dar brin š ke in ar ® Tzhaîajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljaiie po pošti pa za eelo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo februarja 1870. Cfospodarske stvari. ovác. Naj nekoliko povemo o plemenjenj m Dve razstavi poljedelskih in gozdnih pridelkov. y # Bazstava v Crnovicah v Bukovini. Ta razstava bode letos od 18. do 24. septemb Ovca 18 mesecev stara je godna za pleme V ce dobro rejena, in oven tudi pri taki starosti, o** jene ovce pa in ovni pozneje, ker pri dobro rej slabo vali se polovni gin prej obudi nov, večidel eno mlado Prav kozoprska ali kimovca plemenijo je y je re- V • Zl- Ovca nosi 21 ted- da se ovce meseca da pomladi go daj (kimovca) in jemali se bodo v njo vsakteri poljski in mlade imajo, ki prek konca vélicega travna že z ma gozdni pridelki iz vseh dežel našega cesarstva, pa tudi terj kmetijsko orodj in masme na pašo lti morejo Oven more 30 do 40 ovác vplemeniti: o tistem Kdor misli svojih pridelkov kaj ali kako orodje času naj je od Čede ločen; najbolj razstaviti v Crnovicah, mora to na znanje dati že do ga posebej pustiti Je vsaki ovci 31, julija (malega srpana) ondašnji kmetijski družbi, uiugi, do ktere se je treba v vseh druzih zade vah obrniti, ostane y drug pa ne en dan, ampak vsaki dan ali pa še boljše, vsaki drugi dan, da krepkejši kedar kdo še kaj druzega izvedeti želi. Vabilo k tej razstavi y ki ga Ce hoćemo lepše ali žlahnejše pleme izrediti si viške kmetijske družbe baron Ot povdarja posebno to predsednik črno- treba je najlepše ovce odbrati Pet družbi naši Rusija m pa luuiuava mv v lamj<* vunvj, gvwv mnogo ljudi iz teh dežel v Crnovicah raz stavljen ega blag uaoi , uuYutMja ^uouwuu in pa Moldava in v Vlahij > da blizo poslal jlepšim tudi y %im. UUM J V uMjiv^gw v » vw v v. kj x UH 4 li 4u U«J IV^OXIAJ, IUUI O tujím žlahnejšim ovnom jih plemeniti, in z njih hčerami ravno y ker je južna tako vsako leto skoz več rodov ravnati. Vendar tako pride gotovo pleme ne bo nikoli tište popolnomasti imelo, kakor če se gledat, dopada, in lahko je potem mogoče, ako se jim blago da dobi mnogo kupca v te dežele. prvo lahnejše pleme med seboj plem Kdor brejih ovác ne varuje, ampak jih ali mokrem ali še celó po slani pase, ali s psi sčuj Razstava v Gradcu na Stajarskem podi, Let je octuu rvnv ovujc Ziguuo, bď IčV rade zvržejo, včasi še celó zbolé in poginejo ta je sam kriv svoje gube bode adnj dni septembra in prve dni oktobra Na po ; in ker take matere y pravi se v spomin 501etnici štajarske kmetijske družbe kakor so „Novice" že povedale. Kdor v tej izložbi kaj razstaviti želí, mora to „glavnemu odboru" v Gradec zadnji čas do 30. aprila (malega travna) na znanje dati. — Jemali se bodo v to razstavo pridelki polje-delski in gozdni, obrtnijski in rokodelski izdelki, rud- Ko se mlad poleže treba je skrbeti, da od druzih ovác škode ne trpí ali da svoje matere ne zgubí Toraj je najboljše take ovce od druzih ločiti in posebej , naj svojo v kaki pregraji imeti. Jagnje naj bo pri materi zraven nje leží naj sesá, kedar hoče, in se učí mater poznati ninske stvari, umetnij pa tudi živina. Mlado naj sesá kake tri trde mesece; dalj obéh razstavah se bojo za iz vrstne reči dobile to puki ajo, tudi svetinje in slavilna pisma denari Se svoj y za živino tudi premije v ve y da v obé razstavi mora vsak svoje blago stiti volno slabša. Ovca naj med tem bolj korenstva dobiva, in mlado naj se vadi jesti; najprej naj se mu otrobi in mehka mrvica in voda ponuj počasi naj se odstavlj y m na bela stroške poslati al razstavna odbora bota skr Jagnjeta, ktera niso za pleme, se kopijo, dokler y da bode vožnina po železnici zelo nizka še sesajo, kakor junčeki. Pa grdo in po divj najo tisti, kteri jim kile stolčej rav Nekoliko Ovce ljubijo hribovsko pašo ali plevél po strniščih reji ovac. ali suhe senožeti, zeleno in suho mrvo, tudi mlado y po Ovca je velika dobrotnica takim krajem kteri so trgano ali surovo ali posušeno listje in veje grmov in I 1 # 1 1 # M 1 # 1 J • f ^ mladih dreves je veil&ft UUUlUlUlUil liči tt.lLLI JVIOJCLU, ivici l OU amahv***.» Sicer pa vse mv«*, »c** ^w.v^v/ j jlvc* u\ za rejo njeno pripravni. Če tudi ovca ni tistega pre- zmiraj naprej gredó in se gredoč pasejo. Pijó malo žlahnega plemena, ki se m!erinoško pleme imenuje ter manj od vseh druzih domaćih žívali od kterega en sam lep oven po 3000 gold v*č stane, vendar je ovca že veliko vredna velika. tudi, kar govedo je Rade Sol pa po y in še ako uc, VCliUčtl" je uvuč* ač v cimu viouua, aau je J*"-» "J » tedaj za mesó in loj dobra, ako dobrega mleka Mlado je potřebuje najmanj sebno ljubijo, kakor je znano, tudi jim zelo hasne in se jim toraj ne smé utreovati, ne mladim. ne starim dá in dobre volné Priporoča j b e r a nm « funta vsako leto. staro Za naše kraje se tedaj po pravici pa po fuňte y o ezerska ovca, ki maške, in pa trebišk Je plodila iz laške Ovce se redé na paši in v hlevu žlahne in ne žlahne enako. Poleti naj se pasejo zunaj po bregovih > dvoj ** ga bo po deželi razdelila pleme si je izbrala družba kmetijska, kjer je kratka trava, ki se ne jo kositi tudi povsod, kodar škode ni, samo po mokrih travniščih laik dar ne, kjer eedilje in metuljavec raste je strup ki jim vzel vse kar smo si 1848 JiJcI OCUlijG 1U uiuiuija v cu laoic , »I v «v* v oc , omu 01 iuïu, i. JJ11UUUU ravno tako po rosi in posebno po slani ne, po nesrecni vojski pretresel v njenem pridobili, ko je Avstrij jo on up ^ ~ . f" -----x ir --------- r ---- fremlade dobre paše, posebno detelje se objedó, kakor odstopiti Ko vou* y UjtžUCUJ vSrCJl, XJJL' za njim Schmerling državo po moral je goveda y in če se jim o pravém času ne pomaga j jim trebuh poči, in poginejo veliki vroČioi hočejo senco tistej poti v denarnih zadevah uničil imeti, da v nji poležejo; dež jim pa ne škoduje % * • v m i ♦ i t v t > če ki lag ga » Y «ii WUA^H , XJCfct « obetala oktoberska diploma, zadušil národom sad in stvaril za silstvo naliv ni; če se le potlej kmalu posuše Pozimi ostanejo v hlevu, in se jim trikrat na dan podj Gisk > pod- po kterem se je morala pogodba sego-ustra- z Ogersko stvoriti, tudi on je odstopil. In vendar H erb st in družniki klaja dá, zdrava mrva, slama, veje, repni skrožki ali šili na&topiti isto pot. Hodili so po njej dve leti na dan, majhnim korenstvo: velikim najmanj po 4 funte 9 so morali gledati so jih sami manj. Ovce imajo gosto volno, ki jih greje, potrebujejo prizadeve bile br Na da ne zračnega hleva in višega, da jim prevroce ni, in zbolijo, tudi dobre stelje, naj se prezgodaj na pašo ne ženó, ker jim je škodljiva. Kdor hoće drobnico vpitati, vpita jo na dobri paši peha. In kaj se nam kaže dandanes? pripravljajo na to, da bi še z večim pogumom da niso v mokrem. Spomladi po ravno ístej napacni poti bo drugačen, kakor In izid, gospôd novo se stopali m oj a ne poleti ali jeseni, in pri dobri klaji pozimi, kakor go- dveh letih Schmerling, in kterega oni, kterega sta doživela Bach in ste doživeli vi sami v preteklih ? stare jalove ovce in stari ovni niso za drugo. Bog naj dá Avstriji po tej A • en manj škode kakor Vse ovce mlade in stare 3e rade in kmalu vpitajo na v poprejšnjih letih! Dovolite mi pa izreči prepricanje paši ali domá; pa zelo tolstih ne jemo radi: Ovce živé do 20 let, pa malokje take starosti do-čakajo svoje po ? da v sedanjem času naj manj kaže ravnati se ker jih prej pokoljejo. onih nesrečnih načelih. Gospoda moja namera — nemškega gospodstva je dandanašnji najmanj na svojem městu, in to vže gledé na našo sedanjo ústavo. V naši Politične »tvari. Govor Svetcev ustavi veje misel enakosti in enakopravnosti vseh dr-žavljanov. Kako neki se vjerna ž njo navlada enega rodu? Ali ne nasprotuje naravnost enakosti in enako- pravnosti? naših temeljnih postavah nahajamo lepa o adresiiii razpravi v državiiem zboru 19. u. ni. Po stenografičnem zapisniku. V resnici moramo biti hvaležni, gospoda moja, da > y svobodomiselna določila. Al kako se njim prilega misel vsem narodom siliti gospodstvo enega?! Ali ne razdere taka misel bitstvo vse prostosti? Naša sedanja ustava ima nalogo konstitucijonalizem vresniciti; če se pa poleg je položaj avstrijski dobil podobo takošno, kakoršno tega umetno gospodstvo enega naroda