi mu je ne odvzel. Če bi pa moral nekoliko počakati, pa mu tudi nc bo škodovalo; naj pa obrne za pokoro, ki je gotovo potrebuje. — Slov. Dom« se tudi jezi na g. Sedlarja, ker ne mara več vozili liberalne šajtrge. Čisto prav. K temu rečemo samo to-le: Pri mlatičih, ki mlatijo prazno slamo, ni nobenega užitka pričakovati in zato ni čudno, ako kdo iz-previdi: pri liberalcih, ki ne znajo drugega kot zabavljati, more ostati le človek, ki je izredno zabit ali pa tako zagrizen, da ne more spregledati, kje je pravična stvar. Če pa je gosp. Sedlar spregledal, da ste neumni, pa primite za ušesa sami sebe. — Liberalce tudi skrbi, koga bi mi volili za župana. Pustite to skrb nam in skrbite rajši za kaj drugega. Ta stvar vas bore rnalo briga. — »Slovenski Dom« se tudi jezi na gosp. svetnika, ker je rekel, da so v občinski hiši uši. Dopisnik Slov. Doma« pravi, zakaj gosp. svetnik ne hodi v to hišo. Na to vprašanje naj zadostuje v odgovor samo to-le: Gosp. svetnik je prišel v našo faro, da nas vodi in uči, ni pa prišel zato, da bi lovil uši, ki žive po krivdi in nemarnosti občinskega odbora v občinski ubožnici. Kdo naj vam pa tudi ustreže? Kaplanu pravite, da mora biti v spovednici, župnik pa naj bi po vašem nauku lovil uši pri občinskih revežih. Kaj pa pravi § 28, točka 9? Ali ni občina dolžna to skrbeti? In župana imate v svoji sredi, primite najprej njega. — II koncu voščimo veselo in srečno novo leto vsem čitateljem ^Domoljuba«, »Domoljubu« pa želimo mnogo novih naročnikov iz prijaznega Št. Ruperta. d Iz Št. Ruperta. Že parkrat smo slišali v Slov. Narodu< nek liberalen glas iz Št. Ruperta, ki se vedno zaganja v gotove osebe, predvsem v g. Strajharja. Naj bi ta glas raje povedal, kaj so v Št. Ru-pertu liberalci koristnega napravili. Saj bi povedal, pa niso nič storili. Poglejte našo mlekarno. Nad 47 tisoč kron so dobili že kmetje za mleko in vi jo še vedno preklinjate. Tu se vidi, da ne privoščite ljudem nobene dobre stvari. — Tepli so sc na dan Sv. Štefana. Kje? Pri županu. Pa naj kdo reče, da ne skrbi naš župan za red. Celo nočsopreplesalipri Vidmarju! Tako skrbi občinski oče Vidmar za red. In hoče biti še župan. V Št. Ruperlu pa so divjaki napadli mirne Orle in jih o b k 1 a 1 i. Tudi nekaj, kar so jeziki liberalnih kvaražugonov obdolžili gospoda kaplana. Kaplan bo tudi kriv menda, če se bodo liberalcem možgani skisali. □acaanncacaaacarscaapao notranjske novice ODOPDDDOODDPOCIODD n Iz Šturja na Vipavskem se nam javlja, da je to faro zapustil dolgoletni ta-mošn|i župnik Kromar in se preselil v Stari trg. Vinavska novoletnica. (Sc lnhko poje po nnpuvu Prešernove Vodniku V Arubje puSčavi itd.) Kaj moje so želje Za leto novo? Da vladaj veselje V vseh srcih sladk6. Bi voščil gospodi Prijaznost in mir, Naj vzame že zlodi Domači prepir! Gospem in gospicam Vse »Mode« v nakup, In samcem, samicam Zgubljeni že up. In kmetiču vina Napolnjeni hram, Naj z njim trgovina Poboljša se nam. ln repe in zelja, Mesenih klobas, Da dobra bo molja, Naj polen bo klas. Vsem vrlim mladen^em Privoščim sto sreči Ponočnim repenčem Kot, kjer jim ni všeč. Možem, da krščanski ste celi možje, za dom naš slovanski Vam gori srce! Poštena dekleta Može naj dobe, Brjarska« teleta Pa plohe- vrte! V/sem zlim kreaturam V Ameriko pos, Jezičnim baburam Tobaka pod nos! Vozniki da imčli Pri luni bi luč, Sicer bote šteli.., In prišli pod ključ, Da čisti Vipavo Podolgem, povprek, Zaslužil bo »slavo« I »zdravstven« odsek. Mrčes in golazen Naj zgine iz tal, Zdaj več ne bo prazen V Gradišču špital. V Vipavo prispela Bo sreča in čast: Špital bo sprejela Vojaška oblast. Oblast bo skrbela Za blagor in mir, Iz vsacega sela Bo bežal hudir! — Boš v sreči, boš v slavi, Te čuval bo meč; Oj, srček v Vipavi —■ Kaj hočeš še več?! — n Goče, Našega gostilničarja, tako-zvanega Jožeta Birtovga je zadnji »Domoljubov« dopis jako hudo piknil, češ, čakajte klerikalci, jaz vam hočem že pokazali, ako moja beseda pri Gočanih kaj velja ali ne. Napel je vse svoje duševne in telesne moči, apeliral tudi na sladko vince, češ, ako ne bo eno, mora pa drugo veljati. Te nadležne klerikalce sigurno poženem v kot in spraznim odborniške stolčke za svoje pristaše, A mož se je jako varal, pozabil je čisto, da Gočanom je še dobro v spominu njegovo županovanje, osobito načrt vodovoda, ki se je edinole v njegovi navzočnosti skuhal; bil je res pravi unicum. Za celo vas, z nad 100 posestniki, projektirano bilo je eno samo na-pajališče in šc to v najbolj ozki ulici, kjer je sploh vsako napajanje radi voznega prometa nemogoče, tudi eno samo napajališče ne zadostuje niti za četrtino vaške živine. Dalje je velik del dolnje vasi pustil popol-noma brez vode, nasproti si je pa na vso moč prizadeval, da dobi njegova hiša napeljano vodo iz vodovoda, a tedanja komisija jc pri vodopravni obravnavi to