Katoll&k cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velji po posti rt celo t gld., m pol leta 1 gld. 60 kr.. v tUkarniri sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. is nt pol leta 1 gld. 30 kr., ako ani dnevi zadenejo Vnerfeljo ali praznik, izide Danic* dan poprej List 34. Tečaj XIX. V Ljubljani 1. grudna 1866. Spominki iz Marije Cele. (Načertal dr. J. Ulaga.) (Konec.) Če človek primerja slavo Marije Device na tem mestu z majhnim, neznatnim početkom, se pač prav očitno vidi resnica besed Marijnih tudi tukaj poterjena: ,,da je Bog ponižne povišal" (Luk. 1, 52). Pobožni, iz serca ponižni in priprosti služabnik Božji si pač mislil ni, da bodo po istem potu, po kterem je on priljudno podobo Marijno seboj nesel, v te kraje za njim hodile kdaj brezštevilne trume vernikov iz vseh krajev od veka do veka; mislil si gotovo ni, da bodo na istem mestu, kjer je on v borni kolibici iz des&k postavil podobo Device Marije, v prihodnjih časih knezi in slavni kralji 4w čez druzega skušali sc za slavo Kraljice nebeške fh i^®' svetega hrama; da bodo tukaj, kjer je on pervi z bornimi pastirčki in priprostimi gorjani Marijo častil, v prihodnjih vekovih škofje in drugi duhovniki, kralji in cesarji, verni vseh stanov in iz vseh dežel Marijo častili, njeni mogočni priprošnji priporočevali se! — Pa Bog si najrajše ondukaj voli na zemlji svetišča, kjer so ponižni, krotki, svete vere in pobožnosti vneti ljudje doma, nam v podučenje, da po izgledu pervega začetnika slavne celske Božje poti pred vsem nato gledamo, da se kraljestvo Božje v naših sercih ustanovi, vse drugo pa Bogu prepusti. — Ko se romar Mariji v Celi bliža, mu nehote velik razloček med to in druzimi božjimi potimi v oči šine: nikjer namreč beračev ob cestah in okoli cerkve 110 vidi. Kako to V Zato ker cesarska kakor tudi mestna gosposka skerbi, da berači potov ne zalegajo. Pride sicer tudi v Marijo Celo ubozih, ki po drugih krajih za potom sede vbogaime prosijo; tukaj pa v cerkvi lepo molijo, proseči si pri Marii dušne pomoči, ktere jim je večidel bolj potreba, kot telesne. — Tudi se malokomu pripeti, da bi ga domač ubožec v Marii Celi milošine prosil, ker ti redoma iz domačih zalogov podpore dobivajo. Ti domači zalogi za uboge so posebno v prejšnjih časih prav bogati in zdatni bili, kar je tudi v M. C. potreba, ker prebivavci pri pičlem zemeljskem pridelku imalo pšenice, pa oves, krompir in zelje je vse, kar polje daje) le ob tem žive, kar iz postrežbe romarjev spečajo, zaradi kterih prav za prav je ves ta lepi terg. Imajo vstava dva: enega ki podpira ubožce (Armen-Institut), in enega ki podaja ubozim, ali prav za prav podajati bi zamogel, ako ga ne bi bili po slabem gospodarjenji oslabili, vso skerb in vžitek, ubožnica (Armen-haus). Naprava za podpiranje ubozih (po pervotni vstanovi blezo 12.000 gold. istinej se množi z letnimi globami ^kazenskimi denarji), z nabirami za uboge in s tem, kar dobrotniki zA-nje darujejo. Iz te naprave dobiva vsak dan.