Št. 153 (15.597) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. __________ TRST - a Montecchi6-Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190 1500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN AB8.POST.GR. 1/50% ALTER PORTS m Vi,F P77 T R' T E TRST - Ul. Diaz, 1 (100 m od trga Unita) Tel. 040/362459 RAZPRODAJA NEDELJA, 14. JULIJA 1996 Prom vreča m stoji pokonci Vlasta Bernard Na eni strani maa chtska Evropa, na d Pa Širokosrčna soci država. Ker si izčrj ltalijanska država ol 8a ne more privoščil PaC treba izbrati. Tod j^ra ni izredno težk boleča že sama po i ‘bnpak ima tudi hud oaljnosežne p obtiči Plikacije, kot je T" f11111« med Bertinc lb vla(iinim gosp programom. So ga tisti, ki misl: g dajejo vtis, c . '■avo, sicer reto: 111 nujno bolj orne Analiza o gos T„C®raj objavil ,. O. je potrdila Po katerih se razvojni cik Banskega gospe °končno posl Prepustil mesto , emu konjunkt f °gn. To je no ^Povedan, a n vi j u.^arec za P ado m za njene aanaciji javne _re za čisto ko yr°v za letoši Jpdnje leto v i. no 70 tise ‘lr' toliko, ko formalnih kc r11 razmerah ] S0 P0tni b Psko monetarr ‘a 1999. Na d Malaga takšn Tl fln a_ _ auo noin nove žrl Naslednje let jf to všeč ab desetih letih Pravili več, 1X1 na kl se zdaj Pleča novih dok vtis, ds 6° nočejo 2Ltfat¥ va.ii ^nha, ami spodbuda Prisila) ze Ureditev Is V novt konjunkt bo vlad r s1 din kot bi bi zat " la ne „ drug„« prispevi polni. ■ Zgoniška obrtna | cona še čaka Tržaški občinski svet še ni prižgal zelene luči za prodajo jusarskega zemljišča, na katerem naj bi zrastla obrtna cona zgoniške občine. Na petkovi seji je svetovalec Ljudske stranke Bran predstavil resolucijo z zahtevo, da sklep o prodaji še enkrat poglobi pristojna komisija, češ da ne ustreza prodajna cena. Resolucija je bila z večino glasov sprejeta in o sklepu bo spet razpravljala komisija že v torek. Na 3. strani I ISCO: recesija | že prekinila rast RIM - Glede na negativni konjunktumi ciklus gospodarstva vlada prihodnje leto ne bi smela posegati v javno bilanco s pretežkimi manevri, ki tudi sicer ne bi zadostovali za izpolnitev maastrichtskih kriterijev. To je nasvet zavoda ISCO, ki je včeraj objavil analizo ekonomskih gibanj v letošnjem prvem polletju in potrdil, da se je obdobje gospodarske rasti dokončno poslovilo in da je že prevladal zastoj. Na 2. strani ■ V Trstu aretirali I »dedka heroina« TRST - Tržaški policisti so odkrili enega od najpomembnejših razpečevalcev mamil v mestu, »dedka heroina«, kot so sami narkomani pravili Giovanniju Ghersiniju. Poleg njega so aretirali še dva razpečevalca, enega pa prijavili sodstvu. Zaplenili so tudi skupno 35 gramov heroina, iz katerih bi lahko pripravili 470 doz mamila. Četverica se bo morala zagovarjati pred obtožbo razpečevanja heroina. Na 3. strani BELFAST / NAPETOST SE ZAOSTRUJE Prva žrtev med spopadi na Severnem Irskem BELFAST - Teden nemirov na Severnem Irskem je včeraj zahteval prvo žrtev. Za posledicami poškodb, ki jih je dobil med spopadi kato-loških protestnikov s policijo, je umrl 35-letni moški iz Londonderryja. Tiskovni predstavnik bolnišnice pa je povedal, da je bilo istega dne ranjenih še 22 ljudi. Pogajalec Sinn Feina, političnega krila Ire, Martin McGuinness je povedal, da okoliščine, v katerih je umrli dobil poškodbe, še niso popolnoma jasne, verjetno pa ga je povozilo oklepno vozilo britanske vojske. Katoliki so včeraj nadaljevali s protesti zaradi odločitve policije, da pripadnikom Oranžnega reda dovoli sprevod skozi katoliško četrt. Nemiri, v katerih je sodelovala predvsem katoliška mladina, so pretresali Belfast, Straban in Newry. Katoliki so policiste obmetavali z zaži-galnimi steklenicami in kamenjem, prevračali so avtomobile in zapirali ulice. Na "IS.strani BiH / MNOŽIČNI SHOD V TUZLI Preiskovalci pobojev zanikajo srbske trditve TUZLA - »Odšli bomo nazaj, pa čeprav bo zaradi tega prišlo do ponovnega prelivanja krvi,« je dejal nekdanji poveljnik srebreniškega garnizona Vojske BiH Naser Orič 40.000-glavi množici beguncev iz Srebrenice, kd so se s shodom v Tuzli spomnili na ubite sorodnike ter na pekel, ki so ga lani v teh dneh preživljali po padcu »varovanega območja« v roke srbske vojske. Udeleženci shoda so Oričeveve besede nagradili z glasnim skandiranjem, med katerim je bilo večkrat slišati besede srebreniških beguncev, kot denimo »Hočemo Srebrenico, tam so naši sinovi!« in »Hočemo se vrniti!«. V bližini Kiseljaka so nezanci predvčerajšnjim zvečer streljali na vozilo, v katerem je bila predstavnica ameriškega veleposlaništva, ki je bila v napadu ranjena. Zdravniki so povedali, da je bila uslužbenka operirana v Natovi bolnišnici v Sarajevu ter dani v življenjski nevarnosti. A RIM / V VRTINCU POLITIKE h Fini in Bossi brusita orožje, vlada pa zanika osamljenost ministra Di Pietra RIM - Fini je na enovitost države, je strankini skupščini po- Bossi napovedal za vedal, da je za obračun september rojstvo ne-z levosredinsko vlado odvisne Padanije, češ treba preseči Nacional- da federalizem ni več no zavezništvo in Kar- mogoč. Prodijevo vla-tel svoboščin ter ustva- do je kritiziral, a dodal, riti programsko koali- da bi se ob njenem cijo, v katero naj bi pri- padcu potolkli vsi. tegnili tiste sredinske Njen podpredsednik sile znotraj Oljke, ki da Veltroni je potrdil, da jih duši hegemonija le- je v večinski koaliciji vice. soglasje in da minister Medtem ko se je Di Pietro ni izoliran, vodja NZ zavzel za Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku Odslej manj birokracije Vlada je izdala odlok, ki poenostavlja izdajo uradnih potrdil. Pred okenci javnih uradov se bodo tako vrste skrajšale. Stran 2 Novi sedež Kmečke zveze Jutri popoldne bodo slovesno odprli novi sedež Kmečke zveze, ki slavi letos 46-letnico obstoja. Stran 4 Prodi noče financarske šole »Sram bi me bilo, ko bi sezidali še eno vojašnico tam, kjer je že preveč neuporabljenih«. Tako je predsednik vlade odgovoril sen. Bratini, ki je posegel pri njem. Stran? Riis povečal prednost Na kolesarski dirki Tour de France je vodilni v skupni uvrstitvi Danec Bjame Riis še nekoliko povečal svojo prednost. 13. etapo pa je dobil Rolf Sorensen. Stran 15 Berta se je nekoliko umirila Potem ko je opustosil Severno in Južno Karolino, se je orkan Berta včeraj nekoliko unesel in nadaljeval pot proti severu atlantske obale ZDA. Stran 24 Dolce Divani naznanja dverib/ novega prodanega centa neposredna prodaja s naslanjačev in sedežne garniture dolce divani w production & promotlon odprto vsak dan od 14.30 do 20.00 KONTOVEL, 531 - TRST Produkcijo: industrijsko-obrtniško cona Zgonik Neposredna prodaja: Kontovel 531 NOVICE Razpečevalci so se posluževali Metnega otroka RUVO Dl PUGLJA (BARI) - Kriminalna organizacija iz kraja Ruvo di Puglia se je za razpečevanje mamil, predvsem heroina in kokaina, posluževala tudi 8-letnega otroka. Člane organizacije, med katerimi je tudi mladoletnik, so karabinjerji iz Tra-nija aretirali včeraj ob zori; prijavib pa so Se eno osebo, drugim sedmim pa naslovih jamstvena obvestila. Vodja organizacije je bil 30-letni Biagio lu-rulli, ki je iz hišnega pripora vodil razpeCevalno dejavnost in se posluževal tudi številnih mladoletnikov. Varese: enajst aretacij zaradi razpečevanja v diskotekah BUSTO ARSIZIO (VARESE) - Enajst mladih je v zaporu (med temi so trije mladoletniki) zaradi razpečevanja sintetičnih mamil, nadaljnjih 11 pa so agenti s komisariata v Busto Arsiziu prijavib zaradi posesti mamil: to je obračun operacije »Panora-mix«, ki so jo agenti izpeljati v barih in diskotekah Cassana Magnaga, Gallarateja, Veigiateja in Castel-letta Ticina, kjer so aretiranci razpečevali pilule ecstasysa, popperja in tudi znamke, ki so bile prepojene z mamilom Isd. Agenti so operacijo izpeljali po štirih mesecih preiskave, ki jo je vodil vicek-vestor Luigi Muriello. Obseg razpečevanja mamil manjše organizacije je mesečno znaSal okrog 80 milijonov lir. Pri Palermu zaplenili skladišče radioaktivnih snovi PALERMO - Karabinjerji so včeraj v navidezno opuščeni hali v kraju Isola delle Fiemme (v vasici, ki je od Palerma oddaljena 10 kilometrov) odkriti 600 pločevinastih sodov, ki so vsebovati radioaktivne snovi. Hala, Id je last družbe Ecorad, naj bi služila kot skladišče radioaktivnih snovi že od leta 1987 pa do današnjih dni. Preiskovalci so lastnike hale prijaviti sodnim oblastem zaradi posesti posebnih odpadkov, kar je po zakonu prepovedano. Zapleniti so tudi halo, ki je vredna okrog 2 milijardi tir, trenutno pa proučujejo izvor radioaktivnih snovi. Nadaljuje se preiskava »cheque to cheque« NEAPELJ - V okviru preiskave »cheque to che-que« o mednarodnem prometu radioaktivnih snovi, zlata in valute je bil včeraj v kasarni karabinjerjev v kraju Vico Estense zaslišan bivši funkcionar Sisde Michele Finocchi; zaslišala sta ga javna tožilca Paolo Fortuna in Giancarlo Novelli ter marešal Vincenzo Vacchiano kot priča. Ime Mi-cheleja Finocchija je iznesel »skesanec« Francesco Elmo, ki je zatrdil, da je večkrat srečal bivšega funkcionarja Sisde v družbi s polkovnikom Sismi Mariom Ferrerom, ki je julija lani v se nerazjasnjenih okoliščinah umrl v svojem stanovanju v Rimu. Zasliševanje Finocchija je trajalo približno dve uri; bivšega funkcionarja Sisde je javni tožilec najprej zaslišal v kasarni karabinjerjev v Vico Estense, nato pa ga je soočil s »skesancem« Francescom El-mom. Finocchi naj bi zanikal, da bi obiskoval ali samo poznal polkovnika Sismi Maria Ferraro in da se ni nikoli zanimal za dejavnost zuriškega odvetnika Rodolfa Meronija, ki je prejel eno od odredb o preventivnem priporu, ki so bile izdane med preiskavo. Preiskovalcem pa naj bi povedal, da mu je polkovnik Ferraro predstavil Finocchija pod lažnim imenom »gospoda Martineltija«; s Fer-rarom pa naj bi ga srečal trikrat. Na teh srečanjih, kot je izjavil Elmo, sta ga tako Ferraro kot Finocchi zaprosila, da bi zbral dokumentacijo o zuriški pisarni Meroni-Miiller-Lanter. Javni tožilci so mnenja, da naj bi bil Meroni (zaradi preiskave je bil odpuščen iz pisarne) eden od veznih členov med nesumljivimi elani organizacije, kot trgovalca orožja Slovenec Nicholas Oman in Lorenzo Maz-zega. r JAVNE FINANCE / PO ANALIZI ZAVODA 1SCO Recesija ogroža sanacijske posege Poiskati bo treba alternativne rešitve RIM - Recesijska usmeritev gospodarstva odsvetuje uporabo »konjskih« terapij, ki bi utegnile le se poslabšati stanje »bolnika Italije«, meni zavod za preučevanje konjunkture ISCO, ki v svojem običajnem polletnem poročilu svari vlado pred takimi javnobilanCni-mi manevri za leto 1997, ki bi bili spričo močne upočasnitve gospodarske rasti pretirani in vsekakor nezadostni za vstop v maastrichtsko Evropo. Scenarij, ki ga zarisuje ISCO, temelji na realnem dejstvu, da je ugodna konjunkturna faza tudi v Italiji dokončno mimo in da se začenja obdobje recesije, ki je že zajela druge evropske partnerje. Korektivni posegi v javno bilanco, ki so predvideni za prihodnje leto, se zato zdijo - čeprav niso obsežnejši kot v preteklih letih -težje uresničljivi, kajti seči bi morati na področja, ki so jih že prizadeti prejšnji manevri. Po mnenju raziskovalcev zavoda ISCO sta vsaj še dva tehtna razloga, ki odsvetujeta pritiskanje na po-speševalnik javnih financ. Manever 1997 bo namreč izveden v fazi močne- ga konjunkturnega zaviranja, kar bo privedlo do tveganja poglobitve gospodarske krize, vendar vseeno ne bo zadosten za izpolnitev maastrichtskih kriterijev. Glede na to, da še ni mo-goCe izključiti spremembe sporazumov o Evropski monetarni uniji, svetuje ISCO alternativne ukrepe za nadzorovanje javnih financ: lahko bi se npr. odločili za anticipacijo nekaterih izdatkov (kot vrnitev zastaranih dolgov) in za zapoznitev drugih, kot npr. izplačila obresti, ki bi jim z izdajo posebnih obveznic lahko podaljšali trajanje. Za ISCO bi bilo vsekakor pametno poiskati korektivne posege, pri katerih pa bo treba skrbeti, da ne bi povzročili negativnih učinkov, ki bi biti večji od pričakovanih pozitivnih posledic. Kar zadeva konjunkturne perspektive italijanskega gospodarstva ponuja ISCO zelo podobne podatke kot vladin ekonomsko finančni programski dokument, pri čemer kot najbolj Cmo točko še naprej navaja visoko stopnjo nezaposlenosti. ODLOK / »REVOLUCIJA« Nič več čakanja pred okenci javnih uradov Lažja pot do potrdil RIM - Domala vsi odmevi so pozitivni, in tudi drugače bi ne moglo biti, saj so preprosti državljani, podjetja in ustanove že dolga leta zahtevale tisto, kar je minister za javno upravo Franco Bassanini določil v zakonskem odloku, ki ga je v petek odobrila vlada. Gre za »poenostavljenje« delovanja javnih uprav. Na kratko: razna potrdila, ki jih izstavljajo uradi javnih uprav, bodo odslej veljavna šest mesecev, namesto dosedanjih treh. Interesenti bodo lahko predstavili tudi potrdila, katerih veljavnost je že zapadla, če se informacije, ki jih vsebujejo, niso spremenile. Tako imenovana »permanentna potrdila« (na primer rojstni list in potrdilo o smrti, potrdila o štu- RIM / MEDTEM KO BOSSI NAPOVEDUJE SECESIJO Fini snubi Olikino sredino RIM - Fini prerokuje, da bo Prodijevi vladi kmalu odzvonilo in da bo na volitvah prihodnje leto zmagala desnosredinska koalicija, Bos-si napoveduje razglasitev neodvisne Padanije 15. septembra, vladni krogi z Veltronijem na Čelu pa gasijo plamene, ki so se razplamteli okrog Di Pietrovih pobud. To je srž včerajšnjega političnega dogajanja v Italiji, ki ga je zunanji minister Andreatta kronal z izjavo, da lahko to viharno vzdušje, ko bi Oljkina vlada izpregla pred iztekom mandata, izzove parlamentarno revolucijo - predsedniško republiko. Gianfranco Fini (na sliki) je na skupščini Nacionalnega zavezništva speljal drugi zasuk po tistem v Fiuggiju. Zavrnil je zamisel o izstopu iz Kartela svoboščin in ustanovitvi velike stranke, zato pa predlagal, naj se dosedanje volilno zavezništvo spremeni v programsko zavezništvo. Kako? S korenito notranjo reorganizacijo in prenovo vodilnih kadrov, ki so zdaj preveč manihejski in politično premalo zreli, sicer pa z vsrkanjem sredinskih sil v levem centru, ki so Čedalje bolj podrejene D’Alemi in Bertinottiju, je razložil Fini. Za sredo septembra je najavil zborovanje NZ v bran državne enotnosti, ki naj izzveni kot protiutež shodu Severne lige v Pontidi. Ravno takrat naj bi Umberto Bos-si uresničil secesijo. To je sam povedal na seji "vlade za neodvisnost Padanije" v Bagnolu San Vitu, med katero je Prodijevo ekipo označil kot norčijo. »Federalizem ni vec mogoC, Evropa noCe ene, ampak dve denarni enoti, to pa hočemo tudi mi,« je pribil, »kajti sever in jug ne moreta sobivati, saj bi v tem primeru oba potonila.« Načrt ministrskega sveta, »po katerem naj bi preprečili socialni spopad na jugu z okrepitvijo podpomištva, istočasno pa poiskali kapital za nove naložbe, ki ga ni nikjer«, je zanj neuresničljiv, odtod diagnoza, da vlada boleha za »etatističnim hiperinter-vencionizmom«. Bossi je v isti sapi prezirljivo ocenil včerajšnje srečanje med županom Liginega "glavnega štaba" Mantove in drugimi, več kot 60 Zupani te pokrajine, ki so soglasno obsodili secesijsko zablodo. Pomenljivo je, da so njihovo pobudo s pozdravnimi brzojavkami podprli predsednik republike Scalfaro, predsednik senata Mancino in predsednik poslanske zbornice Violante. Vsi ti Zupani so bili izvoljeni iz vrst Oljke, ki je spet v vrtincu polemik zaradi »malce preveč samostojnih« ukrepov ministra za javna dela Antonia Di Pietra. Dnevni tisk se je bogato razpisal o domnevnih hudih trenjih znotraj vladne večine, podpredsednik ministrskega sveta VValter Veltroni pa je to odločno zanikal. »Med zadnjo sejo vlade ni bilo nobenega kratkega stika z njim, minister se tudi sicer redno udeležuje sej, zato ni prav nic osamljen,« je odgovoril na podtikanja, Ceš da je Di Pietro »izoliran«. Veltroni je tako poročanje pripisal dejstvu, da desna opozicija nima argumentov, »ker pa morajo Časniki iziti vsak dan, skuša paC obogatiti kroniko iz PalaCe Chigi«. Desnica tudi sicer ne izpolnjuje dolžnosti opozicije, temveč le zavira delo parlamenta, je dodal. dijskih naslovih in podobna) bodo imela trajno veljavo. SamoizpriCevanje lastnih podatkov bo preprostejše; dovolj ga bo podpisati pred uradnikom (medtem ko je bilo treba doslej podpis uradno potrditi). To bo veljalo tudi za prijavo prošenj za javne natečaje. Dalje: davke bo mogoče plačati z bankomatom ali kreditno kartico. Javnim upravam bo olajšana procedura za prodajo ah podaritev nepremičnin in tudi zgodovinsko pomembnih objektov. V mestih z veC kot 30 tisoč prebivalci bodo lahko mestne uprave najele tako imenovanega city managerja, nekakšnega glavnega ravnatelja, ki bo imel velike pristojnosti za opravljanje svojih del. Dosedanji občinski in pokrajinski tajniki pa bodo postali tesni sodelavci županov in predsednikov pokrajin. Vojaški rok bo mogoče nadomestiti z opravljanjem civilnih služb (pri mestnih redarjih ali kot paznik v muzeju). Zakonski odlok bo imel velikanski domet. Izvedenci predvidevajo, da bo na mah razredčil vrste pred okenci uradov javnih u-prav, pred katerimi je v zadnjih letih vsak državljan prebil povprečno po 20 dni(!). Italijani bodo, skratka, prištedili na Čakanju, po izjavi predsednika Združenja obrtnikov Ivana Spallanzanija pa naj bi prihranila tudi država, saj jo birokracija stane letno čednih 14 tisoč milijard lir. Z novimi določiti bodo državljani konCno zadihali, saj ne bodo vec v primežu kolkovanih papirjev, potrdil, dokazil ter podobnih papirjev in listin. Upravitelji, ki ne bodo dobro poslovali, bodo podvrženi sankcijam. Podobno pa bo to doletelo tudi občane, in sicer z zvišanjem občinskih dajatev do 15 odstotkov. Občani bodo morati torej doslej premisliti, katerim politikom bodo poverili upravljanje mest. Ce bodo zbrali take, ki bodo slabo upravljali, jih bo doletelo zvišanje taks... VAS:x -MLe SdSD VOLVO S40 NOVA OBLIKA VARNOSTI Motorji z 1.8 in 2.0 litra prostornine - 16 ventilov z elektronskim vbrizgom e ABS Airbag full-size • bočni Air-bag (SIPS Bag) • elektronska klima naprava • varno-■ stne bočne luči • leseni grčasti vložki. SfV Volvo S40 1.8:40.600.000 lir; Volvo S40 2.0: 42.800.000 Ur. Vse cene Volvo - ključi v roke (razen IET in APIET) in nespremenjene do prevzema. VOLVO kakovost in varnost Love-Cais S. T. L Str. della Rosandra 50 (Industrijska cona) TRST - telefon 040 - 281365 - 830308 . V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU_ Zastoj za zgoniško obrtno cono Problem prodaje zemljišča spet v komisijo Z obrtno cono v zgo-fliski občini se je spet zataknilo. Za prodajo pro-seškega jusarskega zem-tjišCa se na Tržaški občini ni prižgala zelena luc. Pričakovati je bilo, da se °° končno prižgala na Predsinocnji seji obcin-skega sveta, ki je pristojen, da se o prodaji iz-rece, potem ko so se u-8odno že izrekli proseški JUsarski odbor, Illyjeva ^Prava in komisar za oceno upravljanje jusar-skega premoženja. Pa ni oilo tako. Do glasovanja sploh ni prišlo, ker je P£ed tem svetovalec Ljud-I e stranke Bran pred-°žil resolucijo, z zahte-v°’ da se odločitev odloži n se problem spet poglo-1 v pristojni komisiji, češ . a operacija ni povsem 'asna in da je prodajna ce- na, ki jo je določila Dežela (najnižja cena 15. tisoC lir na kvadratni meter) prenizka. Proti resoluciji je govoril slovenski svetovalec DSL Igor Dolenc, glasovanje pa je potrdilo Branovo zahtevo, Čeprav so bila tudi v sami Ljudski stranki mnenja glede tega vprašanja dokaj različna. Za Branovo zahtevo sta namreč glasovala le dva svetovalca Ljudske stranke, dva sta se vzdržala, trije pa so glasovali proti. Resolucija je vsekakor prodrla sl3 glasovi, pet svetovalcev se je vzdržalo, deset pa jih je glasovalo proti. Komisija naj bi se sestala že v torek, v Četrtek pa naj bi se spet izrekel občinski svet. Po vsej verjetnosti pa bo dokončna odločitev o prodaji jusarskega zemljišča za zgoniško obrtno cono zdrknila na september. Na predsinocnji seji se je nadaljevala tudi razprava o podržavljenju občinskih otroških vrtcev, vendar se je tudi kmalu prekinila. Svetovalci so bili mnenja, da nima smisla nadaljevati razprave, medtem ko se o tem izreka pokrajinski šolski odbor, zato so jo odložili. Prav tako je občinski svet začel razpravo o mladinski problematiki ter jo prepustil v poglobitev pristojni komisiji, še prej pa je prisluhnil dolgemu poročilu o tej temi, ki ga je pripravila odbornica za šolstvo in mladinska vprašanja Bassa - Poropat. V bistvu je bilo njeno poročilo odgovor na številna svetovalska vprašanja opozicije. "{POLEMIKA / DE ROSA (DSL) NA PRAZNIKU AN>n Očitek in odgovor nanj Kdaj smeš in kdaj ne smeš debatirati z nasprotnikom Tržaška federacija Stranke komuni-stične prenove je izdala tiskovno spo-roCilo, v katerem njen pokrajinski taj-Jure Canciani izraža osuplost nad okoliščino, da se je načelnik skupine demokratične stranke levice v mest-®em svetu Giorgio De Rosa udeležil Zasedanja občinske skupščine na tr-8U ‘ v okviru praznika Nacionalnega zavezništva. Lansko leto je DSL zavrnila povabi- 0 Menie na podobno prireditev, češ . ima NZ še zlasti v Trstu fašistični . rasistični pečat, poudarja Canciani n se vprašuje, zakaj si je stranka pre-raislila ravno v Času, ko je v Nacionalnem zavezništvu - po volilnem porazu - že spet prevladala njegova na- 1 na in škvadristiCna narava. Ude-aZevanje predstavnikov demokratic-ruh sil pri pobudah neofašistov lahko pred javnostjo vtisne pečat verodostojnosti stranki, ki ima še danes med svojimi glavnimi cilji zrušenje ustave, rojene iz odporništva, in ki nasprotuje vsaki spremembi v prid sožitja med Italijani in Slovenci, zaključuje Canciani. Giorgio De Rosa nam je pojasnil, da ga je na javno razpravo o problemih Trsta in o predlogih za njihovo rešitev povabil občinski svetovalec NZ Suhi, da pa se je debata v danem trenutku izrodila in se je zaradi tega jezno umaknil. Predstavnik DSL je mnenja, da ne gre ustvarjati diskriminacij: »Če z nekom obravnavamo neki problem uradno, ga potem lahko tudi v neuradni obliki,« zatrjuje De Rosa. Obnavlja se torej vprašanje, Ce naj se s stvarnostjo spopademo ali pa naj pred njo zatisnemo oCi. REPEN / 34. RAZSTAVA TERANA IN DOMAČIH BELIH VIN Snidenje med sladko kapljico in umetnostjo Župan Aieksij Križman o kakovostni rasti vinogradništva Danes nagrajevanje in spet ples z ansamblom Keydea Na Mouzarju v Repnu so sinoči odprli 34. razstavo terana in domačih belih vin. Tradicionalna pokušnja sedmih vzorcev terana in šestih vzorcev bele kapljice, ki jih je pridelalo deset trtorejcev, se je idealno uokvirila v razvejani kulturni program, saj je tudi vino del naše kulture, kakor je v nagovoru pisani množici poudaril repentabrski župan Aieksij Križman. Vzporedno z rastjo kulture pitja se je po priznanju same ocenjevalne komisije povzdignila tudi kakovost domačih vin, to pa je vinogradnikom in prirediteljici razstave - Občini - v globoko zadoščenje, je naglasil župan, ki je tudi čestital Logaškemu oktetu ob njegovem 20. jubileju (gostje iz Logatca so že stari znanci tega praznika, saj ga bogatijo že polnih 15 let). V kulturnem delu prireditve, ki ga je povezovala predsednica KD Kraški dom Vesna Guštin Grilanc, so nastopili še domači pesnik Roberto Dedenaro s svojo tenkočutno izpovedjo, slikarka Adriana Scariz-za s tihožitji in obmor-sko-kraškimi motivi (v galeriji Kraške hiše) ter likovnik Milan Bizjak s platni, ki izžarevajo ljubezen do rodne kraške zemlje, in Veronika Bizjak z umetniško mehkobo svojih gobelinov in vezenin (v Kraškem muzeju). V noč smo zaplesali ob zvokih ansambla Keydea, ki bo nastopil tudi drevi. Današnji praznik bo že ob 8. uri uvedel medna- rodni balinarski turnir, uro pozneje bo na vrsti ex tempere za otroke iz vrtca, osnovnošolce in Z zgodovinskim vlakom od Trsta do Jesenic Ob 90-letnici Bohinjske proge bodo priredili v soboto 20. julija vožnjo z zgodovinskim vlakom iz Trsta do Jesenic. Odhod bo ob 8. uri z Marsovega polja. Odhod z Jesenic bo ob 16.5, prihod v Trst pa ob 20. uri. Na razpolago je 80 mest, vozovnica pa stane 40 tisoč lir. Prijave sprejemajo pri Združenju Mitte-leuropa (Ul. Mazzini 20, 2. nadst., tel. 369977) jutri, v sredo in petek od 18. do 20. ure. srednješolce, katerih ri- odprli kioske z jedačo in sbe bosta ocenila prof. pijačo, ob 19. uri pa na-Nadja Doljak in Milan gradili pridelovalce naj-Bizjak, ob 17. uri bodo boljših vin in risarcke. NOVICE MAMILA / ODKRILI DOBAVITELJA TR2ASKEGA TR21SCA DROGE Dedku heroinu« je odklenkalo nruPe<*ku heroinu« je letn epkal°- MoSki’ 52-kjmi Giovanni Ghersini, tr»\f 0s^rboval tržaško dn)1 Ce Z mamilom, je pa-k. V r°ke policije po doka* lz.Pel)ani akciji, pri apl6*-,80 sodelovali in n u leteCega oddelka Policisti komisariata z Kocola-Melare. Poleg J ga so aretirali še dva en PeCevalca mamil, Vy6Sa Pa prijavili sodst- Preiskava je stekla že a P' Agenti letečega od-a so po vec tednih Vfl,vZ0Vania in zasledo-an) najprej izsledili 59- iz TT?