Naročuiuu mesečno 23 Din, m inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din. za inozemstvo 140 Dir
Uredništvo je % Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
Cek. račun: Ljub1 I jana it. 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011 Praira-Dunaj 24.792
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništvu: dnevna služba 2090. — nočna 2996. 2994 in 2090
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slouenec«
Izhaja vsak dau zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznik*
Propad Heimtvehra
Dunaj, 2. decembra.
Rojstni dan avstrijske Heimwehr je 15. julij 1927. Zdi se pa, da se je 9. novembra 1930. dan zadnjih državnozborskih volitev pričela nje smrtna agonija. V času med tema dvema datuma je ipak mogla Heimvvehr zaznamovati uspehe, kakršnih je v tako kratki dobi komaj kaka druga organizacija bila deležna. Moč njenega uspeha je pri konservativnem avstrijskem ljudstvu bila v tem, da je v njegovih očeh nastopala za absolutno avtoriteto in spoštovanje državne oblasti in državnih zakonov. Dokler je narod zrl v njej desno roko zakonite oblasti, ki naj pomaga vladi proti naraščajoče mu socialističnemu partizanstvu in njegovim diktatorskim nameram, toliko časa so v njeno naročje vrele vedno nove čete. Mislimo le na 4. oktober 1927, ko je vkorakala Heimvvehr v Wiener Neu-etadt, zlomila socialistični teror in pokazala, da je za vse državljane ista in enaka pravica v javnosti.
Položaj pa se je takoj spremenil, ko je Heimvvehr nastopila proti kabinetu Streeruwitza. Vso pozornost je vzbudila mogočna izjava majorja Pab-sta 25. septembra 1929, ko je izrekel znano krila-tioo: »Predno bo solnce zašlo, bo Streeruwitzev kabinet padel!« Do tedaj namreč je bilo heim-wehroveko gibanje v pravem pomenu besede nad-strankarsko narodno gibanje. Ob teh izjavah pa so se mnogi zamislili in poetali oprezni. Prišel je kabinet Schobra, ki je izvedel tudi gotovo reformo ustave. Ne da se tajiti, da je tej reformi kumovala Heimwehr. Vendar pa so bile obljube neprimerno večje in v ntkakem razmerju z doseženimi uspehi. Heimvvehr je čutila, da se med narodom pojavlja nezaupanje, zato je napadala Schobra, čeprav je ravno on s trdo roko kljub najtršemu uporu socialistov sprejel do 80% heimvvehrovskih zahtev. Toda v tej dobi je bila Heimvvehr že sredi svojega drugega razvoja: da postane politično gibanje.
Od tu dalje se vrste taktične nerodnosti ena za drugo. Schober je spravil pod streho novelo k orožnemu zakonu, ki je radi notranjih a še bolj radi zunanje političnih dogodkov postala nujnost. Zakon nikakor ni bil naperjen proti Heimwehrov-eem; predvideval je razorožitev vseh oboroženih organizacij, torej tudi socialdemokratskega Schutz-bunda. A med tem ko so bili socialisti pametni in se izjavili: »Mi hočemo nvir,c je bila Heimvvehr nespametna in je zahtevala najprej razorožitev socialistov, šele potem dn je pripravljena tudi sama odložiti orožje. Verjetno, da socialistični izjavi ni bilo pripisovati iskrenosti. Toda videz pri masah ljudstva je bil vendarle, da so socialisti za notranjo razorožitev, Heimvvehr pa da hoče pobojev. In tak videz, — osnovan ali neosnovan, — je včasih odločilnega pomena za duševno razpoloženje ljudskih mas.
Heimvvehr je pričela slepo kopirati svoj vzor — italijanski fašizem. Prišla je Korneuburška prisega. kjer je bil tudi stavek, da hoče Heimvvehr prijeti za oblast v državi. Sicer je prav isto tri leta preje (3. novembra 1926) proglasila socialnodemo-kratska stranka v Linzu. Toda priti na oblast v demokratični ustavni državi ni mogoče drugače kakor e pomočjo ljudskega zastopstva v, državnem zboru. Priti na oblast legalnim potom ni mogoče drugače kakor s i>omočjo volitev. Ce so socialisti tako govorili, so imeli za seboj močno stranko. Heimvvehr pa ni imela še ničesar.
Iz izjav voditeljev in iz korneuburške prisege ee je vendar dalo sklepati, da mieli Heimvvehr na politično formacijo. Tako je iz nadstrankarskega narodnega gibanja Heimvvehr postala politična stranka. Poldrugi mesec pozneje se je izvedla v njenih vrstah hišna revolucija, ko je mladi knez Starhenberg vrgel tedanjega zveznega voditelja dr. Steidleja in sam prevzel vodstvo. Starhenberg je za Heimvvehr bil upapolna pridobitev. Saj je Š. novembra 1927 stal v prvih vrstah čet, ki so pod Hitlerjevim vodstvom povzročile znani puč v Miinchnu.
Prišla je vladna kriza in koncem septembra Je bil Starhenberg — komaj 33 letnik, — že notranji avstrijski minister. On, ki sploh ni bil parlamentarec in nikdar od ljudstva izvoljen, je dobil v roke najvažnejši in izrazito politični resor. Dogodki so se hitro vrstili. Starhenberg je sedaj tudi formalno ustanovil lastno stranko, med tem ko so oetali voditelji Heimvvehra skušali priti pod streho pri krščanskih socialcih. Pričeli so se notranji spori, katera je prava Heimvvehr in katera je neprava. Nedeljske volitve 9. novembra so nato pokazale, da lleimvvehrovci, ki so kandidirali v krščansko socialni stranki, niso gibanju prinesli ni-kake okrepitve, ker so vsi propadli, čeprav so kan-didirali na sicer varnih mestih. Iz Starhenbergove stranke, torej od Heimatbloka pa je zadobil samo en delavec v okrilju Alpinenmontangesellschaft osnovni mandat. Samo s pomočjo tega osnovnega mandata so na podlagi ostankov prišli v parlament voditelji, kakor Starhenberg, Steidle, Pfriemer in general Hiilgerth. Od velikega ljudskega gibanja ni v resnici ostalo drugega kakor peščica osmih poslancev.