namero prestrigla. Najbolj zanimivo od vsega vodovoda je pa to, da so se vodovodne ccvi kar v vaško kanalizacijo, ki služi za odvajanje gnojnice, postavile ter kanali zasuli, kar jc ves odtok gnojnice iz vasi zatvorilo in gnojnica začela se je stekati v najnižja mesta in to je bil občinski vodnjak, tako da so ljudje imeli v letošnji suši mesto dobre pitne vode pa gnojnico v vodnjaku. Sedanji občinski zastop je pa poskrbel pri vodopravni komisiji, da se je prvotni načrt čisto predrugačil. Napravila so se tri napajališča in dolnji konec vasi jc dobil tudi vodo. Dalje napravil je tudi občinski odbor izborno betonirano kanalizacijo in s to zopet odvedel gnojnico iz vasi in preprečil iztekanje gnojnice v občinski vodnjak in slednjič iz vodnjaka z velikim trudom vso gnojnico odpravil, vodnjak temeljilo očistil in zopet z dobro, pitno vodo napolnil in s tem zasigural va-ščane za slučaj suše za dobro pitno vodo. i— Še druge dokaze skrbnosti za občinske koristi tega možaka, kakor njegovih pristašev imamo v leni, da niso imeli niti beliča, ki bi ga obrnili z u ustanovitev tukajšnje duhovniške plače, kar je v občini najbolj važno in najbolj pereče vprašanje. No, po tem vaščani že naprej dobro vedo, kaj imajo pričakovati od takega županstva. Trezno misleči in razumni možje bodo že dobro vedeli, kam oddati svoje glasove dne 11. prosinca. n Mladinski shod v Vipavi. Ob priliki občnega zbora vipavskega Orla na svetih Treh kraljev dan priredi okrožje Orlov mladinski shod v telovadnici v Tabru. Ob pol 2. zbirališče v telovadnici, nato odhod k popoldanski službi božji. Po litanijah občni zbor vipavskega Orla, nato govori iurist Jež: »Mladinske organizacije in S. L. S,« — Poživljamo naša društva, da skrbe, da bode zlasti mladina udeležena! Orli, pridite v kroju in v obilnem številu! Shod naj pokaže zmagujočo misel S. L. S. po Vipavskem! Vsi na shod! — Odbor okrožja Orlov. n Iz Žerovnice. Občinske volitve se bližajo in pričel je nekdo tudi v naši vasi iz liberalne stranke nekatere laži o goto- vih osebah trositi. Opozarja se: le tiho, inače se bo treba pri sodišču zagovarjati. Kdor ne ljubi resnice, je lažnjivec; toliko za enkrat, ako ne, pridemo z dejstvi na dan. — Ker je bolezen slinovka pojenjala, je c. kr. okrajno glavarstvo zopet dovolilo vse živinske sejme v sodnih okrajih Cerknica in Lož. V ponedeljek po sv. Treh kraljih, to je 8. januarja, bo tudi pri nas živinski in konjski semenj. Kakor se čuje, pridejo kupci iz Moravske in sc obeta živahna kupčija, vsled tega se vabijo kupci in živinorejci. n Iz Idrije. Lepo božičnico so napravile dne 28. t. m. naše mlade čipkarice. Letos jim je naklonilo društvo za povzdigo čipkarstva na Dunaju 1000 kron nagrade. Obdarovanih je bilo 93 čipkaric, katerim je sedaj denarna podpora kaj dobro došla sredi zime in pri rastoči draginji. Ravnateljstvo zavoda za povzdigo domače hišne obrti na Dunaju je pa poslalo za praznike 722 kron, da se po zmožnosti in pridnosti razdele med mlade učenke. V zahvalo za to so napravile lepo veselico, pri kateri so deklamovale, pele in igrale igro v štirih dejanjih »Marijina hči«. Zanimanje za to veselico je bilo toliko, da je bila dvorana, galerija in veranda pri Didiču do zadnjega količka napolnjena že četrt ure pred začetkom. Povemo tudi še, da ni bilo nobene vstopnine, tedaj so se navzoči tri ure urez vsake plače ali kake nagrade prav dobro zabavali. Dolgo težko igro so tako glauko znale, da ni bilo treba šepetalca v pomoč, tudi kretanje je bilo celo pri malih učenkah tako naravno, da se je vsakteri laskavo izrazil o nastopu in pridnosti mladih čipkaric. Zato je podpredsednik konsorcija za. našo obrt na koncu vcselice lahko z veseljem konstatiral, da celo na Dunaju cenijo našo pridnost ter ne pozabijo za praznike sc spomniti daljne Idrije, navzoči so se pa tudi danes prepričali, kak duh in marljivost veje pri naših učenkah. Zato želi, naj bi ta marljivost ki vzgledno vedenje ostalo še naprej in vošči v to svrho vsem čipkari-cam kakor tudi vsem prijateljem naše domače obrti: veselo in srečno novo leto! Cena se pri čipkah sicer ni kaj povzdignila to leto, vendar se neKaj zasluži. Kaj bi bilo v Idriji, ko bi tega ne imeli? Tako pa vsaj nekaj zaslužijo že mlada dekleta, kakor tudi odraščeno ženstvo. Ker se vpeljuje čipkarija tudi po Galiciji in Tirolskem, je velika konkurenca. Zato sc treba potruditi, da smo vedno na vrhuncu gled'; natančne izpeljave raznih vzorcev, kar ako zaostaneme za drugimi, bomo še težje izhajali. Zato je šola na mestu in zelo po-irebna in treba se truditi, da jo ohranimo na vrhuncu. Radi tega tak pojav radostno naznanjamo, ker pokažemo s lem, da znano računati z razmerami sedanjega časi. n Trnovo. Volitve. 