®D-^0mana Petri110 sr, ' , as°lfitto 6. Prijeli v D8\ko ie iz skrivališča Jt0zdjCu v Ul. Marche-etti skušal odnesti 25 vib V heroina. Ugoto-eriB S°’ ie bil Petrina hi 0d razpečevalcev Paroma v Trstu. Mamila sp j rand na domu, ker bal Policijskih pre-id°v (Policija ga je mree Poznala kot sta- Giovanni Ghersini, Romano Petrina, Antonio De Cillis, Luisa Ferro rega narkomana), pač pa v gozdiču. Ko so mu narkomani telefonirali, da bi jim preskrbel mamilo, ga je »dvignil« iz skrivališča in ga nato prodal ali na domu ali pa v bližini stanovanja. Pri tem poslu mu je pomagala družica, Luisa Ferro, ki so jo tudi aretirali. Iz 25 gramov zaseženega mamila bi lahko pripravili kakih 300 doz droge. Skoraj istočasno so policisti z Rocola-Mela-' re odkrili 39-letnega Antonia Cillisa, »dobavitelja« heroina v njiho- vem okolišu. Med preiskavo v njegovem stanovanju na Lonjerski cesti 26 so našli 10 gramov heroina. Ugotovili pa so tudi istovetnost moškega, ki je Cillisu prodajal heroin, to je Giovannija Ghersinija, ali »dedka heroina«, kot mu pravijo tržaški narkomani. Po nadaljnem vzkriž-nem pregledu zbranih podatkov so policisti odkrili, da je Ghersini dobavljal heroin tudi Romanu Petrini. Kmalu jim je postalo jasno, da je »dedek heroin« dejanski oskrbovalec tržaškega tržišCa s heroinom. Ghersini, ki sam ni narkoman, je s temi nečednimi posli služil mastne denarce, pa Čeprav je uradno »nezaposlen«. Namestnik javnega tožilca Nicoli, ki je koordiniral preiskavo je za Ghersinija, Petrino in Luiso Ferro zahteval aretacijo, v kar je sodnik za predhodne preiskave privolil. Vsi trije in De Cillis se bodo morali na sodišču zagovarjati pod obtožbo razpečevanja heroina. Ženski iz Bazovice so zaplenili zlatnike Na mejnem prehodu pri Lipici so finančni stražniki zaplenili 59 angleških zlatnikov, ki jih je skušala italijanska državljanka, 50-letna P.S. iz Bazovice, pritihotapiti iz Slovenije v Italijo. Zenska je privozila na italijansko stran mejnega prehoda v audiju 200. Dežurni finančni stražnik je avtomobil dodobra pregledal, in odkril v prostoru ob roCici za prestave 59 zlatih angleških funtov, tistih z reliefom kraljice Elizabete. Vsak zlatnik je vreden od 600 do 700 tisoC lir, skupna vrednost kovancev znaša torej skoraj 40 milijonov lir. Zlatnike (bilo jih je za dobrega pol kilograma), so zaplenili, žensko pa prijavili sodnim oblastem zaradi tihotapljenja tujih zlatnikov v Italijo. V Miljah še jutri praznik SKR V Miljah se bo jutri zaključil praznik komunističnega glasila Liberazione, ki ga prireja tržaška federacija SKP. Danes ob 18. uri bo nastopila godba na pihala Ongia, ob 19. uri pa bosta na sporedu zaključna govora elana strankinega Vsedržavnega tajništva senatorja Aurelia Crippe in senatorja Stojana Spetiča; predsedoval bo deželni svetovalec Fausto Monfalcon; ob 20. uri pa bo predstavitev knjige Diane De Rosa »II baule di Giovanna«, kateri bo sledila razprava. Danes v Križu »V senci hrastov« »V senci hrastov« je naslov današnji kulturni prireditvi na vrtu Ljudskega doma v Križu, za katero sta dala pobudo ljudski krožek Brin in kulturni Krožek 1991. Na prireditvi, ki se bo zaCela ob 19. uri, bosta nastopila Roberto s svojimi lutkami (v slovenščini in v italijanščini) ter folklorna skupina iz Slovaške. Vstop je prost. Brin in Krožek 1991 nadaljujeta s to pobudo na poti sodelovanja na kulturnem področju. Brin, ki ima svoj sedež v Ljudskem domu v Križu, združuje elane iz Križa in devinsko-nabrežinske občine, Krožek 1991 pa v glavnem kulturnike iz Devina-Nabrežine. Od torka v Miramaru ponovno »Luči in zvoki« V parku Miramarskem gradu bo v torek ob 21.30 prva predstava uspešne prireditve »Luci in zvoki«; protagonistka nove predstave »Dunajska basen v Miramaru« bo sfinga, edina dragocena starina, ki je ostala v Miramaru, kjer so jo na pomolu namestili že daljnjega leta 1860. Romantično basen bo pripovedoval Elio Pandolfi, ki je med najpopularnejšimi filmskimi, gledališkimi in televizijskimi igralci; režiser predstave je Sergi Dosmo, spremljala pa jo bo glasba najveejih evropskih izvajalcev operete, od Herberta von Karajan do Placida Dominga. Prireditev prireja tržaško podjetje za turistično promocijo v sodelovanju z drugimi ustanovami. Poletne prireditve na Gradu sv. Justa V okviru prireditve Triestate‘96 "Castello in Aria“, ki se odvija na Gradu sv. Justa, bo Cap-pella Underground drevi ob 21.30 predstavila filma: »Feast of Friends« in »HWY«. Ob 21. mri pa bo predstavitveno srečanje s Frankom Li-sciandrom, ki je sodeloval pri režiji obeh filmov. Jutri pa bodo predvajali film Nico/Icon, ki ga je režirala Susanne Oftering. Godba Giuseppe Verdi jutri na Trgu Unita Na Trgu Unita bo jutri ob 20.30 drugi nastop godbe na pihala Giuseppe Verdi. Godba, ki jo od letos vodi Renzo Damiani, bo izvajala skladbe iz klasičnega repertoarja; na sporedu bodo skladbe Schuberta, Kamena, Holsta, Berlioza in Pietra Mascagnija. JUTRI / OB 46. OBLETNICI USTANOVITVE TABORNIKI RMV Kmečka zveza slavi še eno važno zmago V UL Cicerone 8 bodo slovesno odprli novi sedež Letošnji tabor bo ob Cerknišnici Program je zelo pester in zanimiv Jutri ob 16.30 bodo uradno odprli novi sedež Kmečke zveze. Prostori naše osrednje organizacije kmetov so bili doslej v Ul. Cicerone St. 8/1, poslej pa bo uradovala v mednadstropju poslopju s Številko 8. Slovesnost bo sovpadla s 46. obletnico ustanovitve KZ. Med drugimi uglednimi gosti se je bodo udeležili državni predsednik Confcoltiva-torija Giuseppe Avolio, slovenski minister za kmetijstvo Jože Osterc, sekretar RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Vencelj, podpredsednik deželne skupščine F-Jk Miloš Budin in pristojni deželni odbornik Bep-pino Zoppolato. Nagovoril jih bo predsednik KZ Alojz Debeliš ter v glavnih obrisih orisal cilje in dosedanje bogato bero organizacije. Od tistega zgodovinskega dne leta 1950 na Opčinah, ko so naši kmetje konCno dobili lastno streho in iz lastne srede izbrati svoje stanov- ske voditelje in zaščitnike, je bila prehojena dolga, težavna, a tudi z uspehi in zadoščenji zaznamovana pot. Prvi sedež so imeli v Filzijevi ulici, nato v Ul. Geppa in zatem v pritličju Iti. Cicerone, kjer je v vseh teh letih odjeknilo toliko tožb zaradi neposluha oblasti za Človeka na zemlji, pa zaradi razlastitev in še mnogotere druge krivice. Jubilejno leto označuje zadovoljstvo nad neprestanim razvojem Zvezi-nih storitev v korist ela- nov (in nečlanov), ki bodo v novih prostorih še bolj poletele, a tudi nad njeno nesporno uveljavitvijo v mnogih ključnih uradnih organizmih, torej nad ugledom, ki ga je pridobila znotraj in zunaj manjšinske skupnosti. Potujoči koncerti na kamionu od četrtka v mestnih rajonih Tržaška občinska uprava je bila v zadnjem času deležna kakega očitka, češ, da posveča premalo pozornosti mladim in njihovim potrebam; očitki so bili namenjeni tudi odbomištvu za kulturo, ki pa take očitke zavrača. Pristojni odbornik Roberto Damiani jih je zavrnil tudi na včerajšnji predstavitvi nove in izvirne pobude »Musiča in bilico«, to je potujočih koncertov na kamionu, ki bo krožil po nekaterih mestnih rajonih in na katerih se bodo Tržačanom predstavile razne glasbene skupine. Pobudo bo občinska uprava izpeljala s tehnično organizacijo glasbene Sole »Cinquan-tacinque«, katere glavna »duSa« je Angelo Baiguera, omogočila pa sta jo tudi sponzorja »Calvin Klein« in »Cosulich profu-merie.« Niz potujočih koncertov (vsi se bodo začeh ob 19. uri in se zaključih ob 21.) se bo začel v četrtek 18. t.m. na Trgu Tra i Kivi v Rojanu z nastopom skupine B.L.U.E.S. Etcetera in se nato nadaljeval v soboto 20. t.m. na Rocolu Melari z nastopom skupine Delta TX. Na Trgu Perugino se bo potujoči kamion ustavil v torek 23. t.m., nastopila pa bo skupina Trieste Dbde Gang; dan pozneje bo potujoči kamion dosegel Trg Cava-na, nastopila pa bosta Simonetto and Daris. V petek 26. bo v Naselju Sv. Sergija nastopil ansambel Armie Oakley Country Band, na Trgu sv. Jakoba pa bo v torek 30. t.m. nastopila skupina Flamenco Schetches. S kamionom bo potoval tudi tržaški pevec Umberto Lupi, ki bo nastopil v sredo 17. t.m. v Rojanu, v soboto 27. v Naselju sv. Sergija, na Trgu sv. Jakoba pa 31. julija. V četrtek 1. in petek 2. avgusta pa bosta sklepna koncerta v vih Engelmann v priredbi skupine Progetto Musika e Pag. Tudi letos bomo taborniki RMV (Rodu modrega vala) organizirali dvotedensko letno taborjenje. Odvijalo se bo od 15. do 29. julija. Letos se bomo utaborili v Cerknici na Notranjskem. Ne vemo, ce ste že kdaj slišali za Cerknico. To je namreč mestece pri Cerkniškem jezeru, v katerega se izliva reka Cerknisnica, ob kateri bomo preživeli dva tedna. Cerknisnica »ustvarja« pravljične tolmunčke (naravni bazenčki), ki nam bodo nudili osvežitev v toplih dneh. Program letošnjega taborjenja je zelo pester. Naj vam odkrijemo le del našega programa. Odvijale se bodo na primer taborniške olimpijske igre. Taborniki vseh starosti bomo v zvezi s tem poslušali gozdno Solo o izvoru antičnih olimpijskih iger v Grčiji. O tem argumentu bomo pripravili tudi stenCas (taborniška oglasna deska). Nato se bomo pomerili v klasičnih olimpijskih panogah. Prisluhnili bomo Se gozdnim Solarn o gozdnih živalih, o ekološki katastrofi v Černobilu leta 1986, poleg tega pa bomo izpopolnjevali tudi svoje umetniške sposobnosti. Poudarili bi, da vodijo gozdne Sole večinoma Starejši taborniki in tabornice, ki so se uveljavili na svojem področju. Del vodstva se je letos spomladi udeležil trodnevnega bivakiranja z Aldom Rupel, bratom Skalo. Tam smo prišli v neposreden stik z naravo, ker je bilo za vse udeležence nepozabno doživetje. Te občutke in izkušnje bomo posredovali mlajšim bratom in sestram, saj jih borno za dva dni popeljali na bivak. Spoznali bomo tudi tamkajšnje podzemlje; ogledali si bomo Skocijanske jame in Krizno jamo. Da ne bi med našim taborjenjem spoznali samo naravne plati, Cerknice in okolice, bomo organizirali informativni dan. Na ta dan se bomo taborniki razdelili v veC skupin in po vasi spraševali domačine o starih in vsakdanjih navadah ter spoznavali kulturo in zgodovino mesteca. Sicer bodo taborno življenje pestrile akcije na drva, dežurstva v kuhinji, tako zelo cenjene tihe ure in pevske vaje, zvečer pa razne nočne igre in pohodi ter taborni ognji. Najpomembnejši taborni ogenj pa je seveda slavnostni, ob katerem sprejmemo v organizacijo nove elane. Izvedeli smo da bodo v naši bližini taborili taborniki iz Kranja. Prav gotovo bo to priložnost, da navežemo z njimi prijateljske vezi. Naj povemo Se to, da smo taborni prostor našli s pomočjo cerkniških tabornikov, ki so nam že obljubili, da nas bodo obiskali. Starši nas bodo lahko obiskali 21. julija. Na ta dan bomo zbirali prostovoljne prispevke za nakup novega kombija, saj je naš stari kombi dokončno izdihnil nekaj mesecev od tega, nase gmotne zmožnosti pa niso tako velike, da bi kupili novega. To in Se marsikaj se bo dogajalo pri nas v Cerknici. O tem, kako se bo vse skupaj izteklo, pa kasneje. SCUOLA EDILE TRIESTE - SOLA ZA GRADBINCE TEČAJI ZA ZIDARJE - POLAGALCE PLOSCIC - TESARJE - UPRAVLJALCE STROJEV ZA OBDELAVO ZEMUISC Začetek tečajev v oktobru, vpis in obiskovanje tečajev je brezplačen Paritetni organ združenja gradbincev in sindikatov gradbenih delavcev Trst - Miramarski drevored 89 - Tel. 040-43626 Podpredsednik Združenja tržaških gradbenikov geom. Tromba je ob prisotnosti nekaterih tržaških gradbenikov in sindikalnih predstavnikov, ob zaključku letnih izpitov, nagradil najboljše učence tečaja za poklic »splošnega zidarja«. Nagrade so bile podeljene v eni izmed delavnic šole, ki so jo za to priložnost spremenili v »osmico«. Največje zadoščenje za vse absolvente tečaja je, da so vsi dobili zaposlitev v tržaških gradbenih podjetjih. DIJAKI NAM PIŠEJO ZGONIK VCERAJ-DANES »Ideje brez meja« Enkratna izkušnja Kako je Jelka doživljala otroško formo vivo Prejeli smo ljubek dopis, ki ga z ve-Sel)em objavljamo. »Pod geslom »Ideje brez meje, Ko-sJel 96« sta v Sloveniji nastala dva ta-Dora: raziskovalni in otroška forma vi-Pokrovitelj taborov je bil Repu-Jski zavod za poslovanje, OE Ljublja- Udeležila sem se IV. otroške forme 1Ve’ to je kiparske kolonije, namenje-p® dijakom. Kolonija je potekala v vasi ^i, ob naravni meji (Kolpi) med Slo-^ijo in Hrvaško. Direktorica tabora °]ka Zerovnik je vseh osemnajst ude-jjžencev prijazno pozdravila in voSCila d°brodelo. r^lentirani učenci, stari Štirinajst oziroma petnajst let, so prišli iz raznih krajev Slovenije, iz Trsta sem prišla sa-fi?0 iaz in ponosno predstavljala zamej-e dijake. Z njimi sem se takoj spoprijateljila in rada bi opisala vsakega Posebej, a bojim se, da bi mi zmanjkalo J.a- -2 novimi prijatelji sem se pogo-Jirjala in spoznala, da govori vsakdo rogacno narečje, tako sem se naučila 6 ^.0 Porih izrazov, nikoli ne bom pozabila naSega men-rja, izredno zanimivega umetnika Volf3 ^rdaria s kodrastimi lasmi in si-° brado. Jakov je prav prijeten umet-rc s pravim »umetniškim« psom, s aterim sta nerazdružljiva dvojica. Naučil nas je oblikovati glino, kipariti in ustvarjati. Pri delu nam je dal veliko dobrih nasvetov, ki so pripomogli k boljšemu izdelku in večjemu veselju, tudi če smo kiparili pod Šotorom, ki nas je Ščitil pred dežjem, čeprav smo imeli noge v blatu. A kljub slabemu vremenu, komarjem, blatu ... smo se izredno zabavali in neutrudno delali, tako da smo lahko svoje lepe kipe ponosno postavili na razstavo. Med prostim časom pa smo imeli na razpolago telovadnico, v kateri smo lahko igrali odbojko in košarko ali se zabavali s kakim drugim športom. Zahvaliti se moramo tudi vzgojiteljici Rajki, ki je vse dobro organizirala, fotografu Donku, ki nas je snemal in fotografiral, da bodo lepi spomini ostali za vselej, in zabavnega Marka, brez katerega ne bi sli v diskoteko. Zal je prišel dan slovesa. Veliko ljudi se je zbralo, da bi pozdravilo in pohvalilo učence, mentorje in vzgojitelje. Mali umetniki smo se morali pozdraviti in to je bilo res hudo, saj je več kot enemu zdrknila solza po licu. Toda direktorica Vojka nam je že sporočila, da bomo odpotovali oktobra na poučni izlet v Rim in to nas je razveselilo. « Bogateč Jelka Nižja srednja Sola »Igo Gruden« Križ Langer tema večera Predstavitev knjige Alexandra Langerja »Odločitev za sožitje«, ki je v slovenskem prevodu izšla letos pri založbi Devin, je po vrsti drugi iz bogatega niza poletnih večerov, s katerimi želi kulturno društvo Rdeča zveza iz Saleža popestriti letošnje poletje v zgoniski občini. Tokrat je društvo povabilo k sodelovanju krožek Istria, kar je Se posebej v duhu knjige same in avtorja, ki je vse svoje življenje posvetil dolovanju za mir, dialog, medsebojno spoznavanje in sprejemanje drugačnosti. Lani preminuli Alexan-der Langer se je rodil na Južnem Tirolskem v družini nemške narodnosti. Ze v otroških letih je ugotovil in globoko občutil razlike in trenja med nemško in italijansko narodnostno skupnostjo, kmalu pa se je zavedal, da do trenj prihaja tudi na . drugih ravneh, na primer pri politiki in veri. Zelo mlad je spoznal, da je njegova življenjska naloga delovanje za mir, varstvo narave in premeščanje vsakovrstnih pregrad med ljudmi. Temu se je torej posvetil kot Časnikar, prevajalec in profesor višje srednje Sole, bil pa je tudi pobudnik raznih dejavnosti tudi na mednarodni ravni, ki so kot cilj imele doseganje Človeka vrednega življenja. Na četrtkovi predstavitvi bo govora o vrednotah, katerim je Langer zapisal svoje življenje in o problematiki sožitja na ozemljih, kjer živijo pripadniki narodnostnih manjšin. Gosta večera bosta zgoniski župan gospa Tamara Blazina in koprski župan Aurelio Juri, ki se pri svojem delu s taksno problematiko spopadata vsak dan. Srečanje bo v četrtek, 18. julija ob 21. uri v Zgoniku na hišni številki 36; z glasbeno točko ga bo popestrila kitaristka Barbara BriSCik, sledila pa bo družabnost. mia Danes, NEDELJA, 14. julija 1996 BORUT Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.23 - Luna vzide ob 5.30 in zatone ob 20.21. Jutri, PONEDELJEK, 15. julija 1996 VLADO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,8 stopinje, zračni tlak 1025,4 mb narašča, brezve-, trje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Paolo Urizzi, Andrea Naseddu, Carlotta Bidoli, Fausto Di-cech, Erik Alberti, Daniel Zanon in Denise Buoncom-pagno. UMRLI SO: 69-letni Giuseppe Calaciura, 83-letna Stefania Ruzzai, 73-letni Silvano Taucer, 33-letni Mauro De Pasquale, 71-letni Luciano Fabian, 85-letni Ottone Sachs, 76-letni Isi-doro Boscarol, 91-letna Cri-stina Zeriali, 90-letni Gu-glielmo Grimani, 96-letni Vasco Sinico, 85-letna Gemma Cattaro, 91-letni Stefano Boncompagno, 89-letna Angelina Luciani, 75-letni Carmelo Miscali, 79-letna Maria Gabriella Rosani. OKLICI: uradnik Lucio Orsini in delavka Marina Pacialat. 'g LEKARNE NEDELJA, 14. JULIJA 1996 Learne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. settefontane 39. BOLJUNEC Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOL-JUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39’(tel. 947020). CASH AND CARRY Universdlecnica odprta novo trgovino ob avtocesti na Proseku Veleblagovnica Uni-versaltecnica, ki ima v. lrstu že štiri prodajne Centre (v Ul. Carducci, Trgu Goldoni, v Ul. fielle Zudecche in na Tr-Su Stare mitnice) je pred obrim mesecem odprla e eno trgovino, in sicer p ash and Carry« na r°seku, ob avtocesti pri Cy jbii Lanza. Z Opčin je oddaljena le 4 kilometre, n?"a)a se med zelenjem, 0 kroza pa jo udobno Parkirišče. Novo vele-ragovnico na Proseku je o Prla predvsem z na-eilorn, da bi prebival-f X11 s. Krasa in kupcem, 1 Prihajajo z onstran oje, nudila dobre usluge - tudi ob dejstvu, da inejitve prometa v me-u in pomanjkanje Parkirišč povzročajo ^rogim precejšnje teža- — V velikem razstavišču so na ogled (in na prodaj) veliko najnovejših artiklov po izredno u-godnih cenah. V njem je zaposleno specializirano in prijazno osebje, ki je vsakomur na razpolago za vse informacije. Na policah je velik izbor televizijskih sprejemnikov in videorekorderjev, au-dio Hi-Fi, računalnikov, malih in velikih gospodinjskih strojev, avtora- diov, telefonskih izdelkov, satelitskih anten in nešteto drugih izdelkov - z navedbo posebnih »izvoznih« cen. V veleblagovnici so nadalje na prodaj pralni stroji, hladilniki, štedilniki, mikrovalovne pečice, zmrzovalniki in videokamere številnih in najboljših znamk. Universaltecnica, ki ima za seboj 50-letne izkušnje, je že od svojega nastanka zelo veliko vlagala v kakovost proizvodov, ki jih ponuja odjemalcem; izvajala je in še vedno izvaja tudi politiko nizkih cen, ki so dostopne širokemu izboru odjemalcev. Med temi so prav gotovo tudi kupci z onstran meje, katerim odslej ne bodo potrebna dolga potovanja v veleblagovnice v Furlanijo (z dodatnimi prevoznimi stroški), ker bodo v novi trgovini »Cash and Carry« na Proseku ob bogati izbiri in zelo ugodnih cenah tudi prav lepo postreženi. Od PONEDELJKA, 15. do SOBOTE, 20. JULIJA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprile 6-Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel.416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »L’esercito delle 12 scim-mie«, r. Terry Gilliam, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Ma-deleine Stowe. EKCELSIOR - 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »In viaggio con Pippo«, prod. VValt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15, 22.00 »Palermo Milano solo andata« i. Giancarlo Giannini, Raoul Bova. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II giurato«, i. Demi Moore, Alec Baldwin. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dr. Jekyll & Miss Hyde«. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15. 22.15 »Loch- I16SS«, NAZIONALE 3-15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’eser-cito delle 12 scimmie«, r. Terry Gilliam, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stowe. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.10, 18.30 »Balto«, risanka; 20.00, 22.15 »Omici-dio a New Orlans«. MIGNON - 16.00 - 22.00 » Scontri bestiali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.20, 20.20, 22.10 »Giu le mani dal mio periscopio«. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »City hali« r. H. Becker, i. Al Pacino LUMIERE - 20.30, 22.15 »Doom generation«. 'S PRIREDITVE STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE praznuje v Zgoniku 19., 20., 21. in 22. t. m. PRAZNIK. Igrali bodo Status Symbol in Long Slunk. LJUDSKI KROŽEK BRIN in KROŽEK '91 vabita danes, 14. t. m., ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu na ogled lutkovne predstave. Nastopali bodo slovaška folklorna skupina. FESTIVAL UMITA’ se bo vršil 20. in 21. julija v Trebčah. V nedeljo, 21. t.m., nastopa godba "V. Parma” iz Trebč. Vsak večer ples z ansamblom "Kraški kvintet”. TRŽAŠKA POKRAJINA Trst, 10. julija 1996 OBVESTILO O JAVNI SELEKCIJI Razpisana je javna selekcija za sprejem v službo za določen čas enega leta in z možnostjo podaljšanja še za nadaljnih dvanajst mesecev 1 (enega) agronomskega tehnika (funkcija VI. stopnje). - Izobrazba: diploma agronomskega tehnika; - znanje slovenskega jezika; - vpis v seznam splošnih kmetijskih pospeševalcev, ki ga je uvedla Deželna direkcija za kmetijstvo (D.Z. 49/88). Starost med 18. in 41. letom, razen starostnih zakonskih izjem. Kriterije za ocenitev naslovov, preko katerih so kandidati prepuščeni k javni selekciji, katerih število je petkratno od razpoložljivih mest za katere je razpisana selekcija, določa D.P.C.M. št. 127, z dne 30.03.1989. Prošnjo na nekolkovanem papirju in na način ki jih predvideva razpis je treba predložiti na Tržaško pokraino, Trg Vittorio Veneto 4, do 29. julija 1996, do 13. ure, ali poslati priporočeno s povratnim potrdilom do istega datuma. Razpis je na razpolago interesentom v vratarnicah Pokrajinske uprave. direktor sektorja (dr. Danilo Verzegnassi) EVROPSKA VIŠJA ŠOLA ZAT0LMAČE IN PREVAJALCE "JAMES JOVCE" Po normativu zakona št. 697 z dne 11.10.1956 URADNO PRIZNAN JEZIKOVNI LICEJ Sedež usposobljenostnih izpitov in mature URADNO PRIZNAN TEHNIČNI TRGOVSKI ZAVOD Sedež usposobljenostnih izpitov in mature NAD0KNADENJE ŠOLSKIH LET PC EXPRESS EDUCATI0N e Microsoft Window$ ‘95 • MicrosoftWindows3.il • Microsoft Word 6.0 SEDE2 S KONVENCIJO • Microsoft Excel 5.0 • Microsoft Access 2.0 • MacroVisual Basic za MS-Excel 5.0 • SOL in Access Basic zaMS-Acce$s2.0 E. FERMI ŠOLSKI CENTER V TRSTU UL LAZZAREU0 VECCHI0 24 H. (040)307440/301626/307416 FAX (040) 307416 OBČINA REPENTABOR danes 14. julija 1996 vRepnu 0/1 RAZSTAVA TERANA UT. IN DOMAČIH BELIH VIN Program: Danes. 14. t.m., ob 8. uri mednarodni balinarski turnir v organizaciji balinarske sekcije Kraški dom in pod pokroviteljstvom občine, ob 9. uri ex tempore za otroke vrtca in za osnovno ter srednješolsko mladino v sodelovanju s KD Kraški dom, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nagrajevanje najboljših razstavljenih vin, nagrajevanje udeležencev ex tempora. Od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Keydea. Prireditev se bo vršila v razstavnem prostoru MOUZAR pri telovadnici-socialnem centru v Repnu. Prireditev organizira občina Repentabor. FC PRIMORJE priredi na Proseku 14., 15., 19., 20., 21. in 22. julija Športni praznik Danes, 14. t. m., ob 18. uri koncert Godbe iz Proseka, ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet. Jutri, 15. t. m. ob 20.30 ples z ansamblom Happy day Odprtje kioskov ob 17. uri. Specialitete na žaru in domače vino. Vabljeni! MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA prireja danes, 14. t. m. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici mvsizi] [p/žAssum Od 16. ure dalje vam bodo v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru, dobrim vinom in osvežilnimi pijačami. V večernih urah pa Vas bo zabaval ansambel Oasi. MPZ V.Mirk in Godbeno društvo Prosek se iskreno zahvaljujeta vsem, ki so na katerikoli naCin pripomogli k uspehu praznika. Posebna zahvala gre gospe Adriani Cibic-Regent za enkratno razstavo. TABORNIKI RMV odpotujejo na letno taborjenje v Cerknico, jutri, 15. t.m. Zbirališče ob 8. uri na avtobusni postaji v Sežani. Odhod ob 8.30. G,, Park p> Padriče JULIJ V GLASBI vsako nedeljo: CORAL LAT1N0+ED-GAR ROSARIO D.J. (salsa) od 21. ure dalje PODJETJE gradi in prodaja v Nabrežini direktno večvrstne hiše z vrtom in apartmaje različnih površin. Informacije tel. 040-228245 ali 0336/792758 Ob tako uspelem praznovanju svoje 70-letnice se, ganjen nad tolikimi izrazi naklonjenosti, iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi tako velikodušno pomagali in pripomogli k odlični izpeljavi praznika, ter vsem, ki so me osrečili s svojo prisotnostjo in me dobesedno zasuli z darili. Se posebno se zahvaljujem: Stojanu in njegovi ekipi, MoPZ V. Vodnik, godbi Long Slunk, družbi SIOT, ki mi je omogočila polet s helikopterjem civilne zaščite in KD J. Rapotec. Vsakemu posebej in prav vsem iskrena hvala. Drago Slavec < Milič J in £ Grilanc > SERVIS TV-VCR N ANTENE TV - SAT Prosek 101 Tel. 040/251371 HlaisuU. A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST-Diž. cesta 202-111. km Rocol (Callaia) anagr. St. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Satiro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta ZGONIK drž.c. 202 IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 DEVIN-NABRE2INA drž.c. 14 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Fomo 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) KD SKALA prireja danes, 14. in jutri, 15. julija v športnem centru ŠZ Gaje na Padričah Za zabavo bo vse dni igral STATUS SIMBOL Krožek 91 - Krožek Brin Robertove lutke in slovaški folklorni plesi Materialna in duhovna hrana . . . Danes, 14. t. m., ob 19. do 22. ure Ljudski vrt v Križu. Vabljeni! OBČINSKO ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV »BREG« prireja Gasilski praznik danes, 14. in jutri, 15. t. m. v Ricmanjih na Zrebčevem Vsak večer plesna zabava s skupinama Long Slunk in HaPPyday- Vabljeni! Dne 6. julija je na tržaški ekonomski fakulteti za turistične vede diplomirala naša Sabrina Gec Čestitajo ji mama, papa, brat Stefano in nona Stefania. Vsem je ta novica znana Enkrat vsak sreča Abrahama. Seveda, važno je zdravje, veselje. No to so tudi naše želje. In voščilo tebi slavljenka. Vsi tvoji najdražji E3___________ČESTITKE Danes ugasne 1. svečko mali LUKA. Vse najboljše mu želijo očka Marino, mama Romina, nona, no-no, vse tete in strici, Se posebno pa Maja in Mirjana. FABIO RUZZIER, kar taku naprej, dokler je Se Sprinta kej. Malja, Meri in Marta z družinami. Jutri bo naša draga VESNA UKMAR-BANDI 50. rojstni dan slavila. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji kličejo sestra Irene, Edi, Erika, Franko, Livio, Marien in Valentina. Jutri bo obrnila 50. list svojega življenja VESNA iz Prebenega. Še toliko kapljic, kolikor let ji želi vesela družba. Tudi SONJA iz Prebenega stopa med 50-letnike. Se na mnoga zdrava leta ji kličejo prijateljice. RADOVANU, ki v veseli družbi proslavlja srečanje z Abrahamom želimo zdravja, sreče in dobro letino. Se na mnoga leta mu kličejo mama in sestra z družino. ----------- AURORA -------------------- vabi na naslednje izlete: - ob 29. 7. do 3. 8. in od 3. do 8. 8. - na BLED. Cena 452.000 lir. - od 11. do 15. 8. - v ROGAŠKO SLAHNO. Cena 440.000 lir. - od 14. do 15. 8. - na PLITVICKA JEZERA. Cena 174.000 lir. - od 15. do 18. 8. - na otok PAG in ZADAR. Cena 357.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 630261. ■ BARI 31 70 19 59 22 CAGLIARI 60 35 85 61 10 FIRENCE 40 85 5 14 15 GENOVA 23 41 9 62 13 MILANO 14 46 16 49 25 NEAPELJ 2 13 77 82 10 PALERMO 61 71 27 12 77 RIM 50 24 63 43 51 TURIN 49 24 60 82 31 BENETKE 30 86 53 72 56 ENALOHO XXX 1 1 1 2 X X 1 1 1 KVOTE 12 62.706.800 11 1.267.300 10 182.200 STANOVANJSKI KOMPLEKS “SALICI” Jgy!yi ' El EM FlTl FIFI F1 Pl ifflm iTFIffll Gradbeno podjetje prodaja brez posrednikov stanovanja na OPČINAH Tel. 214517 (na gradbišču) ali 214400 (ponedeljek - petek, 9.