podpira, in če ima XLUa SôdclJ J aaj w i u uc« Udili ju uv; uv/ui v^m jl t% muuiim u hv ^v/g^v/uol v vs £J uuj^l u v lUUILUl v WiliUiUil X KjVA lišce strank in njihova načela. Posebno pa moremo hva- žavati se, kako se strinja to z ustavnim duhom kajti ona nam je do dobrega razjasnila sta- hoče to gospodstvo z nepraviĆnimi volilnimi redi vzdr- ležni biti za to, da ste ministerski spomenici vgledale beli dan, kajti ) ki Je le takrat resnica, kedar obsega v sebi pravo in resnično obedve nam prav jasno in razlocno raz- ljudsko voljo vsega cesarstva. kladate vse avstrijske razmere. Iz tega vidite tedaj, gospoda moja, da je načelo Dovolite mi, gospoda moja, da ministerski krivo, in da se mora pred vsem ta hudi duh izgnati iz spomenici, kteri namestujete prestolni govor in krog države, ako hoćemo najti pravo pot. Prav naravno je kterih se mora sukati glavna adresina razprava kterimi besedami bolj na tanko pojasnim ; z ne- sicer da se zametuje vsakoršno porazumljenje pri takih načelih, ki jih ima većina ministerská; kajti porazům- Spomenico ministerske manjine lahko prav kratko ljenje in sprava tirja vže naprej > da obdělám, ker je vže zgubila svojo veljavo. Noben jemne pravice vseh narodov se pnpoznajo vza- ) in če se te pripoznajo t pošten domoljub ne more odreći tej spomenici to za- mora se nadvladanju enega naroda nad drugimi slovo slugo, da je v resnici povdarjala avstrij sko misel — dati. Cisto naravno je dalje, da se pri tacih vladajočih ono misel namreč, da avstrijska ustava ima le takrat mislih Še spodbija samouprava, in res prav dosledno pravi temelj, kedar jo priznavajo vse kraljevine in de- izrekajo potem ministri: ,,z 17 deželnimi zbori ne mo- žele in vsi národi njeni. To, gospoda moja, je prava remo vladati !" kajti onemu, ki hoće en narod povzdig avstrijska misel in njo je gotovo vsak pravi domo- niti za gospoda, druge narode pa mu za hlapce dati potřebuje cen- > rodec v vsem obširnem carstvu radostno pozdravljah ne more po godu biti avtonomija ) - on Ta spomenica pa za tega del trdi potrebo, da sredstva in poti, kako bi se porazumeli vsi narodi. se iščejo tralizma. Naravno je pa potem tudi to ? da se hočejo vpeljati neposrednje volitve, ktere odstranujejo samo- Spomenica ministerske većine zastopa ravno na- stojnost kraljevin in dežel in uničujejo najdražo pra sprotna načela. Ona za podlago nima vseh avstrijskih vico deželnih zborov — neposrednje vdeleževati se po-národov ; ona trdi stališće le oni nemški stranki, ktera zahteva: mi moramo gospodovati v na Avstriji nič ni ležeče! Avstriji, sicer nam Ce se zdravi kaka bolezen ) moraj o se najpoprej merava stavodajanja. Če pa si kdo izbere načelo nepravično, sramuje se resnice in si išče izgovorov, da bi opravičil, kar na- on išce zavetja v tem, da laže, stvari drugač > poznati njeni vzroki. Avstrija, gospoda moja, in ako bi v dokaz temu ne imeli druzih znamenj Je bolna obraća in pa natolcuje. Prav tako je zdaj ; to pričajo agitacije, kterih se imamo pred seboj današnji položaj njen. In kaj je je poslednji čas poprijela stranka, o kteri sem popřej vzrok tej bolezni? Tista misel po nadvladi enega na- govoril. ) ktera misel namreč, da nemški rod mora pa ni nova; že po- Naj vam nektera taka sredstva omenim se izrazuje v spomenici mi- Obdolževala se je opozicija na vrat na nos, da hoće roda čez vse druge nisterske većine v Avstriji gospodovati. Ta miseí prejšnji državniki postavljali so si jo za načelo pri ravno v spomenici ustavo odstraniti, da namerja reakcijo vpeljati, u ministerski manjini so se take nakane podtikale crno celo V . 1 cena belem beremo, da tacih 9 vladi, in včeraj se je trdilo, da je v tem smislu Bach svoje poskušnje dělal in za njim Schmerling. Ali obema so nj une nakane popolnoma spodletele. Res čuditi se da je naravnost nemogoča. f misli ni nikoli gojila. Kako se more kdo predrzniti celim narodom podtikati nakano, ki je tako nenaravna, Prašam Vas kako mora člověk, videvši, da ^vxva, »muro,, u« v Avstriji državnikov ne pre- vu» u«lWui uu veri niti skušnja niti lastna nesreća. Ko nam je Bach vice? kako je li mogoče, da bi kako ljudstvo ne ho- —. --------—---— ? — je -r da bi celi národi od sebe odbijali ustavne pra- mogoče telo vobode? To 9 gospoda moja, je napad na zdravo kako da bi s tem Nemce mogli žaliti in da bi se s panoe* «•aftloč t Res je 9 da med nami in vami, gospôda razločki v eliki 7 al za to ali t 9 in 9 80 tem zakřivili? t 7 Najbolj mršava pa je tolažba onih, ki sem jih ali sv< hočenu ktera j bod boda, zato ni kregú: ustavo omenil v začetku svojega govora s tem > ali n e s v o svobodo hočemo V3Í! Mi hočemo ustavo vsi kri in meso, mi zahtevamo svobodo 7 ki 7 V pade deželo AV8trija, se Prav združijo z Nemčij ; da ako pro materno svojo resnici prava svoboda in ktera vsem prosto gibanj do 7 gospoda moja, ako bi to, cesar nas UuJe (Pohvala v sredini.) Bog varuj! tako gladko izteklo; al gospodje, ki se s tem tolažijo, preziraj to ; o —r ? da se v takem slučaj i,v;aij tuiaiiiju , pici/uaju fcu , u« oo v latwein SlUCajl ft6 praša samo po interesih avstrijskih narodov, temveč po 7 Neka druga pot, da bi se opozicija osumičila ta da se pojem o federalizmu napačno razlag pa Gospoda moja avtonomija nimamo žicij o za f Razlage konečnovelj v tem 7 kaj je interesih sklicali Evrope, in ni dvombe, da bi taki interesi na dan borbe, ktere bi avstrijske dežele in federalizem, za kar se opozicija bori, še vili v strašne prekucij pred boj, zato manjka razlog 7 padati opo jetno temuč nedvomlj tem primerljeji ni spra-ver- 7 da bo Avstrij bojišče In kaj slišimo vsaki dan? Federalizem se stavi ladij ; ki državo v nič deva, in iz tega se kujejo Pa pri tem nasledki, kteri se opoziciji pripisujejo se nalašč zanikuje, da hoče opozicija ravno tako močno bota zátok in iztok z orožjem v roči svoje interese branila. Da se bo tù Avstriji in njenim národom škodilo lahko ni dvomiti; izid te borbe pa je neznan on v r príd , yrc* tuui v Dauuu i^cUJVJljl JU tiOM , lil Lia to delajo, naj pomislijo , da niso samo avstrijske za- " ? pi* JV, AA^aamii , vu JC pa tudi v škodo Nemčiji in tišti, ki na in krepko Avstrij y kakor protniki ? ni kuj se nalašč, da v sredi leži porazumljenje, in da bilo bi to deve t porazumljenje ravno meja zoper prenapete tirjatve ampak tudi nemške v največi nevarnosti meja zoper prenapete tirjaive; za- o^ v«ua ^««j , guo^uu«, ^ ^j « > u<» 0101 ni federalistično vladanih držav in ki bo v prihodnje služila ministerstvu za program Pokazal sem vam daj gospoda moja, da sistema nikuj se vedno, da 7 da ni tako vladanih držav srečnih in cvetočih Jaz hočem v kratkem omeniti, da imamo v Av- 7 v nasprotji z našo dosedanjo ustavo; dokazal sem, se rabijo sredstva, kterih vrednost in poštenost ste zeló da 9 striji sami federalizem med Cislajtanijo in Ogersko med Ogersko in Hrvaško, federalizem^ ima Svica, se-verna Amerika, severo-nemška zveza. Švedska in Nor- zeló dvomlj Da 9 jaz naravnost trdim, da se ta sistema ne dá do 9 9 veška; a vendar živé vse te države in nektere v tako srečnem in mogočnem stanji, da jih mi lahko zavidamo. Kako da se prezirajo take resnice? zakaj se opoziciji podtika, da hrepeni po razpadu državnem? peljati. Kdor hoče Avstrij sme nikdar zabiti izreka naših vladarj dobrega ustanoviti, ne damentum regnorum Avstrija se more pravici stojé države) po tej poti vravnati justitia fun da iiTkJlllJ" aaav/av, »u i^j j/vii viavuflu, ui» je hiša vsem različnim narodom, kteri bivajo pod njenim krilom. — da deli vsem narodom enake pravice, enako # 9 ax liv iju y - ua uuu v oc Neka druga stvar še, o kteri se je tudi v gospôski varstvo in enako skrb zbornici čulo in ktero je danes g. Kuranda zopet po- Ako pa odobrite program vdarjal, je t*», ua oo avomjorwiu_i uiurwuuui vvmc« slavizem, da se obdolžujejo skrivnih namer z Rusijo in da nameravajo veliko panslavistično državo ustanoviti. Gospoda moja! zato nimate nikakoršnih dokazov, imate jih, pa ravno nasprotne. Slovani avstrijski niso panslo- je ta da se avstrijskim Slovanom očita pan- , _ > P° kterem naj en narod drugim zapoveduje, napovedujete s tem vsem drugim vojsko, in jaz prašal Je mo goce 9 vani »«m, marveč so tako dolgo, dokler skušajo obdržati posebnosti svojega rodů