„ po 40 domačih ubožcev milošine. Kaj pametno in posnemanja vredno tudi sa druge kraje je, da po gostivnicah je-v vsaki sobi skladnica „za uboge" iArmenbiichsej, tako da* romarju, ki teli po miloiini dobro delo opraviti, ni trebp po cesti it le iskati siromaka, ki bi ga obdaril. Pravijo gostilničarji, da se čes leto in dan precej veliko jnilodarov naWe po teh skladnieah. \« ^ 7 Naprava za preskerbljenio uboiik združena ■ vom bolnišničnim dobiva vsako Uto ia cesarske livarne blizo Mariji Cele 130 gld. ia dva ubqga; daljo obresti od hiš, napravi sporočenih, kakor tudi od dotičnepa zemljišča, in kar se od dobrotnikov v ta namen daruje. Iz vsega zneska ima 10 uboaih popolni savfcitek ..drugi imajo le stanovalifiče brezplačno. — Tako tedaj SO f Marii Celi za uboge skerbi, d£.Jii%9 MfSSU^ni^aJ^ očitno po hišah vbogaime prosil7 — Tudi po drugih krajih, kjer so slavne božje pota, bi se dalo beračenju po nekoliko v okom priti. Večidel so le tuji berači, ki se po božjih potih potikajo, ktere dostikrat žene bolj dobičkarija kot pa pobožnost. Toraj vidiš ubogo malo beračev v cerkvi, ker se boje, da jim med tem dobiček uide. Taki berači, ki ne hodijo v cerkev, niso kristjanski ubožci, ktere Kristus ljubiti in podpirati veleva, ampak so sebični postopači, ki podpore vredni niso. Srenja, ki je tako srečna, da ima glasovito božjo pot, bi mogla skerbeti, da bi se ob shodih ondi toliko tujih beračev ne klatilo, temuč da bi se domu odpravljali. Če se to le nektere leta stanovitno zveršuje, se bodo postopači kraja ogibali, kakor tatje žandarske ko-sarne. In to bi bila prava sreča za domačo božjo pot, kajti mnogo je tacih beračev, ki potem, ko je nabira doveršena, prav razberzdano delajo in Boga hudo žalijo, kar se na svetih krajih nikakor ne bi terpcti smelo. Skušnja vsaj uči, da bolj ko razuzdanost in dobičkarija svete mesta gnjusi, bolj tudi božja pot upada. — Da se pa romarjem k dobremu delu keršanske milošine priložnost dd, naj bi se postavili zanesljivi moiie, ki pri cerkvi ali po drugih pripravnih prostorih za domače ubožčike pobirajo. Naj bi se vsakokrat obhodile pivarnice in štacuue, ki naj več časnega dobička iz božje poti odnašajo; verh tega, če romarji čez noč ostajajo, naj se po kerčmah, kakor v Mariji Celi, nastavijo skladnice za uboge. — Ni malovrodna stvar to; kajti tujega človeka, ki pride na božjo pot, v serce boli, če ga povsod obsuje truma kričečih beračev, naj si je v hiši na počitku ali na poti v cerkev; če vidi, da v istem kraju, kjer si tolažbe in pomoči sam išče, bi treba bilo vedno odperto deržati mošnjo, in da je vse tako nastavljeno , da se na popotnika od vseh strani preži. Toraj bi naj vsaka srenja, ki Božjo pot ima, dobro si zapoin- nila, da mora ona hiti romarjem v pomoč, ne pa romarji nji, in naj sama svoje uboge po keršansko oskerb-ljuje, da jim ne bode treba preobilno po potih posedati in ljudi nadlegati. Zraven tega pa ostane resnica, kar nam je Zveličar napovedal, da uboge bodemo zmirom in povsod imeli. Kjer piskači ob nedeljah in Bogu posvečenih praz-nicih škripljejo in cvilijo, in se noroglavi plesavci in plesavke sučejo, tam gotovo miru Božjega ni. Kaj bi še lc človek rekel o Božjih potih, kjer se več razsaja in pleše, kakor moli! Komaj se Božja služba v cerkvi konča, dostikrat se pa še nje konce pričakati ne more, in že sc škripavei v kerčmi zaderejo in drapljejo tam v pozno noč, gostokrat tudi do belega dne. Na trati ali v kakem dvorišču cvili zopet „ringclspielcrin ljudi, kakor da jim hoče pamet zamotati, v kolobaru okrog verti. To je zares pravi šunderbunder, pripraven, vse dobre vtisljeje iz cerkve hitro zatreti! — Mislite li, da bode Bog če« take mesta, kjer peklenšek svoj ples ima, obilno svoje milosti rosil; da bode Marija ali sv. Uok ali kak drugi patron tacega kraja vesel in pri Bogu se skušal za-nj, med tem ko božja pot razberzdancem le služi v to, da zamorejo tam po živinsko svojo pohotnost pasti? Nikakor ne; marveč Bog mora v svetem serdu naravnost proč obračati svoje milostivne oči od mosta, kjer se Njegovemu svetemu Imenu nečast dela, kjer so božja pot po hinavsko spreobrača v pregrešno pot. »Posvetil sem ovo hišo, ktero si postavil, tako da bode moje ime tamo na veke, in moje oči in moje sercc bode tam ves čas" — (III. Kralj. 