-12. in 15.-18.) OBČINA DOLINA - COMUNE Dl S.DORLIGO DELLA VALLE (TRST) Občina Dolina razpisuje javni natečaj, ki sloni na predložitvi tajnih ponudb, ki jih bo občinska uprava primerjala s prej določeno osnovno ceno za dobavo hrane za Šolske kuhinje v Šolskem letu 1996/97. Višina zneska na osnovi dražbe znaša: - za 1. skupino - dobava svežega kruha lit 4.000.000.- - za 2. skupino - dobava mesa lit 22.000.000,- - za 3. skupino - dobava jest lit 54.000.000,- Rok za predložitev ponudb zapade dne 6.8.1996, ob 12. uri; ponudbe bodo lahko predložene tudi dne 7.8.1996 (od 11. do 12. ure), ko bo natečaj. V razpisu so navedeni način in značilnosti javnega natečaja. Vse nadaljne informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem ekonomarn (tel. 8329111) ob delavnikih od 8.30 do 13. ure. Dolina, 14. 7.1996 ZUPAN (Boris Pangerc) © Tržaška Slovenska skupnost vabi na NAŠ PRAZNIK prihodnjo soboto in nedeljo 20. in 21. julija na igrišču SD SOKOL v Nabrežini J3 OBVESTILA KD LONJER-KATINARA vabi v petek, 19. julija, ob 20.30 na novo ploščad zadružnega centra v Lonjerju na nastop dramske skupine KD Rovte-Kolonkovec z lepljenko "Jen se smua lete” (In Se smo tukaj) in priložnostni nastop domačih glasbenikov. Predstava bo ob kateremkoli vremenu. ZSKD obvešča svoje elane in sodelavce, da je tržaški urad zaprt. Ponovno bomo na razpolago od ponedeljka, 5. avgusta dalje. SKGZ obvešča, da bo pisarna do 31. avgusta zaprta v popoldanskih urah. NADALJUJEJO SE VPISOVANJA v Poletna srediSCa Sklada Mitja Cuk. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 15. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 19. do 31. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med io. in 12. uro, razen ob sobotah (tel.212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah do 31. avgusta od 8.00 do 13.00 ure (Možno vpisovanje iz tedna v teden do Četrtka). POLETNI CENTER v LONJERJU bo letos, v organizaciji KD Lonjer-Katinara, stekel od 22. julija do 2. avgusta z urnikom od 8.00 do 13.00. Za informacije in prijave pokličite na tel. 910178 (Jana). ZSKD TABORNIKI RMV vabimo bivše elane, da nas obiščejo 20. in 21. julija na taborjenju v Cerknici. ODSEK ZA ZGODOVINO pri Narodni in študijski knjižnici organizira 16. Mladinski raziskovalni tabor od 19. do 31. avgusta, tokrat v Beneški Sloveniji. Potrebne informacije dobite na Odseku za zgodovino v Ul. Petronio 4, tel. 040/632663. Toplo vabljeni! a SOLSKE VESTI GLASBENA MATICA TRST - Sola ”M. Kogoj” vpisuje za šolsko leto 96/97 do 30. 7., od 9. do 12. ure. Informacije -tel. 418605 vsak dan razen sobote (ul. R. Manna 29). DTTZG Žiga Zois obvešča, da bo v Času od 15.7.1996 do 24.8.1996 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. MALI OGLASI tel. 040-361888 TAJDA SINGLES CLUB vabi na spoznavni družabni veCer z živo glasbo, vse, ki živite sami, danes, 13.7., ob 20. uri na teraso Hotela Žusterna , Koper. Tel. 0038667-21613. ROTWEILER mladice z rodovnikom, izredno lepo leglo, prodam. Tel. 0038661-274324. IŠČEMO tehnika predstavnika - Tomšič s.r.l. Tel. 0481-591275. ZAPOSLIMO vajenca z nekaj iskušnjami za prodajo elektromateriala s pisnim in govornim znanjem slovenščine in hrvaščine. Pismene ponudbe poslati na PUBLIEST-c.p. 568 Trst šifra "Vajenec”. KUPIM knjige za prvi razred Znanstvenega liceja - jezikovna smer. Telefon 213524 ob večernih urah. PRODAM avtomobil Citroen BX 14, letnik 86. Telefon 327023. PRODAJAM avtomobil Y 10, letnik ’90, temnosive me-talizirane barve. Tel. 0481-78154. PRODAM 200 letno kamnito posodo (vrC za olje) 100 cm x 80 cm, cena 10 milijonov. Tel. St. 220573 v večernih urah in 226291 ves dan. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje 55 kvm v Barkovljah s parkirnim prostorom. Tel. 410476 med 14.30 in 15.30. ' PRODAM knjige in kasete tečaja ItalijanšCine/angleSCi-ne in anglešcine/italijanscine za 600.000 lir. Tel na št. 228486 od 17. do 19. ure. PRODAM knjige za vse razrede (razen za prvi razred) znanstvenega liceja. Tel. št. 200834. PRODAM fiat 126, opravljen pregled, nov motor za 3.000.000 lir. Tel. št. 040/225973 ali 44404. PRODAM harmoniko Bompezzo, 4 x uglašeno, Cme barve, skoraj nova. Tel. 272667 med 14. in 16. uro. ISCEM prijaznega prijatelja od 62/65 let za skupne izlete in ples. Pisati na "Fer-mo posta Dolina", pod geslo “Prijateljstvo" 34018 Dolina-Trst. ZA OKREPITEV podjetja iSCemo 12 področnih koordinatorjev, do 35.leta starosti, za organizirano delo v kraju bivališča. Dober zaslužek. Nobene investicije. Tel. št. 0421/75468. ZADRUGA zaposli žensko osebje za CiSCenje uradov in stavb z italijanskim državljanstvom. Tel. št. 040/943294 ali 228556. SNEŽNO BELO mucko ali oranžnorjavega mucka dobite Ce pokličete na tel. St. 828859. OSMICO ima Terčon v Mavhinajh 42. ToCi belo in Cmo s prigrizkom. OSMICA je odprta v S livnem. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Sama-torci. OSMICO ima v Koludrovci Janko Budin. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samator-ci 18. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Milana Tula se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. župniku Žarku Škerlju, nosilcem krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. SVOJCI Mackolje, 14. julija 1996 t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga teta Kristina Žerjal Pogreb bo v torek, 16. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Boršt. Žalujoči nečak Angel z družino Trst, Boršt, 14. 7. 1996 t Zapustila nas je naša draga mama, nona in pra-nona Mihaela Petaros vd. Zobec Žalostno vest sporočajo sin Mirko, hčere Vlasta, Anica in Marija z družinami ter vnuki, pravnuki, nečaki in ostalo sorodstvo. Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Zabrežec, 13. julija 1996 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega Ferdinanda Rogatca (Gigija) se iskreno zahvaljujemo vsem borčevskim delegacijam, govornikom, vaškemu odboru VZPI-ANPI, vsem vaškim in drugim organizacijam, pevskemu zboru Vesna, Godbi na pihala s Proseka ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in na katerikoli naCin počastili njegov spomin. Žena, sin m hci z družinama, sestre, stric, teta ter ostalo sorodstvo. Križ, Trst, 14. 7. 1996 ZAHVALA Ob izgubi nase drage Olge iskrena zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala nosilcem krste, cvetja ter vsem, ki ste na katerikoli naCin počastili njen spomin. SVOJCI Repen, 14. julija 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 lel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 __FINANCARSKA ŠOLA / SPODBUDNA IZJAVA NA POSEG SEN. BRATINE SINDIKATI / OSTRO STALIŠČE CGIL, CISL IN UIL Prodi: »Sram bi me bilo nepotrebne vojašnice« Zmerni optimizem in vrsta akcij odbora za letališče »Sram bi me bilo, ko bi sezidali še eno vojašnico tam, kjer jih je že Prevec in so večinoma neuporablje-ne«. Tako se je izrazil predsednik vlade Romano Prodi, ko mu je senator Darko Bratina te dni izročil do-fje o financarski šoli, ki naj bi jo v jnntkem zaceli zidati na goriškem letališču. Senator Bratina je predsednika vlade zaprosil za nujen poseg, da se ustavi nepopravljiva ško-na, četudi je gradbeni postopek prešel že v zaključno fazo in iz dne-j^a v dan preti začetek del na leta- Prodi se je po srečanju z goriškim senatorjem o zadevi posvetoval tudi z ministrom za finance Viscom, ki )e kot kaže naklonjen reviziji načrta m realizaciji financarske šole v eni ?d že obstoječih vojašnic. Medtem j® v Četrtek delegacija goriškega Od-. ora za varstvo in razvoj letališča muela v Rimu dolg razgovor z vodil-mm funkcionarjem ministrstva za Dvna dela, ki ga je podtajnik Gianni "tattiofi specifično zadolžil za pro- em goriške financarske šole. okumentacijo o zadevi so posre-novali še ministrom za javna dela 1 Pietru, za prevoze Burlandu (pri-smjen je za upravljanje letališč) in Za nkolje Ronchiju. »Vtis imam, da se bo vlada re-sniCno zavzela za ugodno rešitev Problema. Vprašanje je le, ali je v trenutku sploh še možno usta-n postopek«, nam je vCeraj dejal sen. Bratina. Člani odbora za letališče (Geno-j?se’ Michelini, Cociaimi, Scafuri), so včeraj na tiskovni konferenci P odstavili trenutno stanje in nove Pobude proti vojašnici, so glede te-§a Precej optimisti. Res je, da se za 6ra cin j o vojašnice zavzema vpliven ^Plaško-birokratsko-podjetniski lo-’ ki je zaenkrat preživel politično Prevetritev aprilskih volitev. Toda, 6 bo vlada, ki je izraz Oljke, poka-a odločno pohticno voljo, bo mo-,Ustaviti gradnjo pa Čeprav v adnjem trenutku. Toda vlada se °.ra zavzeti takoj, saj bi bilo po od-P )u gradbišča (ki ga v dobro infor-v napovedujejo že pr- 6 mu avgusta) najbrž prepozno. »Občutek imamo, da se zadeva lahko pozitivno razreši«, je včeraj dejal odv. Luigi Genovese. Opozoril je, da je prav v tem odločilnem trenutku treba poostriti politični pritisk. Odbor je pod peticijo ministroma Di Pietru in Ronchiju že zbral 4 tisoč podpisov. Z zbiranjem bodo nadaljevali še do konca meseca, saj prav pritisk javnega mnenja lahko odločilno pripomore k ustavitvi del.»Zanimivo je, da je za podpise veC posluha v Rimu kot v Gorici«, ugotavljajo elani odbora. Poleg tega načrtujejo še dve manifestaciji, s katerimi želijo stopnjevati pritisk. Najnovejše stanje glede celotne problematike financarske šole je vsekakor sledeče: 1. gradbeni postopek: zakup del je bil oddan, razlastitveni postopek pa je s sodelovanjem goriškega župana bil izveden pred predvidenim rokom; Civilavia (uprava za letališča) je postavila pogoj, naj se pred začetkom del za vojašnico realizirajo nova letališka steza in hangarji, toda družba, ki ima v koncesiji dela, ni upoštevala teh predpisov in je vseeno oddala dela v zakup; odbor za letališče je Civilavio informiral, da so razdalje in višina predvidenih poslopij vojašnice v nasprotju s predpisi glede delovanja letališč; 2. sodni prizivi: iz dneva v dan pričakujejo razsodbo o prizivu Pokrajine zoper vojaško tajnost, ki ga je Deželno upravno sodišče FJK obravnavalo 15. junija; v petek je DUS obravnavalo priziv odbora za letališče glede zavrnitve občinskih referendumov, septembra pa bo DUS Lacija obravnavalo priziv proti “odloku Berlusconi”, ki je potrdil vojaško tajnost o načrtu; 3. pobude odbora za letališče: po dveh manifestacijah junija, Četrtkovem obisku v Rimu in izročitvi prvega sklopa podpisov pod peticijo Di Pietru in Ronchiju, imajo v programu sledeče dejavnosti: - nadaljevanje zbiranja podpisov vsaj do konca julija z razdeljevanjem letaka, na katerem zračna fotografija nazorno prikazuje del letališča, ki bi ga zasedla vojašnica; v ta namen so Člani odbora za leta- lišče vsak dan med 17. in 20. uro dosegljivi na sedežu na Korzu Verdi 109,1. nadstropje, tel. 82160; - javno srečanje v petek, 19. t.m., ob 18. uri na Pokrajini, na katerega so vabljeni krajevni parlamentarci, deželni in pokrajinski upravitelji, vsi župani na Goriškem ter župana Trbiža in Doline (ki imata podobne probleme z načrti za manjši financarski vojašnici), elani združenj, društev in posamezniki, ki noCejo vojašnice; - množično ljudsko srečanje v nedeljo, 28. julija, na letališču; 4. parlamentarne pobude: poslanec Zelenih Marco Boato je pred kratkim vložil podrobno dokumentirano interpelacijo v poslanski zbornici, podoben dokument bo vložen tudi v senatu; sen. Bratina in posl. Prestamburgo bosta nadaljevala s posegi pri predstavnikih vlade, da se ustavi gradnja; posamezne stranke, ki soglašajo s stališči odbora za letališče, načrtujejo samostojne politične poteze; 5. politične akcije v krajevnem merilu: posamezne stranke načrtujejo specifične akcije v pokrajinskem in goriškem občinskem svetu. Kljub nevarnosti skorajšnjega zaCetka gradbenih del so torej nasprotniki financarske šole daleC od tega, da bi vrgli puško v koruzo. Nasprotno, prav v tem odločilnem obdobju napenjajo vse sile, saj se zavedajo, da se je zaCel zadnji, najtrši in odločilni spopad. Pri tem računajo na podporo javnega mnenja in spodbudno ugotavljajo, da odgovor ljudi presega pričakovanja. Po petih letih prizadevanj in štirih zbiranjih podpisov (sedanja peticija je že druga, dvakrat pa so zbirali podpise za referendume), opažajo, da obstaja med ljudmi še velika zavzetost za ta problem. Ce bo ta zavzetost prišla močno do izraza v številu podpisov za peticijo ministroma Prodijeve vlade in z množično udeležbo na napovedanih manifestacijah, potem obstajajo ugodne možnosti, da bo tokrat volja ljudi prevladala nad interesi lobistov, ki skušajo Gorici vsiliti nepotrebno vojašnico. Dežela ne sme več zapostavljati Gorice »Preveč je "pozabljivosti" v škodo Goriške, zato so včeraj oklicali stanje sindikalne pripravljenosti Ze skoraj stalno zapostavljanje Goriške pri načrtovanju gospodarskega razvoja je včeraj privedlo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, da so zavzele zelo ostro stališče o nekaterih vprašanjih. Sindikati spominjajo na “pozabljivost” v letošnjem financiranju paketa za Trst in Gorico, s čemer tvega Goriška izgubo 8 milijard lir. To pe je le eden med vzroki za nejevoljo. Sindikati so dokaj kritični tudi na račun deželne uprave, ki je prav v torek objavila podatke o brezposelnosti. Iz njih izhaja, da je stanje v goriški pokrajini, kjer se je brezposelnost v letu 1995 povečala in dosegla kar 10, 1%, najbolj zaskrbljujoče v deželnem merilu. Toda sama dežela, ki izraža to zaskrbljenost, je le dva dni kasneje sklicala sestanek s predstavniki tržaških krajevnih uprav, gospodarskih združenj in sindikatov za razpravo o protokolu za gospodarski preporod Julijske krajine. Na srečanje niso bili vabljeni goriški predstavniki. Sindikati kritizirajo to izbiro. Ce namerava Dežela za Goriško sklicati po- sebno srečanje, potem je to v nasprotju z njenimi stališči, Ceš da je treba premostiti sedanjo dvojnost protokolov za Trst in Gorico. Ce pa so razpravljali o skupni problemtiki celotnega območja in ne da bi povabili goriške predsatvnike, potem je zadeva toliko hujša, ocenjujejo sindikati. Ob že omenjenih osmih milijardah iz zakona 26/86 obstaja namreč dolg seznam “pozabljivosti” na škodo Gorice, kamor sodijo tudi velike težave pri realizaciji prometnih zvez in ostri konflikti z odbornikom Fasolo glede financiranj za novo goriško bolnišnico. Stanje je resno in zaskrbljujoče, zaključujejo pokrajinski tajniki CGIL, CISL in UIL, ki niso več pripravljeni pasivno sprejemati diskriminacij. Zato so vCeraj oklicali stanje sindikalne pripravljenosti delavcev na Goriškem, predsednika Trgovinske zbornice pa so pozvali naj kot koorditanor “teritorialnega pakta” za Goriško sklice sestanek krajevnih družbenih in političnih sil, parlamentarcev in deželnih svetovalcev za dogovor o skupnih pobudah. VZPI-ANPI / "DIPLOMACIJA NARODOV" Za sodelovanje s Škofjo Loko VZPI gre jutri na Blegoš z vabilom na ponovno srečanje v Gorici Člani VZPI iz Gorice bodo jutri šli na obisk v Škofjo Loko in na Blegoš, kjer so v težkih bojih marca 1945 padlPtudi številni garibal-dinci iz LoCnika, Čedada in drugih krajev. Jutri bo proslava ob obletnici postavitve spomenika. S seboj bodo ponesli poslanici Cedajskega župana in pokrajinskega odbornika Oblacha. Srečanje bo priložnost za poglobitev sodelovanja s Škofjo Loko, ki se je s posredovanjem pobratene občine Sovodnje zaCelo pred dvema letoma z obiskom na goriški pokrajini (na sliki). V kratkem naj bi škofjeloška delegacija spet obiskala Gorico. SOVODNJE / PRISPEVKI ZADRUŽNE BANKE Dvajset milijonov za društva Denarno pomoč je prejelo 31 raznih društev in organizacij ad^na kreditna banka v So-nim1!]31 *ucd letos dodelila številno drustvom in organizacijam finančna P°moc v skupnem znesku, ki prese-Sa 20 milijonov lir. om ri?Pe'(jse je prejelo 31 društev in skpkZ^C^‘ Pečina jih je iz sovodenj-ima v’6™6* neka] pa tudi iz krajev, kjer ar*ka svoje kliente in torej svoj delokrog. Sicer pa je sovodenjska Zadružna kreditna banka skušala društvom pomagati tudi indirektno s financiranjem raznih dejavnosti, sponzori-zacijo, reklamo itd. Tako kakor lani in prejšnji leta so se predstavniki banke in društev ob razdelitvi prispevkov'sešli na družabnem srečanju (na sliki - foto Bumbaca). KRONIKA / NA MEJI Tihotapil je bencin Voznika prijeli šele po zasledovanju Nabava nekaj kant bencina v Sloveniji je drago stala nekega av-tobilista iz Cervinjana. Financarji pri RdeCi hiši so ga ustavili, da bi pregledali prtljažnik njegove lancie dedra, toda voznik se ni zmenil zanje: pritisnil je na plin in zbežal proti centru mesta. Finančni stražniki so takoj obvestili izvidnico, ki se je podala v zasledovanje in v kratkem dohitela lancio. V prtljažniku so našli več kant polnih bencina. Voznika so prijavili, ker se ni pokoril ukazu financarjev na meji, pa tudi zaradi tihotapstva in prevažanja nevarnih snovi. Poleg tega so zapisnik posredovali prefekturi in uradu za civilno motorizacijo, tako da bodo vozniku tudi odvzeli vozniško dovoljenje in prometno karto. Za nekaj desetin litrov bencina se vse to res ni izplačalo... Na prehodu pri RdeCi hiši so financarji tudi odkrili mercedes, ki je bil pred petimi leti ukraden neki družbi, ki se ukvarja z leasingom. Da je avto ukraden, so ugotovili na osnovi prometne karte vozila, ki je bila videti ponarejena. Voznik je izjavil, da je avto odkupil v dobri veri in sploh ni vedel za njegov tatinski izvor. Financarji so uvedli preiskavo, da bi preverili te njegove trditve in prišli na sled storilcem kraje. Dokaj intenzivno delovanje finančnih stražnikov je bilo v teh dneh usmerjeno tudi proti ilegalnemu priseljevanju. Pri železniški postaji in drugod v Gorci so prijeli deset tujih državljanov in jih izgnali iz države. NOVICE Kotalkarski turnir na Peči tekmovanje koscev v Gabrjah Na Peci in v Gabrjah bosta danes dve zanimivi prireditvi. Društvo Vipava prireja od 10. ure dalje na plošči na Peci 1. mednarodni turnir v umetnostnem kotalkanju. V Gabrjah se nadaljuje poletni praznik KD Skala. Ob 18. uri bo tekmovanje v košnji, zvečer pa ples ob zvokih Kraškega kvinteta. Sodelovanje z baltskimi deželami Na sedežu Tigovinske zbornice v Gorici bo jutri ob 16.30 seminar, kjer bodo predstavih pobudo “Bal-tic sea Partenariat”, načrt pospeševanja gospodarskega sodelovanja med srednjimi in malimi industrijskimi podjetji z območja Evropske unije in podjetji iz pribaltskih dežel. Načrt se financira iz sredstev EU. “Baltic sea Partenariat” bo 25. septembra v Gdansku, kjer se bodo zbrali predstavniki 200 podjetij iz Poljske in treh pribaltskih držav. Kino pod zvezdami v Doberdobu V Doberdobu bo jutri na sporedu še zadnji film iz ciklusa Kino pod zvezdami, ki ga je priredila občina v sodelovanju z družbo Transmedia iz Gorice. Ob 21.30 bodo vrteli film Bate Cengiča Gluhi smodnik. Predstava bo na dvorišču županstva, v primeru slabega vremena pa v župnijski dvorani. Vaje na strelišču nad Selcami Županstvo v Doberdobu obvešča, da bodo vojaške vaje na strelišču nad Selcami v juliju potekale še v naslednjih dneh: 15., 17., 22., 24., 26., 30. in 31. julija. Orožne vaje bodo med 8. in 17. mo, V omenje-nih dneh in urah je prepovedan dostop na območje vojaškega strelišča. ' • PUBLIKACIJE / NA SOLI TR1NKO Deseti letnik dijaškega lista Marjetica Vsako leto izidejo tri številke Od leta 1986 izhaja na Srednji Soli Ivan Trinko v Gorici dijaško glasilo Marjetica, namenjeno dijakom te Sole. S skrbno natančnostjo in veseljem ga izdajajo učenci sami z namenom, da se ohranijo spomini na razne šolske in obšolske dejavnosti, doživetja in literarne poskuse. 2e vrsto let izhajajo redno po tri številke"na leto, in sicer v decembru, marcu in maju. List vsebuje ponavadi članek o obletnicah slovenskih besednih umetnikov, znanih osebnosti, priložnostne pesmi, pričevanja in spise o izletih, zgodovinskih dogodkih, svetovnih problemih, vojnah v svetu, o naših krajih, vCasih tudi o športnih panogah ali živalstvu itd. Gre za dijaški list s pestro vsebino, ki ga vsakokrat poživijo tudi strani za zabavo in dobro voljo s smešnicami, ugankami, križankami, anagrami in drugimi igricami. Vsako številko krasijo tudi izvirne ilustra- cije, s katerimi se uCenci preizkušajo pri pouku likovne vzgoje ali ob prostem Času. Dijaki radi rišejo, sestavljajo križanke, pišejo zabavne zgodbice, smešnice in mnogi tudi zlagajo pesmi. V letošnjih številkah so učenci proslavili spomin treh slovenskih mož, to so Alojz Rebula, Damir Feigel in Anton Tomaž Linhart. Zanimivi so tudi drugi Članki, npr. o uspehih šolskega pevskega zbora, ki ga vodi že dolgo let prof. Stanko Je-ricijo, o obletnici konca druge svetovne vojne, o pričevanjih naših ljudi, o Slovenski Evrošoli itd. V Marjetici lahko najde vsak dijak nekaj, kar ga zanima, in ob listanju po njej se mu morda porodi želja, da bi tudi on prispeval Članek. Dijaki so z veseljem pisali in sodelovali pri sestavljanju Časopisa pod mentorstvom prof. Emila Devetaka in je upati, da bodo pri tem vztrajali. Prihodnje leto bo potekala 10-letnica izhajanja. »Šola Pod Kapelo je pretesna in neprimerna« Iz zadnje številke glasila Marjetica (na sliki je naslovnica) objavljamo spis dijakinje 3. razreda o prostorskih težavah šole Trinko. Naša" šola Ivan Trinko je edina srednja šola s slovenskim uCnim jezikom na Goriškem. Mi dijaki nekako predstavljamo vse slovenske zamejske otroke tu v Gorici in okolici. Zaradi neprepričljivih razlogov smo bili v letošnjem šolskem letu premeščeni iz stavbe v Kapucinski ulici v stavbo italijanske osnovne šole Fumagalli Pod Kapelo, kjer so razmere skrajno neprimerne za nas dijake, profesorje, po-strežnike in tudi za uCen-ce italijanske osnovne šole, s katerimi si delimo prostore. Prvi problem je, da nimamo na razpolago dovolj uCilnic za šolske dejavnosti, kot so npr. glasbena, likovna in telesna vzgoja, prav tako za podporni in dopolnilni pouk. Ko rišemo ali režemo liste pri raznih predmetih, nastane v razredu prava zmešnjava, zato je ob koncu uCne ure, npr. pri likovni vzgoji, vsaka uCilnica podobna smetnjaku. Ce bi imeli za te dejavnosti učilnico po- sebej, kot smo jo imeli v Kapucinski ulici, bi ne bilo take zmede. Tudi za izvenšolske dejavnosti primanjkuje prostora. Pevska soba, v kateri naj bi imeli enkrat na teden popoldne in včasih med šolskimi urami pevske vaje za razne nastope tudi s prof. Jericijem, ni nic drugega kot zbornica naših profesorjev, ki je med učilnicami osnovne šole, kjer seveda ni miru. Na šob sploh nimamo ne ravnateljstva ne tajništva. Vodstvo šole ima skupaj s tajništvom sedež na italijanski višji likovni šob Max Fabiani, ki je na trgu Medaglie d’oro (nekaj sto metrov od šole Pod Kapelo). Zaradi tega morajo postrežnice, profesorji in tudi gospa ravnateljica pogosto “tekati” iz ene šole v drugo. Mislim, da to ni enostavno. Tudi poslopje ni varno. Okna, razsvetljava, zidovi itd. niso v dobrem stanju. Nekatera okna so popolnoma dotrajana. Ker je električna napeljava stara, grozi nevarnost požarov; izolacija električnih žic je vnetljiva, zato lahko nastane s povečanjem temperature iskrica in po nekaj urah požar. Tudi stranski vhod na dvorišče ni varen in sploh ni primeren zaradi ozkega hodnika in premajhnih vrat, kar sploh ne odgovarja zakonskim predpisom. Nekateri razredi so zelo majhni, da se v njih ne moremo niti gibati. Prave knjižnice sploh nimamo, knjige imamo v natrpanih omarah v več prostorih, celo v razredu. Med odmori se na hodniku stiskamo kot ribe v škatli. Zaradi vseh teh in drugih vzrokov je moje in splošno mnenje, da bi morala biti naša šola ponovno premeščena v drugo stavbo, kjer bi imeli vec prostora za vse nujno potrebne uCne dejavnosti. To je naša pravica, ki so jo dolžni spoštovani vsi tisti, ki so za to odgovorni. Upamo, da nas bodo Cimprej preseliti v boljšo šolsko zgradbo. Aleksija Ambrosi, 3.a SKD KREMENJAK vabi na redni občni zbor 19. t.m. ob 20. uri (prvi sklic) in ob 20.30 (drugi sklic) v društvenih prostorih na Prvomajski 20. Društvo naproša elane, da pravočasno poravnajo članarine. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da do petka, 19. julija, sprejemajo vpise in predvpise za šolsko leto 1996/97. Informacije v tajništvu šole GM, Ul. deba Croce 3, od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure (tel. 531508). IZLETI m ■m GORIŠKA POKRAJINA TEHNIČNI URAD KONTROLA OGREVALNIH NAPRAV (Zakon št. 10, z dne 9. januarja 1991 in odlok dež. pred. št. 412, z dne 26. avgusta 1993) Z začetkom veljave zakona št. 10/91 in ODP št. 412/93 so od 1. avgusta 1994 dalje v veljavi predpisi, ki določajo obvezno letno vzdrževanje vseh ogrevalnih naprav. Ogrevalne naprave s toplotnim generatorjem, ki ima nominalno moč 35 kw ali več (30.000 Kcal/h) je treba vsako leto pregledati in preveriti njihovo delovanje. Pri ogrevalnih napravah z generatorji, ki imajo manjšo nominalno moč od 35. kw (30.000 kcal/h), je pregled obvezen vsaki dve leti. Avtonomne ogrevalne naprave (enodružinske) morajo imeti posebno knjižico o napravi. Vse ostale naprave z močjo enako ali večjo od 35 kw (30.000 kcal/h) morajo imeti knjižico o centrali. V prvem prehodnem obdobju izvajanja zakona, morajo vsi zainteresirani državljani do 31. julija 1996 na GORIŠKO POKRAJINO, Korzo Italija 55, tel 0481/385 281 ali 385 295, dostaviti NADOMESTNO IZJAVO, ki je napisana na že pripravljenem obrazcu in ustrezno kolkovana. Obrazce lahko interesenti dvignejo na svojih Občinah ali na sedežu Goriške pokrajine. Izjavo mora izpolniti lastnik ogrevalne naprave, uporabnik nepremičnine ali pa tretje odgovorne osebe, ki skrbijo za delovanje in vzdrževanje ogrevalne naprave same. Ob predstavitvi nadomestne izjave je treba predložiti tudi potrdilo o plačilu naslednjih tarif: 10.000 lir za ogrevalne naprave z močjo manjšo od 35 kw (30.000 kcal/h); 20.000 lir za ogrevalne naprave z močjo od 35 do 350 kw (od 30.000 do 300.000 kcal/h); 30.000 lir za ogrevalne naprave z močjo enako ali večjo od 350 kw (300.000 kcal/h). Zgornje zneske je treba nakazati na poštni tekoči račun št 11623493, ki je naslovljen na GORIŠKO POKRAJINO, Korzo Italija 55 - 34170 Gorica. Za vse, ki bodo vložili nadomestno izjavo, bodo priložnostne kontrole, ki jih bo opravljala Goriška pokrajina, brezplačne. Za tiste, ki nadomestne izjave ne bodo vložili, bo Pokrajina po uradni dolžnosti poskrbela za kontrolo ogrevalne naprave. Vsi stroški bodo bremenili uporabnika, pri čemer so možne še morebitne upravne sankcije, ki jih predvideva 34. člen zakona št. 10/91. Gorica, Vodja inženirjev dr. ing. Filvio Finocchiaro T=I Oprema Jakin Mario notranja oprema po meri. Specializirano podjetje za zidne omare Steverjan Bucuje 15 - Go Tel. 0481/884033 PIAGGIO CENTER A. M. Motori Mattiroli Alessandro ul. Duca D' Aosta 36 - GORICA Tel. (0481) 533410-Fax (0481)536727 Zastopnik PIAGGIO in GILERA NRG-mc2 Zmagovita formula BETONPRESS FARRA D1SONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027 ploščice - sanitarije - kadi za hidromasažo - armature - kopalniška oprema - vrtna oprema - ter kamini OBVESTILA KINO GORICA CORSO 16.30-18.00-20.00-22.00 »L’arcano in-cantatore«. PRISPEVKI SPD GORICA priredi TJ. in 28. jubja izlet na To-fano di Rozzes. Prevoz z lastnimi sredstvi. Izlet je za primemo opremljene in fizično pripravljene planince. Prijave samo še jutri pri Klemšetu (tel. 533382) oz. Faganelu (tel. 32910). 