in razvijati svoje lastno na-rečje, še celó slovanski separatisti, in Avstrija in Nemci da bi en narod vse druge brzdal in poleg tega še branil državo zoper tako mnoge in tako mogočne sovražnike? Taka sistema pa tudi za tega del ne more obve-ljati, ker je v nasprotji z duhom sedanjega časa. Sedanji čas tirja svobodo in enakost. Ako naj se ogibljejo tirati Slovane na ono pot, kjer bi ne- hali biti slovanski separatisti vate pa pnzna- se ne more obdr- bode se svo- 9 Zopet drugačno sredstvo je sledeče: Nemci se stra- če pa ne dovoljuje svobodě ŠIJO S tem , viOi ui idúuicije , uc oo uu^guu opiava ujcu van , j\ci ui una> v narodi, se zasukalo ravno narobe, to je, potem ne bodo (Nemir med levico.) da razmerje, če se dožene sprava med sistemo, ki je temu v nasprotji, žati na nobeno stran ; če dovoljuje svobodo boda porabila v to, da se narodi otresejo gospodstva , se pa tudi ne more vzdr-žati, ker bi bila v odločnem nasprotji s sedanjim časom. ; več Nemci gospodovali, ampak Slovani bodo Nemcem zapovedovali ; zato se stavi to-le geslo: mi Nemci moramo biti kladvo, sicer bomo náklo. moja Podpredsednik: Prosim 9 naj bo mirno 1 To, gospoda Svetec (nadaljuje): vgovarjalo se mi bo morebiti, je pa najgrje presukavanje resnice. Ali ni še ka- nisterska. današnja adresa ni tako ščetinasta, kakor J 7 Jc r** prcBuiiavauje reoiiiuc kega druzega razmerja, namreč takega Res, da adresa da da x aůiiici j<* , uaujicu ua i bil eden zgorej, drugi zdolej, ampak to ni treba lahko drug zraven drugega 9 da 9 razamljenji, ICMlUUiljVUJl, MA to SO Zgolj UWOV;UV, UiU UI UUCgOi^ JJC^U besede. Pa zakaj? Mi dobro vemo pomen vaše adrese. spomenica mi-govori o neki spravi in po- besede, nič druzega nego je to je razmerje popolne Ona je, za kar jo sami očetje njeni spoznavajo politi- enakopravnosti. Dalje prašam: kdaj smo Slovani na- čen akt, ona namerava programu ministerske večine meravali gospodstvo nad Nemci? Nikdar ne! Mi še zmago pridobiti, pet ministrov obdržati v službi in priložnosti nismo imeli delati take poskušnje. A ie tudi ne želimo; mi zahtevamo popolno enakopravnost za-se, tako se zedinjuje popolnoma z ministri, pa se tudi mora zato -- —«.cuv, uji aauvgyauiu ^upuxuu cu«aup«»uuot aawj , da si sama ne vniči namena svojega, s prepričanjem, da se tudi Nemcem ne smejo nikakor tedaj nasproti stoji tak program, lahko si mislite Ce nam naše njihove pravice kratiti, in da bi se Avstrija ravno tako stanje. Za Boga! res neodgovorno je, da tako prijaz- ne pomirila, ako bi se žalile pravice Nemcem, kakor nemu in tolažljivemu prestolnemu govoru sledi sporne- 86 Zdaj n ^ Krk in n d m Ara rta o û ínmlíniA n^n ttiV»û Mina mînicf pat? l/fûvo t? /ivmm Y\ î nn nnfftro t?on imnm'û ne bo in ne more, ce se jemljejo pravice nica ministrov, ktera v enem hipu potere vse upanje, Slovanom. In kaj bi omenil vladar skuša strašiti! godi s Slovani v se o znani laži, s Reklo se je namreč, če se 9 pa si bo odvrnil vse Nemce. ktero se celó po- Go- ki ga^je izbudil prestolni govor Ce je včeraj neki govornik one strani menil, da bi se smel minister manjine v zatožni stan djati, jaz bi nasprotno trdil, da je ministersko djanje većine nam- reč 9 71UW VI Uli , va cv J V^ UJIUIOIVI WJMUJC j Y Cl/IU^ Ai c% 111 ki je najprej pomirljivi prestolni govor, potem pa spoda moja! Take pretveze so obrekovanje nemške po-stenosti in pravicoljubnosti. Ce bi Slovani tirjali kake spomenico v nasprotnem smislu sestavilo, zaslužilo , B---^/A ^ f 4VV1J UUUV^Oll« v/v M* ? MUi bil jWAJ. C4) V-> O \J Ili VlilVV y UCiOjL/l VJ tUVUi OUI1W a vi, W vu ICI Y 11U y ^JaOlUAllV y u Ci privilegije, če bi tirjali več pravic, kakor jih imajo bi se djalo v zatožbo. (Dobro, dobro! v desnem središču.) da drugi narodi tega , potem bila bi taka trditev opravičena; ne zahtevamo mi; mi hočemo le enake Konečno še nekoliko besedi Kur and i, ki nam pravice, in je očital, da imamo mi različne programe in različne misli o tem, kako naj bi se Avstrija ustanovila. Prvič » ni res drugič, da bi se naše misli tako dalec razlikovale m je ono leto šel nad Obre (Avars), in jih tam potolkel, „juxta Comagenos civitatem iiimonteCumeoberg, m U1 Dt? Í1C4QC. U1IDU Mtau urticu laíiimuvrtio, m „juaw ^UlUflgcuuo wviiawm lij m O n ie U Uie U U CI če nismo sedaj vsi se enega mnenja, se zarad vallo firmissima erat exstructa". Grad je toraj stal na tega ne morese reči, da se ne moremo složiti. Gospodje ! bregu, zato je Sembera ime izpeljal iz: h om, hum na oni strani so prav razna mnenja o direktnih volitvah * 1 ~ * ...... him češki hl um UHk Ulil otiam o\j « v laauoi utucuja u uuv/«.«um tv/u«t«u, uhu, ucoivi ju x u uli , a tO ni mogoče , ktji' 11SUI1C ulicgit in vendar nisem še slišal, da bi se reklo, neposrednje veka imajo pri imenih iz tematej,: hlm, zmirom oblike: ker listine onega volitve so za tega del nemogoče stranka o njih še razno mnenje ker ima nemška )) cholmen, cholmezza" holm h o 1 m e c. * UJ V MJ. , V MJ. V * AXJ. V. u u « - " U 1 Ul , UVI U1 V/ Ut Comagenus je adjectiv iz Comagus, in ko- Gospodje! vi očitate opoziciji, da postavlja pro- mag pomenja isto, kar holm. Beseda mag se je ra- ki se ne morejo sprejeti. Meni se zdi grame, vidite v očeh opozicije ; da vi pezdir, bruna v lastnih očéh pa temata ma g bila nekdaj tudi za poznamenovanje visoke gore; iz mog je mogUa, dalje ime brega, ki ne vidite. Naši programi niso tako velika opovira zedi- ga že Valvasor opisuje in imenuje: Magovnik. njenju, kakor so načela na oni strani, ki hočejo nad- Komag, Komag pomenja „véliki bregu in predsta-vladanje enega naroda nad drugimi. vek ko se tako razlaga, kakor v besedah ko ribi da To je tista opovira prav za prav, da se ne moremo velika robida, lužičko-srbski : koriebro, veliko rebro . • • V 1 11 i • i i vi • 1 • 1 » • rr 1 1 • f- . • m porazumeti y in se le, kedar zapustite ta načela, cas, da se bomo za druge pride principe lahko zedinili. Na- in krajna imena: Kalo bje, lia loze f > luža \JC*V y uw OW MVUiU £A%M Ul M^v J/4 iuvi^/v «uuâuiiti A %A £J €* y pTlDOtóri SllČřlO SAIlSk« ^ U ČA Čt jjljUttUJ llia^UaLU djam se pa tudi, da bode to prepričanje tudi na oni testudinem habens" = želva. I)a imamo razlage iskati ) ko in ka- acapa „quam magnam strani predrlo; jaz upam, da bote spoznali da je vaša pot nasprotna svobodi, da je nečloveška in nepravična, da se ne strinja z ustavo. Jaz se nadjam, da bote to genus, Komag je bilo v tematu: mag, pričuje okoliščina, da se je vojaško brodarstvo velelo ,,Classis M agi nens is li Coma toraj samo ime „muniti vallo spoznali in to tem trdneje, ker se javno mnenje dan firmissimo exstructi montis". Aschbach pa po svoje za dnevom bolj poprijema te misli, ker je v javnosti reče, da je postaja dobila injé od syrské kohorte *à KptE ) neral-Inrendenta teh Finanz fmo fklenili, nu fklenemo koker pride : Podpifan: Hir general, Vajvod od Raguse. Tako se je nemškutarsko popačeno pisal jezik slovenski 1810. leta v uradnijah naših slovenskih dežel, je ime přestavil v Riesengebirge, saj tudi nemška: pod cesarico Marijo Terezijo nese lj anj e a . 