21. m. m. smo imeli v Trnovem občinske volitve. Liberalni zdražbarji so napeli vse svoje sile in hujskali naše može proti večini sedanjega odbora in lagali, kako naši slabo gospodarijo, in druge stvari, kakor sploh znajo liberalci. Vendar je bil 21. december sod-nji dan za Fadgučeyo kompanijo. Deset ur je trajala volitev. Volilo je okrog 50% volivcev. Manjkali so pa le naši pristaši, liberalcev je volilo vsaj 90 %, Najprej se je dognal izid I. razreda. Naravnost verjeti nismo mogli, ko se je dognalo, da imamo v tem razredu, na katerega so liberalci prisegali, da jim je zagotovljen, dvetretjin-ško večino! V II, razredu, kjer so tudi liberalci upali na zmago, imamo celo štiri-petinsko; v III. razredu ravnotako. Čast našim možem, ki so vztrajali po cele ure na volišču, da so mogli oddati glasovnicel Tudi v podobčinah so zmagali naši kandi-dalje, izvzemši Dobropolje, kjer je propadel oficijelni kandidat, a je vendarle izvoljen naš somišljenik. V I. razredu je volilo 175 volivcev. Naši so dobili od 109 do 126 glasov. V II. razredu je volilo 266 volivcev. Naši so dobili vsi po 221 glasov in je ta razred držal strogo disciplino, kar moramo posebno pohvaliti. V III. razredu je volilo 522 volivcev. Naši so dobili od 403 do; 405 glasov. Namestniki so v vseh treh razredih naši. Samo v I, razredu je prišel vsled razcepljenosti na peto mesto liberalen kandidat. V podobčinah je bilo oddanih 442 glasov. Za našo listo 371. Liberalci se tolažijo sedaj z rekurzom, ki jim bo pa prinesel le novo blamažo. Časi, ko se jo sodilo, kakor je bilo liberalcem prav, sq minuli; sedaj je postava tudi za nas, n Dobrova pri Ljubljani. O izidu našiH občinskih volitev smo splošno že zadnjič poročali. Danes lahko tudi s številkami dokažemo, koliko premoč je imela Slovenska Ljudska Stranka proti takoimenovanl »Gospodarski stranki«, V I. ratredu soj dobili naši kandidatje 596 glasov, nasprotniki 300, torej 296 glasov večine. V II. razredu naši 1073 — nasprotniki 418 — torej 655 glasov večine. V III. razredu naši 2061 — nasprotniki 812 — torej 1249 glasov večine. Za župana je bil soglasno izvoljen odločen naš pristaš g. Anton Laznik. n Z Dobrove pri Lobljani se nam poroča, da priredi deželni odbor v dnevih 6.( 7. in 8. januarja v dobrovski šoli kmetijski poučni tečaj s sledečim sporedom: 1. Vi soboto, dne 6. januarja, predavata: po jutranji sv. maši deželni sadjarski učitelj g. Martin Humek o sadjarstvu; popoldne po litanijah c. kr. okrajni živinozdravnik! g. Hugon Turk o živinskih boleznih. —• 2. V nedeljo, dne 7. januarja, predavata; po jutranji sv. maši deželni zadružni komisar g. dr. L. Pogačnik o kmetijskem zadružništvu; popoldne po litanijah ravnatelj kranjske kmetijske družbe ces. svetnik g. Gustav Pire o podedovanju lastnosti pri živini. K temu predavanju imajo dostop le odrasli živinorejci. 3. V ponedeljek, 8. januarja, predavata: ob 9. uri dopoldne deželni mlekarski in živinorejski nadzornik! g. Rado Legvart o krmljenju in oskrbovanju živine; ob 2. uri popoldne deželni inženir g. Matej Kosmač o izboljšanju travnikov s posebnim ozirom na barjanski svet. — Gospodarji in gospodinje! Udeležite se tega tečaja v obilnem številu! Pošljite na tečaj svoje odrasle sinove in hčere! Dobrovčani, porabite to priliko, škodovalo ne bo nobenemu, a koristilo gotovo marsikomu. Pokažite, da Vam je za napredek, zlasti v kmetijstvu je napredek v sedanjih časih zelo potreben. Pojasnila o inseratih dajo urrava samo tistim, ki prllože znamko za od-odgovor. Navori za gojitev cikorije. (Konec.) Navajamo kalkulacije gospoda Ila-nuka ml., dobičkunosnosti posameznih plodov zaradi primerjave: Sladkorna pesa: Dela z vlačenjem, globoko oranje v jcsc.ai, priprava spomladi in setev: Za dvainpol dneva dela po 6 kron........K 15 — Ročna dela: gnojitev s hlevskim in umetnim gnojem, okopavanje, plotje in izkopavanje pese...... 2S50 Hlevski gnoj 00 q po 30 v kg „ 18 — Seme iz cukrarne . ... „ —•— Umetno gnojilo: linpol q Thomasove žlindre po 10 K 50 v, linpol <1 kajnita po 6 K, 10 kg čil. soliterja 10 K ......... 26 50 Izdatki K 88 — X a li e k t a r : /0 q korenov j>o 2 K 20 v Iv 154 — 10 q repnih zrezkov po 20 v, šteje se samo 35% . . . „ 12 — Ciinpol q odrozkov po 50 v „ 2 — Dohodki K 16825 Izdatki K 88 — Čisti dobiček pri pesi znaša .....K 80 25 K r o m p i r : Dela z vlačenjem, oranjem v v jeseni, izvažanje gnoja, priprava zemlje spomladi za setev, izkopavanje 2 dni ir. enčetrt ...... Ročna dela, nakladanje in razvažanje gnoja, umetnega gnojila, obdelovanje in izkopavanje..... Hlevski gnoj 50 q po 30 v . Umetno gnojilo: linpol q Thomasove žlindre . . „ 1050 [linpol q kajnita 6 K, žvepl. amonjaka 15 K ... . „ 21 — iSeme 4qpo4K , , , ( , „ 16 — K 13 50 12 15- Pridelek 40 q krompirja po * K i « » « • i • « * K 160 — Cisti dobiček » * , K 72 — J e č m e n : Dela v jeseni, vlačenje, pri- prava zemlje spomladi in setev ••••« ••• K 8 — iRočna dela: žetev mlatenje . 