25. avgusta pa bo avtobusni turisticno-plan inski izlet na Marmolado (z žičnico). Rok za prijave in vplačilo prevoza je 31. julij. Prijave na društvuob sredah od 11. do 12. ure in Četrtkih od 19. do 20. ure. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajn. Gorica obvešča, da bo seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol v Slovenj Gradcu od 25. do 30. avgusta. Prošnje sprejemajo odborniki SSS do 31. jubja. Ob 40. obletnici poroke damjeta Renato in Helka Devetak 100 tisoC lir za SKD Danica z Vrha. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 6. do 12. julija 1996. RODILI SO SE: Gabriele Suerz, Raffaele Cosson, Elisa Cocetta, Martina Caforio, Lisa Pisano, Laura Sinicropi, Roberto Pel-lizzari, Veronica Marche-san, Giada Cecconi, Mat-tia Zibi. UMRLI SO: 59-letni upokojenec Giuseppe Faggionato, 68-letni gradbeni podjetnik Sergio Candosin, 55-letni zidar Amilcare Bertelle, 91-letni upokojenec Mario Sar-tori, 64-letni upokojenec Giuseppe Demori, 90-let-na gospodinja Gabriella Humar, 63-letna invalidka Maria Vebscech. POROČILI SO SE: vodilni uslužbenec Giuseppe Bon in profesorica Emilia Amitrano, mesar Massimo Benedetti in uslužbenka Serenella Ferrari. OKLICI: trgovski zastopnik Andrea Di Mauro in trgovka Stefania Salvemi-ni, študent Aleksij Soban in učiteljica Emanuela Koren, uslužbenec Adriano Musso in profesorica Maria Teresa Tomatis, uslužbenec Roberto Silvestri in delavka Maurizia Maniscalco, uslužbenec Roberto Lavisatti in uslužbenka Sabrina Pinat, špediter Gianfranco Car-dona in uslužbenka Fran-cesca Messina, inženir Jo-chen Schulzki in zdravnica Silva Marion Ramam, inženir Gustavo Mainardi in delavka Zdenka Zorn- LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. K Giugno 36, tel. 410340. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU PRI JEZERU/AL LAGO - Vrtna ulica 2 tel. 78300. Kraški krti se javno zahvaljujejo UStilu Devetaku in svojcem za izredno pozornost, ki jo izkazujejo do delovanja društva. m peči CAMINETTI ® MONTEGR APPA Samo Se pet dni nas loči 0d doslej najveCjega dogodka v zgodovini športa. To So olimpijske igre, ki bodo 0|i 19. julija do 4. avgusta Potekale v Atlanti in Se Nekaterih ameriških mestih, t^o stoletnici iger moderne dobe bo nastopilo veC kot deset tisoč športnikov in sPortnic iz 197 držav. Spremembe na geopolitičnem zemljevidu sveta so v Zadnjem času privedle do številnih novih držav in kar 25 od njih jih bo tokrat prvič Nastopilo na olimpijskih 'grah. Za kako impozanten sPortni dogodek gre, bo do-!,°lj samo še nekaj številk, tekmovalci bodo merili Sv°je moči na 271 tekmo-vanjih v 26 različnih šport-diti disciplinah in v 37 fPortnih zvrsteh. Podelili b°do 1879 kolajn (605 zlato, 605 srebrnih in 669 bro-ttastih). Igre si bo v živo ogledalo veC kot 2 milijona gtedalcev, v celem svetu pa 0 televizijske prenose in Posnetke gledalo približno 3, b milijarde ljudi. Citius, altius, fortius ozi-r°ma hitreje, višje, močneje J® moto modernega olimpizma, katerega pobudnik je bil Pred sto leti francoski baron terre de Coubertin. Po vzo-p olimpijskih iger v antični fdtji, ki niso bila le šport-ega značaja in ki so imela ohkšno moč, da je v njiho-em času utihnilo tudi rožje, si je zamislil sodobno daeico slavnostnih iger. In 1C čudnega ni bilo, če so bi-e zato prve moderne igre le-a 1896 v Atenah. Olimpij-e igre so nato prirejali saka štiri leta (razen med ema svetovnima vojna-a!’ 'z priredbe v priredbo pa )e naraščalo število ude- NAJVEČJA ŠPORTNA PRIREDITEV DOSLEJ Atlanta v znamenju športnega spektakla in Coca cole Rado Gruden ležencev. Tudi prvotno de Coubertinovo načelo, da je važno predvsem sodelovati, je z leti počasi začelo zgubljati svoj pomen, saj je za večino postalo važno predvsem zmagovati. To je bilo še posebej pomembno v obdobju hladne vojne, ko je tudi šport predstavljal pomembno »orožje« v ideološkem boju. Kasneje se je političnemu pomenu pridružil še finančni učinek, saj so nosilci olimpijskih kolajn znali zelo dobro vnovčiti svoje športne dosežke. Do temeljitega zasuka je prišlo tudi pri najstrožjem olimpijskem načelu, ki je zadeval popolno amaterstvo tekmovalcev na igrah. Ce je bilo nekoč prepovedano vse, kar je vsaj malo dišalo po profesionalizmu, pa so danes olimpijska vrata odprta tudi za najboljše košarkarske, teniške in kolesarske profesionalce. Ob stoletnici bi bilo skoraj naravno, da bi bile jubilejne igre spet v Atenah. Grki so si za to veliko prizadevali, toda ugledni možje v Mednarodnem olimpijskem komiteju so imeli veliko več posluha za finančno veliko bolj trdno kandidaturo ameriške Atlante. Da je v tem mestu tudi sedež pijače stoletja Coca cole, je bil samo še razlog več, da so igre dodelili Združenim državam Amerike. In pri Co- ca coli so to dejstvo izkoristili do konca. Takoj so se odločili za milijardne naložbe, ostalim sponzorjem pa so pustili samo drobtinice. Številke so impozantne. Samo v ZDA je družba, ki proizvaja najbolj znano brezalkoholno pijačo na svetu, vložila 250 milijonov dolarjev (skoraj 400 milijard lir), njene družbe drugod po svetu pa so vložile še dodatnih 150 milijard. Zato ni čudno, da mnogi govorijo, da gre za olimpijske igre Coca cole. Ce je v antični Grčiji za časa olimpijskih iger utihnilo tudi orožje, pa je v modernem času kaj takega nemogoče pričakovati. Lokalne vojne in spopadi, v katerih imajo svoje prste tudi mnoge od udeleženk iger, potekajo naprej. Poleg tega so ZDA v taki ali drugačni obliki pogosta tarča teroristov. Tudi v ZDA samih ni najbolj mimo. Pred kratkim so v Phoenixu aretirali skupino, ki je pripravljala dinamitne atentate na zvezne ustanove. Bomba, ki je eksplodirala v Oklahomi aprila lani, eksplozija v VVorld Trade centru v New Yorku leta 1993 in najnovejši atentat v ameriškem vojaškem oporišču v Savdski Arabiji pa so tudi zadostna opozorila, zaradi katerih so organizatorji olimpijskih iger posebno pozornost namenili prav varnosti. Tako bo Atlanto (in ostala olimpijska prizorišča) med igrami nadzorovala prava armada 30 tisoč posebnih agentov (strošek zanje bo približno 350 milijard lir), kar naj bi zadostovalo za varnost več kot 2 milijonov gledalcev, 15 tisoč tekmovalcev in spremljevalcev ter 15 tisoč akreditiranih novinarjev. Edina stvar, ki skrbi organizatorje so morebitni posamezni primeri nasilja, ki jih lahko povzročijo neuravnovešeni posamezniki, kot se je to na primer zgodilo Moniki Seleš v Hamburgu- Toda če se povrne- ..fc';..,, m o k športnemu delu iger, bo ta izjemno spektakularen. Na izredno hitri atletski stezi v Atlanti napovedujejo nove svetovne rekorde, v košarki naj bi ob nepre-magljivem D r e a m T e a m u št. 3 za užitek gledalcev poskrbeli še košarkarji Jugoslavije in Hrvaške. Obeta se izjemno zanimiv teniški turnir z vsemi najboljšimi, po tradiciji pa bo v Ameriki izredno velikansko zanimanje tudi za tekmovanja v gimnastiki in plavanju. V tem lovu na kolajne in rekorde bosta sodelovali tudi Italija in Slovenija. »Azzur-ri« sodijo po številu nastopajočih med številčnejše ekipe, pa tudi bera kolajn naj bi bila po napovedih (oziroma željah) kar obilna. Najbrž se zlata kolajna zgodovini se kot samostojna država drugič pojavlja na največji športni svetovni prireditvi. Prvi nastop v Barceloni pred štirimi leti je mladi slovenski državi prinesel dve veslaški bronasti kolajni. Tri brone ima Slovenija tudi z zimskih olimpijskih iger, tokrat pa v Sloveniji upajo, da bo »padla« tudi prva samostojna zlata kolajna. Želez v ognju ima Slovenija kar nekaj, največ možnosti pa imajo veslači in kajakaši. Ob tem pa bodo letošnje olimpijske igre tudi naše. Kot že pred štirimi leti v Barceloni, bo tudi tokrat v olimpijski reprezentanci Italije zamejski šport zastopala Sirenina jadralka Arianna Bogateč. Čaka jo olimpijska preizkušnja v razredu evro-pa, v katerem je svetovni vrh dokaj širok, v njem pa je tudi naša jadralka. Kakšna bo njena končna uvrstitev je skrajno nehvaležno napovedovati, toda kolajna, ki je povsem v njenem dosegu, bi bila | ne bi smela izmuznili ti od- jgk pravično ■ plačilo ■ za vse, bojkarjem .a kar je vaterpoli- m vložila v stom, v posa- priprave mičnih discipli- jr za čim nah pa bodo kolajne za Italijo prišle v »tradicionalnih« discipli-• nah sabljanju, ve- . | slanju, streljanju, ja- f } WWm ■ r ]■ | boljši 1 dranju in gimna- ** olimpijski L ' stiki. t nastop. ■ Kaj pa Slove- L. B nija? V svoji E— ,1 petletni ....... I 3P$EH F" .«■ Enajst strokovnjakov za manjšinska vprašanja se je od 1. do 7. oktobra 1995 mudila na študijskem obisku pri slovenski manjšini v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Studijski obisk, ki se je odvijal pod pokroviteljstvom Evropskega urada za manj razširjene jezike ter Komisije Evropske unije, je imel kot cilj preučevanje šolske problematike slovenske manjšine v Italiji. V ta namen so udeleženci študijskega obiska, ki so bili po izobrazbi in poklicu v glavnem šolniki šol z manjšinskim učnim jezikom, obiskali šolske inštitucije naše manjšine. Po bivanju v Trstu, Gorici in Spetru so izdelali poročilo, ki je nekakšna sinteza tedna, ki so ga preživeli med nami in ocena iz perspektive manjšinskega šolnika iz druge jezikovne situacije. V ponedeljek, 2. oktobra, so si v ta namen ogledali otroški vrtec pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer jih je prijetno presenetila novica, da slovenski in italijanski vrtec, ki delujeta v isti stavbi, dobro sodelujeta in pripravljata rila in Metoda pa jih je sprejel ravnatelj Marijan Kravos, ki jim je predstavil ustroj srednjih šol v Italiji ter letošnjo Evrošo-lo. Evropske goste je zelo razveselilo dejstvo, da so na hodniku zasledili veliko gradiva o Evrošoli in o manjšinskih stvarnostih. Se posebno prijetno je bilo irskemu članu delegacije, saj so se na sve-toivanski šoli mudili nekaj mesecev prej prav irski otroci. V popoldanskih urah so si ogledali Narodno in študijsko knjižnico, kjer so knjižničarke ponudile gostom na ogled slovenski didaktični material in šolske knjige od avstro-ogr-skih časov do današnjih dni ter Glasbeno matico, kjer jim je ravnatelj Bog- store v spremstvu po-dravnatelja Danila Baše ter profesorice Marte Ivašič. Tu jih je (ponov- celo skupna praznovanja. Po obisku slovenskega oddelka, so se pogovorili tudi.z ravnateljico vrtca, mlado in dinamično Italijanko, ki si prizadeva za sožitje in sodelovanje med obema oddelkoma, kar pa je tudi v Trstu, žal, izjema. Razmerje med učenci in učiteljicami je vsekakor pozitivno, saj ima 19 malčkov na razpolago kar dve učiteljici, gostje pa so pogrešali v vrtcu več didaktičnega materiala in igrač. Gostje so istega dne obiskali tudi osnovno šolo Otona Župančiča, kjer so si ogledali potek pouka ter se seznanili z ravnateljico Mirjam Mikolj. Pouk na šoli se jim je zdel zelo "formalen”, pestrost pa so pogrešali tudi na stenah, ki so na prvi pogled učinkovale zelo enolične... Na srednji šoli Sv. Ci- .. '.nNG dan Kralj razložil pomen te slovenske inštitucije ter težave s katerimi se sooča. V poročilu je podčrtano poslanstvo te glasbene inštitucije in važnost pouka v slovenščini. Gostje niso prezrli niti vprašanja finansiranja šole (profesorji niso prejeli plač že nekaj mesecev) in javnega priznanja te ustanove. V torek, 3. oktobra, so se seznanili z vprašanjem izobraževanja učiteljev. Na učiteljišču A.M. Slomška so se na to temo pogovarjali z ravnateljem Samom Pahorjem, s predstavnico zavoda IRRSAE Živko Marc ter s profesorji. Gradivo o zgodovini učiteljišča pri nas, ki so ga gostom v angleščini razdelili med obiskom, so priložili poročilu. Trud pri pisanju in prevajanju tega gradiva ni bil torej zaman! Na znanstvenem liceju so si ogledali pro- no!) najbolj presenetilo zelo "formalno” poučevanje, prazne stene in pomanjkanje didaktičnega materiala po razredih. V popoldanskih urah so si ogledali še Dijaški dom, kjer jim je spregovoril Edvin Švab. Tu jih je najbolj prijetno presenetilo interkulturno ozračje, ki so ga zelo nazorno poosebljali mladi iz različnih delov sveta, ki so gostje Dijaškega doma. Pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje jim je o tečajih in poslanstvu te ustanove spregovorila Tamara Blazina. Tudi tu so dobili gradivo v angleščini, ki so ga nato dodali poročilu. Torkov dan se je zaključil z obiskom Slorija ter Sindikata slovenske šole, kjer jih je tajnica sindikata Marta Kapun-Košuta seznanila s položajem šolnikov in slovenske šole. Požrtvovalnost odbornikov smučarskih klubov Mladina in Brdina je omogočila, da so se udeleženci študijskega obiska ogledali v sredo, 4. oktobra, Beneško Slovenijo s kombijem omenjenih društev. Najprej so si ogledali dvojezični otroški vrtec in osnovno šolo v Spetru, kjer jim je ravnateljica šole Živa Gruden opisala šolsko dejavnost ter pomen tega izobraževalnega centra za Slovence videmske pokrajine. Sola v Spetru je na goste zelo prijetno učinkovala. V poročilu zasledimo namreč zelo pohvalne besede tako o učiteljih, poslopju kot tudi o sodobnemu pristopu pri poučevanju. V popoldanskih urah so si ogledali še uredništvo Novega Matajurja, kjer jih je sprejela glavna urednica Jole Namor. V četrtek, 5. oktobra, so se podali v Gorico, kjer so si ogledali šolski center in srečali ravnatelje višjih šol, Dijaški dom, Kulturni dom, kjer sta jih pozdravila ravnatelj Komel ter Aldo Rupel ter knjižnico. Obisk se je zaključil v petek, 6. oktobra. Na radiu Trst A so jih sprejeli ravnatelj dr. Filibert Be-nedetič ter odgovorni za novinarske oddaje Miro Oppelt. Srečanje z deželnim šolskim nadzornikom Corbijem je bila priložnost za udeležence za poglobitev določenih vprašanj v zvezi s slovenskimi šolami v vseh treh pokrajinah. O Primorskem dnevniku in o njegovih predhodnikih je udeležencem spregovoril odgovorni urednik Bojan Brezigar. V zaključku poročila lahko preberemo zaključno oceno obiska. V poročilu je poudarjeno, da je politično vprašanj® nekaka vezna nit številnim vprašanjem naS® manjšine. Veliko energij® je usmerjeno v stalno sklicevanje na norme, ki jih oblasti ne vedno izvajajo in v iskanje novih strategij. To pa prived® po do občutka nemoči in malodušja. Udeleženci obiska si; cer niso bili enotni prl ocenjevanju naše situacije, saj je vsakdo izhajal iz drugačnega jezikovnega okolja. Prav iz primerjanja lastne situacij® z našo so udeleženci ugotovili številne sorodnosti in razlike z njihovo domačo situacijo. V poročilu se to najbolj oriševa v ocenjevanju učnega pristopa, saj so skupin0 pravzaprav sestavljali sami šolniki. "Preveč konvencionalno” poučevanj® pa je tudi rezultat pomanjkanja ustreznih izobraževalnih tečajev za šolnike, ki praktično onemogočajo vsako novost v učnem procesu. u položaju šolnikov s° se tudi sami prepričali m e p obiskom in vse to so tudi zapisali v poročilu, ki J® že poromalo v Dublin i® v Bruselj. Udeleženci so. poleg omenjenega Q°' ročila, tudi sami poročali o naši skupnosti p° svojih sredstvih javnega obveščanja. Peter Rustja Kriški osnovnošolci o kraških lepotah Raziskava o Krasu S sledečo raziskavo želimo prikazati vpliv Človekovega poseganja v naravno okolje. Človek, ki že veC tisočletij naseljuje ta prostor, je s svojim delom: obdelovanjem tal, pašo, izkoriščanjem lesa v gradbene, ladijske in energetske namene, lomljenjem marmorja in čiščenjem smukale le trave, ampak vsako najmanjšo rastlino, ki je komaj začela poganjati. Problem vedno bolj kamnitega in pustega Krasa je zaCel preučevati Jožef Ressel. Od leta 1822 je raziskoval možnost za pogozdovanje Krasa. Njegova zamisel je naletela na pozitiven od- Kras nekoč kamenja s travnikov in P. j ter z gradnjo biva-1SC, kraških zidov, ko-Pmenjem griž in drugimi Posegi v naravo, stalno °blikoval Kras v takšne-§a. kakršnega poznamo. Raziskava je razdeljena na tri dele. V prvem z naslovom Kras ® °zi čas, predstavljamo Posledice poseganja človeka v naravno okolje. ElaK?di P°g.laVie’ ki P°- 8 ablja tri značilna kraf .ka okoija: gmajno, far m borov gozd. Ob em posredujemo nekaj a ancnejgih opisov ra-um in živali, ki bivajo v menjenih treh ekosistemih. Zadnji del pa se-amvljajo prosojnice z mi-mirni vzorci najznačilnejših trav, cvetic, zalisc, 8rmov, dreves, žuželk, ntV0Živk’ plazilcev, P iCev in sesalcev, ki ži-VlJo na Krasu. kras skozi cas Nekoč je bilo na Krasu e iko hrastovih gozdov, njih so takratni ljudje nabirali gozdne sadeže. Ko so naši predniki Postali poljedelci in pa-°tlrJi, so pričeli krčiti gozd. Posekali so veliko reves, predvsem hra-ov. Gozd se je spreme-; v Pašnike in njive. Ko Je deževalo, korenine ni-0 VeC zadrževale zemlje, aradi pomanjkanja vlage je postajala prst vedno i 0 j suka in burja jo je odPiliala. Tako je Kras postal kamnit in pu-■ Uvce in krave niso po- mev. V drugi polovici prejšnjega stoletja je tržaški mestni svet sklenil pogozditi del občinskih pašnikov. Leta 1881 je izšel zakon za pogozdovanje tržaškega Krasa in s tem se je skrb za ozelenitev kraške planote še povečala. Zasajali so v na in osiromašena tla ter jih pripraviti za gojitev dragocenejših in tehnično bolj uporabnih drevesnih vrst. Kljub velikim naporom, ki so jih vložili v ozelenitev Krasa, je bil slednji še po drugi svetovni vojni skoraj povsem gol. Svoj videz je zaCel spreminjati šele tedaj, ko si je človek poiskal službo v mestu in je postopoma opuščal pašo in košnjo. Za kurjavo je vse bolj uporabljal razna druga goriva in drv skoraj ni potreboval veC. Na gmajni je poCasi pričelo rasti grmičevje. Raziskave nam dokazujejo, da se na opustošene pašnike najprej naselita ruj un brin. Široki grm ruja, ki rase na toplih kamnitih pašnikih, nudi v primerjavi z brinjem večje in varnejše zavetje novim prišlekom. Ruj se širi na vse štiri strani, tako da je med enim in drugim zelo majhna razdalja. Vdor grmovja na gmajno povzroča velike spremembe v kraškem okolju, saj ga na eni strani bogati z gozdnimi vrstami, na drugi pa izpo- Kras pred 200 leti glavnem Črni bor, ki se je pri nas dobro udomačil, saj gre za skromno drevesno vrsto, ki ji ustrezajo suha apnenčasta tla in se zadovolji že z vlago, ki je v ozračju. Nasajeni gozd naj bi v glavnem imel varovalno vlogo, poraščal naj bi grebene nad kraško planoto in strma pobočja, hkrati pa so nameravali z njim izboljšati opustoše- driva številne, za gmajno značilne rastline ter povzroča njihovo izginotje. Podobno se dogaja tudi z nekaterimi živalskimi vrstami.Tržaška strokovnjaka Favretta in Poldini sta s svojimi raziskavami dognala, da se bodo kraške gmajne do leta 2013 dokončno zarasle. K zgodovini Krasa in povezanosti kraškega Človeka z okoljem prav gotovo spada tudi gradnja kalov, plitvejših kotanj s stoječo vodo, ki so jih ljudje zgradili, da bi ob njih napajali živino. Kali spadajo torej v tisto preteklost, ko so se naši predniki ukvarjali predvsem s poljedelstvom in živinorejo. Ker je bilo na Krasu zaradi apnenčastih tal vedno malo vode, (problem se je, kot smo videli, še toliko bolj povečal zaradi prekomernega uničevanja mešanih hrastovih gozdov), so si ljudje zgradili umetne zbiralnike vode, kale. Izkopali so jamo. Ko je deževalo, se je kal napolnil z vodo, a ta se je kmalu izgubila v apnenčastih tleh. Zato so ljudje sklenili prekriti dno teh kotanj z vsaj 15 cm debelo plastjo ilovice, ki je nepropustna prst. Navadno so jo izkopali v jamah. Tako namazan kal je ob hudih nalivih obdržal deževnico, ki se je nabrala. Ostala je le ena nevarnost, da bi rastline, ki so se kar kmalu razrastle ob vodi in na njej, preluknjale s svojimi koreninami ilovito dno in omogočile odtek vode. Prav zato so pastirji v poletnem času, ko ni bilo skoraj veC vode, očistili kal, tako da so izruvali rastline, ki so ra-stle v njem. Čeprav je nekoč vsaka vas na Krasu imela vsaj enega ali več kalov, je danes teh vedno manj. Z vedno manjšim številom živine je glavni vzrok njihovega obstoja propadel. V njih in ob njih so se razrastle rastline, ki so z ene strani omogočile razvoj posebnega življenjskega okolja, bogatega na rastlinstvu in živalstvu, istočasno pa povzročile preluknjanje ilovnitega dna in odtek vode. Kjer ni vode, pa ni niti življenja. Naravovarstveniki so poskrbeli, da se ne bi prav vsi kali na Krasu posušili, tako da ne bi njihov obstoj šel v pozabo. Istočasno pa želijo ohraniti njegov ekosistem tako bogat na rastlinstvu in živalstvu. Nekoč so bili v vasi trije kali. Danes je samo še eden in tildi ta je opuščen. Dolg je približ- Prva nagrada! Že ob začetku Šolskega leta so učiteljice načrtovale v sklopu šolskih in izvenšolskih dejavnosti sodelovanje na natečaju Julius Kugy. Naslov natečaja Človek in Kras nam je zelo ugajal, saj sami živimo na Krasu in ga imamo zelo radi. Spoštujemo ga in si ga želimo ohraniti takega, kot so nam ga predali naši dedje. Pri raziskavi smo sodelovali: uCenci Piero Giandon (1. razred), jeiica Sirk (2. razred), Veronika Bogateč, Gregor Košuta, Da- niel Milano, Katrin Sedmach (3. razred), Erika Košuta, Marko Sedmak, Jasmina Sossi (4. razred), Matija Sirk in Eros Sullini (5. razred). Naše delo so vodile učiteljice Sonja Caharija, Olga TavCar in Bruna Visintin. Baziskava je na nateCaju Juliu-sa Kugyja prejela prvo nagrado, ki so jo šoli Alberta Sirka iz Križa podelili na nagrajevanju 8. junija letos v prostorih liceja Galileo Galilei. no pet metrov in širok 1, 5 m. V njem lahko opazujemo žabe, paglavce, kačje pastirje, vodne drsalce, mušice, komarje, različne ličinke ter mnogovrstne rastline. Opazili smo, da se pri kalu večkrat napajajo žejni psi in sme. V naslednjih poglavjih bomo prikazali raziskavo o teh treh eko- sistemih, ki so tako značilni za današnji Kras. To se pravi: gmajno; kal; borov gozd. Vsa tri življenjska okolja so med seboj tesno povezana. Skupni imenovalec pa je človek, ki je krojil v teku stoletij podobo in zgodovino teh krajev in s tem bolj ali manj vplival tudi na naravno okolje, ki ga je obdajalo. Isto počenja človek tudi danes, ko z opuščanjem paše na gmajnah in napajanja živine pri kalih, omogoča spreminjanje življenjskih pogojev in torej tudi širjenje oz. izumiranje določenih rastlinskih in živalskih vrst. Kras danes Na gmajni GMAJNA Gmajna je na redko porasel svet. Pri nas so gmajne nastale kot posledica prekomernega sekanja drevja. Na gmajni rastejo ruj, brinj, robida, šipek; na sprehodih lahko občudujemo cvetenje žafrana, divjega nageljna, možine. Videli pa bomo tudi mleček, regrat in še druga zelišča, ki ljubijo suho podnebje in kamnita tla. Na gmajni pa domujejo tudi mnoge živah, kot npr.: poljski zajec, fazan, škrjanec, kos, kobilica, bogo-moljka, modras itd. Ker se naša gmajna vedno bolj zarašCa, rase na njej tudi vedno veC dreves. Najbolj pogosta so črni gaber, mah jesen in hrast. Med tem drevjem in ostalim grmovjem, ki zarašCa kraško gmajno, pa bomo vedno bolj pogosto videvali merjasca, lisico in smo. REGRAT Videz: regrat je do 50 cm visoka zelnata trajnica. Ima od 10 do 30 cm Brin Pri nas raste veC vrst mlečkov. Za vse so značilni neugledni cvetovi, ki so združeni v opazna socvetja. V vseh vrstah je mleCek, ki se nahaja v steblu, strupen. Večina vrst mlečka Regrat cvete od maja do junija. DIVJI NAGEU Divji nagelj raste na kamnitih travnikih in skalovju. Stebli in listi so sinje zeleni. Listi so ozko Crtalasti in žlebasti. Cvetovi so posamezni ali v socvetju in pod njimi so dve ah tri dvojice luskastih listov. Čaša je valjasta, v njej je vsajenih pet venčnih listov, ki so mleCno rožnati ah skoraj beli, redko živo rožnati. Pri vrhu imajo neenakomerno nazobčano ploščico. Cveti od junija do avgusta. MOŽINA Videz: Možina je osasto bodeča trajnica, zraste od 30 do 50 cm. Steblo je v j zgornji tretjini razraslo s trdimi listi. Listi so v obrisu j narobejajčasti, togi, ( pritlični, sedeči, j motno bleščeči. Socvetje je jajčasto. Cašni listi o resa- j s ti, venčni ametistno modri. Raste na travnatih, kamnitih pobočjih, suhih njivah in pašnikih. Cveti od julija do septembra. ŽAFRAN Videz: žafran ie do 10 cm visoka gomoljasta trajnica, brez stebla. Listi so pritlični, temno niča, ker cvete ob tem prazniku. BRIN Brin je visok in ima mehko deblo. Je grm stebra-ste rasti, deblo je razraslo od tal. Skorja je siva ali rdeče rjava. Poznamo več vrst brina. Pri nas raste navadni brin, ki ima samo iglice. Te so zašiljene in bodeče dolge so 10-14 mm in temno zelene. Okrogle in debele so brinove jagode, ki dozorijo pozno jeseni. Z njih pripravljajo zdravilne prebavne likerje. ŠIPEK Videz: Sipek je grm. Je visok od 1 do 3 m. Cveti meseca maja. Cvetovi so rožnati in dišeči. Šipkove veje so oborožene s trni. Listi so sestavljeni; na dolgih pecljih so peresasto razdeljeni na 5 do 7 manjših lističev, katerih rob je ostro nazobčan. Po njihovih pecljih so včasih razsuti žleza-sti lasci. Plod je rdeče bar- ve, jajčaste oblike in bogat z vitaminom C. Šipkova marmelada je zelo okusna, prav tako tudi Caj. RUJ Videz: rui ie srpa, ki zraste do 5 m visoko. Je zelo dišeč. Njegove majhne veje so na zametku zelene, potem pa rdeče rjave barve. Listi ruja postanejo jeseni tipično rdeče in vijoličaste barve. Listi so celorobi, enostavni, na spodnji in zgornji strani listne ploskve gladki, ovalni, dolgi do 7 cm. Ruj cveti od maja do julija. Cvetovi so združeni v socvetja. Plodovi so zelo lepe, drobne, rdeče rjave, gladke in bleščeče strupene jagode. ROBIDA Videz: robida je grmiček, ki