9 (Holzriese) poznamlja „kotanje", „vijanje", „va- ' v m se dalje je oni jezik f o , ,,krčenje • mu^ciu ujuuc ua^o V6lV5J v ivi'ttujOiicm ucííOiixv/uA Da slavnega prof. Aschbacha dalje preganjamo, zboru) pravi jezik slovenskega naroda na Kranjskem, še hočemo jedno njegovih razlag poslušati. Peutinger- Stajarskem itd. —■ to je tišti jozik, ki bi ga po mnenji latro f O Va I O ^ i v> A v> 4r r\ Y\ i ATT Tf i M /\«v\ Ain^nf a ^AfifniA I 4- s\ l ; XT »in 1 aattÍÍ În a r» ri n -î w% AMn II kî^I «1 vin i-1 «rk î î A U rio u kteri je Anastaziju Griinu, Kromerju in drugim možem njune baže (glej govore v kranjskem deželnem jeva tabla" in Antoninov „Itinerar" omenjata postaje: „teh Kranjcev" še zdaj morali rabiti v uradnijah „Co m age ni". Stala je sedem milj od Vindobone kraj bi bil všeč nemškutarjem in t^kim našim ljudém, ki se reke Dunaja (Donave), ker je tam po spisu: „Notitia nočejo maternega jezika učiti češ, da ga že znajo, ker Imperii occid." bila posajena kohortajahačev in en del so síišali svojo mater in svojega očeta tako govoriti! rimskega ladjistva. Eugippus (l. 510.) pravi, dajesv. Se- In gospodje Anastazij Griin, Kromer in drugovi njuni verin přišel iz Panonije v Norik, in se naj prej e naselil v Comagenu. Mesto je imelo kršćansko cerkev, in je bilo r ki pošiljajo svoje otroke v šolo, da se nemškega jezika učij o obdano z vratmi za zapiranje. Omenja tega mesta tudi jezika učiti se ni treba! Eginhard (ann. ad ann. 791.), v svoji modrosti mislijo, da slovenskega To rekši da Karol Veliki pa mozje 9 kterim se zdrava pamet vendar odreci ne more, le zatopravijo, da . . j j čisti jezik nas ne přišel do te stopinje, na kteri so za menoj kazali ter me s podrapancem pitali! ÎT 21 'jeziki dandanes. In preprostemu kmetiču in dru- mati medvéla — — — —-«i:««-«« " o., ji_ knfoia nnna^oni ior*ilt iratnr ffa hftrfima tr če me ona tako povaljanega i ieZlK.1 uauuciuvo. J.U J'iv^iuoivmu U.1UVVW» 'U mnvi tuvu* vim^ Vig UiO \J Lia tatiU m liudém butajo popačeni jezik, kakor ga beremo v pomandranega, tako zgiojenega vidi! S1 . Qmenjenem razglasu. v elavo. da se maloizvedeni še ta Drava, — nazadnie mi še no to In tako bila glavo da se maloizvedeni še ta prava nazadnje mi še zakonsko ljubezen in ori omenjeueill la^iaou, v gi vt«. ot, mniviuTcuom oo ta paya, - uaûauujc LUI tttj Za&OnS&O 1J UUCZiCU ili kmetič vsede na limanice in začne v njihov rog tro- zakonsko zvestobo odpové — še kar pomisliti ne mo- biti rekoČ: „saj je res, mi ne zastopimo te nove šprahe". rem na to, že pri sami misli me groza trese. Gospoda! vedite, da to je sleparija, hudobna sleparija! Vašo sleparijo izvrstno ongavi „Brencelj" v „respeh- V . , r 1___lrf^n rv^rr^l fi^A SnMn prva skrb mora biti Moja j da zopet pod kožo kaj masti in rešpeh- kaj mesa natlačím, saj še suknja brez podstave ne m * » « * « ^ « m m ~kmm fan'pvi kuharici", ktera govori tisto „špraho", ki je po veljá; drugo je pa, da se mi pleše zopet čem preie ••__„ • „i______i • :__LI.______ „1_____• j.: _ „1 ^__• „ _ x.___i... „ _________r J vašem mnenji pravi slovenski jezik, kterega se pa okosmatijo, kajti s plešami po životu ne morem v no- Molčé poberejo gozd, kodér jih oči peljajo in vašem uiuouj* —, —— , »«j» r ^ vsak člověk sramovati mora, če pomisli, da je vendar beno čestito društvo, to je gotovo kaj več kakor divjak. Narodno blago. svojo culico, pa gredó v noge nesejo. Stikajo in noslajo vse na okrog, ne bi jui w u J v • vi. a-* ^J *J ' uv w y JU v U£ kje kak zagrizek našli, kajti torba bila je strašno prazna Pa vse iskanje, vse Medved in dren. * je zastonj 7 kar nič ne stikanje, vse noslanje naj dej 0, kar bilo bi bilo le količkaj prikladno njih med védskému požiralniku. Joj mene, Po narodnoj basni spisal Ferdo Kočevar. Zmrzla zemlja je odvognila, veter je od juga pih-Ijal, nebo je bilo vedro, in gorko solnce je s svojimi dobrodejnimi žarki prirode iz zimskega spanja budilo zdi h n ej 0 7 kaj bo y kaj bo! Ce bom moral še dolgo tako stradati, bodo mi še zadnje kocine iz kožuha se ízmi- sile 7 in nag bom kakor gozdni polž". take m Prvi zbudé se mali mrgolinci, mravljo, ^mau in drugi žužki. Urno tekaje s svojimi zestradanimi tre 1 • i • • ^ A J • * 11 •!• 11 • pajki komarči enake misli zamišljeni capajo in hlapajo oča medved po gozdu naprej. Nakrat pridejo do drenovega dreki je bilo vse v žoltem cvetu, kakor da so same vesa 7 bušci po listji sem ter kako drobtinico f ki skrbno iskaje kako mrvico Diviuuu lotvajc xvaau LUI je požrešnej zimi preostala ; Kmalu za mrgolinci že tudi stric polh in teta veverica vsak iz svoje luknj prilukata. Vse vejevje s povzdignjenimi ušesi 7 ven vse tata gori in doli, ne bi li našla rhovje celega gaja prele ček kak pišiv les nj kako plesnjivo črvivo hruškico, in če jim sreča čbelice svoj vosek na-nj nanosile. Oča medved posta-vijo se razkoračeno pred-nj, nataknejo očala na nos, povzdignejo glavo, pa ga začuđeno gledaj 0. Dolgo časa so ga molčé gledali, ter v mislih ugibali: kaj in kako? Nazadnje so vendar nekaj izmislili; čmernost jih mine, in mesto nje se jim veselje v očéh zasveti. S taco po- da J° jdeta, joj kako je sladka Tudi posluži, boter jazbec se iz svoje jazbine na dan prikaže njemu ni treba iti s trebuhom za kruhom po svetu, obrodí!" kažejo na svojo glavo od nekdaj modra in 7 pa recejo: „Medved, nu in brati resnico ne znas, da drevo, ki si bil pisati pa to nič ne dé, vendar si izduhtal prebrisana glava, da-siravno kajti on še zmirom ima nekoliko prgišč zmesnega žita v svojem hambaru, ki si ga je kot previđen go spodar jeseni do vrha napolnil bil. Najzadnji se prebudé še oča medved v svojem prvo cveti, tudi prvo sad Veseli in sami s seboj zadovoljni sedejo déli oča medved na drenovo podnožje. „ »u v**^*, bom tako dolgo sedel in čakal, da bodo drenulje do-zorele, in potem se jih bom nazobal, da bo kaj !" Kar so rekli niso oporekli, kajti vsaka kocina na njih bila je mož beseda. In res, čakaje so sedeli na dre- , vse poletje in vso jesen, Tukaj so brlogu Celo dolgo zimo so v njem ležali 7 pali 7 vse četiri tace v gobec tiščali, sok iz njih cuzili, ter poleg tega brž ko ne o medu in o hruškah tepkah sanjali. Prebudivši se, manejo si liki lena gospoda, kterej se rano vstajati ne mudí, zaspané zalepljene oči, se vzdig novem podnožji vso pomlad nejo pocasi iz svojega I v • v v lezisča dverca 7 pa 1 na kakošno vreme kaj kaže? pogledaj Vidé 7 skozi da sneg več ne pokriva gor in dolov, da solnce že precej gorko sije, da že polesek pod lešjem cvetè, priko drenulje pa še zmerom niso htele dozoreti. Oča medved so jih šli sicer večkrat pokušavat, pa zmirom so bile trde kakor šprih, in trpke kakor čmeruke. Crešnje in hruške in jablane in vse drugo sadje, ki je dosta po-zneje cvetelo nego dren, je vsako svoj sad preje dozo bacaj solnce iz brloga ven ijtopleje ijalo 7 7 sedej pod skalo, kamor je rilo še 7 raztegnej čeljugi 7 7 in ker dren pa, kot najprvo cvetoči, najnazadnje, kajti pozno jeseni, ko je že prva slana drenulje po-so se jih oča medved enkrat do sitega nazobali 7 jih je svitloba bleščila — mežikavo gledajo v solnce kterega že tako dolgo niso videli. Ogrevši si malo otrpnele ude, začnejo, ker druzega posla niso imeli parila, OU OD jm wy» muu » VU, WUniMV WV WIUV^H W MM WOT»», pa še od tega zobanja so skomino in dolge zobe dobili. Zdaj še le, se ve da, prepozno, so oča medved previ« deli, da jih je njih modrost grdo na cedilo postavila. 7 samega sebe od desne in leve ogledavati, da vidé, ka košni so še kaj Dren 7 Dlaka bila 7 pa sami sebe so se vstrašili ki je bila jeseni tako gladka in tako svitla, skundrana: hotevši -— je vsa rjava, vsa zmešana, v0<* o^uauiou«, jo s taco pogladiti, so jim celi kodri v taci ostali mestih se jim je celó gola koža videla. Jeseni bili so debeli in okrogli kakor válec, zdaj jim pa koža ohlapno okolí reber plahta, in liki kravi vime, od dimelj doli ! „No, lepo me je Zopet so s taco na glavo pokazali, pa rekli: „ me že ne boš več zapeljal. Skušnja me je s pametovala!" — Ker je zima zopet zaČenjala iz svojih mrzlih ust pihati in íistje z dreves tresti so se tuđi 7 na oča IU USl piliau. 1U llObJO li UlOVOO »1C OU, BV medved zopet, in sicer klaverni in s pobešeno glavo 7 v svoj brlog vrnili. Ta basen nas uči, da krivo sodi, kdor le po iz- visi aiavi i lih ko da njihova ne bi bila vanjskih prikaznih sodi. Kdor hoče pravo soditi, mora tudi notranje bitje, notranje lastnosti stvari v zdělalo letošnje brloženj sam pri sebi dé papinast, kakor sem, vendar ne morem iti v svet bila prava sramota tako to poštev vzeti 7 kajti 7 ni vse zlato, kar se sveti. 