D o p i s i. Kranjsko. \z Postojne. (Vspomin prijatelju užiteljstva.) Učiteljatvo je bilo še v polpreteklem 5asu v tesni zvezi z duhovščino, ki je imela veliko moč in oblast nad slehernim učiteljem, a ta je bjl pa brezpraven. Z novim šolskim zakonom se je duhovščini vzela ta moč in oblast. Učiteljski stan je postal enakopraven z drugimi stanovi,*) in seveda tudi z dubovskim stanom. Na podstari te enakopravnosti se je jelo učiteljstvo organizovati ter ustanovljati svoja društva, h katerim smejo kot podporni člani pristopati tudi prijatelji šolstva in učiteljstva. Število teh naših prijateljev se množi leto za letom; seveda pripadajo le-ti naši prijatelji posvetni inteligenci. Tak prijatelj šolstva in učiteljstva je bil tudi Alojzij K r a i g b e r, trgovec in posestnik v Postojni, ki smo ga dne 22. oktobra pokopali. Spodobi se, da se ga kot prijatelja nove šole in naprednega učiteljstva spominjamo tudi v učiteljskem glasilu. Da imamo v Postojni tako krasno šolsko poslopje, je to največ zasluga pokojnega Kraigherja, zakaj on je bil prvi, ki je izprožil misel in napravil tudi načrt, kako bi se prišlo do denarja za novo šolsko stavbo. Da bi se pa občina preveč ne obremenila, zato je potrkal v ta namea v družbi 8 pokojnim našim županom MiroslaTom Vičičem na usmiljena srca postojnskib rojakov, ki žive v tujini. In res se je ta načrt prav dobro posrečil, zakaj nabrala sta v dobrem letu nad 60.000 K. S tem, je bila gradba šole zagotovljena. Pa tudi pri načrtu zgradbe je pokojni Kraigher veliko sodeloval, le žal, da so prišli do tega načrta nepraktični nmojstri", ki so Kraigherjev načrt precej pokvarili. Gostoljubna Kraigberjeva hiša je bila in je če tukajšnjemu učiteljstvu vedno odprta na stežaj. Če učitelj ali učiteljica ni mogel dobiti v Postojni primernega stanovanja, ga je vzel Kraigher pod svojo strebo, kjer je imel za majhen denar dobro hrano in lepo stanovanje. Zanimiv je tudi ta-le slučaj, ki pa pravzaprav ni že več slucaj, ampak dokaz, da Kraigberjeva rodovina ceni in spoštuje učiteljstvo. Pokojnikova sestra ima učitelja za moža in tri bčerke pokojnikovega brata imajo tudi učitelje za svoje življenske družabnike in letos je pa pokojnega Kraigherja sin, ki je doktor medicine, poročil učiteljico. Čast rodovini Kraigherjevi in časten bodi spomin Alojzija Kraigherja med slovenskim učiteljstvom! *) Enakopraven in celo odliktfvan samo glede izvrševanja dolžnosti. Uredn. Kletarski tečaj za učitelje se je vršil letošnje leto od dne 5. do 12. oktobra v Novem mestu, in sicer na Grmu. Dolgo boja je bilo treba, preden so se zopet uvedli tako potrebni in važni kmetijski tečaji za učitelje. Prostovoljno se je zglasilo v ta tečaj ravno 128 uciteljev, najboljši dokaz, kako brepeni kranjsko učiteljstvo po večji izobrazbi v kmetijstvu. A visoko poljedelsko ministrstvo je sporazumno s c. kr. dežel. šol. svetom izbralo iz vsakega okraja le po enega učitelja, in sicer so bili odposlani sledeči učitelji: Barle K. iz Metlike, Petrič Fr. iz Strug, Kos Miha iz Holmca, Salberger Miha iz Jesenic, Trošt Fr. z Iga, Jezeršek Ivan s Križ, Šega Iv. iz Dol. Logatca, Levstik Anton iz Senožeč, Vidmar Anton iz Čateža, Berce Vinko iz Št. Janža in Debelak Miha iz Zagorja. Predavanje jc imel znani strokovnjak v vinarstvu gosp. Fr. Gombač. Izkazal se je tako