pozimi ne zmrzne, hitro raste in se bohoti. Dobro uspeva na soncu in v polsenci. Ima trne. Cveti junija in julija, s cvetom bele in rožnate barve. Listi robide so zeleni, sestavljeni, na vsakem peclju r- u~ s uče. rozimi listi v glavnem odpadejo. Plodovi, ki jim pravimo robidnice, so zelo okusni. Dozorijo poleti. Z njimi pripravljamo okusno marmelado in razne sadne slaščice. dolge korenine, široke 2 cm. Listi so dolgi od 5 do 25 cm in pritlični. Steblo je votlo. Ko ga odtrgaš, priteče iz njega tekočina. Cvet je rumen. Regrat cveti od maja do oktobra. Plod ima dolg kljunec in značilno belo kodeljico. Raste po travnikih in njivah. Spomladi jemo mlade liste kot solato. Regratove korenine zdravijo žolčne bolezni. MLEČEK Mleček raste na senčnih krajih. Je vednozele-na trajnica, ki jo najdemo na ugodnih rastiščih v gozdovih in med grmovjem na apnenčastih tleh. Kosmatinec zelene barve, s svetlejšo črto, razviti v času cvetenja. Žafranov cvet je pokončen, zvonast, do 10 cm dolg. KOSMATINEC Kosmatinec je lepa cvetica, ki raste na suhih, revnih travnikih, po svetlih grmiščih, v borovih gozdovih in na kamnitih južnih pobočjih. Danes je postala že zelo redka in ogrožena. Pri kosmatincu so poleg lepih cvetov zelo zanimivi zreli cvetovi z močno podaljšanim vratom pestičev. Cvet je vijoličaste barve in nekoliko kosmat. Navadni kosmatinec je stara zdravilna rastlina, ki so jo včasih uporabljali proti mnogim obolenjem. Spada med zlatičevke. Cvete od marca do maja. Pravimo ji tudi velikonoč- KAL Kal je plitva kotanja s stoječo vodo. V opuSCe-Dem kalu bomo lahko videli navadni trst, blatnik, vodno zlatico, ^alo vodno leCo, ši-rokolistni rogoz, lokvanj in še mnoge druge Doseže do štiri metre višine. S svojimi zelo številnimi in močnimi koreninami obdrži blato in s tem se širi površina kopne zemlje. Listi imajo dolgo nožnico. Namesto listne kožice imajo svetle bele laske. ne barve. Blatnik cveti od julija do avgusta. Je nekoliko strupen. ROGOZ Rogoz raste ob rekah, močvirjih in plitvih jezerih. Je trajnica, ki doseže višino od 1 do 2, 5 m. imenujemo tudi kraki. Z njmi se odriva pri skakanju. Med prsti ima plavalno kožico. Je dvoživka. Živi v vodi -kalih in na kopnem. Ima dolg in lepljiv jezik. Ko se kakšna mušica približa vrže ven jezik in prime žuželko. PovleCe jo k ustom in jo požre. Samica zleže na tisoče jajCec združene v mrost; z njih se zležejo ličinke -paglavci. Ti so zelo majhni in Črne barve. Paglavci živijo samo v vodi, ker dihajo s škrgami. Ko dorastejo in postanejo žabe, se jim razvijejo pljuča in lahko pridejo na kopno. Paglavci so veliki požreš-neži, neprestano jedo male rastline prisotne v vodi. Odrasla žaba se hrani z raznimi žuželkami in živalicami. BOGOMOUKA Bogomoljka v°dne in obvodne rastline. V kalu pa živi —l;v„ alvali, ki SO °dyisne od vode, ker v niei preživijo vsaj del Sv°jega življenja, Predvsem kot ličinke. , reCali bomo tako acjega pastirja, vodne- BLATNIK Blatnik je vodna rastlina, s steblom in koreninami v tleh. Blatnik je bližnji sorodnik belega lokvanja. Njegovi listi niso ko-ničati kot pri lokvanju, §a drsalca, žabo, be-ouško, komarja itd. LOKVANJ Je vodna rastlina. Ra-6 v mirnih vodah, za-0 ga najdemo v jezerih, ^ ribnikih in v kalih. Vani ima korenine v ‘- na dnu, medtem ko iS j.PJevajo na vodni § admi. Listi so okro-gmsti in srčasti. Neko-, ° 50 usnjasti. Imajo , lastnost, da se ne močijo Cveti so po-0 ni Časi. Navadno so oele barve. Cvet se po-oči Zapre. Lokvanj avete od maja do avgu- Im' Rastlina je neko-° strupena, zato mo-jao paziti, da jo ne Pojemo. TRST Trst je najvecja do-^ .Ca trava trajnica, ki aste p0 plitvih vodah. temveč jajčasti in rume- Kal Ima močno korenino, steblo se končuje v dva betasta cvetna valja, ki stojita druga pod drugim: spodaj je Zenski, zgoraj pa moški. Zenski cvetovi nimajo podpornih listov. KAČJI PASTIR Kačji pastir je podoben komarju. Ima polk-roglasto glavo, kratko oprsje, dolg in tanek zadek. Kačji pastir ima dva para kril, ki sta navadno različne oblike. Je izvrsten letalec. V zraku lahko lebdi. Živi ob kalih. Samičke odlagajo namreč jajčeca v stebla obrežnega trsja. Ličinke živijo v vodi celo leto. Predno postane odrasla žuželka se levi najmanj 12x. Kačji pastir se hrani z žuželkami. Lovi jih s prednjimi nogami. ŽABA Žaba je zelene barve. Zadnje noge so dolge; Je zelene barve, da se lažje skrije med rastlinami. Vitko telo je dolgo od 5 do 7 cm. Telesce pokrivata dve krilni pokrovki. Mala, trikotna skoro srčasta in zelo gibljiva glavica skoro nic ne uide. Na glavi ima še tenCiCaski tipalki. Prednje noge so močnejše od ostalih in jih sklene, kot da bi molila. Je roparica. Nepremično Čaka v travi svoj plen. Oborožena je ujete živali. Po parjenju samica zgrabi samca in ga pohrusta. KOBILICA Kobihca je lahko zelene mica odlaga jajčeca v gruCah s posebnim sabljastim leglom v jamico v zemlji ali v trhlem lesu. V eno jamico položi od 20 do 30 jajCec. Iz teh se izležejo majhne kobilice, ki '"4 L levit. “n Življenjski Itrog kačjega pastirja J U-mLcv r: v>:f iviettia pozorno spremlja mimo leteče žuželke. Ima sestavljene oči in še tri pikčasta oCesca, ki jim z velikim potrepljenjem in strašnim orožjem: hitre tmjaste prednje ročice, se v trenutku zapičijo v meso MAU « »HA 4 -r*AK*»tM ZtAlScje »os4t jajcčcc Življenjski krog %S\ aelene Ž>LA j£ luoiivltA,. V votli Ji Kot-neH. ***»& «iaxi Zdovcu it4 fiAZViiEJO ali rjave barve. Ima dva para Jcril, prvi par perga-menastih kril vidimo dobro pri mirujoči kobilici. Pod tem parom pa se skriva še drugi, večji par kril, ki ga kobilica pokaže šele med poletom. Je dober letalec, saj lahko preleti tudi večje razdalje. Za kobilice je značilen tretji par dolgih in močnih nog, s katerimi se žuželka odriva pri skakanju. Na glavi ima kobilica ti-palnice in sestavljene oCi, med sestavljenimi oCmi na Čelu pa še male pikčaste oCi. Kobilice imajo slušni organ na prednjem paru nog. Zanje je značilno da pojejo, a glasilk nimajo v grlu. Glas povzročajo z drgnjenjem zadnjih nog ob krila. Na notranji strani stegna imajo letvico z drobmini zobci. Z letvico strežejo po trdem robu na prvih krilih in tako cvrčijo. Razvoj kobilice gre od jajčeca preko ninf - ličinke - do odrasle žuželke. Sa- šo po obliki podobne staršem, a nimajo kril. V teku življenja se večkrat prelevijo, vse dokler ne postanejo odrasle. Hranijo se s sočnimi listi, toda trde Čeljusti pregrizejo tudi trše liste in poganjke. Ko kobilica žre list, si ga drži s prednjimi nogami pred Čeljustmi. Odrasle kobilice prežijo po grmovjih in love žuželke. Trst Borov gozd, poljski zajec, modras, merjasec, fazan BOROV GOZD Gozdovi Črnega bora rastejo predvsem tam, kjer druge vrste drevja ne uspevajo dobro, ker so preveč zahtevne glede rastišča. Pri nas so črni bor zasadili že na začetku tega stoletja, da bi pogozdili goličave okrog vasi. To je svetel in jasen gozd, ker sončni žarki nižje prodirajo skozi borove iglice, kakor skozi iglice drugih iglavcev. V borovih gozdovih je slabo razvita podrast. Ob njihovih obronkih in na jasah pa rasteta leska in ščeno, dežnikasto krošnjo. Poznamo več vrst borov. Pri nas uspeva črni bor, do 50 m visoko drevo, ki doseže visoko starost in vsebuje zelo veliko smole. Skorja je sivkasto črna, razpokana, pri starejših drevesih globoko razpoka na podolgovate sivkaste plosk- Bor se razlikuje od smreke in drugih iglavcev po iglicah. Te so ravne, zašiljene, dolge od 8 do 18 cm, in združene od dva do sedem v šope. Borov les je uporaben predvsem v pohištveni industriji in stavbarstvu. BOROV PRELEC Glavni borov škodljivec je pinijev prelec. Imenujemo ga tudi sprevodni prelec, ker lezejo gosenice druga za drugo v sprevodu do drevesa. Borov prelec je metulj, ki počiva na borovih deblih, kjer ga zaradi varovalne barve težko opra- Crni bor Gosenice borovega prelca prezimijo v gnezdih na borih, kjer obgri-zujejo iglice. Zabubijo se v tleh med odpadlim listjem. Iz bub se razvijejo odrasli prelci. HRAST Mogočno drevo, ki do- seže od 20 do 30 m viži- ne. Krošnja je neenakomerna, zračna. Deblo je na starost zelo debelo in se razvije že nizko nad tlemi. Veje so močne, krivenčaste. Vse vrste hrastov imajo nazobčane liste. Peclji so zelo kratki, ali jih ni. Pri nas rasteta predvsem dve vrsti hrasta: puhasti hrast in graden. Graden, zim- listopadno. Cmi gaber ni zahtevno drevo. Bolje uspeva na apnenih tleh in v zmernem podnebju. Zato je pri nas tudi najbolj razširjen. Krošnja je stisnjena in stožčasta. Listi so enostavni podolgovato ovalni, na bazi zaokroženi, koni- co pa oo aačiljono; listni zob je dvojno nazobčan. Zgornja stran lista je temno zelena in svetleča, spodnja pa svetlejša in pri mladih listih dlakava. Cvetovi se pojavljajo v rahlih, previsnih mačicah. Plodovi imajo velik, triogljat ovoj. Cveti aprila in maja. JESEN da bo z leti izginil. Zajec je rastlinojed. Zajklja skoti 3-4-letno 2 do 4 redkeje 5 mladičev. V nevarnosti zbežijo iz gnezda. Kunci so zelo podobni zajcem. Mladiči so že ob rojstvu dobro gomolje, drevesne in poljske sadeže ter manjše živali. MODRAS Modras je dolg do 80 cm. Je zelenkasto sive barve s temnejšo cikcakasto črto vzdolž hrbta. Samice so navadno temnejše od samcev. Na glavi ima značilen rožiček. V ustih ima majhne zobke, na nebu pa daljše votle zobe - strupenike. Stru-peniki so tako dolgi, da jih mora zložiti preden zapre usta. Modras je naša najbolj strupena kača. Od modrasovega strupa človek lahko umre. Modras najraje biva na suhih prisojnih skalnatih ter z grmovjem Srna beli trn. Na Primorskem tudi brinj. Gozd črnega bora je življenjski prostor zanimive žuželke: borovega prelca. Med borovci živi tudi veliko veveric in polhov. Med vejami gnezdijo brinjevka, Soja in druge ptice. BOR Opis: Bor, ki raste na samem, razvija široko krošnjo z močnimi, dolgimi, vodoravnimi razraščenimi vejami prav nič visoko od tal. Borovci v sestoju so potegnjenih debel brez vej, s krošnjo nekje v oblakih. Drevesa na kamnitih tleh ih izpostavljenih strmih pobočjih, kot tu pri nas na Krasu, pa imajo splo- vimo. Samica, z razprtimi krili meri 4 cm, odloži jajčeca v sprimkih okoli iglic. Iz njih se izvijejo dlakave gosenice, ki v eni sezoni lahko poje tudi 700 iglic. ski hrast, obdrži suhe liste tudi pozimi. Plodove - želode obdajajo na dnu ploske skodelice in jih sedi po več na enem dolgem peclju. GABER Je grm ali do 20 m visoko drevo. I-ma pokončno, pogosto neenakomerno deblo. Skorja je gladka in rdečkasta, pri mladih rastlinah ima veliko belkastih prečnih lenti-cel s starostjo postane rdeča, črna in hrapava. Drevo je Mali jesen je ____ grm ali nizko drevo. Listi so sestavljeni. Lističi od 5 do 9 so razvrščeni v parih, končni list pa je neparen. Lističi so ovalne oblike, topo nazobčani. Plod: Cvetovi se pojavijo od aprila do maja, preden se drevo olista. Jesenovo seme se skriva v perutkastem plodu. Plod je krilat orešek. Cvet: ima venec s štirimi ozkimi, pri dnu zraslimi belimi listi. POLJSKI ZAJEC Poljski zajec je dolg 70 cm. Težak je od 4 do 9 kg. Ima zelo dobro razvita čutila. Oči ima ob straneh, zato vidi na vse strani in mu ni treba obračati glave. Premika se z zelo dolgimi skoki. Zadnje noge so daljše, sprednje pa krajše. Zajec živi samotarsko, zato je precej nemočen. Zadržuje se najraje na ravninah, tako da z lahkoto uvidi nevarnost. Je zelo plašljiv in previden. Ge vidi sovražnika, zbeži. Prav zaradi dobro razvitih čutil prepozna tudi v mraku vse kar se premika. Zaradi plašnosti ne prenaša gostih gozdov. Ker se danes kraška gmajna vedno bolj zarašča, je nevarno, razviti, porasli so z dlako in že vidijo. Samica prihaja prve tri dni k njim, da jih podoji, v četrtem tednu pa jih zapusti. Mladi zajci postanejo samosvoji. DIVJI PRAŠIČ -MERJASEC Seli se iz gozda v gozd, vztrajno teče, plava čez reke, in se pogosto valja po blatu. obraslih mestih. Pri napadu ali obrambi se zvije v klobčič, z zgor-nim delom telesa se vzpne, požene z glavo naprej, ugrizne in piči. FAZAN Fazan se po barvi perja loči od samice. Trup je črno rjave barve, glava je črna. Ima rdečo liso okrog oči. Pod glavo ima belo progo. Ima dolg, pisan rep. Samica se zelo Oglaša se kruleče in cvileče. Merjasci se hudo spopadajo za svinje. Mladiče imajo enkrat ali dvakrat letno. Je vseje-dec. Je zelišča, korenine, razlikuje od fazana, ker nima tako pisanega perja. Fazani so zelo plašni. Tekajo hitreje dd drugih ’kun’ 'letajo pa slabo. Pozimi živijo v družbi, zgodaj Poljski zajec spomladi se razkropijo-Samica znese jajca v gnezdo med gostim grmičevjem, v visoki travi ali v žitu od šest do osemnajst olivno zelenih jajc, ki j ib vali dobre tri tedne. Mladiči so od prvega dne dobri tekači. Fazan živi predvsem p° poljih in travnikih. Celo leto se zadržuje na istem območju. Pozimi je včasih njegovo preživetje odvisno od človeka. ClrrvpV imd fazana zaradi okusnega mesa. Od živali ga ogrožajo lisice, kuhe, mačke, njihova jajca pa žro tudi ježi in podgane. Zaščiti ga lahko človek, tako da ga goji v umetnih gojiščih. Fazan se hrani z ličinkami, črvi, hrošči, pajki, polži, mladimi žabami, mišmi. Z močnimi kremplji brska po zemlji, kjer pobira semena in zelenje. KOS Kos je črne barve ij1 ima rumen kljun. Samica je sivo-rjave barve-Kosovo telo je toplejše od našega. Kosovka lahko gnezdi trikrat na leto. Gnezdo napravi samica na drevju, v grmovju ali na tleh. Jajca so pisana. Samica vab naenkrat od 2 do 7 jajC; Mladiči se izvalijo gob in prebijejo lupino jajca s posebnim zobčkom n3 zgornji polovici kljuna-Ta zobček kasneje odpade. Izvaljeni mladiči 2e po dveh tednih p°' skačejo iz gnezda. Samec in samica hranit3 mladiče še nekaj čas3 zunaj gnezda. Kos se lirani z žuželkam1, njihovimi ličinkami m drugimi majhnimi živa licami. KOLESARSTVO / 13. ETAPA TOUR DE FRANCE Sorensenu etapa, Riis pa ima večjo prednost V skupni uvrstitvi drugi Abraham Olano, ki je prehitel Benina in Romingerja - Indurain še čaka z napadom SUPERBESSE-SANCY - Danski kolesar Rolf Sorensen je dobil zanimivo 13. etapo kolesarske dirke po Franciji, medtem ko je njegov rojak Bjame Riis ohranil vodstvo v skupni uvrstitvi in v primerjavi z nekaterimi najhujšimi tekmeci za končno zmago Se povečal svojo prednost. Sorensen je etapo dobil v Sprintu 177 km dolge in precej razgibane etape od Le Puyja do Superbesse-Sancyja, v kateri je bilo precej poskusov pobegov, eden od glavnih protagonistov pa je bil tokrat Uzbekistanec Džamolidin Abdudžaparov. Danec se je v ciljni ravnini znašel na Čelu skupinice petih kolesarjev in vodstvo obdržal tudi do konca. Za Soren-senom sta v istem času skozi cilj pripeljala Portugalec Orlando Rodri-gues in Francoz Richard Virenque. Bjarne Riis je bil v drugi skupini, medtem ko sta Rus Jevgenij Berzin in Švicar Tony Rominger, ki sta etapo začela kot drugi in tretji v skupni razvrstitvi, oba klonila na zadnjem vz- ponu proti Superbesseu in za rumeno majico zaostala 28 sekund. Njun zaostanek je na najboljši naCin izkoristil svetovni prvak Abraham Olano, ki je na cilj prišel v skupini z Riisom in se v skupni uvrstitvi prebil na drugo mesto. V isti skupini je bil tudi Miguel Indurain, od katerega so vsi že včeraj pricakovah napad na rumeno majico. Toda očitno tako razgibana in tudi hitra etapa, kot je bila včerajšnja, Indurainu ne ustreza in bo počakal na primernejši trenutek, ko bo imel veC možnosti za uspeh. Toda Časa nima več veliko, če hoče Se upati na šesto zaporedno zmago na Tou-ru. Danes bodo kolesarji vozili 186, 5 km dolgo etapo od Superbessea do Tulleja, po težavnosti pa je nekoliko lažja od današnje, zato večjih pretresov ne bi smelo biti. Jutri bo kolesarje Čakala še ena lahka etapa, nato pa se bo začel dvodnevni pekel v Pirinejih, kjer bi lahko padla že marsikatera odločitev. Vrstni red 13. etape, Le Puy - Su-perbesse, 177km: 1. Rolf Sorensen (Dan/Rabobank) 5 ure 3 minute in 56 sekund; 2. Orlando Rodrigues (Pori), 3. Richard Virenque (Era) oba isti Cas; 4. Luc Leblanc (Fra) +2 sekundi; 5. Paolo Savoldelli (Ita) +11; 6. Miguel Indurain +23; 7. Chris Board-man (VB); 8. Laurent Brochard (Fra); 9. Laurent Dufaux (Svi); 10. Abraham Olano (Spa); 11. Bjarne Riis (Dan); 12. Peter Luttenberger (Avt); 13. Pahick Jonker (Avs); 14. Leonardo Piepoli (Ita) vsi v Času In-duraina; 15. Michele Bartoli (Ita) +35; 16. Bo Hamburger (Dan) +51; 17. Jan Ullrich (Nem); 18. Udo Bolts (Nem); 19. Tony Rominger (Svi); 20. Femando Escartin (Spa) vsi isti Cas itd.; skupni vrstni red: 1. Riis 61 ur in 18 sekund; 2. Olano +56 sekund; 3. Berzin +1 minuta 8 sekund; 4. Rominger +1:21; 5. Ullrich 2:06; 6. Luttenberger +2:38; 7. Virenque +3:16; 8. Indurain +4:38; 9. Dufamc +5:03; 10. Escartin +5:17 itd. KOŠARKA / ZDAJ TUDI URADNO Iztok Čehovin trener Jadrana Ob prvi ekipi bo vodil še mladince To, o Čemer se je glasno govorilo že od odhoda Andreja Vremca v Padovo, se je konCno le uresničilo. Iztok Čehovin (na sliki) iz Nove Gorice je namreč od petka zveCer tudi uradno trener Jadranove prve ekipe, ki bo igrala v košarkarski B2 ligi. Ob tem bo Čehovin vodil tudi združeno mladinsko ekipo, pa tudi drugače bo pomagal pri vodenju mladinskega sektorja. Za vodstvo Jadrana je tako rešena ena neznanka, ostaja pa še vedno nekaj vprašanj v zvezi s sestavo prve ekipe. Kar se Čehovina tiCe, gre za izkušenega trenerja, ki našo košarko dobro pozna. Lani je vodil Jadranove kadete, v preteklosti pa je bil trener v Grčiji, vodil pa je tudi ekipo Gradišče. Izhaja iz jugoslovanske trenerske šole, njegova učitelja pa sta bila Aca Nikolič in Ranko Zeravica. -^FORMULA 1 / DANES VN VELIKE BRITANIJE r NOGOMET / PRIPRAVE NA Ol -i Pole position za Damona Hilla včerajšnjem treningu drugi Villeneuve, tretji pa Schumacher »Azzuni« razočarali z igro na prvem testu . SILVERSTONE - Vc ^ v razvrstitvi za sveto Prvenstvo Anglež Dar |jill (na sliki AP) na Panrsu bo danes Starte ®3jboljgega položaja ^ki formule 1 za ve ^agrado Velike Britani Hverstoneu. Na » ttiaci« progi je bil Hil včerajšnjem uradnem ^ngu za slabi dve d< Vi + sekunde hitrejši punskega kolega Jacqr dleneuva, medtem ’ svetovni prvak Mic ^chumacher " dosegel tretji najbolj g-a Hilla je to že 17 . JSi Startni položaj rieri, v kateri je d ^agal že na 19 dirk svetovno prvenstvo, i §a letos v devetih d Kar šestkrat. V točkovanju za sr no Prvenstvo ima Hi JJUtno 63 točk, 25 me j1^ irna Villeneuvi ahko sodimo po re; Br s treninga, bi m m tudi današnja di tako na star vrsta; Damo VB/Williams-Re •26.875 (poprečna Vm’ 177 km/h); Je villeneuve (Kar lams-Renault) 1:2 -vrsta: Michael Sc Jjher (Nem/Ff H'7.707; Mika Hal 1 in/McLaren-Mer \:2p56; 3.vrsta; Jec jj1 (Fra/Benetton-R( ■28.307; Rubens chello (Bra/Jordai Uetton-Renault) 1 Martin Brundle [ uan-Peugeot) l:2f David Co IvB/McLaren-Mč rrm8/966; Eddie 1 VB/Ferrari) 1:29 Vtsta: Heinz-Haral zen (Nem/Saub ^O) 1:29.591; U tayama (Jap/Tyr maha) 1:29.913 itd Italija - Metrostars 1:0 (0:0) Strelec: Lucarelli v 88. minuti ITALIJA: Pagliuca, Panucci, Cannavaro, Fresi (od 46. min. Bernardini), Galante, Pistone, Tommasi (od 77. min. Ametrano), Crippa, Brambilla (od 77. min. Pecdiia), Branca (od 52. min. Lucarelli), Delvecchio METROSTARS: Meola, Zaun, Caricola, Da Silva, Lagos, Gillen, Vermes, Donadoni, Ramoš, Unger, Sa-varese NEW JERSEY - Olimpijska reprezentanca Italije je na svojem prvem testu pred nastopom na OI pred nekaj sto gledalci italijanskega rodu razočarala z igro proti ekipi Metrostars, za katero igra Roberto Donadoni. Edini zadetek je padel dve minuti pred koncem, strelec pa je bil Lucarelli. Evropski prvaki do 21 let so imeli na nekoliko manjšem igrišču velikanske težave. Igre praktično ni bilo, akcije »azzurrov« pa so bile zmeden in povsem naključne. Zato je razumljiva zaskrbljenost Cesara Maldinija, ki je dejal, da bo treba za uvrstitev v četrtfinale igrati mnogo bolje. Naslednjo prijateljsko tekmo bodo »azzurri« igrah v torek v Richmondu, prvi nastop na OI pa jih Čaka 21. julija proti Mehiki. UMETNOSTNO KOTALKANJE / OD JUTRI DALJE DR2AVNO PRVENSTVO Med kadetinjami Tanja Romano upa na stopničke Na Piancavallu se bo danes začelo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za elane, kadete, jeunesse in mladince. Trajalo bo vse do 28. julija, ko bodo na sporedu zadnji nastopi. Za zamejske ljubitelje kotalkanja bo najbolj zanimiv nastop Tanje Romano (na sliki) , ki letos prvič nastopa med kadetinjami. Na tekmovanje se je dobro pripravila, zato tudi raCuna na uvrstitev med najboljše, njena želja pa so seveda stopničke za zmagovalke. Naloga je dokaj ambiciozna, saj je konkurenca precej huda, predvsem pa so njene najhujše tekmice za državni vrh leto dni starejše. To velja predvsem za Rimljanke Prosperije-vo, lanuccijevo in Meni-chellijevo, ki so seveda med glavnimi favoritka- kV;A v'opvi& mi za uvrstitev prav v vrhu. Državno prvenstvo bodo najprej zaceli elani, Tanja pa bo na kotalkališče prvič stopila v sredo, ko bodo na sporedu kvalifikacijski nastopi za uvrstitev v finalni del tekmovanja. Nastop v sredo bi moral za Tanjo predstavljati zgolj formalnost. Resneje pa bo šlo v naslednjih treh dneh, ko bodo na sporedu kratki in dolgi program ter obvezni liki. Nekoliko v nasprotju z dosedanjo prakso se bodo tekmovalke 18. julija najprej pomerile v kratkem programu, naslednji dem bo na sporedu dolgi prosti program, kadetinje pa bodo svoje napore zaključile v soboto z obveznimi liki, ki so običajno na sporedu pred kratkim in dolgim programom. NOVICE Kipketer noče kenijskega dresa ATLANTA - Svetovni prvak na 800 m VVilson Kipketer, ki je po rodu Kenijec, v kratkem pa bo dobil dansko državljanstvo, je zavrnil ponudbo, da bi na OI nastopil v dresu Kenije. Mednarodna atletska zveza je Kipketerju na SP v Goteborgu dovolila, da je tekmoval za Dansko, kjer živi že skoraj šest let, Čeprav še nima državljanstva te skandinavske države. Toda za MOK je Kipketer še vedno kenijski atlet in zato po njegovih pravilih lahko tekmuje samo za Kenijo. Med olimpijskima odboroma Kenije in Danske je tudi prišlo do dogovra, da bi Kipketerju omogoCih nastop na OI v dresu Kenije, toda slednji je to možnost zavrnil. Po pravilih MOK bo lahko za Dansko nastopal od prihodnjega leta dalje, ko bo postal danski državljan. Dream Team melje nasprotnike S ALT LAKE C1TY - Dream team Ih v pripravah na OI še naprej melje svoje nasprotnike. V prijateljski tekmi so tako profesionalci NBA prepričljivo pre-magah Avstralijo s 118:77. Zadnjo prijateljsko tekmo bodo Američani odigrah danes z grčijo. Stolčkov se vrača v Barcelono BARCELONA - Barcelona in Hristo Stoickov sta našla skupni jezik in se dogovorila za vrnitev bolgarskega nogometaša v katalonsko društvo. 30-letni kapetan bolgarske reprezentance je podpisal dveletno pogodbo, v Barcelono pa se vrača že po enem ne preveč uspešnem letu pri Parmi. Ta bo kot odškodnino prejela 3 milijone dolarjev, kar je pri-bližno polovica tistega, kar je lani plačala za nakup Bolgara. Vodstvo Barcelone je letos na nogometnem trgu izredno aktivno, saj je doslej že kupilo tudi Brazilca Giovannija, naturaliziranega Spanca Juana Antonia Pizzija, ki je bil lani prvi strelec španskega prvenstva, libera francoske reprezentance Laurenta Blanca, skoraj gotov pa je tudi nakup mladega brazilskega zvezdnika Ronalda, za katerega bo morala Barcelona PSV Eindhovnu odšteti približno 30 milijard lir. Tenis: Slovenija vodi proti Malti z 2:0 NOVO MESTO - V okviru playoffa v drugi skupini evroafriške cone Davisovega pokala vodi Slovenija po dveh posamičnih dvobojih proti Malti z 2:0. Borut Urh in Iztok Božic nista naletela na enakovredna nasprotnika. IZIDA: Borut Urh (Slo) - Merkur Protenex (Mal) 6:0, 6:0, 6:1, Iztok Božič - Maurizio Capello (Mal) 6:0, 6:1, 6:1. Obvestila ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in v Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. TPK SIRENA - športni ribolov organizira od 15. do 20. julija 1996 celodnevni tečaj športnega ribolova za otroke in mladino. Informacije na sedežu društva po telefonu št. 422696. i .. 'tl i! ,* f Coca cola poskrbela, da so jubilejne Igre namesto v Atenah v Atlanti Olimpijske igre, ki bodo v Atlanti ali predvsem olimpijske igre, ki ne bodo v Atenah? Na eni strani velika ekonomska moc enega izmed najbolj razvitih in bogatih ameriških mest, na drugi Car zibelke tiste kulture, v kateri se je pred šestnajstimi stoletji ugasnil ogenj antičnih grških Olimpiad in Car tistega mesta, kjer se je pred stotimi leti na pobudo francoskega barona Pierrea De Coubertina spet prižgal ogenj modernih olimpijskih iger. Kdor količkaj sledi športnim dogodkom je ob robu igrišč gotovo zasledil napis »kjer je šport, tam je Coca-cola« - geslo, ki ga dobimo na San Siru in v Repnu! Coca-cola je po svetu v ljudski domišljiji postala simbol ameriške ekonomske moči ter potrošništva in kapitalizma obenem. Binom vrhunski šport - denar je postal neuničljiv in iz tega vidika bi igre v Atlanti, glej slučaj (ali ne?) prav mestu, kjer ima sedež Coca-cola, lahko smatrali za neke vrste dokončno priznanje, da je olimpijski duh izpred sto let neponovljiv. Športniki, ki bodo na olimpijskih igrah tekmovali in zmagali bodo svoje uspehe, za razliko od večine kolegov v niti daljni preteklosti, vnovčili v obliki bogatih sponsorizacij. Sponsorji -veliki gospodarski koncerni bodo na tak način svoja imena predstavili milijardam ljudi, od katerih se jih mnogo ukvarja s športom. Začaran krog vzajemnih interesov je v teku našega stoletja pravzaprav sklenil človek s svojim čedalje večjim športnim udejstvovanjem, ki je slednjič doseglo tako razsežnost, da je moral zadišati tudi gospodarstvu. Le kako bi se tem neizpodbitnim pravilom današnje družbe upirale Atene, ki so lahko zaigrale le na strune Čustev in romantike? Pa vendarle bodo igre vendarle tudi v... "Atenah": Američani so malodane zasmehljivo poskrbeli, da bo finale nogometnega turnirja v kraju Athens. Nepoboljšljive idealiste, tiste, ki pogovor o športu začenjajo s klasičnima »se spomniš takrat, ko je...