Stara resnica je, da izgubljene vojne rode revolucije. Tako je bilo tudi po teh volitvah v taboru Heimvvehra Heimatblok je povsod vodil proti krščanskim socialcem zelo sovražno volilno propagando, čeprav sla dva njihova ministra sedela v Vaugoin kabinetu. Prva je posledice izvajala tirolska kmetska zveza, ki je dr. Steidleja izključila iz stranke. Ogromno nejevoljo je potem Heimvvehr povzročili med Tirolci, ko je poklical majorja Pab-sta iz Italije. Na Brenncrju so mu pripravili pri srčen sprejem in tirolski kmetje so lahko videli, s kako prisrčno ceremonijo italijanski fašisti predajajo avstrijskim fašistom »zaslužnega« majorja. To pa je bilo zdravo mislečemu in Italijanom ne posebno prijaznemu tirolskemu ljudstvu dovolj.
Jugoslavija in Grčija
Marinhovičev obisk naj potrdi miroljubna stremljenja obeh držav
Belgrad, 3. dec. 1. Vest o potovanju zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča v Atene je vzbudila živahno zanimanje. Kakor znano je najprej 1. 1929. obiskal Belgrad, se tam pogajal in pri tej priliki podpisal konvencijo z našo državo predsednik vlade Venizelos, pozneje pa takratni zunanji minister Ka-rapanos. Gotovo je, da je v prvi vrsti v tem obisku gledati akt kurtuazije.	<
Na drugi strani pa je isto tako gotovo, da bo to manifestacija iskrenega prijateljstva med tema dvema balkanskima državama. To prijateljstvo med Grčijo in Jugoslavijo ne temelji samo na spominih na nedavno in daleko prošlost, marveč so korenine tega prijateljstva tem globje, ker so aspiracije obeh držav iste. Te aspiracije in politika obeh držav bi se mogla označiti na splošno s tem, da obe državi stremita za tem, da se za vsako ceno čuva mir na temelju obstoječih pogodb, da bi se tem lažje v notranjosti konsolidirale.
Grčija in Jugoslavija sla že pred vojno s delovali na istem femelju. Po vojni pa sta se tudi znašli na istem terenu, za kar se je zahvaliti požrtvovalnosti in stalnemu delu. Lahko sta prebrodili težke probleme, ki so se pojavili po svetovni vojni. Zadnja leta v obeh državah konsolidacija zelo napreduje. V zvezi s tem je opaziti tudi živahno zanimanje za zunanje politične probleme.
Temu primerno se je tudi razvijalo zbližanje med obema državama. Omenjamo samo letošnji
obisk najodličnejših zastopnikov grškega gospodarstva in grških finančnikov, ki je imel dobre posledice in ki bo vsekakor pripomogel k zgraditvi' političnega zbližan ja. Obisk sam pa prihaja v tem času tako, da je povsem prirodno, da se mu predpisuje velika važnost. Nedavno izvršeni obiski med državniki vzhodnih držav, so dali povod mnogim in različnim kombinacijam. Zato bo ta obisk nedvomno imel lo dobro p?sledioo, da bo razne fantastične kombinacije še pravočasno razkrinkal.
Na drugi strani pa ne sme la obisk nikogar skrbetL Politika Jugoslavije je miroljubna in vse zunanje politične akcije so prepojene s tem duhom. To potrjuje tudi ta obisk, ki bo afirmiral samo zbiranje tistih sil, o katerih je nedavno govoril zunanji minister dr. Marinkovič, to je sil, ki delajo za mir. Dve veiiki tendenci, je dejal takrat naš zunanji minister, se opažata v dvojni diplomaciji. Na eni strani so diplomatske akcije, ki stremijo za lem, da vznemirjajo javno mnenje in da državnikom, katerih položaj je v njihovih državah slab, pripomorejo do popularnosti, na drugi strani pa se lahko ugotovi, da so sile, ki delajo na to, da se očuva mir, še vodno mnogo močnejše, kakor tiste, ki bi želele mir porušiti
Jasno je, da miru ne bodo določili tisti, ki so ■l mednarodnim položajem in današnjim stanjem vsaj relativno zadovoljni.
Ta manifestacija zbiranja miroljubnih in miru
željnih sil, bo prav gotovo prišla do najjasnejšega izraza na sestanku v Atenah. Ta manifestacija bo tembolj potrebna, ker prihaja v pravem času. Prepričani smo, da bo obisk pripomogel ne samo k zbližan ju med obema balkanskima državama, marveč, da bo imel tudi stvaren vpliv na splošno psihozo v Evropi.
Naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič po. tuje v spremstvu ravnatelja političnega oddelka zunanjega ministrstva Karoviča in šefa kabineta Ko-vačeviča. Podrobni program njegovega bivanja še ni k. nčnoveljavno določen.
Atene, 3. decembra. AA. V zvezi z najavljenim prihodom jugoslovenskega ministra za zunanje zadeve dr. Voje Marinkoviča v Atene pravijo grški listi, da bo ta obisk manifestacija grško-jugoslovenskega prijateljstva ter da bo razpršil vse govorice o vstopu Grčije v nekakšne drugovrstne bloke. »Elefte. jn Vima« smatra, da bo obisk jugoslovanskega ministra za zunanjo zadeve učvrstil prijateljske stike med Grčijo m Jugoslavijo. »Hestia« je mnenja, da bo poset dr. Marinkoviča v Atenah odločen dcmanti vseh poročil in kombinacij o nekakšnem vstopu Grčije v neke bloke, ki so o njih v zadnjem času toliko govorili in pisali. Obisk dr. Marinkoviča bo trajal 3 dni. Program o tem bivanju je določen. V Skoplju bo dr. Marinkoviču stavljen na razpolago poseben salonski voz, ki bo ž njim jugoslovanski minister potoval v Atene.
Avstrijska vlada sestavljena
Ender zvezni kancler — Schober podhancler in zunanji minister
Dunaj, 3. dec. kk. Danes zvečer ob 6 se jc po večurnih pogajanjih končno posrečilo sestaviti koalici'i med krščansko socialno stranko in Srhobrovim blokom ter sestaviti novo vlado. Zvezni kancler ostane designirani kršč. socialni poslanec dr. Ender, podkancler in zu-nnnji minister dr. Schober, notranje ministrstvo prevzame voditelj Latidbunda Winkler. finančno ministrstvo dosedanji finančni minister dr. Juch. ki kot uradnik stoji blizu krščanski socialni stranki, trgovinsko ministrstvo krščanski socialee Heinl. prosvetno ministrstvu nižjeavstrijski krščanski socialec dr. Czermuk, pravosodno ministrstvo načelnik velenemške stranke dr. Schiirff. bivši trgovinski minister v Sciplovem kabinetu, vojno ministrstvo pn dosedanji kancler Vuugoin, ki upravlja to ministrstvo že deset let, kmetij.sko ministrstvo prevzame tirolski krščanski socialec Thaler. Samo ministrstvo za socialno skrbstvo še ni zasedeno in bo podrejeno najbrže kakemu uradniku. Nova vlada se bo že jutri predstavila narodnemu svetu. Pred jutrišnjo sejo narodnega sveta bo konferenca načelnikov strank, na kateri se bo odločalo o bodočem predsedniku ! narodnega sveta.