7 prstom bi drugi medvedj Slovensko slovstvo. Ravno je dovršena knjiga, ktere so željno priča- To basen sem Čul v Zagrebu pripovedati moža, ki je bil kovali vsi prijatelji telovadbe. Izdala in založila jo je blizo Ribaice na Kranjskem domá. Misel je lepa, in zato jo dajem na svetio. Poslal sem jo bii že ranjkemu Janežiču v porabo, pa brž «0 ne se mu je bila izgubila Nauk o telovadbi, IL fabel vrednosti vsáka. ki Te vrste basai, ki jim Nemec lehr praví, so zelo redke v našem narodu se pobere in pozabljivosti m . v* je tem vece Pis. Matica slovenska pod naslovom: v cwu™™*, ^x. del, vaje na orodji". Ta knjiga obsega 31/2 pôle nauka, kterem je na 3f/2 pôlah pridjanih 164 podob in VI obrazce^ lično risanih. Priporočamo jo mladini ziasti ] slovenskim šolam, ki jim je došla vaditi svojim učencem alog ) tudi telo Vsi prostori so bili prepolni, in staro in mlado jako Na prodaj je pri vseh bukvarjih po 80 kr ) tudi navdušeno. Narod naš se čedalje živejše zaveda narodnosti slovenske. R^nr d»« -živi i Bo S od Matice jo dobi, kdor najmanj 5 iztisov ob enem na- ga zivi Pri tej priliki naj še enkrat naznanimo da je Iz Matarije na Primorskem 31. pros C. * Seme, ki ga je nepozabljivi bivši minister Po točki roči. pri bukvarjih še nekoliko iztisov I. delà na prodaj po sejal za povzdigo kmetijstva s tem, da je učiteljem 40 kraj ljudskih šol izročil poduk kmetijstva, že pri nas Oznanilo in prošnja Matice slovenske. Trije ze mljovidi : » Poljuti a y Matičini udje, so Evropa in Avstrija dovršeni in se že raz- ? ki jih dobodo pošiljajo gosp. poverjenikom, ktere lepo prosimo, da jih kmalu razdelé v svojem okrogu in sicer tako, kakor kaže imenik, tiskan v „ Letopisu". Ker nam je pa od tistega časa, ko so bile razposlane knjige, bilo nazna- njeno, da so nekteri udje premenili svoje bivališče, zato smo te premene in nove ude zapisali na posebne listke, ktere smo vteknili med zemljovide. Naj toraj gg. poverjeniki blagovolijo paziti na te listke in ravnati se po njih. Prodajajo se ti zemljovidi po 35 kr. Iz odbora Matice slovenske v Ljubljani \ • 8. februarja 1870. Dr. E. H. Costa, prvosednik. A. Lésar, odbornik in tajnik. Predpustnica. Iz Podbrezij. ^anec in neki Bohinec sta se med seboj norčevala; med temi burkami reče kovač Tukajšnji kovač 8. Polj t) koliko staviva, da te m?" Bohinec od ! bokalov vina". Kovač, s to stavo Bohincu govori : „norec zadovoljen, mu veli, naj se izzuje in na stol vleže. Ker je pa imel vmazane noge, mu resno zapové: „Prasè! noge si pojdi prej umit; misliš, da te bom tacega jedel? a se Bohinec gré hitro nog umivat. Ko nazaj pride, vleže na stol in kovač mu pod stolom roke vkupaj zveže dva moža ga pa še držita ) Zdaj ga kovač na nogi v palec hudo vgrizne. Bohinec strašno zavpije in kovača prosi, naj ga za božj pusti, saj rad stavo plača Ljudijedec potem odjenja; in zbrana družbica z velikim smehom stavo pije svoj palec ) miluj Bohinec jih oljno gleda in r. Dopisi. Iz Koroškega 1. s več. Bralci V naši že vedó, da imamo po več krajih gornjega Koroškega sila veliko snega; padlo ga je večidel po 10 čevljev na debelo in še više, kajti nektere hiše bolj na samem so s snegom popolnoma zasute, da se ne more do njih ali reveži v ijih ; in se ne ve, še živé ali ne. Zdaj pa je vrh tega nastopil še tako silen mraz, kakoršnega že več let ne pomnimo ? 28 njeni padajo spod neba topinj To strašno Tiči zmrz Iz Trsta sveč D (Čitalnica Rojanska) je napravila v spomin našemu Vodniku „besedo". Pred- sednik g. Požar jo dprl z lepim ogovorom Pri tej priliki smo z vsklikom izvolili našega iskrenega budi teli m slavnega pesnika I Koseskega za čast ob enem, ko se nega uda. Bog ga živi še leta in leta domovini slavo! Dobra misel je bila to slavil Vodnik prvi so naši na ^ "— se je čestitalo Koseskem pel pesem prekrasno: „Slovenij se vrstile deklamacije, jo „^muu<*uj , kmečka deklica je ljubeznjivo govorila o Slomšeku in zbor Je pel ki Potem Strunám je je pa Strosmajerju zbor ponavljala glediska igra pel » bola > po tomboli pa )) Sablico", potem pa se je bila tom mladini naši Capek v veliko j za igro donaša dober sad. Vrli nas naše učitelj M. Kosic skličuje kmete ob nedeljah popoldne in jim z lepo in čisto slovensko besedo razlaga važnost umnega kmetovanja. smo zopet imeli priliko opazovati na obrazih Včeraj mnogobrojno zbranih gospodarjev in mladenčev, kako marljivo so poslušali tehtne njegove besede o veiiki napaki in škodi, če kmetijstvo ostaja pri starem kol pitu cev smehljaje se prikimovalo učitelju, kedar jim je kako Zanimivo je bilo videti, kako je mnogo poslušal- grenko a resnično v obraz povedal in jih naravnosfe grajal; vsem se je viděla zadovoljnost na obrazih, ktera. nam je porok najboljšega vspeha pri našem ukaželjnem ljudstvu; žalibog, daje zanemarjano bilo v vsakem obziru toliko let! Ljudstvo naše je zdravo na duši in telesu in ne mara niti za nemčurje niti za Lahone, pa se nas ako se- tudi še niso lotili. Paziti pa vendar moramo, ri nas blagostanje pomnoži, da se ne vgnjezdi, kakor rugod, ~ kaka tuja pošast, ktera bi utegnila tudi tukaj ongaviti za „laško kraljestvo". Saj že škilijo po krep kem našem narodu. — Kakor pa sem dopis svoj začel s slavo Potockemu, za kterega bi bili radi vse druge ministre dali, da bi bil on ostal tako naj dopis umu, ua u i un ic vu uoiot , varvu liai vav končam s hvalo učitelja našega. Le naprej tako ! naprej ! Iz Alatarijske nadžupanije na Primorskem. Kar so drage nam „Novice" pisale v listu 5., tudi jaz popolnoma potrjujem. To je resnica. Gosp. Koželj ima nepozabljive zasluge za sadjerejo našo ) mu srena i Da pa je tudi gosp. farman naše hvala ljudi več- krat nagovarjal, naj se poprimejo koristne sadjereje, je gotovo. Da bi pa kdo od farmana več tirjal i ne bilo bi prav, kajti bolan na obeh nogah, ne more okoli kmetov hoditi in jim drevesa žlahniti. Potrebna bi nam pa bila čitalnica, da bi se kmetje v gospodarstvu in druzih vednostih bolj izobrazili. Naj se nam tedaj ta ljubeznjiva hčerka majke Slave na matarijski zemlji porodila! Toraj možaki matarijski! Vas milo prosim, kažite, da ste mož beseda, in da Vaše obljube niso puhlo besedovanje. Da se pa to doseže, pred vsem je treba, da si bratovsko roke podamo in da zložno sto-pamo naprej ; kajti sloga jači, a nesloga tlači. ~ * **«t> Eden v imenu več druzih. Iz Gorice 2. sveč. (.Kmetijska sola) se je tedaj pri nas začela. Število vpisanih je očiten dokaz žive potrebe njene; vpisanih je 40 rednih učencev in 30učiteljskih pripravnikov, ki vsaki teden po 5 ur kmetijstvo poslušajo. Med temi je iz pripravništva 16 Slovencev in 14 Lahov, 14 Lahov v nižem ital i janském od- pa v višem, Slovencev je v nižem sloven- pa v višem, tedaj je s pripravniki delku ; 13 skem oddelku vred Slovencev 29. Da je Italijanov več, prihaja med drugim tudi od tod, ker so občine v Furlaniji napravile 8 ustanov po 100 do 150 gold., ktere^so se mla- Žalibog! da našo denčem podelile, da obiskujejo za Slovence ni no bene ustanove! šolo. Iz Idrije 30. jan Bralcem „Novic" je že znana naša sijajna zmaga o volitvi deželnega poslanca. Kako strašno je ta zmaga razkačila ljubljanski „Tagblatt", kazal je cel lajtartikel poln navadnega njegovega orožja obrekovanja in laži. Ni vreden, da bi mu brco dali. ( Naj povem raji, kako lepo je v nedeljo tukajšnja čital- * Pros imo ! Y red. •nica 8pomin Vodnika obhajala. Vesela igra «rr__in íí ûû i û aha trrSi U • nřt^A m nnîfn litrnln rvV Bob iz Iz Ljablj a ne. ( V seji odbora druSbe kmetijske Kranja" se je lepo vršila; gromovita hvala obilo zbra- dan t. m.) je prvikrat přišel po sklepu presv. cesarja nega občinstva bila je zasluženo povracilo izvrstni od 15. dné p. m. za predsednika potrjeni deželni predstavi. Igri je sledila deklamacija, in po njej glavar pi. dr. Karol Wurzbach. Podpredsednik dr. dvogovor: „Rodoljubja zmaga", v kterem sta se odli- Costa ga je představil odboru. Novi nredsednik doTI,-, r „„u _____i* ~ ' ••___• • i____J____• n " . kovala n Ljudmila in „Janko". Ne morem si bil ples in med plesom tombola, da bi konecno ne omenil gledišnega, z novimi Po teh predstavah je zdravlja s prijaznimi besedami odbor zagotovljaje kaj, lepo da rad prevzame častno opravilstvo in da se bode srečnega ako svojemu poslu zadostuje tako, kakor je za- cutil kteri tudi QÎA U» uvuwvuv viuvuu ) " . iLUl , V^U-LIJ. , at\lř O V Vy j Ví LU IA JJUOIU ůauuoiuj C | tnalanimi kolisami okinčanega odra,^ki smo ga pri tej dostoval začasni voditelj dr. Costa, kteri če ruai ni veselici s toliko^ radostjo opazevali. Cast in hvala tedaj zemljišk posestnik, je vendar cel mož bil tudi na tem vrlernu odboru in še posebno g. tajniku za neutrudljivo mesťu. —Potem bere dr. Costa načrt zahvalnice ki prizadevo, da društvo svojemu namenu čedalje bolj za- jo kmetijska družba posije mnogozasluženemu ministru dostuje. Da je tukajšnje ljudstvo, skoraj iz vseh sta- grofu Potockemu, ki je žalibog se odpovedal mini nOV, A* » VT ii Vf T UU^ÍIUV iLi OJ/iVM CIMI UHilUUUU m. V V ťilVU DICIDIVU. /JailVdlilU JJIOUJU OC XiU^tčlOIlU QjJlOJUltž. ' J -' /JUaj vneto, to nam je zopet mnogoštevilno občinstvo pri poroča društveni tajnik dr. Jan. Bleiweis o mnogih bivši besedi očitno kazalo. Živeli idrijski domorodci! zadevah, ki jih je odbor řešil tako-le : v vladno komi- I --->' -----J---J -J------ 7 -----J-------------JV, VVAJ^V/ za narodne veselice in sploh za narodno reč živo sterstvu. Zahvalno pismo se noglasno sprejme Iz Starega Trga na Notranjskem. Po mno- sijo zarad sadje- in vinorejske Šole v Vipavi, gih ovirah se je vendar posrećilo tukajšnjim rodolju- kteri je ministerstvo kmetij st va ^ obljubilo državno pod- j da so v nedeljo 30. dne u. m. napravili veselico i bom ktera se je pričela z deklamacijo „Parobrod" po Pianeckem v občno zadovoljnost vseh poslušalcev. Po deklamaciji je govoril g. Fr. Padar in navdušil vso poro, pošlje družba dr. J. Bleiweis-a, dr. Orla in Fr. Schollmajer-a kot svoje zastopnike, za zastop-nika kmetijske družbe pa pri deželni komisiji ki se je ustanovila za povzdigo konjereje ) na skupščino prav do živega. Za tem je sledila glediščina Kranjskem, je odbor izvolil odbornika Jožefa Seunig-a 1 Cf un 1T\( ( H A K 11 A i rrn A ! î n VI n a « nkn A tt rt»lr»TTMÍ U a U (fpi knmisiii lrt.