« ali »zdaj ni vec kot enkrat« bi lahko spomnili na olim- pijske igre v Montrealu, Moskvi in Los Angelesu: tri zaporedne izvedbe iger so ohromili bojkoti afriških, nekaterih zahodnih oziroma večine vzhodnih držav. Tedaj je res obstajala nevarnost, da bi olimpijske igre bile le sredstvo v rokah nečesa »višjega«. Morda je zatonu vpliva politike na šport prispevalo prav gospodarstvo. Slednjič se je torej uveljavilo športu manj škodljivo zlo. Kajti bombardiranju »carosellov« in pomoči tehnologije pri novinarskem poročanju navkljub ostaja bistvo olimpijskih iger enako kot pred stotimi (ali Ce hoCete dva tisoč) leti. Čeprav iz drugačnih namenov je v središču še vedno clovek-športnik, za katerega je nastop ali zmaga na Olimpiadi realen ali utopistiCen cilj. Ko bodo Cez tri tedne tudi igre v Atlanti ostale le še v obliki slik in pripovedi, se Michael Johnson (na sliki) ne bo razlikoval od porumenelih podob zmagovalcev iz povojnih Časov in njegovi teki bodo imeli prav isto vrednost kot napori junakov iz prvih izvedb. Olimpiade televizije, olimpiade atentatov, olimpiade bojkotov, olimpiade dopinga: skoraj ni izvedbe, ki ne bi prešla v zgodovino zaradi posebnega dogodka ali kar splošnih trendov. Zaradi Česa pa bodo prešle v zgodovino letošnje olimpijske igre? Velike prireditve (beri svetovna prvenstva) zadnjih let so pokazale, da se pod udarci kapitalizma ruši nezmotljivi športni stroj bivših vzhodnjaških držav, ki so bile malodane od samega začetka svojega nastopanja najbolj uspešne. Ker bodo Igre v ZDA je tem bolj neizogibno, da bo prav »stric Sam« v določeni meri spet prevzel vodilno vlogo, ki mu je pripadala vse do 2. svetovne vojne in obča- sno tudi kasneje. Toda olimpijske igre v Atlanti bodo predvsem potrdile vse večjo razdrobljenost. Pred štirimi leti je v Barceloni vsaj eno kolajno osvojilo kar 64 držav, kar devetim je ta podvig uspel prvič. Stavili bi, da bodo tokrat na zmagovalne stopničke stopili športniki v zastopstvu še večjega števila držav. Šport se vse bolj širi tudi v najrevnejše dele sveta. Ne samo: medtem ko je v razvitem svetu opa- ziti določen zastoj v športnem svetu, kar gre pripisati vsesplošnemu izobilju, je v tako imenovanem tretjem svetu prav šport tista vzmet, ki lahko posameznika reši pred bedo vsakdanjega življenja. Tudi s tako razlago bi lahko tolmačili določen neuspeh, ki so ga pred štirimi leti zabeležili taki velesili kot sta Nemčija in Velika Britanija, medtem ko so kolajne serijsko pobirali Kitajci in Kubanci. Na olimpijskih prizoriščih bo letos več gledalcev kot v Seulu in Barceloni skupaj Tekmovanja olimpijskih iger v Atlanti si bo ogledalo več gledalcev kot borbe na prejšnjih dveh olimpiadah v Barceloni leta 1992 in Seulu leta 1988 skupaj. Ta podatek je dovolj, da vemo, kako neverjetno ogromne bodo arene v katerih se bodo športniki potegovali za odličja. Vzemimo Georgia Dome: ta športna palača lahko ponavadi sprejme nekaj cez 70 tisoč gledalcev. V taki obliki gosti tekme footballskega moštva Atlanta Falcons. Za Cas olimpijskih iger bo Georgia Dome razdeljen na dva dela. »Fifty-fifty« (vsak del bo lahko sprejel kar 35 tisoC gledalcev...) si ga bosta namreč lastila košarka, ki bo v svoji domovini in s prisotnostjo Dream Teama IH seveda deležna še posebne pozornosti, ter gimnastika, na 01 verjetno sploh ena izmed najbolj občudovanih šport- nih panog. Za vse nastope Jordana in tovarišev ter telovadcev so vstopnice razprodane. Vodni športi bodo domovah v prostorih univerze Georgia Tech. Za naše pojme nepojmljivo, za ameriške povsem naravno - na tribunah ob univerzitetnem (!) bazenu je prostora za vec kot 14 tisoč ljudi. Posebne pozornosti so bili deležni tudi odbojkarji oziroma odbojkarice. Prve bo gostil siceršnji hram košarkarjev Atlanta Havvks »Omni« (16 tisoč prostorov), druge pa športna palača državne univerze (9 tisoC). Nogometa Atlanta ne bo videla, saj ga bo gostilo pet »okoliških« mest, od katerih denimo tudi VVashington, ki je od Atlante oddaljen skoraj 1000 kilometrov. Srednja zmogljivost stadionov se suče okoli 70 tisoč mest za gledalce, za ta primer pa moramo res podvomiti, da bodo vsi sedeži vedno zasedeni. Kaj pa atletika, nesporna kraljica olimpijskih iger? Zanjo je bil zgrajen nov stadion, ki lahko sprejme Cez 80 tisoC gledalcev. Ker bi bil po OI tak ogromen objekt za atletiko odveč, bo v njem dobila svoje novo svetišče baseballska ekipa Atlanta Braves. Ostaja še olimpijsko naselje (na sliki). Zgradili so ga v »campusu« univerze Georgia Tech, ki bo strukturo izkoriščal po končanih OI. Prostora bo za 14 tisoč športnikov, trenerjev in funkcionarjev, velika prednost pa bo predvsem v tem, da bo v športnem kompleksu Georgia Tech, torej v nepp: _ sredni bližini stanovanj, tudi veliko število manjših objektov, ki bodo na razpolago za treninge. Manjša olimpijska naselja bodo še v Savannahu in Colum-busu (Georgia), VVashingtonu (D.C.), Miamiju in Orlandu (Florida), Birmin-ghanu (Alabama) in Clevelandu (Tennessee), kjer bodo tekmovanja v jadranju, nogometu, kanuju in kajaku. Za izgradnjo ali posodobitev vseh struktur je organizacijski odbor potrošil tretjino celotnega proračuna: 467 milijonov dolarjev za športne objekte in 47 milijonov dolarjev za olimpijska naselja. Prebivalstvo: 400.000. Podnebje: mila zima; vroče, vlažno poletje. ATRAKCIJE: * Zgodovinski odsek Martin Luther King Jr. in King Center za nenasilno spremembo družbe ■j Muzej in knjižnica predsednika Carterja * Znanstveni in tehnološki muzej Scirek ■ Fernbank muzej naravne zgodovine H Park Stone Mountain 8$ Podzemna železnica , 'JB Vodeni sprehodi po zgodovinšldh mestnih četrtih Italijani računajo na precej boljši izkupiček kot je bil v Barceloni Predolimpijsko ugibanje o tem, kje bo določena država osvojila kolajne in iz katere kovine bo-o, je izredno popularen šport. Dokaz? Olimpia-^a traja vsega skupaj dva tedna ali nekaj več, napovedi pa se bohotijo že nekaj mesecev prej. Tudi v Italiji ni nič drugače. Posadka 347 »azzurrov« bo štartala iz ugodne-8a izhodišča olimpijskih iger v Barceloni izpred šthih let. Tedaj je Italija osvojila 6 zlatih, 5 srebr-^ in 8 bronastih kolajn in dosegla nekaj več kot v Seulu (6/4/4) leta 88, toda hkrati precej manj od Pstega, kar je načrtoval CONI. Geslo italijanske odprave bi se tako lahko mirne duše glasilo »slabše kot v Barceloni se ne more izteči«. To pa s° le računi brez krčmarja. Vse večja prisotnost in Uveljavljanje športa tudi v manj razvitih državah namreč veča konkurenco. Kljub temu lahko Italiji upravičeno napovemo kar nekaj kolajn. Odbojkarski »Dream Team« Juha Velasca (na sliki desno) je kljub zadnjemu spodrsljaju v finalu VVorld League nesporen favorit. V Barceloni so Giani in tovariši šh enkrat na led, drugič pa res ne bi smeli... Za kolajno imata možnosti obe vaterpolski vrsti od katerih je moška nosilec olimpijskega in svetovnega naslova. S štirimi zaporednimi svetovnimi naslovi se lahko ponaša telovadec Juri Chechi na krogih (na sliki levo). Izredno bogato tradicijo ima Italija v sabljanju, ki je sploh tista panoga, ki je »azzur-rom« prinesla največ olimpijskih odličij. Na tej posebni lestvici ji sledi kolesarstvo in res čudno bi bilo, če Italija v teh dveh disciplinah ne bi osvojila vsaj štiri ali pet kolajn. Podoben izkupiček lahko pripišemo tudi veslačem, kjer bo vsekakor bolj kot vse drugo zevala praznina, ki jo je zapustil dvojec s krmarjem legendarnih bratov Abbagnale. Zal tega čolna ni več na olimpijskem programu. In nenazadnje, na kolajno moramo zamejci iz čisto posebnih razlogov upati tudi pri jadranju. .. V zgodovini olimpijskega nastopanja je Italija osvojila 153 zlatih, 124 srebrnih in 131 bronastih kolajn. Ta izkupiček ji zagotavlja šesto mesto na lestvici vseh časov, toda zdaj bivša Vzhodna Nemčija ima ob večjem številu manj žlahtnih kolajn natanko isto število zlatih odličij, zato se bo po Atlanti Italija gotovo povzpela za mesto više. Italija je na OI prvič nastopila šele na drugi izvedbi. Leta 1896 je namreč v Atene resda priho-dil (prav tako, prihodi!!) maratonec Airoldi, toda nekdo je odkril, da njegov »curriculum« vsebuje nekaj grešnih profesionalnih tekem in Airoldiju so nastop prepovedali. Ni znano, če je Airoldi moral tudi nazaj peš. V Parizu leta 1900 je Italija osvojila svojo prvo zlato kolajno, in sicer s konjenikom Trissinom, nato pa je v St. Louisu leta ’04 spet ni bilo. V Londonu (’08) in Stockholmu (’12) je bilo italijanskih kolajn še vedno zelo malo, štiri oziroma šest. »Boomu« v Antvverpnu ’20 (13/5/5) je največ prispeval sabljač Nedo Nadi, ki je s petimi zlatimi kolajnami ena izmed legend modemih OI sploh. Velja poudariti, da so prav po 1. svetovni vojni Italijani prvič nastopili v modrih barva savojske rodbine in tako poštah »azzurri«. Odtlej so Italijani v športu imeli čedalje važnejšo vlogo, vrhunec pa so dosegli leta ’32 v Los Angelesu, ko so osvojili po 12 kolajn vsake kovine! Po vojni se je učinek Italije ustalil: v Londonu (’48), Helsinkih (’52) in Melboumeu (’56) so tako »azzurri« vsakič osvojih 8 zlatih in bero dopolnili z ustreznim številom srebrnih in bronasti kolajn. Rekordna je bila (seveda!) zbirka na domačih OI v Rimu leta '60:13/10/13. Najmanj je Itahja dosegla leta '68 v Ciudadu Mexico (tri zlate) in leta '76 v Montrelau (le dve zlati). Resnici na ljubo je po številu zlatih kolajn še uspešnejši od tistega iz leta '60 obračun iz Los Angelesa: toda k prodornemu uspehu (14/6/12) je v veliki meri botroval bojkot vzhodnjaških držav. Največ je k italijanskim kolajnam prispevalo sabljanje (skupno skoraj 100), nato kolesarstvo, atletika, veslanje, boks in telovadba, brez kolajn pa so Italijani samo v štirih olimpijskih športih: rokometu, namiznem tenisu, hokeju na travi in sinhroniziranem plavanju. Tekste pripravil Dimitrij Križman Poseben čar velikih dvobojev ^eliki dvoboji vedno dajejo kateremukoli tekmovanju še pose-n pečat in obenem nadpovprečno ovrednotijo protagoniste ei]etno zadnji dvoboj, ki je bil več časa v središču pozornost sn VTIn sve*n )e bil3 Sprinterska poslastica Lewis - Ben John-st h u v Posaineznih stvarnostih zavzemajo izredno važno-tudi taki dogodki, ki pri nas niso deležni posebnega zani-inanja. ^fteričani so solidni v domala vseh športih in se v vlogi do- JUaCina Tvrnvx-rx#i..11 * _ J _ 1 • . • » • n 1 . S^biika imela v Kubi in res ni potrebno posebej podčrta no rivalstvo (ali celo sovraštvo) vlada med tema dven ban 'v zvezo' V Bamelom so obračun zanesljivo dobili Kr ci, ki pa bodo tokrat v boksu morah delati račune s sodnik vo^odm olimpijski komite je poskrbel za dodatno zanim saj bodo ohnii lahko nastnnali q nn Hvpmn hnkeariom: ^ Ie najpopularnejši šport na Kubi: dovolj za izrede temperature, mar ne? Cej je takih tekmovanj, v katerih je ena ekipa na papirju pn J močnejša od ostalih. »Eden proti vsem« je ravno tako pog< Pnmer, ki kroji usodo v mnogih športnih panogah. Kdo t oral v Atlanti potrditi svojo »nepremagljivost«? _. enSki košarkarski »Dream Team« je nedvomno edinstve pnmer. Primerjah bi ga lahko z legendarnim italijanskim koli nlpv Obedom Bindijem, katerega so po številnih zmaga m*!/1 Za*"°’ ne bi nastopil na Tomu de France in tako dl Za0Zn°st uveljavitve tudi dragim. Podobno bi lahko trdih tuc nahjanske odbojkarje, ki pa morajo za razliko od »Dreat ^ ama« zbrisati madež izločitve v četrtfinalu na OI v Barček silk ost™emo pri odbojki, moramo podčrtati, kako so m sn 6 0{bIjPliskega naslova, Kubanke, v zadnjih letih pridno p< se^H 6 italijanske kolege. Pri vaterpolu je v »pole position eda Rudičeva Itahja, v veslanju je angleški dvojec brez k Matthew Pinsent-Steve Redgrave že desetletje na preste sta i?/.86 te ekipe bi vsak rezultat, ki ne bi bil zmaga, preč sn i ^zredno razočaranje... za morebitne alternativne zm: s Vatce pa bi prav zato bilo slavje še slajše. Slovenija po petih bronih upa na prvo zlato olimpijsko kolajno »Doslej so Slovenci na olimpijskih igrah v samostojni zgodovini osvojih pet bronastih kolajn. Čas je, da presežemo bronasto dobo. Naša iskrena želja je kolajna, žlahtnejša od brona,« je dejal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič na predstavitvi 37 športnikov (25 fantov in 12 deklet), ki bodo Slovenijo zastopah v Atlanti. Tisti, ki ima največ možnosti, da poseže po zlati kolajni, je nedvomno Iztok Cop (veslanje, enojec), ki je nosilec svetovnega naslova. V veslanju ima dobre možnosti za kolajno (za zmago najbrž ne) četverec, ki je že bil bronast v Barceloni. Ob običajni solidni tradiciji v kajaku (na sliki Andraž Vehovar) oziroma kanuju na divjih vodah bi znala z dvema izredno prestižnima kolajnama postreči atletika. Na 100 metrov z ovirami je v dobrem položaju Brigita Bukovec, v skoku v daljino pa bi znal presenetiti Gregor Cankar, toda oba bosta morala doseči res dober rezultat (beri osebni rekord): Bukovčeva ima po časih letos pred sabo tri tekmice, katerim gre prišteti še Američanko Gali Devers, ki na mitingih skorajda ne tekmuje, a ob pomembnih priložnosti (morda prav zato...) nikoli ne zataji. Gregor Cankar ima letos skok 8,25 - če Kubanec Ivan Pedroso, katerega zmogljivosti so po hudi poškodbi zavite v meglo, ne bo nastopil, je Cankar za Povvellom in Levvisom »outsider« za osvojitev tretjega mesta. Ne bo napačno, če na kratko obnovimo zgodovino nastopanja slovenskih športnikov na olimpijskih igrah pod zastavo Jugoslavije... in Avstrije. Prvi Slovenec, ki je nastopil (in stopil na zmagovalni oder) na OI je bil sabljač Rudolf Cvetko: v Stockholmu je leta 1912 kot član avstrijske ekipe osvojil srebrno kolajno. Prvi Slovenec, ki je nastopil na OI za Jugoslavijo je bil nogometaš Stane Tavčar. Teklo je leto 1920, OI so bile v belgijskem Antvverpnu in Jugoslavijo je s 7:0 izločila Češkoslovaška. 2e na naslednji izvedbi (Pariz ’24) je legendami telovadec Leon Štukelj (s 96 leti sploh najstarejši živeči olimpijski zmagovalec) priboril Jugoslaviji dve zmagi: na drogu in v mnogoboju. Zlato na drogu je bila sploh prva olimpijska zmaga Jugoslavije! Štukelj je bil v Parizu posamično dvakrat četrti in četrta je bila tudi ekipa Jugoslavije. V Amsterdamu je leta 1928 Štukelj zmagal na krogih in bil tretji v mnogoboju in ekipni konkurenci. Jugoslovansko moštvo so tedaj sestavljali izključno slovenski telovadci. Štukelj je bleščečo kariero sklenil leta 1936 v Berlinu, ko je osvojil srebro na krogih. Njegov olimpijski izkupiček bi bržkone bil še izdatnejši, če ne bi Jugoslavija zaradi velikih stroškov odpovedala sodelovanje na OI v Los Angelesu leta 1932. Kljub temu ostaja Leon Štukelj najuspešnejši slovenski in jugoslovanski športnik na olimpijskih igrah. Kar 28 let je poteklo do naslednjih slovenskih kolajn na OI. V Tokiu leta 1964 je še en veliki telovadec, Miro Cerar, bil prvi na konju in tretji na drogu. Cerar je svoje drugo olimpijsko zlato osvojil leta 1968 v Ciudadu Mexico, spet na konju. V Mehiki sta srebro osvojila dva košarkarja zlatih časov ljubljanske Olimpije: Ivo Daneu in Aljoša Zorga. Jugoslavija je v finalu klonila ZDA. Ista usoda je leta 1976 v Montrealu doletela Vinka Jelovca in leta 1988 v Seulu Jureta Zdovca, za razliko da je v Seulu Jugoslavija v finalu podlegla Sabonisovi Sovjetski zvezi. Izredno uspešna je bila za slovenske športnike tudi olimpiada v Los Angelesu leta 1984: nogometaša Marko Elsner in Srečko Katanec sta osvojila bronasto odličje, rokometašica Alenka Cuderman in rokometaš Rolando Pušnik pa kot zadnja Slovenca olimpijsko zlato. V dresu Jugoslavije so na letnih olimpijskih igrah slovenski športniki opravih 215 nastopov (Jugoslavija skupno 1351) in osvojili sedem zlatih (Jug: 26), šest srebrnih (Jug: 29) ter šest bronastih (Jug: 28) kolajn, skupno torej 19 (Jug: 83) olimpijskih odličij. 7^ 18 Nedelja, 14. julija 1996 SVET PO TEDNU DNI NEMIROV NA SEVERNEM IRSKEM JE PADLA PRVA ŽRTEV Razjarjeni katoliki so pustošili po Belfastu Brufon trdi do se je London uklonil pritisku protestontov pritiskom BELFAST (Reuter, STA, T.T.) - Teden nemirov na Severnem Irskem je vCeraj zahteval prvo žrtev. Za posledicami poškodb, ki jih je dobil med spopadi katoloskih protestnikov s policijo, je umrl 35-letni moški iz Londonderryja. Tiskovni predstavnik bolnišnice pa je povedal, da je bilo istega dne ranjenih še 22 ljudi. Pogajalec Sinn Feina, političnega krila be, Martin McGuinness je povedal, da okoliščine, v katerih je umrli dobil poškodbe, še niso popolnoma jasne, verjetno pa ga je povozilo oklepno vozilo britanske vojske. Katoliki so včeraj nadalje- r[ ANALIZA h Premirje v ruševinah Jeza in topot več sto nog sta minule noči odmevala po ulicah Severne Irske in steptala v prah dveletna prizadevanja za mimo rešitev sporov. »Zadnji dogodki so oživili minulo obdobje, v katerem je bila politika neprestano na preskusu moči,« je dejala Margaret 0’Callaghan s Queen’s University v Belfastu. Kot mnogi drugi analitiki, tudi ona meni, da je eksplozija nasilja, ki jo je zanetila policijska prepoved prehoda skozi katohške četrti pripadnikom protestantskega Oranžnega reda, porušila vse dosežke angleško-irskega prizadevanja za spravo med probritanskimi protestanti in nacionalističnimi katoliki. »Zdi se, da je država ob protestih oranževcev ostala popolnoma brez moči, kar je seveda močno poslabšalo položaj vseh, ki so bili vpleteni v mirovni proces,« je dodala 0’Callaghanova. Na mirovnih pogajanjih, M so se začela prejšnji mesec, med predstavniki strank ni elanov političnega krila Ire Sinn Feina, udeležili pa se jih bodo lahko šele, ko bo Ira obnovila premirje, prekinjeno v februarju. Poleg odsotnosti Sinn Feina so pogajanja močno oslabili še ugovori unionistično usmerjenih protestantov, ki jim ni bil pogodu voditelj pogovorov, bivši ameriški senator George Mitchell. Unionisti, ki si želijo nad Severno Irsko ohraniti britanski nadzor, namreč menijo, da bo Mitchell stal na strani irskih nacionalistov, ki se borijo za ponovno združitev Ulstra z Republiko Irsko. Val katoliškega nasilja, ki je zdaj preplavil Belfast, njegovo okolico, pa tudi mnoga druga ulsterska mesta, zagotovo ne bo pripomogel k omilitvi nasprotovanja unionistov Mitchellu. Spopadi so poglobili tudi razpoko v odnosih med irsko in britansko valdo. Irski premier John Bmton je odkrito grajal popustljivost policije in njeno odočitev o umiku zapore v Portadovmu. Njegov britanski kolega John Major pa je ostro zagovarjal odločitev policije in zahteval nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki naj bi se ponovno začela prihodnji teden v Belfastu. Pogovori so zasnovani na principu prisotnosti vseh strank, žal pa se je izkazalo, da bo to načelo, dokler Ira ne bo obnovila premirja, okrnjeno zaradi odsotnosti Sinn Feina. Nemiri v zadnjem tednu so možnosti za skorajšnje premirje zmanjšali pravzaprav na ničlo in s tem močno okrnili verodostojnost mirovnih pogajanj v prihodnosti, čeprav jih podpirata obe vladi. Najhujši neredi v zadnjih dvajsetih letih so se začeli s preskušanjem moči med protestanti in policijo in se končujejo z valom katoliškega nasilja po umiku zapore za unioniste. Poznavalci trdijo, da se je s tem močno povečala verjetnost, da bo Irska republikanska armada, ki je po prekinitvi premirja organizirala napade v Britaniji in Nemčiji, spet začela izvajati atentate tudi na Severnem Irskem. Od prekinitve premirja do zdaj se jim je izogibala, saj se je bala povračilnih akcij protestantskih loja-listov, sama pa ni mogla zagotoviti varnosti katoliški skupnosti, če bi spet izbruhnila vojna. »Bombni atentati, izvedeni v Angliji, zagotovo negativno vplivajo na mirovni proces,« je povedal Michael Page, strokovnjak za mirovne študije z Bradford University v Angliji in strokovnjak za britansko varnostno politiko v Ulstru. »Mislim, da nihče v Angliji ne pričakuje skorajšnje obnovitve premirja,« je dodal Page in kot verodostojen strokovnjak s takšnim mnenjem izničil še zadnjo drobtinico upanja. Pred dvema tednoma je Ira zavrnila obnovitev premirja, ki ga je prekinila 9. februarja letos, kot razlog za zavrnitev pa je navedla policijsko dovoljenje gibanja protestantskih demonstrantov skozi katoliške četrti. V času od prekinitve premirja zaradi britanske zahteve po predaji orožja je Ira izvedla osem bombnih atentatov v Angliji in enega v britanskem vojaškem oporišču v Nemčiji. Naslovnice severnoirskega časopisja so v petek, ko je policija umaknila prepoved prehoda protestantov skozi sporno katoliško četrt, zelo jasno odrazile versko razcepljenost severnega dela zelenega otoka. News Letter, ki ga berejo večinoma protestanti, je objavil odmev na dogajanja z naslovom Danes je zmagala zdrava pamet, katoliški Irish news pa je zapisal: Zakon je v boju proti Oranžnemu redu izgubti. Martin Cowley / Reuter vali s protesti zaradi odločitve policije, da pripadnikom Oranžnega reda dovoli sprevod skozi katoliško četrt. Nemiri, v katerih je sodelovala predvsem katoliška mladina, so pretresali Belfast, Straban in Newry. Katoliki so policiste obmetavali z zažigalnimi steklenicami in kamenjem, prevračali so avtomobile in zapirali ulice. Katoliški protestniki so se znašali tudi nad pripadniki Oranžnega reda, ki so se s svojega shoda vračali domov, ponekod pa so celo vdirali v hiše protestantov in jim grozili. Aktivisti Irske republikanske armade, verjetno njenega skrajnega krila INLA (Irske nacionalne osvobodilne armade), pa naj bi včeraj celo trikrat streljali na policijsko postajo v Belfastu, ki je na napade tudi odgovorila. Ira še ni prevzela odgovornosti za omenjeni napad, ki je povzročil skokovito naraščanje napetosti in spopadov med protestniki in varuhi reda. Irski premier John Bmton je obtožil britanske oblasti, da so se uklonile pritisku protestantskih protestnikov in so zato umaknile prvotno pohcijsko prepoved prehoda pripadnikov Oranžnega reda skozi katoliško četrt v Portadovmu. Obtožil je Britanijo, da proti nacionalističnim katolikom, ki si prizadevajo za združitev Severne Irske z Irsko, ukrepa mnogo bolj ostro kot proti probritan-skim protestantom. Na obtožbe premiera Brutona se je odzval britanski sekretar za Severno Irsko Patrick Mayhew, jih odločno zavrnil in označil kot žaljive. Podobno mnenje kot Bmton pa je včeraj izrazil tudi voditelj Sinn Feina Gerry Adams, ki je dejal: »Od mirovnega procesa so ostale le še ruševine, za to pa je kriv John Major; on ga bo moral tudi ponovno zgraditi.« Vroča kri se je s Severne Irske preselila celo v Španijo. V turističnem naselju na Tenerifih se je spopadlo približno tristo irskih in britanskih turistov. Lokalne oblasti poročajo, da je bila večina udeležencev v spopadu vinjenih, povzročili so precejšnjo gmotno škodo, ranjeni pa so bili štirje španski policisti, ki so turiste poskušali razgnati. V spopadih med demonstranti in policijo jo je skupil tudi marsikateri varuh reda.. . zjutraj pa je o nočnem divjanju pričalo le še razdejanje na ulicah (Reuter) RUSI SLAVIJO ZMAGO NAD UPORNIKI, KI JIH NIHČE Ni VIDEL NOVICE Čečenska resnica proti ruski V Moskvi so po bombnih napadih poostrili varnostne ukrepe MOSKVA (Reuter, STA, B.S) - Ruski vojaki so včeraj slavili zmago, potem ko so »zlomili« uporniške čečenske gverilce v zaledju mesta Satoj; prebivalci tega mesta, ki so včeraj na dvoriščih porušenih hiš pokopavali žrtve ruskega obstreljevanja, pa so pripovedovali drugačno zgodbo. V petek so predstavniki roške vojske trdili, da so »uničili« skupino 60 čečenskih upornikov na območju omenjenega mesta ter da pri tem žrtev na njihovi strani ni bilo. Prebivalci vasi Vašindaroj, ki je od Satoja oddaljena tri kilometre, od čečenske prestolnice Grozni pa 60, pa so povedati, da v vasi - ki je bila sicer tarča ruskih letal in topništva -niso videli niti enega ruskega vojaka, novica o 60 ubitih ali pregnanih čečenskih borcih pa jih je izjemno presenetila. »Zaključek ruskega napada so porušene hiše, ranjeni otorci in ubita ženska. Z drugimi besedami, ruski vojaki se ne borijo proti gverilcem oziroma oboroženim banditom, kot jih imenujejo, ampak ubijajo civiliste,« je zatrdil neki starejši prebivalec omenjene vasi. Ruska vojska je včeraj nadaljevala z obstreljevanjem vasi Geki na jugozahodu Čečenije. Poveljnik ruske vojske je povedal, da so njegovi vojaki v Geldju, ki je po nekaterih poročilih še vedno blokiran, preverjali identiteto več sto ljudi, ki so med obstreljevanjem ostali v svojih domovih, in dodal, da so uporniški borci najverjetneje mesto že zapustiti. Predstavnik lokalne vlade je povedal, da je bilo v napadu ubitih 14 ljudi, 72 pa jih je bilo ranjenih. Prebivalci tega mesta so prestrašeni in ogorčeni, odgovornost za napade ruske vojske pa pripisu- jejo Kremlju in zahodnim silam. »Zahod je finančno podprl Jelcina, on pa je to izkoristil za to, da nas je lahko napadel. Čečenija zanj ni nič drugega kot območje za preizkušanje orožja,« je dejal neki prebivalec obstreljevanje vasi. Včeraj je Grozni obiskal ruski notranji minister Anato-lij Kulikov, ki se je sešel s poveljnikom raskib enot v Čečeniji, generalom Tihomiro-vim, in njegovimi sodelavci. Razpravljali so o poslabšanem varnostnem položaju v Zakavkazju. Moskovske oblasti so medtem zaradi dveh bombnih napadov poostrile varnostne ukrepe; okrepljene policijske enote bodo nadzorovale predvsem mestni promet in strateške dele prestolnice. Poveljstvo čečenske vojske je včeraj zanikalo vpletenost v bombna atentata, v katerih je bilo v Moskvi ranjenih 30 ljudi, ena oseba pa je izgubila življenje. Ruski notranji minister Kulikov (na desni) je prišel v Čečenijo bodrit svoje može (Reuter) V ZRJ životari 620 tisoč beguncev BEOGRAD (STA) - Po neuradnih podatkih zadnjega popisa je na območju ZRJ 620 tisoč beguncev. Iz srbskega komisariata za begunce prihajajo zaskrbljujoče vesti, da je njihova oskrba najslabša od začetka krize na območju nekdanje Jugoslavije. V skladiščih človekoljubnih organizacij so zaloge hrane, zdravil in drugih najnujnejših potrebščin za begunce minimalne, vse težje pa breme prenašajo tudi gospodinjstva, ki so sprejela največ beguncev. Ge ne bo izdatnejše pomoči s strani države in človekoljubnih organizacij, se utegne njihov položaj še poslabšati, predvsem glede na dejstvo, da se načrti za vračanje beguncev ne uresničujejo. Tiskovni predstavnik komisariata za begunce Radovanovih je za beograjsko Politiko izjavil, da je vlada ZRJ v minulih petih letih za begunce namenila več kot milijardo dolarjev. Kar zadeva zmanjšanje števila beguncev oziroma njihovo hitrejše vračanje v BiH in na Hrvaško, na komisariatu niso optimistični-Radovanovič meni, da pred septembrskimi voli' tvami ne gre pričakovati vračanja beguncev v Bosno; po njegovi oceni je bolj množične selitve mogoče pričakovati šele prihodnjo pomlad. Južnoafriški predsednik Mandela v Franciji PARIZ (ST) - Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je včeraj dopotoval v Pariz, kjer ga je sprejel francoski minister za