Dunaj, 3. decembra, kk. Sestava novega kabl-i neta pomeni konec desničarskega kurea v Avstriji in je logična posledica volilnega rezultata. Dr. 01on Ender, novi kancler tn bivši odlični upravnik Vor-arlberga, je krščanskosocialni, strogo katoliški ob-servant in se strinja z dr. Schobrom v tem, da sta oba odločna nasprotnika fašističnih eksperimentov in da zahtevata vrnitev k stvarnemu delu. Dr. Ender bo gotovo dobil podporo tudi pri socialnih demokratih pri onih odredbah, ki so potrebne za ublažitev strašno naraščajoče brezposelnosti in za zagotovitev zunanje trgovine. Dejstvo, da razpolagajo krščanski socialci in Schobrov blok samo z večino dveh mandatov, ni tolikega pomena, če bo vladi ponudila levica roko k stvarnemu delu, zakar I se zdi pripravljena. Vsi krščanski socialci v kabi-| netu, razen Vaugoina, se prištevajo zmernemu krilu stranke. Heimwehrovski poslanci, katerih je
f v 'r^		
	Ш 1	
1 ^ЖШ		
ИшИ	i^^HiiKi^ jfeu	
ж ЛКзИ - Шш	f^B^" Jsl: ш Ј^нг - шт ■ Ј^^ШкЈ	
	"JI	
ur. bnder, novi zvezni kancler.
osem, Ixxlo ostali skoro brez pomena, tudi če res prestopijo v opozicijo.
Dr. Schober je lahko opustil svojo zadnjo zahtevo, da sc mu poleg zunanjega ministrstva [»odredi tudi celotna vamostnu služba, ker prevzame voditelj Landbunda VVinkler notranje ministrstvo, in sta bila torej oba najvažnejša resora oddana Schobrovemu bloku. K temu je še prišteti pravosodno ministrstvo, katero dobi v roke Velenemec dr. Scluirff. V zunanjepolitičnem pogledu je po odhodu dr. Seipln pričakovati, da se bo nadaljeval v Ženevi z dr. Curtiusom dogovorjeni program nemško gospodarskega sodelovanja. Prva naloga bo rešitev proračuna, tako tla v začetku ne bo nobenih snovi zn konflikte, ki bi mogli kabinet ogrožati. Kakor doznnva Vaš dopisnik pozno zvečer, je bil oddan tudi portfelj socialne politike, katerega prevzame dr. Resch, ki jc imel ta resor tudi žc v prejšnjih kabinetih.
Fašiste vznemirja komunizem
Rim, 3. dec. kk. Po poročilu notranjega ministrstva je politični oddelek policije prišel v zadnjih mesecih na sled trem raznim skupinam. ki so vse delovale protifašistično. Med drugimi jo zasledila skupino 24 oseb, med njimi 2 ženski, ki so poskušali ob obletnici fašističnega pohoda nn Rim koncem oktobra organizirati atentate. Policija je zasledila razen tega tvorjenje novih komunističnih celic v provincah Emilia in Romagna. Načelniki teh celic bodo prišli pred posebno sodišče za varstvo države. Koliko oseb je bilo aretiranih, ni znano, govori sc pa, da gre za prav znatno število oseb. Med aretiranimi je tudi vdova znanega italijanskega pesnika de Bosisa. Končno se |ki-roču. da je bil aretirani profesor Ren/.i, o ka-
terem sc je že govorilo, da jc mrtev, zopet izpuščen.
Rim, 3. decembra, ž. Zločini in atentati, ki se dogajajo v Italiji, se v fašističnih listih nc znbeležujejo, ker tega režim ni dovolil. Na železniško postajo Nolla pri Neuplu je bil izvršen razbojniški nupad. Na železniško postajo so prišli trije maskirani razbojniki, streljali na postajnega šefa v času. ko je ravno izdujal železniške karte, in ga ranili. Nato so oropali blagajno in pobegnili. Policija jih jc zasledovala, vendar pa se jih ji ni posrečilo izslediti. Fašistični tisk tudi o tem napadu skoroda ničesar ne poroča. Če bi sc bil tn dogodek izvršil v Julijski Benečiji, bi sigurno o tem innogo pisali in osumili Slovence.
Nastal je pravi vihar, ki je pometal Heimvvehr iz tirolskih hribov.
In tnko je šlo tudi drugod. Povsod se je pričela ostra ločitev med krščanskimi socialci in med heimvvehrovci, zlasti potem, ko je Starhenberg izjavil, da je njegov Heimatblock idejno še najbolj soroden s Hitlerjevimi narodnimi socialisti. Pabst jc skušal še enkrat reorganizirali Heimvvehr in mu na podlagi pridobljenih mandatov dati parlamentarno osnovo, toda niso ga več poslušali. To je moža razljutilo v dno duše. 2e je proglasil, da bo sprejel ponudbo kitajske vlade, dn odide tjnkaj kot reoraanizntor kitajske armade. Kilaiska bo brez-
dvoma veliko bolj primerno polje za njegovo udej-atvovanjc, kakor pa je bila mala Avstrija.
Med tem se je odpeljal tudi dr. Steidle na dopust in je dal v Parizu Matinu • intervju, ki ga jc zaključil z naslednjimi besedami: »Mislim, da se bomo jaz in moji prijatelji ne le odtegnili politiki, ampak sploh vsakemu udejstvovanju, dokler traja lak poiožaj, da iz njega ne vidimo nobenega izhoda.«
To pomeni konec Heimvvehra. Od velikega narodnega gibanja e ostalo samo 8 mandatov. Ne bo dolgo, ko se bodo tudi ti združili z narodnimi socialisti,
Zahvala predsednika vlade
Belgrad, 3. dec. AA. O priliki državnega praznika je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič prejel mnogo brzojavnih čestitk iz vseh krajev države in inozemstva. Ker se predsednik vlade ne more vsakemu posebej zahvaliti, se tem potom zahvaljuje vsem, ki so mu čestitali. (Iz kabineta predsedn! štva kr. vlade, 2. decembra.)