teoretično kakor tudi praktično moža temeljitega znanja, za kar je tudi žel prelaskavo poiiTalo dež. šol. nadzornika g. Fr. Levca povodom inšpekcije dne 9. oktobra t. 1. Udeležniki smo si ogledali tudi vse znameniteje vinograde noromeške okolice kakor tudi daleč po svetu znane vzorne vinograde g. Severja iz Kostanjevice. Izborno se je tudi obnesla praktična preizkušnja državne kleti pod spretnim vodstvom g. V. Skubca. Obširneje izpregovorimo o teb tečajib po njib dovršenju, zakaj nadaljevanje se vrši meseca, marca in junija pribodnjega leta. Koneno naj še omenimo, da je izborno skrbel za našo ^teleano brano" v razmerju z našimi dncvninami g. J. Piutar, gostiluičar v Eandiji. Vsem tovarišem, ki jih nanese usoda t dolenjsko metropolo, bodi ta gostilnica priporočena. lz Novega mesta nam pišejo: Kranjsko šolstvo biti nekako k popolnosti. Pri zeleniii mizab deželnega kakor tudi raznih okraj. šol. svetov kujejo noč in dan razne ukaze in ukazke, s katerimi Šikanirajo tlačane - učitelje, kako morajo poučevati šolsko mladino i. t. d. Razni šolski nadzoraiki jabajo šele sedaj formalne stopnje, Čeravno mnogi o njib še pojma nimajo, ker ne prebirajo znanega boja v ,,Popotniku" — za kar imamo dokaze. — Naši politični dnevniki poročajo skoro vsak dan o kongregacijskem boju, ki ga bije Combes kot republiški ministrski predsednik na Francoskem. A da bi se pa kdo domislil nasili kongregacijskib patrov v dolenjski metropoli v Novem mestu, ki poučujejo v štirirazredni ljtidski šoli, o tem nima nibče časa razmišljati. Ali ni to pravi pravcati škandal za Kranjsko, da deluje ravno v Novem mestu, torej v kraju, kjer bi lahko imeli najmanj petrazrednico, obrtnonadaljevalno šolo in meščansko šolo a poleg teh bi preskrbeli mnogim z muogobrojno družino obdarjenim učiteljem udobnost, da bi labko šolali v gimnaziji svojo deco, pet menda neizprašanih učiteljev-patrov. 0, koliko solza bi otrli in kako bi povzdignili duševni nivo našega Ijudstva! Sicer ne venio, kako izpolnujejo ti, menda iz deželuib financ plačani, a baje neizprašani patri, vse šolske zabteve po formalnih stopnjah. Slavni deŽel. šolski svet kakor tudi naše deželne poslance — sedaj imajo najlepšo priliko, da pograbijo to zadevo, prosimo, da napravijo tej očitni nezakonitosti konec. Pa menda se ne upošteva tu izrek gospoda Hartla, da ,,človeška moč sega le do samostankega zidu". Štajersko. Črtice o uradni učiteljski konferenciji v Konjicah. nDa se drugje pri uradnik konferencijab toliko nemškutari, si je učiteljstvo samo krivo", sem čital nekje v poročilu 0 uradni konferenciji. To moram odločao zanikati. Evo vana dokazov! Da se ognem nepotrebnemu besedičenju, ne bom nasteval obligatnega programa, ki bi itak tudi malokoga zanimal. Terorizem g. okr. šol. nadzornika je napravil takoj v pričetku na vse navzoče mučen vtisk. Discipliniral nas je kot šolske otroke; vsak trenutck smo pričakovali, da komu porece: nIch bitte, ihre Bemerkungen fallen mir lšistig, stelleu sie sicb da in den Winkel." Tuintam se je pridušeno slišalo izmed poslušalcev: nSedite ravno, roke na klop!" Nevolja je bila čimdalje večja; jasno je o tem pričala ponesrečena napitnica pri obedu. Velika večina učiteljstva je zahtevala slovenskega referenta; da se temu ogne, je rekel g. nadzornik: rMeine Herren, wir miissen ehvas