9) 9 — Seme, 30 kg po 17 v . , . . 11 550 Izdatki K 2250 Pridelek 4 q zrna po 17 K » K 68-— $ q slame jx> 4 K , , . , . 11 16 — Dohodek K 84 — iC isti 'dobiček » „ > K 61-90 Nekateri tu navedeni podatki služijo samo za primero dobičkanosnosti in so gotovo v raznih krajih različni. Dobičkanostnost cikonje se da primerjati z dobičkonosnostjo sladkorne pese, s lom razločkom, da za cikorijo dobi poljedelec 3 K za 100 kg, torej mnogo več. Odpadejo pa vsi repni zrezki za krmo v znesku 2 K. Da poda Kolinska tovarna za kavne primesi v Ljubljani pomoč za praktično akcijo proti izseljevanju iz slovenskih dežel v Ameriko, se je odloČila kriti svojo potrebo cikorije z domačo cikorijo in je pripravljena postaviti na Kranjskem sušilnico za cikorijo, če se priglasi dosti interesentov, ki bi hoteli cikorijo pridelovati. Delo z gojitvijo cikorije je olajšano s tem, da sc je cikorija na Kranjskem pred loti že z dobrim uspehom pridelovali). ("le vpoštevamo, da Kolinska tovarna za kavne primesi rabi na leto okolo 350 vagonov surovo cikorije, vidimo, da sc s tem nudi ugodna prilika našemu poljedelstvu povzdigniti svojo gospodarstvo in dati zaslužka mnogim delavcem, ki sicer morajo iskati kruha v tujini. Kolinska tovarna tla interesentom. ki bi hoteli gojiti cikorijo, podrobno navodilo za pridelovanje, preskrbi some iti pošlje v posamezne kraje svojega strokovnjaka, ki bo ustmeno razložil pridelovanje cikorijo, kakor tudi preskrbcl potrebne sojalne stroje. Poživljamo torej našo poljedelce, ki hočejo sejati cikorijo, naj se čimpre-jo zglase pismeno aH ustmeno \ Kolin-ski tovarni za kavine primesi v Ljubljani in navedejo obsežnost zemljišča, na katerem hočejo cikorijo gojiti. Sanitetni svetnik tir. Kunze, Halle na S, sporoča: Ženskam, ki že leta trpe na težkem odvajanju, predpisujem zjutraj in zvečer vsakokrat kako lU kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice, kar ima izvrsten uspeli in brez bolečin. Vsakokrat se pojavi zboljšanje teka, ki je v vseh slučajih še v zvezi s splošnim zboljšanjem počutnosti. 14 _--1D !0 nr o ol— Jajce v svetovni trgovini. Mnogo se danes piše o vrednosti živinoreje, toda na kokoš, glavnega nosilca našega izvoza, se popolnoma pozablja. V statistiki našega izvoza zavzema postavka »jajca« četrto mesto, v vrednosti 116 milijonov kron. Jajce je splcli postalo zadnje čase mednarodno trgovsko blago in zelo \ož»n konzumni predmet. Uvažajo se jajca na Angleško za 180 milijonov kron, v Nemčijo za 1(j7 milijonov in v Švico za 17 milijonov. Izvaža se pa iz Ru«ije za 215 milijonov kron jajc, iz Avstrije pa za 82 milijo- nov, nc vštevši blaga, ki se pelje skozi monarhijo. Skozi Avstrijo se namreč prevozi dosti blaga iz llusije in Balkana v druge države. Avstno-Ogrska sa glede produkcije jajc razvija narašča, joče. Največji kon/.ument jajc je An. gleška. Na Angleškem se dosti polaga na okus jajec, zato Francija. Belgija ia Ilolandska boljše svoje izdelke izva-žajo lia Angleško in krijejo svoj pij. manjkljaj z uvozom zlasti iz Danske. Na Angleškem obstajajo celo eksporlii'; družbe z jajci, ki zaznamu jejo vsak po-samezen kos, odkod je prišel in koliko ji1 star. Vsled togu se prav lahko izic-čijo pokvarjena jajca. Cene jajc se vedno dvigajo. Zlasti vpliva na ceno jajc letni čas, vsled česar poroča na$ konzulat v Londonu, da sc veliko važnosti polaga na to da se postavijo mr-zle shrambe, ker bi se v njih zlasti poleti jajca lažje vzdržala. Pripravlja -e tudi nekaka konferenca vseh držav, rincozinja Va loška; nai dil so ji jo bil amreč tvor poti i>;tf • i ho. Bila je kljub temu poklicana 1< u* • la mu oficielnemu sprejemu in je bila prisiljena v roke segati s kviško dvignjenim komolcem, kor bi bila čul i J prevelike bolečine, ako bi bila držaia roko v navadni, naravni legi. NavzoM so to nenavadnost opazili ter menili, da je tako podajanje roke najfinejšo. Moda je bila tu! Na podoben način s* jo bila udomačila nroda visokih ovratnikov. Znani pisatelj je dobil na vratu oteklino, ki jo je zakril s kolikor mo3 visokim ovratnikom. Vzbudil je pozornost, ker nihče ni vedel za pravi vzrok. Prvi. ki ga je posnemal, je bil neki gledališki igralec, ko je nastopil na pozo- rišču. Nova moda se je bila kar naenkrat. razširila. Iz dnevnika zasutega rudarja. Pred kratkim so našli v nekem premogoven! rovu v Kaliforniji truplo rudarja, ki mu je used zemljo zaprl pot iz rova in ki je umrl strašne smrti. V krčevito stisnjeni pesti je držal mrtvec mali dnevnik, v katerem opisuje na kratko zadnjih sedem dni svojega življenja. »Morning Telegraph« objavlja pretresljive zapiske ponesrečenca: 6. oktobra. Konec sc bliža. Povejte moji ženi, da sem umrl, no da bi trepetal. Strašno je, da moram končati kakor podgana v pasti, toda volja božja naj so zgodi. — 7. oktobra. Lačen som, zmrznjeni, strašno muko prestajam. Zakaj ni nobene