Napredovanje pri linanci
Belgrad, 3. dec. 1. Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani so napredovali: Za glavnega arhivarja •2. 111. Anton Bračko, Rudolf Večerin, Evgen Su-šteršič, Franc Šušteršič, Ivan Kramar, Josip Be-dan. Pri glavni podružnici Drž. hip. banke je napredoval za stalnega uradnika v 4. II. Avgust ti-gon.
Zborovanje beiffr. industrijcet
Belgrad, 3. dec. I. Belgrajski industrijalci so imeli danes zborovanje, na katerem so razpravljali o predlogu belgrajske občine, da ukine trošarine. Prišli so do sklepa, da so ti sklepi škodljivi za domačo industrijo in pridobitne kroge. Poleg tega so se obširno bavili s sovjetskim dumpingom, katerega porledice so se v poslednjem času pričele čutiti tudi pri nas. Sklenjeno je, da industrijska zbornica opozori merodajne kroge na to dejstvo, da bi se pravočasno storili potrebni koraki prot temu.
Akademski koncert v Belgradu
Belgrad, 3. dec. 1. Sinočni koncert akademskega pevskega društva je nad vse sijajno uspel Koncerta se je udeležil Nj. Vel. kralj, člani vlade z načelnikom predsednikom vlade generalom Petrom Živkovičem, Pevskim zborom so navdušeno aklamirali, predvsem pevskemu zboru iz Ljubljane, ki je žel dolgotrajne ovacije za res lepa izvajanja.
O voiaških nabavah in trošarini
Belgrad, 3. dec. AA. Finančno ministrstvo, oddelek za samoupravne davke, je poslalo okrožnico vsem banskim upravam o plačevanju dajatev za vojaška naročila. Na podlagi čl. 74 zakona o administraciji vo-jske in mornarice daje finančno ministrstvo navodilo banovinskim in občinskim upravam, da se od vojaških dobaviteljev za dobave vojski ne more zahtevati niti občinska niti banovinska doklada na trošarino. Člen 74 omenje-nega zakona je mišljen v korist vojske, da bi se dobave pocenile, ne pa v korist dobaviteljev.
Da ne pride do zlorab, odreja zato ministrstvo , da se od vojaških dobav plačujejo te do-klade s tem, da imajo pravico do povračila vsote na podlagi potrdila, overovljenega od vojaškega obla-stva.
Seia VZS
Belgrad, 3. dec. A A. Vrhovni zakonodajni svet je imel nocoj od 10. do 19.30 sejo. Predsedoval je g. Ivan Hribar. Na dnevnem redu je bile nadaljevanje podrobne razprave o zakonskem osnutku glede izkoriščanja vodnih sil. Prihodnja seja bc jutri z istim dnevnim redom.
Savič upokoien
Belgrad, 3. dec. ž. Delj časa sc je govorilo, d« bo upokojen načelnik industrijskega oddelka v trgovinskem ministrstvu Milivoj Savič, ki je znan pc ""svojih mnogih knjigah o gospodarstvu v Jugoslaviji in i k) svojem stališču glede na razvoj in nacionalizacijo naše industrije z ozirom na narodno obrambo. Vprašanju le upokojitve se je posvečala posebna pozornost po uiKikojitvi načelnika oddelka za zunanjo trgovino dr. Štajnmeca-Sorodolskega. Danes se je lo vprašanje rešilo in je bil Savič upokojen. Nj. Vel. kralj je podpisal predlog trgovinskega ministra Demetroviča. Savi če ve posle bo vodil inšpektor ministrstva Stojadinovič.
Kruhu se bodo cene znižale
Ljubljana, 2. dec. AA. Banska uprava je pc naročilu ministrstva za notranje ix>sle izdala ua log vsem sreskim in mestnim načelstvom, da tako! podvzamejo primerne korake za znižanje cen kruha
Dunajska vremenska napoved: Po nižinah
Ih» na nekaterih krajih jutranja megla. Ponoči slana Temperatura se tudi podnevi ne bo dviguiln mnogo nad ničlo.
Siti aii 2
jSLOVUNKC , dno I. decumbrti 11Ш.
£le\. 277.
Vzhodnega bloka ne bo
Rudži bej o „miroljubnih ciljih Turčije" — Prjateljsha pogodba s CSR
Dr, Marinhovič gre v Ankaro
Sofije, 3. dec. АЛ. Bolgarska agencija javlja: Kralj Boris je včeraj sprejel v avdijenci tur-škeg a ministra zun. zadev 1 efčika Ruždi be^a. Po avdijenci je Tefčik Ruždi bej izjavil zas.opnikom tiska, da občuduje kralja Borisa, čigar osebnost ga je uprav očarala. Tajnost uspeha nove Turčije je baš v občutkih zaupanja in ljubezni tur.kega naroda do Mustafe Kemal-paše. V takih odnotajih je, kakor vidim, ludi bolgarski narod do svojega suverena.
Posebej poudarja zunanji minister Turčije prisrčni sprejem, ki so mu ga priredili uradni bol-
farski krogi. Jako zadovoljen je, da se je sestal z olgarskimt državniki, in radosten, da se je uresničil načrt njegovega potovanja v Bolgarijo. Pri tem naglaša skupne interese lurčije in Bolgarije, dveh sosednjih držav, ki so v mnogih pogledih slični. Dalje opozarja na to, da njegov poset nima točno opredeljenega smotra, vendar je prirodno, da se turški in bolgarski državniki pogovore o stvareh, ki so na dnevnem redu. Neka vcdilna oseba turške politike je potrdila, da obstoji prijateljsko razmerje med Turčijo in Bolgarijo, in na.^1:;-sila, da je turška politika na Balkanu jako zadovolj-
Dr. Fr. M. Trdan:
Italijani v Pnmorju kraljevine Jugoslavije
Jugoslovanski biro v Splitu je začel v zadnjih letih izdajati zbirko spisov, ki se nanašajo na poznavanje Adrije in našega Priinoija poseouo v narodopisnem in trgovskem oziru. Pravkar je izšla zelo okusno in temeljito sestavljena študija z zgoraj naznačenim naslovom. Marljivi dalniai.nski zgodovinar dr. Ivo Rubič, ki je ravnokar na poii v Berlin in Hamburg, da se izjx>po!ni zlasti v oce-anograiiji, se je lotil zanimivega in času zelo primernega vprašanja o laškem živi u v naši državi. V petih poglavjih govori o absolutnem iu relativnem številu Italijanov zlasti na naši obali, o regni-colih, optantih in emigrantih ter njiliovem kulturnem in gospodarskem stanju. Razpravo zaključujejo številni statistični podatki, sestavljeni v obliki preglednih tabel.