&ra. nrip.nA nrihnrlnn tyiasap.. ia hamn igra Strup > dobro izpeljana posebno v glavnih rolah. (tej komisiji, ktera se prične prihodnji mesec, je baron Mihael Zois predsednik, prisedniki so jej pa: en vladen Nazočih je bilo nad 100 in mnogo imenitnih 03eb, med tem tudi vnanji iz Rakeka, Cerknice itd. Po igri pa je bil ples, pri kterem se je mladina sukala do polnoči komisár, en vojašk poveljnik, dr. Jan. Beiweis Razlag in grajščak Jož. Seunig) ; dr. na vprašanje se je in še cez ju a* drugi pa so si pri dobri kapljici z napitni- odgovorilo c. kr. finančni direkciji, da tudi za pospéh čami otožna srca razveseljevali ; posebno napitnica zna- kranjske vinoreje je želeti, da se prodaja žlahnejšega nega domoljuba g. dr. Ùolenca je vsem poslušalcem kranjskega vina v steklenicah (flaškah) do 10 po- globoko v srca segla; zahvalil se je odboru za napravljeno veselico vkljub vsem zaprekam. licev ali 10 masličev oprosti davka ) vabila kmetij- Tako vsem na } slovesnost naj veliko veselje smo imeli v Starem trgu prvo národno se kmalu iz nje rodila ćitalnica! Domoljub. Iz Goren§kega 30. jan. (Tudi en hoŠČek iz nove ske družbe bukovinske in š t a j a r s k e k razstavama ki bote letos v Crnovicah in v Gradcu, se razglasijo po časnikih ; — po želji c. kr. deželne vlade se je sestavil poduk, kako ravnati v gozdih in sadnih vrtih ; ere. nih Konec.) Ne plača se še govoriti o izvanred z dre vjem, ktero je letošnji sneg polomil, — prošnjo županije Vrh za dovoljenje sejmov bode odbor pripo- godovinskih in etimologičnih vedah komisarjevih rocil vladi y da 1 • v • vslisi Î na oglase } ki so došli IZ v oziru našega naroda in jezika > kajt če trdi člověk ) da deželo in osebna in krajna lastna imena od Ne nice v imamo, naj ga „Brencelj" vzame na precep. Zato raji povem še kaj od druzega dneva našega popiso- vam 7 ktero ljalo domaćemu kraj Ce se dežele družbi kmetijski, se bo naročilo 52 mernikov rusk ega (rigajskega) lanú; — za ude v družbo so bili sprejeti rudarski glavar Trinker, fajmošter A. Krčon v Rudniku in kaplan Jan. Z an v bohinjski Bistrici. komisar že prejšnji dan mogel prepričati, koliko so mu pomagale farně matrike, bilo je saj pričakovati, da bode drugi dan to pomoc tem hvaležnise spoznal, kolikor (Iz deželnega odbora). Po zaslišanji predstojnikov zamudniše in težavniše se nega števila gostacev, ki se kot kot zajci radi ženijo. Kaj pomagaj kazalo delo miši olj obil vedno selij in vseh uradnij, ki stojé pod deželnim odborom, m po natančnem in vsestranskem prevdarku vseh razmér, aa se zadostuje pravici slovenskega jezika, a vendar ma-terijalnemu deželnemu priđu škoda ne godi, je deželni tukaj že nad 12 odbor izvršivši nalogo ki let stari uradni zapisniki? À vendar z enakim pedan- da sem zopet moral tizmom začne svoj delo tako niatnčno pomoč vsí liti sarjevo Al naj obcuduje svet komi-hvaležnost! Ko ravno ne gledam diurnistu na i mojemu narekovanju dohaja ali ne. zarenci kot střela iz jasnega neba mogočni gospod: geht nicht so schnell; hier habe ich zu befehlen" itd. Se prste ; prejel od poslednjega deželnega zbora zarad vpeljave slovensk eg a jezika v omen jene uradni je, v seji 4. dné t. m. sklenil sledeče: ' 7 * Od 1. marca 1.1. počenši je slovenski jezik uradni jezik v vseh uradnijah deželnega zastopa. Izjeme od „No, no ! das tega pravila so sledeče: Vložni vpisnik je, kakor je vloga slovenska ali nemška, »—— Nemško se na Kranjskem piše nemškim občinam o kterih slovenski ali nemški. } ko ga nem ? ; da isce vzroka razžaljenja v mojem ekovanji zastonj tiče 7 naj ne pozabi, urad kar pa se besede „befehlen > lasti neod tega ne pripozná, da ; da nadomestujem od njegove ob-ki delà celó brez dijetov, in če vse raje popustim je možicelj toliko utolažiti blagovolil, odločenem času, da-sira^ srréin domů. se da se ; moglo v pisovanje dokončati no po nocnem delovanji, Naj ta crtica iz mojega po- v • Z1V- vojaškim uradnijam in pa takim privatnikom, se za gotovo vé, da ne umejo slovenskega jezika zunaj Kranjskega se nemško dopisuje vsem uradnijam, le deželnemu odboru goriškemu in uradnijam tro- Nemške vloge strank in Sejini zapisniki dežel- jedne kraljevine slovensko. uradnij se rešujejo nemški. ljenja dokaže svetu, kako absolutisticno v naši deželici svojimi perutami šefrfetá nad nami oholi birokratizem. še na nega odbora so slovenski ali nemški, kakor je sporo- V opravil- Da se tak sáhem godi že na zelenem lesu , koliko huj > ki ima plašnega kmeta pred eboj čilo odborníkovo slovensko ali nemško. stvih, ki tičejo zaklad zemljiške odveze in posilno delal-nico, je uradni jezik nemški. 6) Deželnemu računarstvu je v vseh administrativnih opravilih uradni jezik sloven- Dotični župnik. Drugi pot prinesemo zahvalnico celo. Yred. ski, v kontroinem uradovanji pa za marca meseca 1871 leta nemški, od marca 1871 zdaj in sicer do majka Slava. ozirom na tako srečni izid volitev leta misli predsednik, da društvo „Slovenija u svojo dolž« počen po posebn bode slovenski: med časom bode deželni odbor nost spolni, ako za zaupanje, ki ga je narod naš djan- komisiji za to skrbel, da se računstvu in sko skazal društvu, občni zbor mu izrekuje očitno za- posebni komisiji za 10 SKroei, aa se rauuuoivu m blagajnici potrebno imenstvo (terminologija) določno m ustanovi hvalo. poireono linensivo ^w;riiiiiivivgij«7 uvi^uu u *ímu, — Drugo »a^uv m un Proračuni različnih zakladov, ki se de- preteklo leto, bil je Vižmarski tabor važno delo ki ga je društvo izvršilo želnemu zboru predložijv, ---- ustanovnih zakladov so slovensko-nemški kakor tudi računski klep oni veli- kanski tabor, kterega se je udeležilo nad 30.000 na- nje deželne blagajnice je v vsem pravilstva Uradova- roda našega, in ki je v tej ogromni množini osupnil nasprotnike naše tako, da čeravno se je od konca do kladu zemliiške odveze, slovensko. 