pomoči? Morebiti nihče ne sluti, da som jaz Iu. Ta muka ne more dolgo trajati. — b. oktobra. (Nedelja.) So sem pri življenju. Tako sem zmrznjen in utrujen. Bog, pomagaj mi. Odpuščam sovražnikom. Svet sc mi zdi sedaj tako lop, o smrt, kje si! — 9. oktobra. Poldan jc. Zakaj sc jo name pozabilo. čim slabejši prihajam; življenje trie pogasi zapušča. Za požirek vodo bi je dal. 10. oktobra. Bliža sc mi konec. Nc trpim več toliko, udal som se. Smrt so mi zdi sladka, no boj.m so jc. Bog si; me usmili, kmalu bom spoznal njegove skrivnosti. — 11. oktobra. Tu jc zadnja noč; mir prihaja. Zdravi. D" □ Za feraieit čas FJ ij Dobro 0a jo izplačal. študent (ošabno staremu gospodu); »Kako je neki to. da lezejo opojne pijače starini ljudem v nogo, mladim pa v glavo?« — Gospod: »Zelo preprosto; pijače poiščejo pri vsakem človeku slabšo stran.« Zanesljivo znamenje. Tujec (kmetu); »Oče, kje imajo dobro pivo?« — Krnet: »Kjer se najbolj tepejo, tam imajo najboljše.« Napis v gostilni. »Stolov se nc sme razbijati. na dvorišču so polena.« Razumljivo. Krčmar: »Zakaj pa pravzaprav ne greste na dopust?« — Uradnik »itaz-umljivo! Čc nc najinem namestnika, bodo mislili, dn nimam nič dela; in če ga najinem, bo ta videl, da nimam nič dela.« Imenitno. Gospodič (kmetu); »Ljubi moj, vaša ušesa so vsak dan večja « — Kmetič: »Moja ušesa in vaša pamet — to bi bil imeniten osel!« Strašno. Zdravnik: »Vašo nogo bomo morali najbrže odrezati.« — Jud: »Kaj? In ravno včeraj sem kupil nove črevlje« Tolažba. Oče (pride s potovanja): »Jurče, raka j se pa jokaš?« — Jurče: »Mama me je nn tepla.« — Oče: »Le potolaži se, zanaprej to boni tepel jaz!« Prepovedano. A.: »Kakor sem slišal, si spet tri dni sedel. Zakaj po?« — IJ.: »'< slavo sem zmajal.« — A.: »Saj to vendar ni prepo-vodnno.« — R.: »Toda glava iii bila moja.« Popravek. Mlada gospa: »Oh, gospod profesor, kaj bi pač tale hrast pripovedoval, če bi znal govoriti?« — Profesor: »ilekel bi: Oprostite. gospica, jaz nisem hrast, anipa: li a.« Kdaj. Gospod: »Tamle cvete tobak.« — Gospa: »Zanimivo! Kduj bodo pa cigure zrele?« Od strani. A.: »Čuj, prijatelj, ired kratkim je nekdo izumil srajco jrez gumbov.« — B. (pogleda ženo): »Tako srajco jaz že dolgo nosim!« Nepreviden lovec. Mož: »Strašno ii bilo; premisli, na hrbtu se mi jo izprožila puška!« — Zena: »Kaj pa hodiš s puško .111 lov!« V šoli. Učitelj: »Sedaj sem vam razložil, da pri računstvu ni mogoče neenakih reči vkup šteti. Ali moremo vkup šteti na priliko: Dva učitelja in trideset kron? Kaj praviš, Tonček?« — Tonček: »Ne, gospod učitelj!« -- Učitelj: »In zakaj no?« -- Tonček: »Ker ni mogoče, da hi dva učitelja imela trideset kron!« Iz navade. Sodnik: »Ali sto oženjeni?« — Zatoženec: »Ne, sem samec I« — »Kako dolgo že?« V toplicah. Tujec: »Koliko se plača za eno kopel?« — Sluga: »Eno krono!« — Tujec: »Ali bi nc bilo zadosti petdeset vinarjev, pa bi mi dali malo manj vode?« ; Vprašanje. »Zakaj znajo judje tako dobro računiti?« — »Ni čudo! Saj štejejo od stvarje-nja svetal« Lovska. Logar: »Ko grem včeraj na lov, zagledam na drevesu krokarja, ki je č.sto mirno sedel. Pihni ga doli, si mislim ter ležem do trideset korakov blizo. Takrat me pa zagleda in od samega strahu je čisto bel postal!« V Soli. Učitelj: »Kaj si mislite, če slišito koga reči: Človek bi iz kože skočil!« — Korel: »Da lo ni nič nevarnega, ker ni še nihče tega stor.l!« V dekliški šoli. Učitelj: »Stopnujte mi pridevnik moder v posameznih stavkih!« — Učenka: »Miš je modra, sion je modrejši, gospod učitelj je najmodrejš !« Čudna pr mera. Sodn>k: »Vidite, zatoženec, to ukradene hlače bodo zmeraj pezdir v vašem očesu!« Izgovor: »Žena možu, ki pride ob petih zjutraj domov: »No, Tone, ali že vendar pr deš domov?« — Tone: »Da, ljuba Mica, mi ni bilo nič več všeč!« Odvou. Zdravnik bolniku, ki ima hudo ženo: ».šc nekaj, govoriti no smetfe preveč!« — ; Iiolnik: »Tega mi ni treba naročevati, saj že 1 tako ne smem!« V skrbi. Sodnik: »Najprvo sto gorečo smod-ko moževo vrgli skozi okno, potlej pa še vrč z vodo!« — Žena: »Zato, da se ne bi vnelo!« Uganke ali zastavico. Uganko za pomnež. Simeon, Uršula, Nikolaj, Tekla, Filo-mena, Dominik. Iz vsako besedo izberi dve črki, ki sledita druga za drugo. Ti dvojici črk sestavita znani pregovor. Zložna zastavica s kriptognnom. Ga, čim, drug, lan, ma, mi, no, o, raz, se, 60, su, to, ri, znak, zenj. .Sestavi osem besed sledečega pomena: 1) ločilno znamenje; 2| tovariš; 3j človek brez piostosti; 4) plča; 5 letna doba; 6) nepravi oče; 7) letna nezgoda za kmeta; 8) krstno ime. Potem izberi po dveh črkah in vsake besede, da dobiš, znano geslo. Dopolnilna uganka. — ha —. — rov —. — to —. — ni —. — li —. Kadar potezo nadomestis z zlogi, dobit pet dekanijskih krajev, in sicer po enem: v goriški, v krški, lavnntinski, ljubljanski in tržaški škofiji. Rešitev ugank ali zastavic. Rešitev ugank; 1. Staro latinsko ime je: Ilirin. Prvo in predzadnjo črko izpustimo, dobimo: lira. Prvo in predzadnjo črko izpustimo, je glas osla: i-a. 2. Ptica je: vrana. I. črka stran, je rana, zopet 1. črko stran je: Ana; brez prvo črke je: nu. Čo odvzameš šo n stran, dobiš: „A?" 3. Sive. ReSltev. ["nI Fi a rn rti >1 e j n I j s | a j Tfej | r k I r Po sredi doli: Nazdar! SKRIVALNICA. Kje je deček? Svetujemo Vam revmatične, pro-tinske bolezni, bodljaje, bolezni v križu in bolezni v členku ne zanemarjatL Tucat za poskušnjo Fellerjevega fluida z znamko »Elsafluid« stane samo 5 K. Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krog--ljice z znamko »Elsa-krogljice«, šest škatljic franko 4 K. Dobi se od E. V. Feller v Stubici, Elsatrg š t. 16. (Hrvaško.)_ Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, dne 2 januarja 1912. Dežetol pridelki: P a - 0 K> 4«s _ mi 60 ••ID fc. VUS6 zdravje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo. Vaše spanje postane zdravo. Vaša dobro počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s znamko .,Elsafluid". Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje lc lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 10 (Hrvatsko). 3191 43 Izvid g. dr. I v. M a 11 y j a, ravnatelja avstr o-o grške nacionalne bolnišnice v C a r i -g r a d u , d e 1 c g a t a v i š j e g a m c d -n n ro d n e g a zdravstvenega sveta. G. J. S e r r a v a 11 o v Trst u. Na podlagi večletnih izkušenj Vam i veseljem potrjujem, da jc raba Serra-vnllovega kina-vina z železom ob malokrvnosti in nevrasteniji vedno pokazala zadovoljujoč uspeh, kakor tudi ob prebolelosti po težki bolezni. Zato pa tudi prav pogosto bolnikom. ki jih jaz zdravim, odrejam ta izdelek. ki ga vsi, zlasti pa otroci zaradi blagoslastnosti radi uživajo in lahko prebavijo. V Carigradu, 29. dcc. 1903. Dr. Iv. M a 1 1 v. in vMI za obisk** z sebnsh p odaiatccv s stvki:e'iim b.ngom za gospode in dam se fpreimo proti visuki provizi i event. p :neje stalno pri prvi raz po- b'ag Ponudbe po»i« ivpiSi )3laa Utrnili v Celo t-i" Viorci zatton,. Brezplačno Več kot 4000 slik vporabnlh prednutov in daril vseh vrst ima moj najnovejši glavni a-nik, katerega pošljem takoj vsakomur ZRSTOI1J in poštnine prosto. C. kr. rvnrn založnik Jan Konrad BrUx 5t. 2760 (CeSko). ~k f komur tia zahte-v o inoj bogato "7 ilustrovani < enik » približno 4000 ^ ftlikatnitrpežnih, dobrih, cen h ur Jau5(w rad c. in kr. dvomi raložnik Bril« St. i'i26, (CeSko). »iteUrilt renont. ure ra siCr« K 5- : lirike. $ra> r ur» k ceneno teSlio ^ S s- »mo ova dobra kakovost 6 ko sivega, skubljenega K l>-CO. , boljšega K 15 belega n-.ehkega riuha K ti' - , br,! jfcega K3f»' , snežnobeli, a, zelo finega K :> ■ do K 4-' RazpoiNjante franko in earinc prosto proti povzetju. /-.imena proti povrnitvi petnih str- skov dovoljena. D. Schnurrnachff, Taus 246 (Ceiko). Najzanesljivejše in naj-je ^ko se izbee iz iust cenika z vzorcem postelj, perja in poste (J. blaga, ki se pošlje r <1e-vol|e zastonj in fr-mko x Prosi se naznan ti ceno x peria za poskuSnjo Naj lepše blago za obleke rtob.te rri :J. CIUHA Stari trg š'sg. j Ostanki za ohlcve za gospode in yospe se zaradi preselitve prutapio po slepi coni. Zahisvs]t& vzores In laznuitlt csUnkov. Prva žlez rapoilijdnica sufcna. »Sadeča" J3u'mndort St 42 Avstr Sttzlia Prekličem besede, ki sem jih govoril podpisani zoper Marijo Kovač v gostilni Velkovrhovi v Brezovici dno 16. julija 1911., ker niso resnične. P. K. A. 24 LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 27. decembra: 73. 54. 58. 40. 32. Trst, 30. decembra: 84. 30. 77. 82. 63. Line, 30 decembra: 83. 77. 38. 59. 86. iy aa&i/ invcu Azijv .hcfeiru, /nyzno" Mmiocur^a/ o&> xckcuv-avuAU* mno^inv/jwfiJioi>cfadjnjQjMa\Ku et" je> Aicjk&nruftiv Aiadometdek/, Jtuflča ^AVfMjUKdf^lO' /biatiu' /fww>acU/. 3Godfin£in&yevnovni:e .(jo dhHrt". sera bv i dlool, (l.i razdelim 2SOO fononra-lov. 7.. htcvaltr pfo. i obrnem vi.osl|it» Pl v mir.ko znurn so in l.inko prejrm te pojasnilo. knKo lahko dobite ziistont in ct,l-nlne prosto krnsen koncertni fonograf -Fonngrafski uvoz C. Lbw n, unaj VII'2, jumpondoilRrstrassi: 111 rib. ttoo osrtf h! lite c Jell vstopil! v kako dobro liižo rnlA k] najnižji ponudek 117(1 K; b) vlož. št. 4*1 k. o. Lož obstoječega iz 3 g< - i. nih parcel, cenilna vrednost 12B0 K, i nižji ponndek 833 K 33 v. 2. (ib O uri dopoldne: polovica zemljišča vi. St. 85 k. o. KozarS o; njiva, cenilna vrednost 150 K, najnižji i..,. nudek 100 Iv. — Pod najnižjim ponudiš i se neprodaja. C. kr. okrajno sodišče v Ložu, odd. II, L'0. decembra 1911. Išče se - - dekla - - vajena kmečkega delu z dobrimi spričevali 7.3 župnišče na deželi. Več pove upravništvo tega lista. .