Zanimanje Italijanov za Dalmacijo in njeno iredento je vzplamtelo v velikem obsegu šele v povojnem času. Pred svetovno vojno so bili le po-edini pisatelji — kot federzoni, Sighele in Cab^ro — ki so opoz: .jali laško javnost na pomen vihodne Adrije in njene obali. Odkar pa so prišli Italijani v posest Goriške in Istre, se je vrgla laška publicistika s podvojeno vnemo na Dalmacijo. Ker pa statistika, čeprav je še tako umelno prikrojena, ne govori v prilog laškim konspiracijam, so se začeli v zadnjem času sklicevati bolj na zgodovinslo pravo. A. Dudana, zadrski poslanec v Rimu, je lansko leto v svo em slavnostnem govoru ponovno naglašal, da je Dalmacija zemlja, ki je 200J let po vsej svoji civilizaciji izključno in samo italijanska. m Po uradnih podatkih laškega zu.taniega ministrstva iz 1. 1927. je v celi Jugoslaviji 14.329 Italijanov. Med temi je 8369 moških in 5C60 žensk. Največ jih je v Splitu 5722, večje laške naselbine pa so še: v Ljubljani 3009, v Zagrebu 2237, v Sarajevu 2000 ter v Dubrovniku 1030. Enako število navaja tudi Calendario Atlante de Agostini-Islituto geogra-lico de Agostini-Novara 1928, dočim se večina laških publicistov ne strinja z uradno ugotovitvijo, ampak samovoljno kombinira večjo ali manjšo številko.
Za mirovne konference v Parizu in v času razmejitvenih pogajanj med Italijo in jugosla.ijo sta informirala inozemstvo Giotto Dainelli in Atti-lio Tamaro. Po mnenju prvega, ki se je v svo.ih treh razpravah naslanjal na zastarele podatke nekdanjega avstrijskega štetja, mora biti v Dalmaciji 70 do 80 tisoč Italijanov. Njegovemu izvajanju se je pridružil tudi Tamaro, ki pa hkrati dostavlja, da bi jih bilo lahko 90 tisoč, ako bi se mogli tako svobodno razvijati kakor Hrvati. Statistika obeh ostalih piscev se giblje med 20 in 60 tisoč, le Belletti jih ceni na 1C0.0C0.
V nasprotju z laškim pretiravanjem pa ugotavlja dr. Ivo Rubič. da niti skromni bodalki laške uradne statistike niso povsem tečni. Opiraje se na zanesljivo predvojno statistiko, piše: »L. 1910. je bilo v celi Dalmaciji 18.028 Italijanov ali tocr.o: ljudi, katerih občevafni jezik — lingua parlante -je bil laški. Ako odbijemo 9318 Italijanov, ki so prebivali v mestu Zadru, ki pa je po rapalski pogodbi pripadel Italiji, bi ostalo v Dalmaciji še
8710 Italijanov.	. . '
Prav tako zanimivo je dejstvo, da število Italijanov kljub velikim laškim žrtvam stalno pada. Mnogi izmed nekdanjih avstrijskih podanikov, ki so optirali za Italijo, danes obžalujejo svojo prenagljenost. ker ne dobe od Italije tistih materiiel-nih ugodnosti, ki jih je posebno d' Annunzio obetal Več družin, ki jih pisatelj po imenu navaja, se ie v zadnjih letih izselilo v Italijo, zlasti iz oko; lic Korčule. Silbe, Splita in Boke. dočim so tudi pogosti slučaji reoptacije za našo državo.	.
Središče laškega življa na našem ozemlju je Split kjer imajo Italijani vse predpogoje za kulturni' in gospodarski napredek. Tu je sedež n-ih glavnega društva »Lega culturale«, imenovano tudi »Unione italiana«. Kakor predvojna »Lega naz.o-nale« je tudi »Lega culturale« nekaka matica celotnega laškega šolstva in laške kulturne propagande. Samo to društvo vzdržuje 7 šol, ki so raztresene deloma ob obali. V Splitu ie tudi sedež »Gabinetto di lettura«, ki zalaga laški živelj s časopisjem in knjigami. Čeprav je članarina g avnega društva razmeroma visoka — 500 Din letno —, vendar število članov stalno narašča. »Biblioteca po-polare« izposojuje knjige tudi izven mesta, dočim Jajša »Societo operaia di mutuo soccorso« socialno bedo. Na verskem polju delujeta zlast. bratov-ščina sv. Duha in bratovščina sv. Jožefa V bplitu so namreč Italijanom odstopili eno cerkev, kjer pasliruje rcgnicolo, laški duhovnik iz Italije.
Značilno za laško ideologijo in mentaliteto pa je žalostno dejstvo, da se celo priznan vseuciliški nrofesor, kot je imenovani Dainelli, ne tnore vzdržal sramotilnega tx>dcenievanja .slovanskegai življa. J?" razoravlia o kulturni stopnp laških podanikov, mnovnoP podčrtava, da Lahi daleko po svoj: ,zo-^7h.?mdkri> "jejo da me t i tiske Hrvate. Pobelil: o piše- Ma si č che gli Haliani rappresenlav.no e raonresciitano 1'eleincnto superiore in Dalmaz a e Mi Slavi 1'elemento inferiore. Prav tako neekusna pli slavi i eiem« da|matinskem sel aku: Oente fe njegova »dba f a*1™ гл„„ di auesta sempnee e Pnm.t.v« ca anene .- --	e
П3£ - .CrostoiaTovo iiudJU o čemer
na, da Je v Bolgariji naletela na odjek svojih
čuvstev.
Zunanji minister nato kategorično demantira glasove, da bi bil pristaš kakršnekoli fronte. Politika front je dovedla do nesreč in zato se trudi, da odstrani te fronte, ker so zapreka konsolidacij miru. On je pristaš popolne enakosti med narodi. Vendar se ne sme nihče čuditi, če začenja turška politika izvajati svoj pacifizem s sosednjimi državami, da se ta sistem pogodb razširi in da objame vse mednarodno življenje.