gospodarstvo in finance Jean Arthuis. Med štiridnevnim uradnim obiskom v Franciji se bo Mandela nekajkrat srečal s predsednikom Chiracom, pogovarjal pa se bo tudi z druginn najvišjimi francoskimi poUtičnimi in gospodarskimi predstavniki. Te bo skušal prepričati, naj francoska podjetja več vlagajo v Južno Afriko. Chirac in Mandela sta se prvič sestala včeraj, južnoafriški predsednik bo danes častni gost na vojaški paradi ob francoskem državnem prazniku. Anthony Lake nadaljuje obisk v Vietnamu HANOI (STA) - Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Anthony Lake, ki se mudi na obisku v Vietnamu, se je včeraj srečal s predsednikom Do Muoijem. Generalni sekretar vietnamske komunistične partije je v pogovoru z Lakeom poudaril, da se bo njegova država še najprej zavzemala za politiko odprtih vrat, sodelovanje z vsemi državami ter enakost in prijateljstvo. Lakeu je zagotovil, da bo Vietnam sodeloval z ZDA v zvezi z vprašajem pogrešanih ameriških vojakov iz vietnamske vojne, Lake pa je poudaril, da je sodelovanje med državama izjemno napredovalo, odkar sta vzpostavili diplomatske odnose. Lake se je srečal tudi z vietnamskim zunanjim ministrom Nguyen Manhom: ^SODELOVANJE / SLOVENIJA Predstavniki KZ na občnem zboru Zadružne zveze Za še tesnejše sodelovanje V sredo, 3. julija je bil 7*- redni občni zbor Zadružne zveze Slovenije, jd se ga je udeležila tudi relegacija Kmečke zveze lz Trsta. Sestavljali so jo Ilekdanji dolgoletni Predsednik Alfonz GuS-.ln> tajnik Edi Bukavec j-1} strokovni sodelavec Marir, n,_ uogatega anevnega reda sta bili predsed-jusko poročilo in izvoli-ev upravnih organov. V svojem poročilu je uosedanji predsednik !nž- Leo Frelih podal ZCrpen prerez sloven-j ega kmetijskega za-ružnistva s posebnim Poudarkom na obdobje Po osamosvojitvi Slove-Poudaril je težave, s štetimi se zadružništvo o°Ca v vrtincu hitrih so-Oialnih in političnih ^Prememb v Sloveniji di zaradi nezadostnega azumevanja države za Probleme tega sektorja. e2ave izvirajo predv-fr1 iz. trenutno neureje-. razmer na trgu in iz ejasno oblikovane gospodarske politike. Iz ip težav je izhod možen j. ^ekonomsko politiko, . or s primernimi ukre-V zUala zagotoviti za-rPgam enakovreden Položaj, da bi tako za-sružnistvo uspešno na-opalo na trgu in po-.i^bno prispevalo k „1 ločitvi negativnih po-_ , ic vključitve v Evro-P^o unijo. ^edsednik Frelih je snH i ^ tudi prijateljsko elovanje svoje orga-zacije z zamejci v Ita- viVi1 ^vstriji ter se zah-rt vodstvu Kmečke 7 P.2e iz Trsta in Zveze .i , rrrg iz Koroške za jroigoletne plodne stike, sok °- brodili vrsto medenih koristi. ludi tajnik Kmečke eze se je v svojem poz-7„^Vu, občnemu zboru 1p nvalU Leu Frelihu, ki 7aLvern občnim zborom nr j Cii svojo 14-letno Predsedovanje tej ugled- -c— ni organizaciji, in za dolgoletno prijateljsko sodelovanje med ustanovama. Obenem je izrazil željo, da bi to sodelovanje nadaljevalo tudi pod novim vodstvom, kateremu je zaželel uspešno delo pri opravljanju svojih zahtevnih nalog. Sledile so volitve upravnih organov. Za novega predsednika je bil izvoljen inž. Peter Vrisk iz Celja. Želje Kmečke zveze so, kot je že poudaril njen tajnik, da bi tudi novoizvoljeni organi nadaljevali politiko sodelovanja z našo organizacijo, ki ga močno potrebujemo ne glede na obliko. Že sam ob-Cuek, da se v matici zanimajo in sledijo naši stvarnosti, nam vliva novih energij in krepi našo samozavest, da lažje premagujemo težave. Do 17. avgusta čas za obvezen vpis v register kmetijskih obratov pri Trg. zbornici Kot smo že poročali, zapade 17. avgusta rok za vpis kmečkih podjetij v poseben register pri Trgovinski zbornici v smislu zakona St. 580 iz leta 1993. Pristojno ministrstvo pa je že napovedalo, da bo rok za vpis podaljšan do 30. spetembra letos. Vpis kmečkih podjetij v omejeni seznam je obvezen po zakonu, ki za morebitne kršitelje predvideva globe od 20.000 do 1.000.000 lir. Tržaška Trgovinska zbornica je v tem smislu v preteklih dneh že odposlala vsem kmetom, ki so vpisani v sezname za plačevaje kmečkih socialnih prispevkov (ex SCAU) obvestilo, v katerem jih podrobno seznanja z obveznostmi, ki jih do-loCa zakon. Pri vsem tem pa se mnogi kmetje in polkmetje sprašujejo, kdo se je dolžan vpisati v register podjetij pri Trgovinski zbornici in kakšne koristi prinaša vpis v ta register. Vpis v register podjetij dejansko ne prinaša nobene neposredne koristi, ampak je samo »anagrafsko« potrdilo, s katerim se podjetje lahko predstavi pred javno oblastjo ali v uradih. Vendar se morajo v register vpisati vsa kmetijska podjetja, tako tista, ki jih vodijo profesionalni kmetje, kot tudi tista, katerih vodja se s kmetijstvom ukvarja le občasno. Po številnih sestankih in razgovorih so pristojni organi pojasnili, da se v register morajo vpisati vsi kmetijski obrati, ki so v posesti številke IVA. Številko IVA pa morajo imeti vsi kmetje, ki svoje pridelke prodajajo. Na koncu želimo Se enkrat pojasniti, da je vpis v ta register -za razliko od deželnega registra kmetijskih podjetnikov, ki je pogoj za pridobivanje prispevkov, olajšav in podpor - le anagrafsko potrdilo. Kmečka zveza vabi zato vse zainteresirane kmete in ostale obdelovalce, da se Cimprej zglasijo v njenih uradih v Trstu (Ul. Cicerone 8) ah v podružnicah na Opčinah in Nabrežini od 8.00 do 12.00 ure. Kmetje z Goriškega pa so vabljeni, da se zglasijo na sedežu goriške Kmečke zveze (Ul. Malta) vsak dan, z enakim urnikom. H KMEČKA ZVEZA / OBVESTILO h V ponedeljek slovesno odprtje novih prostorov Prihodnji ponedeljek, 15. julija ob 16.30 bo predsednik Alojz Debehs uradno odprl nove prostore Kmečke zveze v Trstu, v Ulici Cicerone 8, v mednadstropju. Svečanosti se bodo udeležili tudi minister za kmetijstvo Slovenije Jože Osterc, državni predsednik konfederacije kmetov Italije CIA Giuseppe Avoho, odgovoren za urad za Slovence v zamejstvu in po svetu državni sekretar Peter Vencelj, deželni odbornik za kmetijstvo Beppino Zoppolato, podpredsdnik deželnega sveta Miloš Budin ter predstavniki krajevnih oblasti ustanov in uradov. Na odprtju prostorov Kmečke zveze bosta minister Osterc in predsednik Avoho spregovorila o zaključkih srečanja, ki ga bosta imela istega dne v Lipici, kjer bosta obravnavala položaj kmetijstva v Sloveniji in Italiji, vključitev Slovenije v EU, možnosti sodelovanja med obema državama in vključevanje manjšin ter sodelovanje dežel v okviru skupnosti Alpe-Jadran. Vodstvo KZ vabi na slovesnost vse svoje elane. STROKOVNI NASVETI / STROKOVNA SLU2BA KMEČKE ZVEZE SVETUJE REJCEM Kako proti hemoragični bolezni kuncev V toplih mesecih so možnosti okužbe s to boleznijo večje, zato je koristno, da z njo malo podrobneje seznanimo rejce kuncev. Hemoragična bolezen je pri nas razmeroma nova, saj se je pojavila ob koncu 80 let, je pa zelo razširjena. Zaradi izredne nalezljivosti z najrazličnejšimi neposrednimi in posrednimi načini prenosa, ukrepi preprečevanja in zatiranja te bolezni na terenu ponavadi niso uspešni. Tako se je lahko bolezen od leta 1984 iz Kitajske razširila z veliko hitrostjo in pri tem tudi naši kraji niso izjema. V rejah kuncev, kjer je prišlo do okužbe, je pogin ponavadi kar stoodstoten. Živali zbolijo zelo hitro po okužbi in poginejo po zelo kratkem bolehanju, pogosto kar Cez noC. Za bolezen so dovzetne vse pasme kuncev in vsi križanci. Novejše raziskave so pokazale, da bolezen na sreCo ni nevarna za druge domače, divje in laboratorijske živah ali za človeka. Že ob prvih izbruhih bolezni v letih 1984-1986 so na Kitajskem ugotovili, da je povzročitelj virus. Raziskovalci po svetu so pozneje to vselej potrdili. Virus so osamili in preučevali njegove lastnosti. Tako danes že poznamo vse poglavitne značilnosti virusa. Prav tako poz-mamo posredne in neposredne načine prenosa okužbe. Pri neposrednem prenosu se živali okužujejo zlasti z izcedkom iz nosu, nekoliko manj z urinom in z iztrebki. V okuženi reji se lahko virus prenaša s pitno vodo in hrano. Med rejami poteka okužba neposredno s prodajo ah nakupom in z razstavami navidezno zdravih okuženih živali. Take živah so v inkubacijski dobi. Človek prenaša okužbo nevede z dejavnostjo v kunCjereji. Okužba se prenaša z opremo, z obutvijo in obleko rejcev in njihovih obiskovalcev. Poleg tega obstajajo pri prenosih, tudi na večje razdalje, različni prenašalci, kot so insekti, glodalci, mačke, ptice in druge živali. Živali, ki jih omenjamo kot vektorje okužbe, so za določen Cas lahko tudi rezervoarji virusa in ni izključeno, da je tudi zamrznjeno meso zaklanih kuncev tak rezervoar. Virus se zelo dolgo oh- ranja tudi v gnoju oziroma v iztrebkih iz okuženih rej. Inkubacija, to je Cas od okužbe do pojava bolezni, traja od 24 do največ 78 ur. Kunci najpogosteje poginjajo v 3 do 36 urah po začetku bolezni. Pogin je, kot smo že omenili, navadno zelo visok. Obolele živah so otožne, zavračajo hrano in vodo ter težko dihajo. Težko koordinirajo hojo in gibanje sploh, zato večinoma ždijo na mestu. Telesna temperatura se jim zviša do 41 stopinj C, tik pred poginom pa se hitro zniža pod normalno, ki je 38 do 39, 7 stopinj C. Poleg tega je včasih opazna modrikavost vidnih sluznic in očesnih veznic ter driska-vost ali zaprtje. Bolezen traja v manjšin rejah (do 100 kuncev) 7 do 13 dni, po tem Času pa ni veC poginov. Ta bolezenska znamenja pa niso vedno tako značilna, da bi lahko že na njihovi osnovi zanesljivo sklepali o bolezni. Upravičeno pa na bolezen posumimo, če v kaki reji nepričakovano zboli in pogine veC odraslih kuncev. Stoodstotno prisotnost bolezni lahko potrdi le diagnoza, ki jo postavijo v ustreznem la- boratoriju. Bolezni žal ne zdravimo. Zaradi značilnega širjenja okužbe, ki smo ga opisali, je preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje te bolezni izredno težavno. Lahko pa na podlagi izkušenj trdimo, da so strogi izolacijski ukrepi kolikor toliko uspešni. V okuženih rejah je obvezna popolna likvidacija vseh obolelih in tudi zdravih kuncev takoj, ko ugotovijo bolezen. Ukrepov je seveda veC. Pripravila jih je komisija OIE v Parizu leta 1989. Toda o teh ukrepih, ki zadevajo razkuženje objektov, opreme in dvorišča, karanteno in izolacijo, dobijo rejci lahko navodila od veterinarske službe, zato jih ne bomo navajali. Zdi pa se nam potrebno, da rejce opozorimo nanje. Najvažnejše sredstvo za preprečevanje bolezni je seveda zaščitno cepljenje, ki je, kot smo že pisali, brezplačno. Čeprav ni obvezno, se nam zdi primerno svetovati rejcem, da s cepljenem zaščitijo svoje kunce in posredno tudi kunce ostalih rejcev. Strokovna služba Kmečke zveze STROKOVNI NASVETI / ŠKODLJIVEC VINSKE TRTE, KI JE PRIŽEL PRED NEKAJ LETI IZ KITAJSKE Metcalfa pruinosa in drugi škržati, ki škodujejo trti i. ^ktcalfa pruinosa in drugi škržati, Škodujejo vinski trti zadnjih Časih se veliko govori o Kržatu s strokovnim imenom Metcal-prurnosa, ki se je pojavil v naših vinogradih in tudi na drugih rastlinah, uželka se je pri nas pojavila v večji en posebno lansko leto, tako da je o treba ponekod celo ukrepati. Le-os se je škržat pojavil v enaki meri. grejmo si ga podrobneje. Metcalfa je 7 do 8 mm dolga , j®, temnosive barve. Ko je mlada, A 6 6 svetlozelene barve. Izvira iz jetike in se je komaj v zadnjih letih Pojavila pri nas, kjer se je razširila Predvsem v severovzhodnem predelu j JO- Matcalfa živi tudi na številnih ugih rastlinah, zato je njen pojav ožičen. Razširitev ji je omogočilo ejstvo, da nima specifičnih naravnih sovražnikov. Žuželka prezimi v obliki jajčeca J^rrazpokami lubja in ob bazi eno- letnih mladic. Približno v polovici maja opazimo mlade žuželke, na začetku julija pa se pojavijo odrasle. Te proizvajajo veliko belega voska, ki je dobro viden na mladicah, grozdicih in na spodnji strani listov. Pod voskom se nahaja škodljivec. Žuželka ima letno eno generacijo. Škržat živi tudi na številnih drugih rastiinah, tako na gojenih kot na spontanih. Ce je okrog vinograda veliko rastja (npr. robide, akacije) in drugih rastlin, te po vsej verjetnosti gostijo met-calfo in je zato zelo verjetno, da se bo kmalu preselila tudi na trte. Skoda - Metcalfa je škržat in skupaj z listnimi ušmi in drugimi sorodnimi žuželkami sodi v rod z latinskim imenom Rhynchota. Skupna lastnost teh žuželk je, da se hranijo z rastlinskim sokom, ki vsebuje veliko sladkorja. Odvečni sladkor izločijo in ga pustijo na rastlini. Neposredna škoda je zanemarljiva, bolj važna je pa posredna škoda. Sladki izločki namreč privabljajo plesen, ki ji pravimo sajavost. Ta temna plesen se naseli na površno stran rastline, pokrije njene zelene dele in otežkoCi normalne funkcije fotosinteze. Trta na splošno ošibi. Varstvo - Kemijsko zatiranje met-calfe je skoraj vedno neprimerno. Z zimsko rezjo odpravimo večino zimskih jajCec. Včasih je priporočljivo odstranjevanje samoraslih rastiin, ki se nahajajo okrog vinograda. Le v primeru visoke prisotnosti žuželke, to se pravi 5-6 žuželk na list ali grozd, je priporočljiva uporaba fosforganikov, kot npr. Rogor, Decis, Fenitrocap itd. Omenimo naj tudi biološko sredstvo na podlagi piretra, ki daje dobre rezultate. Škropimo v juliju, ko so še prisotne mlade oblike žuželke. Pozneje najdemo na trti večinoma odrasle, ki jih je zaradi obilne proizvodnje voska zelo težko zatirati. Trte se lahko lotijo še drugi škržati. Eden je Ameriški škržat, verjetni prenašalec zlate trsne mmenice, o kateri smo podrobneje pisah v preteklih tednih. Omembe vreden je škržat z imenom Bivolcek ali Rogati škržat. Tudi ta je ameriškega izvora. Ima značilno trirogato obliko telesa. Njegov življenjski ciklus je podoben metcalfinemu, odrasli primerki se prav tako pojavijo v juliju. Skoda, ki jo povzroča ta žuželka, so vbodi na steblu mladice. Rastlinski sok se zato nepravilno pretaka, končni del mladice porumeni ah pordeti. Znaki so vidni predvsem na sorti merlot. Škropljenje ponavadi ni potrebno. Rogati škržat živi od aprila do poletja v travi, zato je priporočljiva občasna košnja, ki prekine ciklus. Na trti živi tudi Zeleni škržat. Iz listnega ožilja žuželka srka sok, zato robovi listov porumenijo pri belih sortah, pri rdečih pa pordečijo. Nato se robovi lista posušijo, v skrajnem pri- meru se ves list posuši in odpade. Škropimo, ko je junija prisotno od 0, 5 do 2 žuželki na list, in sicer s sredstvi, ki smo jih omenih za metcalfo. Pazimo, da žuželke ne zamenjamo s sorodnim, a manj škodljivim Rumenim škržatom, ki je drugačne barve in se počasneje premika. dr. Magda Stnrman Primer škode, ki jo na listju vinske trte povzroča Zeleni škržat Nova stanovajska naselja namesto podrtega zidu v Berlinu V nemškem glavnem mestu Berlinu počasi izginjajo še zadnji sledovi nekdanje meje med vzhodnim in zahodnim delom mesta. Na čistini okrog nekdanjega zidu namreč rastejo nove stanovanjske in poslovne stavbe, gradbišča pa so postala kar nekakšna turistična znamenitost. (Foto: Reuter) Sinatra je poročen že polnih dvajset let Sloviti ameriški popevkar Frank Sinatra in njegova soproga Barbara sta v četrtek praznovala dvajseto obletnico poroke. Čestitamo! (Foto: Reuter) Američani načrtujejo nepotopljivo ladjo Ameriški vojaški vrh v Pentagonu načrtuje novo, nepotopljivo ladjo, ki naj bi jo zgradili v naslednjih petih letih. Na ladji je predvidenih kar 500 izstrelitvenih naprav za najsodobnejše rakete, imela pa naj bi tudi komunikacijski sistem »vesoljske dobe«. K načrtovanju so povabili več podjetij, med njimi tudi Lockheed Martin / Nevvport News Shipbuilding Co., katerega zamisel je javnosti posredovala agencija Reuter. SKANDINAVSKA KRIŽANKA REPUBLIKA NEKD.ČEŠ. KOLESAR (ANTON) NEKO. HRV NOGOMET. (KRASNO-DAR) TUJA OBUKA IMENA EMA ŽENSKO IME, TEJA DENARNA NALOŽBA VELIK GORSKI VRH SKLADAT. COPLAND NIKOLA TESLA JOŽICA GR. BOG LJUBEZNI NAČIN RAVNANJA S KOM NOVINAR, KI PIŠE KOMENTARJE MESTO OB REKI KUBAN V RUSIJI SL. TISKOV. AGENCIJA RAZLIČNI ČRKI ČEHOV ANTON RAČUNALN. OPERACIJ. SISTEM NAUKO LEPEM CIPRSKO GIBANJE REPUBLIKA NARAŠČANJE GLADINE MORJA GL. MESTO SAVDSKE ARABUE VPAD NEKO. FR. AVTOMOB. DIRKAČ (ALAIN) NEPOLEDE-NELVRH GORE NA GRENLANDIJI PISATEU MERIMEE VINSKI KAMEN ANTON AŠKERC NEMŠKI SLIKAR DOKUMENT SOSEDNJI ČRKI ALBAN. NOGOMET. (EDMOND) RADU RONALD REAGAN EKVADOR (orig.) ČEDERMAC KONICA JADRAN ČUSTVE- NOST BELGIJSKO LETOVIŠČE avtor: J. KRALJ KAR PRIRASTE VD0L0Č. RAZDOBJU PIŠČAL IZ LUBJASTE CEVKE ITALIJAN. TRIVRSTIČNA KITIČNA OBUKA KOCINA CEVKA ZA PRAZNENJE SEČNIKA OLIMPIJSKE IGRE MUSLIM. M. IME PESNIŠKI STIK ODŽAGAN KOS DEBLA PRAPRE- BIVALCI ITAUJE SPENJALO ZA LASE ORGAN VIDA IZREZAN KOS LJUDSTVO NA TAJSKEM ENOTNI VEKTOR V MATEMATIKI SPOKOJ JOSIP BROZ ZGORNJA OKONČINA IZDELO- VALEC POHIŠTVA VRSTA FRANCOSKIH PREPROG SRŠENAR IZRAELSKI URADNI JEZIK KOSITER MREŽASTA TKANINA GERMAN. BOGINJE PLESALEC OTRIN ANGLEŠKI OTOK V IRSKEM MORJU MORSKA BOGINJA V GR. MIT. UUBKOV OBUKA IMENA ELA SLOVEN. VIOUNIST (IGOR) PREBIVALEC KALA SEKANJE KRAJ NA OTOKU PAŠMANU NVH ‘iao ‘trvitivi ‘SOT0 ‘0)0 ‘IVX ‘MSOTti ‘rzol mazana ‘usod ‘VIS ‘itf ‘ISONAIIOTta ‘W ‘NOHVV ‘>{vxvNnH ‘VNIlO 'HVSO ‘10 ‘VtolLSSAtO ‘VOlNSVt ‘vmHiss 'VSI “m "VXVlfl ‘as ‘sod ■ ‘TNI'0 ‘VT3NHOII0 ‘ovM i ‘VHOd •vrtno ‘OVTil :ouABJopoA :A31IS3s GLEDALIŠČA miišišse FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996 Od 27.7. do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Coste. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 18-21) Jesenska simfonična sezona: V teku je vpiso-Vanje novih in potrditev starih abonmajev; Vsi tisti, ki bodo plačali do 3. avgusta, imajo Pravico do 5 odst. popusta. Opozarjamo, da bo blagajna gledališča Verdi zaprta zaradi počitnic od 4.avgusta do 10. septembra. V okviru Festivala operete se bodo v raznih krajih Furlanije odvijali koncerti orkestra Gledališča Verdi z naslovom »Operetna fan-tazija«.Naslednji koncerti bodo: v nedeljo, 2-h julija v Morteglianu - Villa di Varmo. Na- stopajo sopranistka Alessandra Reinprecht in tenor VValter Borin. Na sporedu Lehar, Kalman, Renatzky, Offenbach in Lombardo. ; v torek, 23. t. m., ob 21.30 v Sacileju na prireditvi Estate Giovani; v sredo, 24. julija, ob 21. uri v Trstu, na Pomorski postaji; ter v petek, 26. julija, ob 21. uri v Lignanu, Arena Alpe Adria. Predprodaja vstopnic pred koncertom ali v dvorani Tripcovich. Trg pred katedralo sv. Justa Glasbeno-gledaliski festival Krožek Jacques Maritain v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem za turistično promocijo in tržaško trgovinsko zbornico bo od 14.t.m. do 4. avgusta predstavil štiri »srednjeveške* večere. KOPER 3.Primorski poletni festival Danes, 14. t.m., ob 21.30 - Lapidarij pokrajinskega muzeja - MGL Ljubljana »B.Singer »Norci iz Helma», režija Zijah SokoloviC. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-945 tuw«Kta* eamjse* v uum*« Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: 15. julija, ob 21. uri: F. Mendelssohn: SEN'KRESNE NOČI 22. in 26. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON 24. julija, ob 21. uri: E. d’Albert: MRTVE OCI METELKOVA Ljubljana GROMKI FESTIVAL Torek, 16. julija, ob 21. uri: Monodrama igralca in avtorja Matjaža JavSnika: OD BOGA POSLAN. Četrtek, 18. julija, ob 21. uri: Teater Gromki: STOŽIVKA IN STOZER. Nastopata Matjaž Javšnik in Andrej Morovic. Četrtek, 18. julija, ob 22.30: Spektakel etno-baletnega zbora Metelkovcev Bolšji teater & Ognjeni kiparji. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sreda, 21. avgusta, ob 20.30, v Ljubljanskih Križankah. CANKARJEV DOM 7VLUVI KOROŠKA Mkšianj panes, 14. t.m., ob 20.00 - Nastop zbora Montanara. Hpojši Pri Kokeju: V soboto, 20. t.m. ob 20.00 - Ve-seLca na Gori , nastopata Koroški mu- zikantje iz Slovenije in Die Seetal Musikan-ten iz Hodiš. ROŽEK Galerija Sikoronja: V petek, 19. t.m., ob 20.00 - »Približevanja* - večer z umetnikom Konradom Kollerjem. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Zgonik Poletni večeri: V Četrtek, 18. t.m.,.ob 21.00 bo y Zgoniku št.36 pri CpjTVvih predstavitev Ktljige Alexandra Langerja »Odločitev za s°žitje» v priredbi KD RdeCa zvezda in Krožka istrobeneške kulture Istria.Sodelujeta župana dvojezičnih občin T.Blažina in A. Juri. GORICA Goriški grad - Gledališče pod Šotorom: od 25. julija do 3. avgusta , ob 21.00 - - natečaj Amidei za najboljšo filmsko scenografijo. GLASBA Grad sv.Justa ^?es’ 14. t.m., ob 21.00 - v okviru »Poletje j rrstUKje na sporedu 3. ciklus »Rockcastel-»v priredbi Cappele Underground:veCer Posvečen skupini Doors in projekcija filma j east of Friends« in »HWY». ^ Iri. 15. t.m., ob 21.00 - v spomin na skupi-? / alvet Underground bo na sporedu film rhco/Icon* Susanne Oftering. torek, 16. t.m, ob 21.00 - »VVoodstock: 3 ways of Piece and Musič* , režija Michael aidleigh, montaža Martin Scorsese. Tržaško koncertno društvo jjPproca, da se bo koncertna sezona 1996/97 Pncela ■ aprila 1997. Trg Unita koncerti tržaške občinske godbe na P*hala: Jutri, 15.t.m., ob 20.30; naslednji k°jCerti bodo, 22. in 29.t.m. V avgustu pa Q°do; 5-, 12., 19. in 26. ob 20.30. j ,81 koncerti bodo Se: v Tavagnaccu v ne-del)°’ 21. t.m., ob 20.30. Avditorij muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) Ponedeljek, 15. t.m., ob 21.00 - v okviru ,, la 11. novembra 1996 in se zaključila 21.—•’ ’ Mednarodnega festivala operete»Offenbach en voyages» in »Bonsoir Monsieur Lecpcq» . Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (od 9.00-12.00 in od 18.00-21.00). GORICA Goriški grad Gledališče pod Šotorom: v sredo, 17. in 20. t.m., ob 21.15 - VI. Mednarodni gledališki festival . Puppet festival Od 31. avgusta do 7. septembra - Animator-sko gledališče. Folkest Gorica- Avditorij Fogar - skupina Acquara-gia Drom(romska glasba);v torek, 16.t.m. -Francosko-nemška skupina; v Osoppu -Vin-cenzo Zitello. Danes, 14. t.m., v Trivignanu: skupina Mor-rigan’s Wake; v Frisancu - Rattle’n'Reel; v Enemonzu - Melinda Tucker - Marušič Is Trio. Speter Slovenov (Clenia) : V sredo, 17. t.m., Tony Maude in Rattle’n’Reel (Vel.Britanija). RAZSTAVE nu lamarski park-V konjušnici je do 7. ja-nik 8 na °gled razstava »Praski zaklad»:Ur-okt k 26' °ktobra od 9. do 19. ure in od 26. °hra do 7. januarja od 9. do 18. ure. .^ka razstavna dvorana na Trgu Unita: ■ septembra je na ogled razstava Tiepolo nsbe iz kolekcije Sartorio. AKlli) ^artori° (Largo Papa Giovanni oni oktobra je na ogled razstava risb karla iz 17. stoletja Tiepola . Muzej Revoltella (TUs” 19g'j razstava umetnin Nina Perizija ric^1^6^ *e tudi razstava pop slikarja Ame-na Jim Dine. Urnik ob delavnikih od 10.00-13.00 in od 15.00-24.00; ob praznikih od 10.00-13.00 in od 18.00-24.00. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Plan Cordova, Romagnano Sesia 28078». Turistična ustanova v Sesljanu Do 19. t.m. je na ogled razstava slikarja Piera Fina. BOL JUNEC - Pivnica III. generazione: razstavlja Giusy Grisafy. GORICA Goriški grad - do 25. t.m. je na ogled razstava slikarke Giustine Prestento. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava fotografij Fotokinoskupine Nova Gorica in uporabne skulpture Marka Mladovana. □koroška S|LQV|c na 6r]*a ^rs Temporis: Do 15. septembra je uudCermakZStaVa nakitni ob)ekti »Cermak Dos6/,11* muzei "*Jo septembra je na ogled Korosk 3 razstava “Zgodnje krščanstvo na bfeschik ®a^er**a ’ b13 ogled so dela Melitte V ROŽU lanu6601™' na °8*ed ie etnološka razstava o rit??*!?1 j8*3 ®eJ)ak; na ogled je razstava Sk-darct laCd (mineralogija in zgodovinsko ru- ^tvo na Koroškem) TINJE Dom prosvete: Na ogled je razstava Erike Jellitsch »Spomini na svili«. POBRLA VAS Samostan: Do 17. julija je na ogled razstava del Valentina Omana. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 28. t.m. je na ogled razstava del Konrada Kollerja. Grajska galerija -Do 30. septembra je na ogled razstava del (pokrajinarstvo) Veronike von Degenfeld . OSOJE Galerija Carinthia: Do 31. avgusta je na ogled Jubilejna razstava Unikat-X-Kat Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Arheološka razstava ljubljanskega poletja 1996: POZDRAVLJENI, PREDNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. (do 25. avgusta) Ples Torek, 23. julija, ob 21. uri: 44. mednarodni poletni festival Ljubljana v CD-ju: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA. Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA CAFE BELVEDERE Bled FOLK - BLUES FESTIVAL: Sobota, 20. julija: FLAMENCO SKETCHES (Italija). Flamenco rock. Sobota, 27. julija: Mia Žnidarič & Steve Klini (ZDA). Vokalni jazz. Sobota, 3. avgusta: Valeria & The Leg Brea-kers (Hrvaška). Soul & funk. Sobota, 10. avgusta: Melita Osojnik & Jasna Knez. Vokal & gib. POD HOMANOVO LIPO Mestni trg. Škofja Loka Petek, 19. julija, ob 20. uri: Dalmatinska klapa Omišalj. Petek, 26. julija, ob 20. uri: Aleksander Mežek. METELKOVA Ljubljana GROMKI FESTIVAL Danes, 14. julija, ob 21. uri: koncert Mie Žnidarič in Žarka Zivkoviča. Jutri, 15. julija, ob 21. uri: koncert mariborskega jazz dueta Karlo Jederman: Zgodbe groze in nedolžnosti. Sreda, 17. julija, ob 21. uri: koncert prekaljene vrhniške zasedbe The Troublemakers. (jazz standardi) OPATIJSKA CERKEV SV. DANIELA CEUE Torek, 23. julija, ob 20. uri: KONCERT MEDNARODNEGA MLADINSKEGA GODALNEGA ORKESTRA. ŽUPNIJSKA CERKEV NA SUTNI Kamnik Jutri, 15. julija, ob 20. uri: koncert otroškega pevskega zbora NAVDUŠENJE iz Moskve. Dirigentka Olga Skvarcova. PROGRAM POLETNIH PRIREDITEV NA UNIONSKEM VRTU Miklošičeva 1, Ljubljana Petek, 19. julija, ob 21. uri: MIRO BOŽIC (orglice). Petek, 26. julija, ob 21. uri: IRA ROMA. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL: Frančiškanska cerkev, danes, 12. julija, ob 21. uri: ZBOR DRŽAVNE UNIVERZE SAN JOSE iz ZDA, dirigentka Charlene Archibeque. Program: hvalnice, sodobmi moteti, duhovne pesmi. Križanke, jutri, 15. julija ob 21. uri: Felix Mendelssohn Bartholdy: SEN KRESNE NOGI, balet. Opera in balet SNG Ljubljana; koreograf in režiser Julio Lopez; dirigent Aleksander Spasič; scenograf, kostumograf, oblikovalec luCi Luis Carlos Gazzaniga; solisti: M. Selan, S Semenjuk, V Isaicev, V. Vidmar, M. Rebolj, N. Vrhovec, M. Ribic, A. Stevens, S. Neškovič, D. Mohorko. Ljubljanski grad, 17. julija, ob 21. uri: Koncert ob soju-sveč: Darko Brlek, klarinet; Ljubljanski godalni kvartet; Monika Skalen, violina, Karel Žužek, violina; Franc Avsenik, viola, Stane Demšar, violončelo. Program: J. Golob, L. v. Beethoven, W. A. Mozart. Križanke, 18. julija, ob 21. uri: EVROPSKA NOG JAZZA: Carla Bley Big Band, Big Band RTV Slovenija, Primož Grašič, Steve Swallow, Denis Mackrel. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. GALERIJA MEDUZA 2 Cankarjevo nabrežje 7. Piran Andrej Pavlic Slike Razstava bo na ogled do 16. avgusta. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana Giinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje Razstava bo na ogled do 25. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35. Lubliana Zora Stančič CHIAROSCURO. Razstava bo na ogled do 1. septembra. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8, Celje SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper Karel Zelenko Pregledna razstava grafik. (Do 24. julija) BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana Marko A. KovaCiC Zatišje pred viharjem. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. GALERIJA ZDSLU Komenskega 8. Liubliana Junoš Miklavc LOKANTAVA-WORLD'S END Razstava bo na ogled do 27. julija. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE grad Bistra pri Vrhniki ČOLNIČEK IN IGLA Stari šivalni stroji Razstava bo na ogled do 30. novembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana PET LET ZBIRKE FOTOGRAFIJ V MODERNI GALERIJI Skupinska razstava. (Do 20. julija). GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN Razstava bo na ogled do 31. avgusta. GALERIJA AUSTROTEL Miklošičeva 9. Ljubljana V galeriji je do 10. avgusta na ogled razstava grafik akademske slikarke Milene Gregorčič. DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7. Novo mesto 4. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOCEC. Razstava bo na ogled do 30. septembra. GALERIJA LOŽA Titov tra. Koper TELO ANGELA Skupinski razstavni projekt umetnikov iz Slovenije in Italije. Slike, kipi, fotografije, videoinštalacij e, prostorske postavitve in posegi virtualne resničnosti. (Do 15. avgusta) GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana Darja Lobnikar Lovak Olja na steklu in kipi. Razstava bo na ogled do 30. avgusta. TOM pri ZPMS BREZPLAČEN KLIC - VSAK DAN OO 12‘ DO 2Q‘ Pomagajte TOM-u in TOM bo pomagal vašemu otroku! Vaš prostovoljni denarni prispevek bomo namenili plačilu računa telefonskih klicev, saj nas mesečno pokliče kar blizu 900 otrok in mladostnikov iz vseh krajev Slovenije. Žiro račun Zveze prijateljev mladine Slovenije: 50101-678-45223 (pripis „Sklad ZPMS -za TOM", sklic na št.: OO 080-1234. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. 22 Nedelja, 14. julija 1996 TV SPORED ZA DANES RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: PIKIJEVE DO- | GODIVSCINE TV DNEVNIK Športna tribuna 26. Steverjanski Festival I (1. del) S RAI 1 Aktualno: Euronews Dok.: Kvarkov svet - Avstralija B. Croppa - Potopljene vojne razbitine ( vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: Ualbero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Harry’s Mad Dok. : Velike razstave Maša Nabožna odd. Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Poletna Zelena Črta (vodi S. Vannucci) Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita M. Pani in B. Boccoli) Film: Operazione crepes suzette (kom., ZDA '68, i. J. Andrevvs, R. Hudson) Dnevnik Variete: Gelato al limone (2.del), vmes vreme in (20.00) dnevnik Športni dogodki Nan.: Occhio di falco (i. G. Gnocchi, M. Messeri) Dnevnik Ameriška glasba Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Proza: Bači perduti Operetna kronika: Princi-pesse, violini e champa-gne (C. Campanini, L. Masiero, E. Viarisio) Teatro inchiesta: Sfida per Guba - Izziv za Kubo Glasba: Mi ritorni in mente replay f | RAI 2 S Nan.: Paradise Beach Film: I leoni di Castiglia (zgod., ZDA ’63) 10.00 dnevnik Nedeljski Disney, vmes dok. Compagni di banco a quattro zampe Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, oddaja o mo- torjih Tg2 Motori Film: 11 elan del due Bor- salini (kom., It. ’71) Aktualno: cereando eer- cando (vodi I. Moscato) Film: Primer Thomasa Crovvna (kom., ZDA ’68) Nan.: Un caso per due Vreme in Domenica sprint Risanke: Classic Cartoon Dnevnik Tg2 Film: Un Maggiolino tut- to matto (kom., ZDA '69, i. D. Jones, Michele Lee) Aktualno: Dio non guar-da 1' orologio Dnevnik in vreme O-J S Protestantizem TGR Sredozemlje v sodelovanju s France 3 Festival v Spoletu RETE 4 ITALIA 1 RAI 3 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! Film: Un volto nella folla (dram., ZDA ’57, i. A, Griffith, A. Franciosa) Jadranje: Giro d’ Italia a vela Nan.: Vita da strega Tour de FRance Deželni dnevnik Šport: Tour de France, 18.00 avtomobilizem F3 Vreme, dnevnik, deželne vesti in Šport Aktualno: Gospodarstvo Variete: Blob Soup Film: La banda degli angeli (dram., ZDA ’57, i. C. Gable, Y. De Carlo) Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja NoCni dnevnik Film: A volte ritornano (dram., ZDA ’91, i. T. Matheson, B. Adams) Variete: Fuori orario, vmes Cose mai viste Nad.: Albert e 1’ uomo nero (1. del) Film: Arriva John Doe Nan.: Wings, 7.00 Love Boat, 8.00 Družina Bradford, 9.00 Favole per una notte, 9.30 Giudice di notte, 10.00 II medico in montagna Aktualna odd. o gospodarstvu: Re Mida, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg4 Film: 10 gladiatorjev (pust., It. ’63, i. G. Rizzo) Nan.: Cbristy, 17.00 Arnold, 17.30 Kojak Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film:- Tacchi a spillo (dram., Sp. '91, r. P. Al-modovar, i. M, Bosč Film: Un gioco estrema-mente pericoloso (krim., ZDA '75, i. B. Reynolds), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: I miliardari (kom.) CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Neverjetni Hulk (i. Lou Ferrigno) Film: Počitnice v Floridi (kom., ZDA '85, i. Rip Tom, John Candy) Nan.: Nonno Felice Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodiAmbra Angiolini) Dnevnik Risanke: Simpsonovi Aktualno: Paese che vai (vodita Licia Colo in Cor-rado Tedeschi) Film: La romana (dram., It. '54, r. L. Zampa, i. G. Lollobrigida, F. Fabrizi) Film: Terremoto (dram., ZDA '74, i. C. Heston, Ava Gardner) Nan.: Robinsonovi -Rudy Superstar (i. Bill Cosbv) Dnevnik TG 5 in vreme Predstavitev nove pesmi E. Ramazzottija Variete s Candid camero: Telecamere a richiesta (vodi A. Ippolito) Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department (i. D. Caruso, D. Franz) Dnevnik Film: Maciste ali’ infemo (pust., It. '62, i. A. Zanol-li, A. Bosic) Otroški variete, vmes nan. in risanke ter variete Bim Bum Bam Risanke Avtomobilizem Fl: VN Velike Britanije, poskusne vožnje Variete: Sorridi c’6 Bim Bum Bam. risanke ram Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Nan.: Agli ordini papa Športna odd.: Grand Prix Variete: Bermy Hill Šport: Formulal start Avtomobilizem Fl: VN Velike Britanije, 17.00 Parco chiuso - Po tekmi H Nan.: MacGyver - Krvavo * rdeči dragulji m Odprti studio, vreme B Aktualno: Fatti e misfatti M Nan.: Miami Beach, 20.00 Gli amici di papa (i. David Coulier, J. Sta-mos, Bob Saget) Film: Guerriero america- no (pust., ZDA '85, i. M. Dudikoff, S. James) Film: Squadra antifurto (krim., It. '76, r. B. Gor- bucci, i. T. Milian) Italija 1 šport Film: Ladri di saponette (kom., r.-i. M. Nichetti) # TELE 4 21.50 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Nan.: 11 diluvio - Potop 19.30 Športni oddaji Dok.: Sodobna umetnost Nan.: Sloane Poletna športna odd. Personaggi e opinioni -Osebe in mnenja ® MONTECARLO f Z"" M {f* Slovenija 1 Delfi in prijatelji, 3. del španske nanizanke Sredi galaksije zavij levo, Glasba za umirajočega kralja Atlas Človeškega telesa Obzorja duha Ljudje in zemlja 16. srečanje tamburaških skupin Slovenije, 3. del Poročila Karaoke Dlan v dlani Ženske z obale, 1. del francoske nadaljevanke TV dnevnik 1 Po domače Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Igre brez meja, 3. oddaja Martin Chuzzlevvit, 1. del TV dnevnik 3, vreme Sova: Kobra, 6. del Slovenija 2 Euronevvs Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica Videospon V vrtincu Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike. Pasje poletje Lahkih nog naokrog Na vrtu Moški na balkonu, pon. Švedskega filma SP v motokrosu, posnetek iz Orehove vasi National Geographic, 6. del ameriške dokumentarne oddaje Intervju: Žarko Petan Agatha, angleški film Koper Euronevvs Slovenski program Kam vodijo nase stezice TV dnevnik Nočni sodnik, tv nanizanka Vesolje je... Žrebanje loto Istra in... Tolovaji, italijanski film Režija: Mario Bonnard. Igrajo: Daniela Rocca, Salvo Randone in drugi. Vsedanes - TV dnevnik Globus Achting Baby! - trasmissi-one a cura di Roberto Fer-rucci OtO Hrvaška 1 So Cisto znoreli? Risanka Arktika, dok. serija Striborov gozd Mali popevajoči Dubrovnik, posnetek Poročila Kmetijska oddaja Folklora Mir in dobrota Duhovni klic Opera Box Vedno v nedeljo Oprah Winfrey Show Poročila Štiri očesa, am. vestern komedija Kremenckovi, 5. del ameriške risane nanizanke Tv fortuna Dnevnik Hvarski mozaik, dokumentarna oddaja FBI, ameriška komedija Hrvaška spominska knjiga 20.00, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.45 Šport Nedeljski šport Papežev blagoslov Nan.: Charlie’ Angels Tour de France Nan.: Kenguru Skippy Oddaja o motorjih Crono Montanellijeva nedelja Nan.: Sister Kate Film; Karamazov (dram.) Film Nan.: Charlie's Angels Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Godci ne poznajo meja; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute za; 18.05 Reportaža; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna oddaja; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.40 Gost; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, zimzelene melodije; 14.00 Prometne informacije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 MePZ Consortium musicum; 14,05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19,30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Komorna in operna glasba; 22.05 Prevodne stranit; 22.30 Oratorij; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme; 8.15 OKO obveščajo; 8.50 Zvočna reklama za «Nedelo»; 9.15 Kmetijski nasveti; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10,11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humorna odd.: Du, jes?!; 15.00 Power play, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba + Športni prispevki; 18.00 Večer večnozele-neh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva; 22,15 Iz diskoteke Radia K. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Fantastične pripovedi; 9.00 Kulturna poročila; 9.20 Poletno branje; 10.00 Barca va vento mena; 10.35 Sigla singeLT 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Gla- sba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 13.45 Galletti; 14.00 Lestvica LP; 15.30 V nedeljo; 18.45 Rigatoni; 19.30 Šport, Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski ode: Potopljena galeja (A. Ingolič, r. M. Prepeluh); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena -Kom. nad: Brezmejna ljubezen za mejo -Alberto se noče poročiti (r. J. Povše); 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Z naših prireditev, nato Slov. lahka glasba; 17.00 Glasba za vse okuse; 17.30 Iz studia z vami; 18.20 Re-vival; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Kamten - Duhovna misel (s. Ambrozija); 18.00-18,30 Domače uspešnice. M cE kJt, OVEN 21. 3. - 20.4: Z domačimi se boste zapletlT^ v zanimiv spor. Vsi po vrsti teste trmasto vztrajali pri svojem, vse dokler se ne bo pojavil nekdo, (d te predlagal rešitev, za katera se boste ogreli vsi BIK 21.4 - 20.5.: Vaše počutje se bo spreminjalo iz ure v uro, v ritmu, ki ga bodo določale vaše miselne premene. Ne bo vam jasno, kaj bi radi niti vam ne bo jasno, Ce si v življenju še sploh kaj želite. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Dobrovoljni boste in prijazni, zato boste pritegnili marsikako trpečo dušo in p pomagali ublažiti notranjo bolečino -Cene z nasveti, pa s strpnim, prijateljsko naravnanim posluhom. RAK 22.6. - 22.7.: V svoji duši boste zaznali olajšujočo spremembo, vendar vas ne bo zanimal njen vzrok, najbrž zato, ker boste verjeli, da zvečer o njej ne bo več niti sledu. Motite se; trajala te večno. LEV 23.7. - 23.8.: Ko vas bodo Čislali, jih boste povzdigovali v oblake, ko vas bodo ignorirali, pa jih boste imeli za sebičneže. Zelo nepošteno zlasti do tistega, ki vse to prenaša. Namreč vi sami. DEVICA 24 8. - 22.9.: Na prijetnem izletu boste naleteti na nekoga, ki vas bo popeljal daleč čez ozke okvire vsakdanjosti. Ne boste mu verjeli vsega, a povsem dovolj, da se boste odločili za majceno revolucijo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Predobro se zavedate, da bi bilo treba na področju medosebnih odnosov marsikaj spremeniti, vendar se zavedate tudi, da vam brez poprejšnje notranje spremembe preostane zgolj igra. ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Končno se boste spopadli z izzivom, ki ste se ga najprej zaman izogibati, nato zaman prezirali, naposled pa ste ga vendarle sprejeli kot dobrodošlo preizkušnjo vaših mod. STRELEC 23.11. - 21.12.: Udeležili se boste srečanja, na katerem boste obnoviti nekaj starih prijateljskih, pa tudi srčnih vezi. Partner bo sicer nekoliko škripal z zobmi, vendar boste ostali celi KOZOROG 22. 12.-20. L: Čutili boste, da je čas za temeljit podtek. Odpovejte se torej telesnim dejavnostim in se pogreznite v zdravilno lenobo; najbolje v prijetni senri košatega drevesa. VODNAR 21.1. -19.2.: Čeprav niste pristaš brezciljnega gibanja, boste tokrat vendarle začutili potrebo po telesni aktivnosti. Ni nujno, da plezarite po strminah, zadostovala te tudi enourna posteljna telovadba RIBI 20.2. - 20.3.: Zaželeli si boste avanture, vendar se ne boste spuščali predaleč, kajti partner vam bo ves cas za petami Ne odtajte mu ljubosumja, kajti skrbi ^ zgolj za vaše duševno zdravje. y RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček: Pikijeve dogodivščine TV DNEVNIK Športna tribuna ' ® RAM B&3 Jutranji dnevnik BJ Jutranja oddaja poletni I Unomattina, vmes (7.00, ■ 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 10.00 '1.30 U.35 12.25 '2.35 '3.30 '4.05 '5.00 '5.30 '8.00 '8.15 '9.50 20.45 23.05 23.10 0.00 0.30 1.00 1.15 9.30) dnevnik Film: Quello strano ca-ue... di papa (fant., ZDA 76, i. Dean Jones) Dnevnik iz Neaplja Nan.; ENG v živo (Sara Botsford, K. Pruner) Vreme in kratke vesti Man.: Gospa v rumenem ' 5. zapoved: Ne ubijaj [i- Angela Lansbury, Keith Mitchell) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Dok.: Kvarkov svet - Zviti coyote Sedem dni v parlamentu Klladinski variete Poletni Solletico, vmes risanke in nan. Dnevnik i^an.: Colomba solitaria Ji- Ricky Sclnoeder) Vreme, dnevnik in Šport Film: Lo squalo (dram., j ZDA ’76, r. S. Spielberg, '• Roy Scheider, R. Shaw, R. Dreyfuss, L. Gary) Dnevnik ^ktualna odd.: Evropa + F^nopa (vodi B. Mobrici) Dnevnik in vreme,zapi-snik, horoskop, nočni pogovori in vreme Dok. Videosapere: A fu-iure memorie dualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Variete: Studio 1 (vodijo Z*zi Jeanmarie, Walter Dntari, Rita Pavone) Klasična glasba: Bern-stein pripoveduje glasbo ^ocni dnevnik I ritorni in mente RAI 2 8.40 9.30 10.00 11.30 12.00 13.00 14.15 14.45 16.00 17.50 18.05 18.30 19.35 19.50 20.30 20.50 22.30 0.10 0.25 Nan.: Paradise Beach Dok: V kraljestvu narave Nan.: Blossom Zidovska kultura Zdravnik med medvedi Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.45 dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik in vreme, 13.35 Quante storie flash Varieteja: Temp’ estivo (vodi G. Ippoliti), 14.25 E 1’ Italia racconta - Italija pripoveduje, vmes Ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Sereno variabile Dnevnik in Šport Nan.:Un caso per due Šport in predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Krokodili (krim., It.-Fr. ’93, i. V. Gravina, F. Montegut) Aktualno: Turisti per ca-j so, 23.30 Dnevnik, vreme Danes v parlamentu Film: Fitzcarraldo (pust., ZDA ’82, r. W. Herzog, i. | Klaus Kinsky) A, RAI 3 6.00 8.45 10.30 12.00 12.05 13.15 14.00 14.30 18.00 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.40 0.30 1.10 2.10 Jutranji dnevnik, Drobci Film: La saga dei Forsyte (dram., ZDA ’49) Videosapere: Domača telovadnica, Potovanje po Italiji, Nepozanane Benetke, Filozofija, Me-dia/Mente, Italija na kolesu, itd. Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici Dok. Znanost in narava, 13.30 Spomin na preteklost (vodi G. Bisiach) Deželne vesti, dnevnik Šport: Atalanta ’96, 15.15 Tour de France Nan.: Star Trek Dnevnik, deželne vesti Šport: Večerni Tour Dok.: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: En sam vzklik: Delo! Nan.: La legge di Bird Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Nad.: Albert in Črni mož RETE 4 ITALIA 1 $T Slovenija 1 HB Koper 7.00 8.00 12.30 13.30 14.00 14.30 15.50 17.50 19.25 19.50 20.40 22.30 0.40 Gospodarstvo Nan.: Love Boat, 9.00 Un volto, due donne; 10.00 Zingara, 10.30 II dono della vita, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Nan.: Časa doke časa Nad.: Senntieri, 15.15 Aroma de cafe TV film: II magistralo (dram., Avstral. ’89) Aktualni odd.: Agencija, 18.45 Gosi come siamo Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke I Puffi Film: II vizietto (kom., Fr.-It. ’78, i. U. Tognazzi) Film: La dama rossa uc-cide sette volte (krim., It. ’72, i. B. Bouchet), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska @ CANALE 5 6.00 8.50 9.20 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 16.00 17.25 18.00 19.00 20.00 20.25 20.40 22.45 23.15 1.30 1.45 Na prvi strani, vreme Nan.: Flipper Film: I tre ladri (kom., It. ’55, i. Toto, G. Bramieri) Nan.: Otto sotto un tetto -V osmih pod isto streho, 12.00 Nonno Felice (i. Gino Bramieri), 12.30 Csa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) TV film: Vittima d’ amore (dram., ZDA ’92, i. M. Lee, J. Farentino) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Perry Nason Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P. Rashad) Kviz: Vinca il migliore (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima sprint (vodita Gabibbo, Miriana Trevisan) TV film: Johhny & Clyde - Amici in mezzo ai guai (kom., ZDA ’95, i. J. Whitze, M. Rooker) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani Estatissima sprint 6.10 9.15 11.30 12.25 13.00 14.30 15.00 16.00 18.00 18.30 19.00 19.05 20.30 22.30 0.40 2.15 3.10 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Družina Hogan, 9.45 Genitori in blpe jeans, 10.20 MacGyver Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, Šport studio Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Ultraman Nan.: Phenom, 15.30 Su-perVicky Film: Sette minuti in pa-radiso (kom., ZDA ’86, i. Michael Zaslovv) Aktualno: Poletni Planet Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Glasba: La fabbrica di plastica (G. Grignani) Nan.: Miami Beach - Prva ljubezen (i. Y. Butler), 20.00 Gli amici di papa Nan.: Renegade (i. L. La-mas, B. Richmond) Film: Trappola per un in-nocente (krim., ZDA ’9, i. Josie Bissett), vmes (23.30) aktualne teme Fatti e misfatti Italija 1 šport Film: Star Trek Film: Torta di mele (dram.. It. ’93) # TELE 4 13.30 16.30 18.15 20.05 20.35 21.05 22.50 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Dok.: Sodobna umetnost Nan.: Sloane, 19.00 Be-verly Hillibillies Dnevnik v nemščini Dok.: Sodobna umetnost Nan.: Great Detective Nad.: Amore gitano (•) MONTECARLO 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.15,19.50 Šport Nan.: Charlie’ Angels Nanizanka Tour de France Nan.: Kenguru Skippy Variete: Zap Zap Nan.: Sister Kate Film: Gran Premio (kom., ZDA ’44) Nan.: Omicidi d’ Šiite Aktualna odd. o modi Nan.: Charlie’ Angels Videostrani Ciribu, 1. del lutkovne igrice tl Arabela se vraCa, 19. del Pekel na Pacifiku, ponovitev am. filma Poročila Novice iz sveta razvedrila, pon. Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Forum Nedeljska reportaža Večerni gost: Žarko Petan Dober dan, Koroška, pon. Simpsonovi, 41. del ameriške nanizanke TV Dnevnik 1 Radovedni TaCek Živalske pravljice ABC - ITD, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik 2 Sostanovalke, 11. del angleške nanizanke Omizje Strele, dok, oddaja TV Dnevnik 3 Kobra, 7, del ameriške nanizanke V območju somraka, 19. del ameriške nanizanke Svet poroča Poročila ST Slovenija 2 ■ Euronews Učimo se tujih jezikov, angleščina SE Turistična oddaja m V žarišču ffi Christy, 10. del Španski glasb. dok. film Sobotna noč Studio City Športni pregled Sostanovalke, 10. del I Muenchenčana v Hamburgu, 13. del JK Kobra, 6. del Sedma steza Ul Angleška glasbena lestvi- ca Osmi dan S Dekle z zelenimi očmi, danska drama Zgodovinska kitajska mesta, 2. del dok. serije Brane Rončel izza odra Euronevvs 16.00 16.30 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 Euronews Tolovaji, italijanski film, 1961 Slovenski program Studio 2 šport Zamejski portret Primorska hronika Vsedanes NoCni sodnik, tv serija TVD mladi 20.30 21.00 22.00 »Odprte strani Aliča, evropski kulturni magazin Vsedanes 22.15 Euronevvs 22.30 Slovenski pogram: Sportel, oddaja o zamejskem športu in športnikih OtO Hrvaška 1 12.00 12.20 12.45 14.25 Dnevnik Ljubezen, 287. del nadaljevanke Četrti Človek, ameriški film Risanka 15.10 15.40 16.40 16.50 17.50 18.25 19.30 20.05 21.10 21.45 22.40 Domače živali, 1. del Terra X, 11. del dok. serije Poročila 2000 Malibu Road, 1. del ameriške nadaljevanke Kolo sreče Hrvaška v obnovi Dnevnik Ob vrnitvi pregnanih: »Porajanje upanja« Živa resnica, dokumentarna oddaja Kdo je ona?, 1 del Dnevnik 23.00 Misery, ameriški film A Slovenija 1 bnn6'00'6'30'7'30- 8.00,9.00,10.00,11.00, 19 m'14'00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; KrnN nevnil<: 6-50 Dobro jutro, otroci; 7.00 8dnu0' 7,50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 10 3nDUte za smeh; 9.35 Turistični napotki; I2' Bregled tiska; 12.05 Na današnji dan; o^Kmetijskl nosveti; 13.10 Obvestila in mrtnice; 14,30 Varnostna kultura; 15.30 in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 2ln?7Lahko noC- otroci; 20.00 Sotočja; _ Zaplešite z nami; 22.40 Slovenski pev-onsonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 ^.0°, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10 rCf0- trl.SO, 16.30, 17.30 Poroč aP®Vnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zve D i ' 8.50 Koledar prireditev; vki tedna; 11.00 Ekološke ter ovestiia; 12.00 Opoldne; 14.0C ; 14.45 G°st; 15.30 DIO, vmes 16-15 Popevki tedna; 16.40 Arn neVa: t8-00 Študentski ro 4nme^ka country lestvica; 20.00 F 22.00 Zrcalo; 22.23 V soju žare Slovenija 3 Mm8'00, 9'00' 10'0°. 11.00, 12.00, 13.00, ' ' 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena attneja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 v S ln 9'asba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Poletni koncert Evroradia; 22.20 Dvignjena zavesai; 23.00 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8,05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva; 10.00 Glasb, rubrika Od Vrha do dna; 10.40 Povver play; 11.00 Izbor treh pesmi; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play, hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 17.00 Parlamentarna kronika; 18.00 Bla bla radio; 21.00-0.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d’ ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E., stote freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13,00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 iz Četrtkovih srečanj: Tigrova duša; 8.40 Soft mušic, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert: Big Band RTV Slovenija; 11.00 Slov. lahka glasba; 11.30 Odprta knjiga: Car indijskega juga (E. Frelih, prip. M. Sardoč); 11.40 New Age; 12.00 Zdravje v naših rokah; 12.30 Orkestri; 12.40 Zborovska glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Afera Hreščak v tržaškem občinskem svetu; 14.35 Glasba za vse okuse; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: ; 18.00 Zastrta krila (M. Rebula); 18.25 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (ponj; 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba .Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG ZMERNO 6 66 666 SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C A TEMPERATURA VODA POSTAJA st. C Mura Gornja Radgona 13,0 Sava Radovljica 9,4 Sava Šentjakob 11,6 Sava Hrastnik 13,2 Sora Suha 12,4 Ljubljanica Moste 14,6 Gradascica Dvor Savinja Veliko Sirje Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje Jadransko morje Koper 21,6 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Orkan Berta se je včeraj umiril, zato so ga »ponižali« v bolj prozaično tropsko nevihto VVILMINGTON (SEVERNA KAROLINA) - V nasprotju s petkovimi napovedmi, je bil orkan Berta, ki je doslej pustil za seboj vsaj štiri smrtne žrtve, dve pogrešam osebi in ogromno gmotno škodo, vCeraj »ponižan« v tropsko nevihto. Se vedno se vzdolž vzhodne obale Združenih držav Amerike pomika proti severu, sunki vetra, ki jih spremlja močan naliv, pa ne presegajo veC hitrosti 96 kilometrov na uro. Včeraj se je Berta mudila na obalah Vignije in Marylanda in se s hitrostjo 21 kilometrov na uro pomikala proti Novi Angliji. Potem ko je dosegel Združene države Amerike na Cape Fearu, otoku pred Severno Karolino, zaslovelem po dveh istoimenskih filmih, se je ciklon usmeril proti severu in na svoji poti podiral električne vode, ki do- vajajo energijo več kot 75 tisoč prebivalcem. S sunki vetra, ki so dosegali hitrost 185 kilometrov na uro, je popolnoma razdejal veliko domov, izruval je dre- vesa, odplavil pomole, uničil vrsto turističnih naselij, tako da je poletna sezona praktično propadla. Medtem ko se je ciklo-novo oko s premerom 56 kilometrov pomikalo vzdolž obale, so oblasti drugih zveznih držav ob Atlantiku začele ukrepati in pripravljati prebivalstvo na Bertin prihod. Tudi v severovzhodnem Massachusettsu, kjer predvidevajo, da bo veter divjal s hitrostjo 160 kilometrov na uro, je civilna zaščita svetovala turistom, naj zapustijo plaže. Na svoji poti, ki se je zaCeka v Karibskem morju, je orkan povzročil ogromno škodo, najtežji udarec pa je nedvomno prizadejal turistični industriji. Na fotografijah AP satelitski posnetek orkano-vega gibanja in razdejanje, ki ga je zapustil v Severni Karolini. i