Griindliches haben!" In takšnim potom je referiral nekdo o spisju v edino zveličalni nemščini samo zato, ker je obsegal njegov referat 15 pol. Učiteljstvu pa se je naložila pokora, poslušati debcli dve uri ponesrečeni referat, | o katerem je nazadnje g. uadzornik sam priznal, da je nverhaut1'. In zakaj to? Samo radi nemščine; bilo je tudi kolegov z odličnimi referati, pa kaj, ko so bili slovenski in torej nadzorniku ,,eine nicht gangbare Miiaze." Ko je nekdo po referatu predlagal svoje teze, še istih nadzornik niti na glasovanje ni dal, kakor bi jih ne bil slišal; ia zakaj? Bal se je, da bi bile sprejete slovenske teze ! In tako so se teze krpucale, da se je že vsem stadilo, samo da so le bile nemške. Še nekaj o samostalnik predlogib ! Dvema predlagateljema so vrnili predloge s pripombo, naj jih prevedeta, ker baje ,,sloveniscbe Antrage wiirdea vom k. k. Landesscliulrate uiclit beriicksicbtigt, weil sie dortselbst niemand verstiiade". (Kaj ne, tudi znameaje časa !) Bojazen, da bi slovensko misleče učitelJ3tvo nikjer ne imelo vecine, se je kazala pri volitvah v stalni konfcrenčai odbor. Navzlic temu, da se je volitev vršila popolnoma pravilno, je bila dvakrat ovržena; sicer je bilo pa prizadevanje g. nadzornika brez uspeha, četudi je v svoji razbuijenosti rekel, da mu je popolnotna enako, če petkrat volimo . . . In zakaj bi naj bili petkrat volili? Samo da bi pri ožji volitvi bili narodni nčitelji pogoreli; zgodilo pa se je obratno. Po končanem oficielnem delu je prišlo še nekaj prav posebnega. G. nadzornik nam je, svest si krivega ravnanja iu morebiti nekaj tudi iz bojazni, naravnost povedal, da bi mu bilo skrajno neljubo, da bi se njegovo ime vlačilo po časnikih (da bi ga kdo torej pokazal v pravi luči), -da smatra takšno ravnanje za perfidno itd., kakor se to (po nedolžnem ! ?) godi v ptujskem okraju. Gosp. nadzornik! Jako ljubeznivi ste! Mi naj jih požiramo in goltamo, gledamo, kako se nam gode krivice, si denemo ključanico na usta (seveda nSubordination!") in še roko naj poljubujemo, ki nas tepe. To se mi zdi naivno ! Še črv se brani in zvija, če stopiš nanj. Po končani konferenciji je bil obči glas: »Dolgo že hodim h konferencam, pa take še ne!" Žalostno smo se razbajali, ker smo uvideli, da tam, kjer bi naj imeli pomož, zaslombo, imamo le protivnike, ki nas hožejo tako dresirati, da že slepo slušamo na hud pogled. In s temi črticami sem, mislim, dovelj dokazai, da ne tiči vzrok nemSkutarjenja samo na učiteljatvu, ampak na ^mtisku nažih predstojnikov. Iz Vidma. V nedeljo, dne 8. novembra t. 1., bo na Vidmu slovesno otvorjeno novo šolsko poslopje. Ob 10. uri je slovesna maša v župnijski cerkvi, pp maši pa blagoslovIjenje nove šole. Opoldne se zbero gostje v gostilnici gospe Podjedove k slavnostnemu banketn, ob treh. pa se prične koncert, ki ga priredi ob tej priliki proatovoljno gasilno društvo na Vidmu. Zaradi te slavnosti se preloži zborovanje učiteljakega društva na prvo nedeljo meseca decembra. Cenjeni tovariši in tovarišice se najvljudneje vabijo, da ae udeleže te slavnosti v čim največjem številu. Oni tovariši in tovarišice, ki bi se radi udeležili tudi banketa (3 K za osebo), naj se prijavijo podpisancu vsaj do 5. novembra, da se ve določiti število udeležencev. Na veselo svidenje dne 8. norembra na Vidmu! J. Knapič.