Sofija, 3. decembra. AA. Turški minbler z« zunanje zadeve Ruždi-bej je pred svojim odhodom iz Fofije sprejel novinarje in izjavil, da njegov obisk v Sofiji nima političnega ozadja, ker so odnošaji med Bolgarsko in Turčijo prisrčni. Turški minister je s posebno radostjo in zadovoljstvom opozoril novinarje na sprejem in na časti, ki so mu bile izkazane od strani bolgarskih političnih krogov. Dejal je, da je sprejel iz mnogih bolgarskih krajev brzojavke in pisma, ki izpričujejo, da vlada v obeh drževah enako razooložer.je. Na vprašanje inozemskih novinarjev, koliko je resnice na vesteh o bolgarsko-lurško-grškem bloku, je
Ruždi-boj odvrnil, da nima posredniške vloge med Bolgarsko in Grčijo in da se ne namerava vmešavati v tuje odnošaje. Likvidacija spornih vprašan) med Grčijo in Turčijo je trajala 6 let. Ta vprašanja so bila mnogo težja, nego so vprašanja med Bolgarsko in Grčijo. Na drugo vprašanja novinarjev je Ruzdi-tej odvrnil, da bo pomladi prihodnjega leta obiskal s predsednikom turške vlale Izmcd-pašo Atene. Nadalje je izjavil, da nima še službere^a poročila o nameravanem obisku jugoslovanskega mir>>stra za zunanje za 'eve dr. Ma-rlrkoviča ▼ Ankari. Ve-dar bi bil tu sprejet z eneko gos'olfubiosljo к.-ког oa sam svoi čas v Beogradu. Dr. Maii kovi*ov obisk bi vrnil noset turškega minis'ra zu anjlh za'ev v Beogradu.
Nato je Ruždi bej govoril o tem, da se odnošaji Turčije z Rimom in Moskvo onirajo na solidno podlago podpisanih norfodb. Glede pogodbe o piijMeljslvu г Jugoslavijo in Rumuijo fc Ruždi bei deial, da so mo-'o'ie tri vrste takih pogodb: Pogodbe z nc-o»:ed imi sose-Ч, x daljnimi 8оге<М in naposled i drugimi državami. čim bo'o sklenjene pogo'be s sos»di, pride na vrsto pogodba o prijateljstvu s češkoslovaško.
Sam '*ski program nemške vlade
Proračun znižan za V5 miilerd-* — Uradništvu se znižajo plače
G odt>*~taov
za
Berlin, 3. decembra, kk. Danes se je začelo zasedanje nemškega državnega zbora, na katerem se ima izvršili prvo čitanje novega državnega proračuna in glasovali o zasilnih odredbah vlade, s katerimi ima stopiti v veljavo sanacijski pregram vlade. Galerije so bile nabito polne pcelušalcev. številna policija je obkolila poslopje državnega zbora, da ne bi prišlo do kravalov kakor pri zadnji seji, vendar pa ui bilo nobenih demonstracij. Današnja seja je trajala samo poldrugo uro.
V glavnem je govoril finančni minister Die- • trich. Iz njegovega govora je posneti, da jc novi proračun nasproti lanskemu skoro za poldrugo milijardo nižji. Najvažnejša odredba novosa proračuna je •»amosvejitev zavarovanja proti brezposelnosti. Zadnji proračun je zrsel v nered radi tega. da so bile radi silno naraščajoče brezposelnosti potrebne velike podpore vlirie, ki so šle. daleč preko proračuna. Sedaj je stvar teko urejena, da mora zavarovanje proti brezpeselncsti samo nabavili petreb-ne vsote z zviian em prispevkov in da bo država dala samo omejeni prispevek. Nadaljnja težkoča
Zaščitniea narodnih тапЏт
MIlan, 2. doc. X. (Izvirno »SI.«) »GazEetta del | Popolo« iz Turina že delj časa polemizira z jugo- | slovanskimi časopisi, češ, da-so vsa poročila o pre-; ganjanju slovenske manjšine v I trli ji popolnoma izmišljena. Sicer pa so manišine v Italiji, tako piše list. malo številnejše, kot jih ima Jugoslavija. Jugoslavija šteje Nemce. Madjare. Romune, Bolgare, Macedonce. Italijane (50 0001), Bunievce, Alb nce, Turke. Musbmane, Črnogorce, Vende, Vlahe. Kra-sovane (?), Scijolce (?) in Jude. Kakor vidite, je tu-rlnski list pri vsej natančnosti popolnoma pozabil na cigane, katere italijanski časnikarji trko radi uvrščajo med jugoslovanske narodne manjšme. List navaja nadalje, kako Jugoslavija z tira Italijane v Dalmaciji. »Če so jugoslovanske oblasti zatrle italijansko šolo usmiljenih sester v Splitu, gotovo niso imele tako tehtnih vzrokov, kakor italijanske, ki so ukinile slovenske šole, ker so tile središči terorističnega delovanja . .< »Jugoslavija se skrbno ogiblje vsake razprave o položaju njenih manjšin na mednarodnih zborovanjih, sedaj pa hoče jiosta-viti Italijo pred svetovno sodišče radi postopanja z manjšinami. Toda blagovolite nam vprašanje, zaključuje tur in:,ki list, kako je mogoče, da se tako neprevidno [dostavlja to trnjevo vprašanje ravno
Kako fe hi! umorjen Tomalevski
Scfija, 3. dec. AA. Po zadnjih podatkih je bil izvršen umor Tomalevskega na sledeči način.