•. z 10 registri, meh in ped,i! -e skoro nov, oblika lepa - se > nizki ceni prodajo v Preddvoru p. Tupaliče. Potlpinfitii ličem kovaškega učenca ir. polten*- rodovine. Spr«,»«in tivkoj m p" MATIiVZ GRILC, ftova^kl in o {»ter v ftitin«am i». -l. Kupujem okrogel J^StOV S v dolžini od 2 m. in v debelini od .'10 . naprej. Ponudbe za I. vrsto l>r-«>z grft, II. vrsto deloma grčav; za vsako | >-sebej per 1 m^ prosto državni kolodvor Ljubljana, oziroma n o tovarno. - Kupim tudi suho frize, hrastove in bukove. Ponudbe kakor z-' V. Scagiietti, parketna tovarna/1 //iini Jčbloduors/ce ulicoJ20. 3St/Atvr.-J>u/ C/\ynsnilci i)a/'c se l>m/i/ačrw. Saicastornsi za liftUgsarge. St. '12 sislcni z oh . __& rohu sc vžigai iiml ^pIV -9 natioril, zelopriljub- . ' \'l Ijen model, na rav- ^.jVi ...• jjj i >4^ Ijen za" irelov. ie Ifi' *5-'4'-.'^'.til vetlo oliran z oreh ' _ v." držajem, odpiranje ^"^Stji\ ii zapiralne z vžigai- J * nlkoni, cm dolg, t fjž'* K 8- . Samok e ni t U' ob robu sc vžigajofl palroni SI. n(0 Oti kosov K 3-15. Nikalt liziko! Zamena dovoljc .i i II de ar nazaj! Največja zaloga vseli vrst orožja v moj m glavnem ceniku z 4»0 s ik„ katerega in zahievo poš-iiem vsakemu /aston) in poštn ne prost Razpošiljanje proti povzetju C In kr. MJU |>nitl?1ln Biilx Stev. S7S3, dvomi založnik JU" KtUIIIUIU (Českot Uradno dr« od 9. do 12. dop. In ol 2. do 6. pop. JJ|p r-j o č m c jAj. Dstredni banka , ^6eskych sporitelen VP7„R„S^1U ■ Gsredfl. tanka 'etklh hraniiclp, Ponteronse 2. Vloge na knjižice: Premijne vloge: 4 V/* 4 V/o Vloga v tekočem ratunu In vloge fiksne cajugodn.jie. Bančno trgovanje vseh vrst. isa H- i | —— Oddriek 2u vodne in kavene. • u> 1 «š s j branne ure od 9. de 12. Joii. In od 2. do .v ptp. ^gj^g Nnjbnljšn in najeenojša postrežba za drugerye, k oni i k al i je, modioinalna zoIIšAh, tudi j>o Knoippo, ribjo oljo. toaletno predmete, totogranena aparatu in potrebščine, sredstva za dcsintekcOo. Velika zaloga najfinejšega koniaka iu ruma. S7I0 Oblastveno konceslrana oddaja itrapov. Za živinorejce: liter, "co.jan. kolmož. krmilno apno itd. — Vnanja naročila so izvršujojo točno in solidno. Drogerija Anton K&nc, Ljubljana, Židovska ulica it. i. Kupujo po najvišji coni razna zelišča (rožo), ovetj«, korenino, semona. skorjo itd. Coniki zastonj. Zapomnite si,"" d* slast podlaga dobre prebave, slast do jedi torej najvažnejši p t oj zdravep življe ja. Vsak, ki mu je na tem le?, če, da ostane žciodcc zdr.iv in da dobro prebavlja, naj posku i že več desetletii reizkušene Brady-Jeve ielodina kaoijioe, t rej Mariiaceliske želod« nc kapljice imenovane, kitcrc so že ddavnaj priznane kot najzanesljivejše domače sredstvo prti vsem želodčnim tež vam ra otroke in odrasle. Dobi aio se no 90 vinarj v steklenica in po K '*60 dvojna steklenica Hjer sc ne dobi, pošlje i pelovatelj C. Brady. Dunaj I., Fielschmarkt 2 462 poštnine pros o na dom 6 steklenic za K 5 80 ali * dvojn steklen, za K 5 Bfl • i. vviiaiiaiij u wm^txsJD aszazsvr? oocDWfaD2SDi l Moja ^ št. 410 nikel Roskopf jako dobro idoča, samo K 4 10, št.500zsel und. kazalcem K5*50 i^f Dve leti garancije. s Q Lasfna profoko![[ Tovarniška zinila tovarna ur v Švici. Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto inoj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko Združene tovarne za volnino prodajajo letos eopet izkljufno po meni 41.00 komadov takozvanih ¥0iaških kcceu n kcme ra ceno le K 4"40 komad in K 8 60 za par (6 parov funiko na dom) naravnost na lastnike kon). TI debeli, trajno trpe nI koci so topli kot ko£uhovina. temnosivi, okoli 150 200 cm veliki, torc| luliko pokrijejo celega konja, Razločno pisana naročila, ki sc izvrSujeio le po povzetju eli če se denar poSlie naprej, nuj se pošljejo na STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za kocc Dunaj II, Taborstrasse 27 G. Ceniki nn željo zastonj in franko. — Za neugaja- joče sc zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naroČila so doSla od kobilarne v Radavcu, Komornu in Brody-ju župnika Kolarju Tutz-u dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu. posestnika Weii1iberger|a llosva, GriiiiWHlda, Zur-kovuk, Rotter Lichten, pl. A\roczkowski-ja Dobro-»tany, Rosertauerja Za. Moldavn, Halilissa Manken-derf, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, Fohringerja in dr. 2855 Ha prodaj ie OialO OOS8 tU obstoječe iz vseh gospodarskih poslopij ter drugih pritiklin. Zemljišče, na katerem se nahaja primerna množina njiv, hoste in travnikov ter tudi nekaj vinograda, obsegu od 12—14 oralov. Natančneja pojasnila d»jo lastnik Mlhaol Lempret v Temenici, pošta Šentvid, Dolenjsko. _ ^obtelji ^T^ t/ tPerjr 1 kg »Ivesa skublienega K f-, bol)5eifa K mii. pol b»-lega pr mu K s-mi belege n «•— ..ftnepa m. Iikeg,, puha K <>. prvovrstnega K 7'—. 