9) Deželnemu dobro- kraja vršil v mejah postavnih, mirno in v najlepšem i _ _ I "1 • W • • • « V • 11 • » W 1 « « 1 • dejnemu zavodu (bolniš ísnici, porodnismv,x m uunouxv-ij ± cuu, z uradnijami in strankami v de- sarjev in nonsnici) redu eljajo za vredovanj brez najmanjšega ugovora dveh cesarskih komi- » so in nem želi in zunaj dežele zarad rabe slovenskeg škega jezika ista pravila, ki so navedena pod pismen kama ga ker druzega niso mogli — zagrizeni nasprotniki vsacega narodnega gibanja, da-si tudi se sami sebe „liberalce" zmirjajo, razglašali za Pandořino Kar se tiče mnogobrojnih obrazcev pušico, iz ktere so skočila po deželi vsake baže hudo- (formularov) v različnih pisarnicah, je odbor vsacemu delstva! Ker je ta tabor po tolikem udeleštvu res hi- storičen, vreden bi bil po mislili predsednikovih spo- odločil ali samo slovenske ali slovensko-nemške ali nemške napise minka zato naj bi občni zbor tudi na to stvar svojo seji y dne t. m. je bil na vabilo c. kr. deželne pozornost obrnil. Gledé na vse to, kar je odboru mnogo naj bi tudi deželni odbor svojega zastopnika po- mnogo delà dalo — tako sklepa predsednik svoj go- vlade slal v novo ustanovlj njerejnih zadevah dežel kom i sij o vor Razlag, ki je zemljišk posestnik in izveden v go podarskih zadevah ljen odbornika-namestnik dr. voljnega srca s tem, kar je stopi danes Vaš odbor pred občni zbor zado- dovršil, kajti, kakor zástop pri c. kr. đržav pravi domoljub si le v delu, a ne v besedovanju išče zado-isti seji je došla deželnemu voljnosti, tako tudi se živenje društva najbolj kaže v vzlasti v važnih momentih. (Dobro- odboru tožba ljubljanske mestne občine, ki toži deželni sodnij da po krivici že več d e 1 o va n j i, in to klici.) Tajnik društveni Jan. M urni k bere obširno spo- let plačuje za revne mestne bolnike v ljubljansko bol nišnico sprejete, nasproti temu, da druge občine po ročilo o del o van ji „Slovenije", ktero se bode natis-deželi ne odrajtujejo nič za svoje siromaške bolnike. nilo in družbenikom izročilo. Iz tega sporočila se je Celi kup tožnih pišem Je izročil advokatu dr. Gosti razvidelo, da je odbor v preteklem letu imel 56 sej v naj na podlagi vladnih ukazov opraviči zahteve de- kterih so se izvrševale vse naloge, ki jih je prejel od želnega zastopa. občnih zborov Iz seie 29 dné m. imamo dodati še to kr. predsedstvo deželne vlade vsled klep ? da c. zdaj 700. m da udov šteje društvo „Slovenije" deželnega zbora od 13 okt Zi UUiil UU JL fj* 1. X., naj kjm. OO UU UV/ZiUXUU TMtUO gV/OjJ. Uli XJ> XX. V 1/ O l « 1X1 JJ1 C U 1<* g Č» , JU l C* V C* ÛUJJCI CUl^UiUQ U Oit» * ^ ) UH Ml 86 86 UUiJ JL1Č* besedovali, politikovali in sklepali, adres pisali na oltar posadil centralizem, to so direktne volitve v dr-kupe itd., pa bi bili padli pri volitvab, žalostna..... bolj bila žavni zbor. To so žalostni časi časi ledene zime v ustavném našem življenji. Vendar tudi zdaj vidimo ne- sedá dokler se ne vé kaj da je program unih ktere kažejo, da pride mila poinlad slo- „Tagblatt" je voditelje Slovencev popřej imenoval zmi I " zdaj jih imenuje „klerikalce" ktnskim narodom v Avstriji. Eňa teh vejic je brošura rom Ultra-Slovenen pischhofova, od 1848. 1. slavnoznanega politikarja. s kterimi porazumljenje nikakor ni mogoče; „Mlado Ona gotovo ne ostane brez vspeha. Cakati, se vé, da slovencem" je pa „klerikalna" vrata nekoliko odprta moramo dolgo pomisliti je , da zgodovina narodov puščal češ da s temi Vendar se nikoli ni se dala že beseda govoriti zjasnil razloček, in to tem manj t se šteje le po stoletjih. Drúga zelena vejica je spominica bivše ministerske manjšine, ki ne ostane glas vpijo- ker so nekteri „stari" »Slovenci potuhnjeni „Mlado- čega v puščavi. Obupali so nekteri politikarji že o Av- slovenci", nasproti pa mnogi „mladi" Slovenci v'svojem -» jaz nisem tacih hudih misli: Avstrija mora mišljenji odločni„Staroslovenci". Blagor in čast domovine > in ker je potrebna država Evropi zarad ravno- naj bode načelo striji ; obstati ski tako lahko enakopravično živeli. Zmagala bode v lepí slogi na različnih potih, to bodi od zora do toraj gotovo tudi v Avstriji prava svoboda vsem na- mraka skrb vsacemu domoljubu. Kdor druzega ne zná mu Slovencu —"»wr —**~t««j tijwv^jjju. wiuïcugu, —• na blagor in ker ni druge države v kterej bi narodi avstrij- čast jej pa de lati in prav marljivo de lat i in delati in lep log na različnih otih to bodi od zora do rodom. Te misli so krepko zagovarjali v zbornici po- kot v vsem le nasprotovati in seme nesloge sejati slancev naši državni poslanci Toman, Svetec, Crne, podkupljen ali nepodkuplj delà > on za vrage nase. Zato in zarad tega predlagam: naj občni zbor sklene za- je sklenil predsednik govor svoj — jaz ne delam ni- livalnico našim vrlim poslancem, sprejme ta predlog. Enoglasno se kakoršnega druzega razločka med Slovenci kakor tega ali so dělal ali dělal Dr. Karol Bleiweis nasvetuje, naj odbor delà priprave } da se letošnjo spomlad napravi tabor na Do- konec seje ob Ko noben predlog ni přišel več na vrsto je bil uri. T V/U Ud VAOliU , JO Mil Razdelilo se je v tem zboru ne- jenskem. Predlog se soglasno sprejme Gosp. Kreč stavi predlog, naj se napravi in pošlje našim državnim poslancem na Dunaj dobro utemeljena spomenica za zedinjeno Slovenijo, s prošnjo, da jo iz- ročé po okoliščinah in po svoji providnosti ali držav-nemu ministerstvu ali zbornici državnih poslancev. Predlog se sprejme soglasno. Isti govornik stavi predlog: odboru „Slovenije koliko načrtov Vodnikovega spominka, ki je na tisnjen v 2000 iztisih, in se razpošlje po vsem Sloven skem z vabilom za doneske. (Masa 9 ki se je v stolni cerkvi) pela v nedeljo od 60 pevcev in pevk, bila je odlična na vsako stran. Da izurjeni pevci lepo « se pojó, to ni nič novega; al novo je bilo to, da je 20 dečkov, ki jih pevovodja For s ter mesece učí cerkvenega petja, prav dobro izpol- še daje nalog, da si pridobi po deželi za vsak veči kraj sposobne in poštene možake izmed družbenikov svojih, ki mu od časa do časa o vseh važnejših dogodbah jav-nega življenja, o napredovanji ljudske omike in narodne zavednosti posebno o javnih zadevah in narodno političnem življenji poročajo. Ka podlagi teh sporočil bode mogel odbor veliko vspešneje delovati v svojem pokliču za brambo narodnih pravic. V prihodnjem ob-ćnem zboru pa naj odbor poroča o izpeljavi in vspehu nilo svojo nalogo. Po teh fantičih, izmed kterih bodo kadaj mnogi duhovniki ali učitelji ljudskih šol, se za příhodnost odgojajo cerkvi izurjeni pevci ; taka šola je prava matica lepega petja, ktero je cerkvi gotovo bolj pristojno kakor navadni godčevski dideldumdej ki se je iz teatra vgnezdil v cerkve. tiče drugo petje v nedeljo, kih do pičiče natančno. ; Kar vršilo pa še sicer se v vseh razdel samospevih so se posebno odlikovali pl. gospodičina Neugebauerjeva, gospá Prii- tega sklepa. Tudi ta predlog se sprejme soglasno. kerjeva in gosp. V. Valenta ; tudi pevci m pevke Dalje stavi g. Kreč še sledeči predlog: Odboru „Slovenije" se nalaga, da poizveda iz vseh slovenskih čveterospevov zaslužijo očitno pohvalo, kakor tudi ves zbor. ktere županije uradujejo v domačem (slovenskem) jeziku, in ktere ne, in kaj je najpoglavitneji zadržek kompozicijah Palestrinovih in Wittovih ni nam treba nič govoriti, kajti ves svet vé, da sta moj stra v kompozicijah cerkvenih ? da ne uradujejo vse županije tako. Ker se imajo pa napraviti velike županije z najmanj po 3000 čestitati moramo Forsterju o tej njegovi novi maši, ki smo jo danes ; prvikrat čuli. Slovesná „Gloria", ; 9> Agnus dei" poln duš, sobni naj poizveda odbor za take ljudi ) ki bili spo- pisalna opravila novih velikih županij v slovenskem jeziku opravljati, in naj , kedar pride čas za to, take ljudi priporoča za županijske tajnike ali pisarje, božjega duhá, „Credo" zarad dolzega teksta lepo raz-deljen v samospeve m zbor tus" in veličastni „Sanctus" mirno-pobožni „Benedic-to vse so skladbe, ktere častno pričajo o Forster jevem talentu za cerkveno petje. Le tako naprej t m stolna naša cerkev stopi da se ne vrinejo nemškutarski zakotni pisači v župa- £malu v vrgto onih v'elikih Cerkev, v kterih se sliši nijske službe, ki bi v vsakem obziru občinam in narodu mnogo škode napravili. — Ko se je v debati, ki je na ta predlog sledila, dokazalo, da taki obširni na- logi nobeno društvo ne more kos biti, pri glasovanji ni obveljal ta predlog. vsak me- muzika, dostojna ( Vodnikova svetišča Božjega. v besedaa) dan m. se je ízvr- Gosp. Regali razodeva željo naj šila v čitalnici z občno pohvalo. Dav. Trstenjakova ale gorija „Vodnik v Olimpu" lepo izmišljena bila je tudi lepo igrana po gospodih Resmanu in Žagarju in po go-spodičini Gorupovi. Za pol ure bilo je zbrano občinstvo sec bil občni zbor. Dr. Costa pravi, da odbor bode res zamaknjeno v rajske kroge, kjer je čulo očeta Vod-rad sklicaval še več občnih zborov, ako mu družbeniki nika v pomenkih zŠimnom Jenkotom in Josipino Tur- nogradsko ter navdušeno pritrdilo besedi Vodnikovi, ki dadó gradiva. Gosp. A. Jen ti misli, da naj bi zbori ugajali izomiki politični mladine naše. Predsednik dr. J. BI e i we i s omenja, da preteklo leto razun g. Regali-a jo je zaklical na koncu igre: I í ni« o (I Uatto lr i H aI nAonHr >9 že Slovenija ni zgub ljena Pevski del „besede" pod vodstvom Forster mu noben družbenik ni predloga ponudil za občni zbor; jevim se je danes posebno izvrstno vršil; v samospe-Regali-jev predlog pa se je po njegovi želji veljavno vih smo občudovali krasne glase gospodičine pl. Neu- rešil na drugi poti da društvo obče je predsednikova misel ta 9 — mimozu naše ni potrebno za to , ua ví osu ovanuv a pa je puaeuiiu o „v^iga-ui v^wuuu tanu vniaiuu puuvctiu velikim besedovanjem, ampak da delamo na korist do- da se je dvorana zibala. — Na plesu je bilo vse živo da se šopirilo z gebauerjeve in gospodo v Medena in Kuralta, moški zbor pa posebno s „Cigani" vzbudil tako viharno pohvalo ) kovini. Delo in zmiraj Te del o je to, po čemur se škodadaje prostora skor premalo bílo. Počastila so apoznava pravi rodoljub. Zato tudi je razločevanje to veselico tudi c. kr. deželni predsednik pi. Conrad in md if Mlado"- in „Staroslovenci" pri nas prazna be- deželni glavar pl. Wurzbach, in iz Pulja in Črnomlja • *UI ' P- * ; ste Čitalnicí pozdravljale Vodnikovo slovesnost po tele- člověk mislil, da je ministerstvu mar za to _ 1 - «1 ^ v • • v* M I 1« • • . 