Bratje Tomalevski so prodali svojo rodro hišo. V dvorišču te hi^e se je nahajalo drevo, ki ga je pred leti zrscdil njihov oče. Naum Tcmalevski je holel presaditi drevo v svoj vrt. Sel je zalo na dvorišče, da drevo izkoplje. Medlem pa sta mcrilca oddala nanj izpod krova sosedne hiše dva s re'a. iz karabink. Oba sta ga pogodila v glavo in prsi. Sluga se v trenotku streljanja ni nahajal na vrlu,, pritekel pa je taloj na dvorišče, oborožen s puško ter začel streljali na sosedno hišo, odkoder je slišal strele. Ko sta morilca to videla, sta začela stre-^ ljati nanj z revolverji ter ga ranila. Morilca sta' nato zbežala na ulico. Stražnik na ulici, ki je slišal streljanje, je začel morilce zasledovati ter s strelom iz nuške ranil епе?а v nogo in ga pri'el. Drugi morilec pa je bil tako zbegan, da se je pustil prijeti od pasantov. Tudi on je bil na mestu aretiran. Ranjeni morilec se imenuje Vladimir Ge-orgijev, njegov tovariš pa Andrej Manov Dimi-trov. Morilca sta tekom zaslišanja izjavila, da nista osebno poznala umorjenega in da nista živela ž njim v prepiru. Oba sta izvršila umor po naročilu. Lastnik hiše, iz katere sta streljaj, se imenuje Stenkov, ki je bil istotrko prijet, da bi se ugotovilo, ali sta morilca prišla v hišo z njegovo
je bila stalno padanje davčnih dohodkov, kar znaša za zadnje lelo £00 milijonov, kar pu se bo izravnalo predvsem z zvišanjem carine na tobak in z zelo dalekosežnimi odredbami za varčevanje, s katerimi upajo doseči več kot milijardo. K tem odredbam za varčevanje spada predvsem 6'/!. znižanje plač uredništva in poenostavljenje pobiranja davkov. Semkaj spada odredba, da bo od dosedanjih 170.000 davčnih obvezanrev nalih kmetov ostalo odslej samo 43.000, ki bodo v bodoče še plačevali dohodnino. S tem bo sicer odpadlo 100 milijonov, upravni prihranek pu bo mnogo večji.
Končno je finančni minister opozoril še na važnrst vprašanja, kako bi bilo irogoče pridobiti nazaj nemški kapital, ki je j>obegnil v inezemstvo. V to svrl'0 se bo izdala davčna amnestija. Daljo bodo davčne oblaeti v bedoče pri ugotovitvah premoženja ali dohodkov zahtevale obljubo namesto prisege. Minister Dietrich je končal s jariporočilom, da državni zbor dovoli proračun, da bo v zvezi s prisilnimi odredbami zagotovljen kredit in akcijska sposobnost nemške države.
Italiji, ki ros veča varstvu svoi'h mnn'šin vso skrb, da se spoštujejo njih narodni značaji, življenje in imetje.«
Tako pišejo fašistični listi, ko je goriški prefekt ukinil zadnji Slovenski časopis v Italiji. V ilustracijo gornjih trditev poročam jk> .Corriere delln Sera . da je bilo zadnje dni areliranih v Julijski krajini 20 slovenskih železničarjev, od k terlh jih je hilo 11 izročenih izjemnemu sodišču v Riinu, drugi pa so bili izpuščeni.
Sodeč po vesteh, ki krožijo po Milanu in po gornji Italiji sploh, so te aretacije baje v zvezi z revolucionarnim gibanjem, katerega so fašistične oblasli odkrile.
Tukajšnji fašistični tisk Je meseca oktobra napovedal, da se bo vrš'1 proces proti dr. Sfiligoju, Jelinčiču in drugim aretiranim slovenskim Goriča-nom prve dni meseca novembra. »Gazzetta del Po-polo« poroča, da je izjemno sodišče obravnavo od-godilo, ker mora priti na vrsto najprej vrsta aretiranih italijanskih komunistov. Verjetno je, da se prične obravnava proti goriškim Slovencem v najkrajšem času. »Regime fascistu poroča, da Je bil v Trstu aretiran prof. Cosovel. Vzrok aretacije ni znan.
vednostjo in ali je vpleten v ta umor. Pravosodni minister je dal osebno nalog, naj se vodi preiskava najodločnejše in čim hitrejše.
Sofija, 3. decembra. AA Današnji jutranjiki priobčujejo obširna poročila o umoru Nauma Tomalevskega. Zanimivo je, da je v hiši umorjenega Tomalevskega stanoval politični agent Petko Petrov, Oblaslva so ga zato z ženo vred aretira'a. Brat umorjenega Tomalevskega obtožuje sedaj predsednika bolgarske vlade Ljapčeva in bolgarsko pravosodje za ta čin. Morilca sta bila oborožena 7 bombami in s karabinltami. Na vprašanje, odkod jima karibinke, sta oba odklonila odgovor. Tretja neznana oseba, ki se je v trenutku atentata nahajala v hiši, je pobegnila neznanokam in je še niio izsledili.
Sofijska »Zora« posveča članek temu atentatu in se vprašuje, kam naj vodijo podobni krvavi čini. Odgovori na taka vpra'anja so ponavadi nove in sveže žrtve. Jasno jc, da je bil umor Tomalevskega pripravljen. Pokojni je bil znan pristaš Pro-togerova, zato so i>a pristaši Ivana Mihajlova sovražili in obrodili na smrt. S tem umorom je mržnja med obema taboroma postala še ljutejša. I ist apelira na oblaslva, naj napravijo temu bratskemu klanju konec.
'Z biči nad komuniste
Leipzig, 3, dec. kk. Danes zvečer je prišle do krvavih ipopadov med policijo in komunisti. Vefi kot *0C0 komunistov se j« zbralo na nekem trgu v notranjem mestu in hotelo iti pred magistrat, ki jc bil zastražen z močnim policijskim oddelkom. Ko je policija pozvala demonstrante, naj fi izberejo pot okoli notranjega mesta, so se demonstranti temu upirali, nakar je policija cdlala (traillne strel«. To pa ni pomagalo, temveč so komu1 isti boleli dalje, prodi ati, nakar jc o Hala policija salvo, pii čemer je bilo 7 oseb ubitih, 13 pa ranje- ih. Pollclla na konjih je komuniste na več krajih rnzgsala z biči.
Plače so se bolj zniinle kot cene
Rim, 3. dec. ž. Organ fašističnih delega+ov -II lavovo fascistac prinaša zanimiv članek o pocenitvi življenjskih potrebščin in izraža nezadovoljstvo z dosedanjimi rezultati, opozarja na dejstvo, du se cene ne znižujejo v istem razmerju, kot so se znižale plače. V cenah je še vedno velika razlika, predvsem v trgovinah nu veliko. Trgovine, še vedno zahtevajo velike dobičke. To se 110 sme trpeti. V Neapolju so oblasti zaprle 9 raznih trgovin z življenjskimi potrebščinami, ke* niso hotele znižati ceu.
Nemške fašiste znpirajo
Berlin, 3. dec. AA. Policija je zasačila bli»u grada Jaeschkovvitz pri Bratislavi okiog 40l) oboroženih člnnov narodne socialistične stranke in jih aretirala. Zaplenila je veliko mnoiino karabink, revolverjev, ročnih granat in drugega orožja.