8- In »-o«. Slvena puha K c-7 —, belega finega K m —, prsnPKa pulm Kis - od pet kg naprej franko. BoT-ršene napolnjene postelje iz gostega, trpežnega. rudečega modrega nn belega inlet '.nanking; blaua. i pernica 18» cm dolga, 120 cm S roka z 2 vzprlavnlcama, vsak« ia. 8i> cm doka, 60 cm Široka zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim ln trpežrmr posteljnim perjem k »»• —, s pol puhom K 2ir ,s puh perjem k 24 — Posamezne pernico k io*—, l* -, h*—. lfc-. Posarnozne vztflavnice k d—, S-M), 1 Pomlce soo KfBt I4<» cm velik* K 13 , .5---, is , to- ■ Vz^lavnice &0V7t> cm vehke k 4-M), 6-—, 6'M). Spod. pernice Iz najboli gradia za postelje lMiviiecm velikt k ia- ln 15 —, raz-po&il|a proti povzetju ali naprej vp ačllu Maks Berger Dešenica št. 412 a Ceškl les. Nir.sk riziko, ker sc ztimnjavn dovoli ali denar vrne. Bogati llustr. cenlKl vsega nostelnepa hl«oa zastonj, it? 543 oseb je bilo glasom dokuzov po Remmeia rastlinskih kapljicam (treba jih je znvžiti) oproščenih trganja po udih, podagre, ist liins In revmatizraa. Sijajna priznanja. 1 steklenica K 6'—. La&oratorlj Kari Remmcl, Landshul, Bavarsko 109. ."blb 6 pre«l nakupom vporabnih predmetov in daril vseh vrst zahtevati moj glavni cenik < 4i*kj slikami ki se pošlje vsakomur zastonj in franko in v katerem dobi vsak kai primerni ga. C. In kr. dvomi založnik Jan Konrad Bril* št. 2759 (CeSbo). Zaslužek! 7-4 K n« dan in stalno s pre-vzetjem lahke pletenine dom« hdino m<>i stro za hitro ple-irnie „Patentbebel" ima izkušene jiklene dele, p-te /a-nesljivo nogavice, modne In športne izdelke Predznanie nepotrebno Poduk zastonj. Oddal enugt ne ikoduie Tioškl mali Pisro. garanc. t ume slut-be Neodvisna ekshtenca. Prospekt zagoni P-d e'je ra po speševanje domačega del«, trgov. sodu pr..ti.k«l. Kari Vvolf, Dunaj, Mariahilf. Nel-kengasee iA*> • Priporočam svojo Szviroi švedsH! motorji i surovo olje Salifsr (stoječi), Kobar najpopolnejše in najb.>l|Se izvršitve novo patentovani nn celem svetu t Edini dvotaktni motor na surovo olje, ki deiuje brez dliua tn duha, celo pri najmanjšem obteillul lirei zavžlganjtt, brez ventila, nizko Število obrata I - Uporaba jc enostavna, streže lahko vsak delavec poleg druzega dela. — Glavna os teče v olju, zavoljo tega tudi nobene obrabe. — Obratni stroški 1—2 vinarja na uro In konjsko silo. Nobena nevarnost ognja, nobene finančne kontrole 1 Pripravni za poljedelce, mline, za nabavo električne luči kakor zn vsakovrstni obrut do 500 HP. Zahtevajte popis In cenik St.18 zastonj. Obiski inženirjev in proračuni nabavnih stroškov kakor pojasnila zastonj brez obveznosti. Sanioprodaja od 23% Szaiio & llttmann špecijalna trgovina za motorje na bencin in surovo olje GRHBEC. Hnnsnstrasse 30. Razprodaja so odda protoknllranim tvrdkam. zalogo raznovrstnega kakor: razne omare, postelje, mize, stole, modroce popolne oprave iz trdeya in mehkega lesa. Prevzemajo se tudi vsakovrstna naročila, izdelujelo se točno ln solidno. Cene nizke. 3714 3 Martin Klemenčič Vrhnika štev. 112. noanonoaciaannac-ac " Kichter-ieva zJravil.rž?.na kava ji 10 najboljša, kot dokazujejo tisoči pri/.nuluib p Vmikomo aavoju po 5 k* s« priloži lop. pora!.-predmet i/ niklja. at«skljii, pr« «1 l»«»ži«\oii» krasno r. uilo /.m boiiAno drevoH«-« uli po žulji i«r«i^a zastonj! J k« m t mi«* tranko po povzetja K brt-» ži KaanAiiiok zastonjskih predmetov. aaaaaaaaaDDaaDi: ! vinarja obratnih stroS-uro in HI' z mojim pat. motorjem z moCnim pritiskom in za surovo oi^e od 10 HI' naprej; 1 do S viiu pri mojih petrolinnkili motorjih in petrolinskih lokomoliilah, dnlie 2—10 111' tudi atojoie motorje Tvornlca motorlcv I. VVAKCHAl.OVVSKI nuna) III., Faulusjjasse t. Na tisoAe motorjev v obrata. Cenovniki (rratia. lltfodni plnflliil [Hiifiiji. V zalogi tudi tn riilil)Koi petrollnovi motorji. Ml 6 Iicrbabng-jcv podfosfornato-kisli Apneno-železni sirup Ta je te 42 let uveden, zdravniško pretzkoiea In priporoča« prsni sirup. Od»tran|uje slet, punuljuje kaielj In vzhaja olaaL Potpeiuje prebavo iu red!iev ta j« (zborno aredatvo ta ivorltev 2l*3o krvi lo koati. Cena steklenici K 2'M), po poitl 40 vinarjev več za zavitek. Varstveno zavarovan. Jod tarsnpnrlCa izdelek člatl kri, pospesujt prebavo, la]ia krte, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam. koder e« tod uli larsHparilla Izdelek predpiauje, se uporablja * najboljšim uspehom. Cena steklenici K 2*20, po polti 40 vinarjev več ta zavitek. Bdino izdelovanje 1„ ^ [B||fflan|JflVa ^ Jj}]- fi 3 F HI ll B P Z i U K B11" (Malllif-"J BV BaSMA|. DUNilJ VII./1., glavna razpoSiljatev: Ul. IIU1IIIIU1IIIUIU 1UUUI UU „U U1 UU111IIIUI UlljltUll ^liui uuuiij jui IlUUlUUIlIllJ. Iiaiserstrasse 73 — 75. V zaloti j« I« pri (f. lekarnarjih » L'iitil|a»l, Beljak«, Celj«, Celovca, Crnoml|o, Novem mesto. Reki, Sovodn|u, St. Vido, TrDižo, Trstu, Vcilkovco In VolSperko. 3240 Izdaja konzorcij „Domoljuba". t« tiskala Katoliška tiakarna. OdBovornt urednik: Ivan Rakovoc.