1 • ••• 1 _ 11 V gramih 7 ki sta bila s srčnimi živila klici sprejeta. (Iz plesa turnarjev), ki je bil v saboto na stre- rodi pomirijo, njegovih besedah, in kako tudi? 7 da se na prav odkritosrčnega ne najdeš nič v (xorenci lišču, je bila po vsej krasni obleki polna želoda. Gorenci, adreso, niso mozje ako hrastovega semena potrebujejo za svoje gozde, pravnim in narodom, zdaj saj vedó, kam se za-nj obrniti. ministri, ki so spo- ' r jl& jjuvovu vw ivwijvvjj JV MU T BMl/v/UW "" v J O ---------j--- —^ . "7 "V pripoveduje se od neke grofinje iz Radoljice, da menico večine podpisali in ki so glasovali za Tintijevo , ki bi vstregli zahtevam državo-Al prav je, da je prišlo tako : naj nemški centralizem takraj Litave naredi poslednjo (Pustna naznanila.) „Sokol" bode razposlal v svojo skušnjo, kakor jo bode magjarizem naredil unkraj Litave. Na razvalinah nemškega centralizma bode se 77 kratkem naznanilo, da bode pustni torek velika ma- škerada s plesom, kteri bodo povabljeni tudi društve- rodil federalizem ; ki ne bode ne razrušil Avstrije, am- niki čitalnice in dramatičinega društva. Gospodičine in pak jo mogočno vstvaril po zadovoljnosti njenih gospé kakor tudi gospodje naj že sedaj sestavijo svoje narodov. Do tistihmal — treba je mirno čakati. maske ali grupe. v Nemški svobodnjaki so že v zbornici poslancev za- (Pustna naznanila.) Čitalnični odbor razpošlje celi razvijati zastavo svoje svobodě; dr. Kechbauer je vabilo, da bode prihodnji ples v saboto 12. dan t. m. že pridigoval zbornici poslancev , da Avstrija konec Gospodičine in gospé se naprosijo, da pridejo v mali ~ ......... ~ 7 ■■■ ■■ vzame, če ne obveljá vezajoči civilni zakon. toiletti. nica poslancev sprejme ta predlog, ni dvombe. Da zbor- Pre- Novičar iz domaćih in ptujib dežel. tekli teden je sprejela tudi ministerski predlog, da, kdor zaostane s plačilom davka, mora zamudne obresti (činže) placatí m sicer od 100 gold., ki pa se bodo Iz Dunaja. — Novo ministerstvo imamo. 7 tednov plačevaíi še le od 50 gold, ali več zastalega dolgá. so za izpraznjene tri stole iskali ministrov, trkali so Govorilo se je, da bode ministerstvo za zdaj odložilo I d I Pi IBM W I , zdaj nobeden ni maral za te stole, bojé se, pa se sliši, da pride ta stvar kmalu na vrsto. Ťakrat DU lioi lAjJlAÛUJ^XXV li X A OIVIV 1WU.M11 UJllUHWWf , "M" VIVT V111V j^ ) «« MUUW uuuiotgiodvu tack AUAJ u na vrata 3 Auerspergov, Kaisersfelda in druzih glaso- predlog zarad direktnih volitev v državni zboř vitih móž, da ne bi dolgo sedel na njih. Al ker sila kola lomi, pa tudi nastopi čas, da poslanci tacih deželnih zborov, vzeli so (minister Plener je sestavljal ministerstvo) 2 ki so bili zoper direktne volitve, nemudoma zapustijo uradnika dr. Strehmajer-a in dr. Banhans-a iz mini- državni zbor. General Rodić, ki je tako hitro pomiril Dal- da sterstva in pa generala tužnega spomina iz Dalmacije fml. Wagnerja. Sedanjemu ministerstvu predsednik je macijo, je na Dunaj poklican, da poroča o svojem po-zdaj dr. Hasner, poprej minister za nauk in bogo- slanstvu. Da blagi general ni storil vendar kakor to, častje. Mikale bralce naše bodo kratke životopisné čr- " " ~ tice novih ministrov, — stare (dr. Giskro, dr. Herbsta, kar je smel, je gotovo; al nova „Presse" (organ Giskrov) in „Wehrzeitung" ste strašno kričale nad njim, toliko dr. Brestelna in Plenerja) že tako predobro poznajo iz da niste rekle: križajte ga! Mi pa smo si v svesti, da glasovite njihove spomenice. Ministerstva predsednik je Rodič ravnal v milostném smislu cesarjevem. dr. Hasner je bil leta 1861. profesor v Pragi in vred- Iz Vojaške granice. Mi nikakor nismo protivniki nik vladinega časnika; poganjal se je takrat za fede- temu, da prestane Granica vojaška; al nasproti smemo da se s ralizemin s pripomočjo dr. Riegerja in druzih ro- in moramo svoj glas povzdigniti proti temu doljubov čeških voljen je bil za poslanca v deželni kronovino, ktera nad milijon prebivalcev šteje in ki zbor češki; čez leto in dan se je izneveril federalizmu je zmiraj zvesta bila cesarju svojemu in Avstriji, ravná kakor z blagom, ki ga jud na prodaj stavi. Vse ob- in bil je z dušo in telesom Schmerlingov centralist Skenetom vred je pobij al izprva v posebnem pismu čine bodi-si mestne bodi-si selske urvcuutuui vit/u jo ^vwijai lap *ct » j/vouuuv/ui pouiu uiuc , uuuiui iuoomio uuui-oi ouiorvc , SO V prOSnjah , iU dvalizem; vendar kmalu se je dvalizmu v naročje so jih poklonile cesarju, odkritosrčno se pritožile zoper vrgel in stoji zdaj dvalističnemu ministerstvu na čelu. to, da se na milo in nemilo ne žrtujejo Magjarom, ki To je zdaj prvi minister cislajtanski. — Dr. Banhans, so 1848. leta njih zakleti sovražniki bili. Odmev tužnih ki se še izprva češke stranke, je tudi po njej přišel v deželni glasov od 22.000 vdov in sirot iz onega strašnega časa dandanes razlega v bližini dobro vajene armade da zbor in potem v državni zbor, kjer je slovó dal ná- rodni stranki in se trdo vstopil med Nemce; ministru od 100.000 mož. Tako nevařen je tukajšen stan Giskri je posebno stregel in přišel je za sektionschefa je živo resnega prevdarka vreden ! Pazite v ministerstvo; ker je pa njega dni bil direktor grof prepozno TTT lij* #1 • y y ♦ 1 1 # • 111 Ce tako celó da ; i a. «flivo , ua ne MU Triesterica" piše, razvidi Waldsteinovib i r aiuobuiiiu viu grajSCin, ack rvai uiu uug uoai uiou oc lauivu , ivaivu auutua posebno hvaležne, so ga stari ministri nasvetovali za Translajtanija že gotova za kar mu one neki niso se lahko 77 kako abotna je domišlija onih, kterim Je ministra kmetijstva namesti Potockega! Dr. Strehmayr, deželni poslanec in odbornik šta- Lisíliica vredništva. Gosp. Vr. y Tr: (po nakljuČbi zakas j arski ; je leta 1848. V Frankobrodu razvijal nemško njeno): Vrstice, ki ste jih pripisaii naročilnemu pismu 1/ _ U 1___ f • VI I • 1 I I •! 1 V» «v* so nam zastavo z dr. Giskro vred; zdaj je minister nauka in bogočastja. O ministru vojaškem fml. Wagner ju ni treba veliko praviti; saj ga bralci naši poznajo iz ne- kasneje prišle v roke, prosimo, da dopolnite z obširnejsim člankom radi ga potem natisnemo prihodnjič vse. francia k. "" —------v « uiauauui , Gosp. Cr. na Dunaji: Přejeli; pride Gosp. P. M. a C. v Gor: Tukajanji samostan srečnega boja v Dalmaciji. Povedati imamo le še to, da minister Giskra si je razun notranjih oprav privzel policijo. — To tedaj so možje, ki imajo zdaj krmilo s* ^ « >?» m 1» - še državno v svojih rokah. In kakošen program imajo gospodje? Spomenica petorice nam ga je razločno bralcem dobro znana; pretresal Žitna cena v Kranji 31. januarja 1870. našim odkrila in ta je jo je dobro dr. Toman, beró pa onjejdanes v govoru Svetčevem še maťsikaj. Ko je ministerstva predsednik Hasner nove ministre predstavljat zbornici gosposki malo da bi Vagán paenice 5 fl. 52. ovsa 2 fl. 30. rži 3 fl. 52. soraice 3 fl. 80. ječmena 3 fl. 32. krompirja 1 fl. 65. ajde 3 fl. 20. fižola 3 fl. 20. fl. prosa T Kursi na Dunaji 8. februarja. in zbornici poslancev, je sicer veliko govoril, povedal; sem ter tje mu je všla kaka beseda 5% metaliki 60 fl. 50 kr. Narodno posojilo 70 fl. 50 kr Ažijo srebra 120 fl. 75 kr. Cekini 5 fl. 80 kr. Odgovorni vrednik : JaD025 Murnife. — Natiskar in založnik : Jožef Blazilik v Ljubljani,