Nemški voi. arzenal na Potfs' em
Vratislnva, 3. dec. kk. Policija jc zajela na posestvu veleposestnika Oelsena v Jaškovicah 350 članov udarnih oddelkov narodnih socialistov, ki so bili vsi oboroženi. Zbirali so se tam in se vadili v orožju. Policija je dosedaj zaplenila tri voze orožja najrazličnejših vrst in drugo orodje, kakor lopate, sekire ter opremo, čelade, plinske maske itd. Policija domneva, da sc naha:ajo ludi v bližnjih tamkajšnjih vaseh zaloge orožja. Domneva se, da so voditelji udarnih čet vadili svoje moštvo v rabi orožja na samotnih poseslvih. Že v času Kappovega puJa je bilo v Jaškovicah shajališče pučistov. Veleposestnik Oelsen je bil tudi po Kappovem puču obsojen, pozneje oa amne-stiran. Sedaj ga je policija zopet aretirala, obenem z ri'im pa tudi oba njegova uradnika in oba pastorka.
Olajšan cb'sk Franci'e
Pariz, 3. dec. A A. Medministrska konferenca je sklenila nove olajšave glede obiska Francije s strani inozemskih potnikov. Sklenila je, da bodo tranzitna viza vel aia za 14 dnevno do eromesečno bivanje v Franciji. Odpravila ie vse do edsnje formalnosti ter sklenila ustanoviti urad, kjer bo osredotočena vsa služba glede tujskega prometa.
Ni dočakal
London 3. dec. kk. Včeraj je po dolgi bolezni umrl poslanec delavske stra ke Backer, ki je bil že več let znan po tem, da je vsako leto vedno z negativnim uspehom potiavl al p edlrg, da «e popolnoma odpravi vojska na suhem, na morju in v zraku.
G orna smrt dirkača
Berlin, 3. dec. AA. V m. dnaro.'nih 5т!"шо. bi'skih krogih dobro znani vozač in dirkač Willy Fhir.ke je tragično um I. V noči od pojedel ka na torek je izbruhnil požar v pisarniških prostorh nemškega šoferskega društva. Ko so gasilci prispeli, da pogase ogenj, so p ameni udarili iz l*hm-kejeve spalnice. Po po^as.ivi egn;a so našli Ehm-kejevo truplo na lleh. Bilo je popolnoma zogl'.nslo.
Plačevanje davčnih zaosSankov
Belgrad, 3. dec. ЛА-. Minisler za finance je poslal finančnim direkcijam okrožnico o plačevanju davčnih zaostankov dohodninskega davka in davka na imovino. Po tej okrožnici se dovoljuje davčnim obvezaucem, da plačajo te davčne zaostanke z letnimi obroki do 1935. leta. V okrožnici pa se poudarja, da obvezanec, ki do 1. no.einLra vsakega leta ne plača svojega dolžnega obroka, izgubi pravico do nadaljnjega obročnega odplačila.
Stavba v Me rv lovih po det /h
Zagreb, 3. dec. ž. V mnogih podružnicah Meinlovih podjetij so nastavljenci stopili v stavko. Gre namreč za zahtevo sprejema kolektivne pogodbe.
Beli}ra;she vesti
Belgrad, 3. decembra. AA, Nocoj ob 18 je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci predsednica Udruženja rezervnih oficirjev in predsednika Fi-daka Milana Radosavljeviča ter se je zanimal za resolucije, ki so bile sprejete na mednarodnem kongresu Fidaka v Washingtonu.
Belgrad, 3. dec. AA. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o sporazumu med Romunijo in Jugos a-vijo o razdelitvi madjarskega posojila iz 1. 1895. Po tem sporazumu prevzame Jugoslavija 50 odstot.; Romunija pa ostalo polovico tega posojila.
Itelgrad. 3 decm. AA. S sklepom ministra trgovine, i ii industrije so povišani pri državni hipotev karni banki, glavni filijili v Ljubljani zn stalnega uradnika v 4-2 pripravnik v 5-2 Avguštin Žigon, za arhivarja v 5-2 pa arhivar v 3-3 Marica Ulanovič.
Smodnišriico zletela v zrak
Rim, 3. dec. ž Preteklo noč je v mestu Porretti eksplodirala smodnišnicn. v kateri je bile) 78 nitre dinamita. Bližnje hišo bilo poškodovane. vendar človeških žrtev ni bilo. škoda znaša (00 miljonov lir. Fašistični listi o tem dogodku ničesar no poročajo.
pričajo pegosli prepiri tned tno'kimi in ženckrnii.
Rubič sklepa: »Ako bi laška publicistika pokazala svetu dejansko stanje njihovih manjšin na tej obali, kakor smo jih Iu navedli, po.cm bi se povspeli do Cavurja ali Maz-inija, in v r.ove'šem času do Nitfija, ki so priznali in odkri'o pr'zna-
I vajo, da je vzhodna jadranska obal pcpo'uomr. slovanska, a med obema sosednjima državama Balkana in Apeuina bi bilo več prisrčnosti iu odkrilo ) srčnosti.«
Tudi vmer'ški proračun \je pasiven
Washinglon, 3. dec. AA. Predsednik republike HcKiver je predložil ko.igresu državni proračun za prihodnje leto. V spremnem poročilu navaja, da znaša ta proračun 3.932,842.0^0 dolarjev. Proračunsko lelo se bo nehalo junija 1932. Letošnji primanjkljaj znaša 180 milijonov. Zato Amerikanci ne morejo pričakovati, da bo še nadalje razveljavljena ero odstotna taksa od dohodnine .Letošnji primanjkljaj je neznaten iu bo izginil z ozdravljenjem kreditnega ravnovesja in z občo obnovo gospodarstva. Na la način bodo absorbirana tudi vsa začasna posojila, l ohodki leta 1932. so predvideni v višini 4.085 milijonov dolarjev, izdatki bedo znašali 4054 milijonov dolarjev. Za narodno rbrrmbo jc predviden'h 690 milijonov dolarjev. Ti izdatki so znižani za 34 milijonov.
Ako želite ohraniti zdravle Vaših otrok
dajajte jim skodelico »Ovomaltine« za za-jutrek ali kot lahko jed.
jc koncentrirana naravna krepilna hrana, ki jo otroci radi jemljejo kot slaščico.
Dobivn se v vsvh lekarnah, ilrogrrijah in boljših špecerijskih trgovinah: velika škat'ja Din 5b"—, srednja skatljn Din З*-—, mala škatlja Din II.'—.