9, 3.); tako je zagotovil Bog Salomona; pa to ne zavolj tega, da je kralj tako krasen tempelj bil postavil, ampak zavolj svetega namena, s kterim je bil Salomon delo pričel in doveršil, ia prav tako tudi Bogu izročil, rekoč: „Ozri sc na molitev tvojega hUpoa ia na nja prošnjo, o Gospod moj Bog; sluša] hvalo in molbo, s ktero danes pred Teboj moli hlapec tvoj, da bi s svojimi očmi gledal na to hišo noč in dan, na to hišo, o kteri si govoril: moje Ime bode tam..., da bi poslušal prošnjo svojega hlapca in svojega ljudstva Izrael, za karkoli bodo prosili na tem mestu, in uslišal v nebesih, kjer je tvoje prebivališče, in bil po uslišanji milostljiv! (s, 2* si.) Naj si jc ravno tempelj že zdavno razsut, ostane vendar pogodba, pod ktero Bog na svetih mestih zaklade svojih milost deli, vedno enaka; in ta je: da se Božje svetišče v posebni časti ima in vse odstrani, kar presv e t e m u I m c n u Bo ž j c m u n e čast d e 1 a. V krajih toraj, kjer so Božje poti, ktere je Bog posebno odločil v čast svojih svetnikov, da po njih mogočni priprošnji obilniši deli svoje milosti, v tacih krajih mora|o tudi prebivavci prijatelji Božji biti, za čast Božjo goreti. — Taki so, brez obotavljanja se sme to reči, prebivavci Marije Celo. Pisatelj teh verstic je bival tam več dni, tudi čez nedeljo; in kako mirno, dostojno in pobožni. se je vse vedlo! Ne čuješ po kerčmah ne godbe, ne truša, nc kake dr.igc šumeče veselice, ki bi ljudi v pobo/nosti motila, tudi strela na terškem strelišču ne. Ker teržani dobro ved«'., da je vsak dan več ali manj romarjev tukaj, kterim so m<»ra v vsakem oziru vstrezati, po leti streljati na strelišču ni dovoljeno, ampak le po zimi, da -e pobožnost v cerkvi ne moti *) tiudba se |r ču je, ako ktera procesija slovesno do Matere Božje spremlja, druzega tukaj godci opraviti nimajo. Vse je nekako slovesno, sveto in pobožno, tako, da očitno pozna, da je tukaj zares Marije D. izvoljen kraj, kjer greh in razuzdanost prostora nima. To- * Ta r.-. j.- pa. tudi za druge iu.;»ta :>tr. liši j.remislik* vrclna. Kaku tu s.- m..j»la služba liozja, če tudi p..j>.ldanska, /. /.hranim duhom j.r ivljati , ak«. mul triu strel hlizo c-rk. v dh-.ska iu udriha, kak-T da hi i.h cerkev saiuo otriujal' Vr raj pa tudi slava Marije Cele ne mine, nego se mneži od veka do veka, in se gotovo množila bo, dokler ostanejo ondotni prebivavci pošteni Marijni otroci. — Bra(Je ker dans ki h dol. Vodila za šolo. Napake, kterih sc imajo učitelji varovati. Šolski bratje imajo v oziru šole 12 naukov posebno premišljevati in skerbno spolnovati; imajo pa tudi na štetih 13 napak, kterih se morajo ravno tako skerbno varovati. Te napake so pa: 1. Prezgovornost. Da se ohrani v šoli mir in red, pokoj in paznost, je po storjenih skušnjah najboljši pomoček molčanje, in o potrebi tihotno govorjenje. Učitelj naj tedaj veči del molči in samo naj po-trebniše reči govori, pa ne preglasno, n. p. pri razlaganji iu popravljanji, kadar namreč ne more z znamnji kaj dopovedati. Preveliko in preglasno govorjenje škoduje in posebno manjša pazljivost. 2. Preži vos t. Premertev ne sme biti učitelj, pa tudi ne preživ; sedi ali stoji naj pri svoji mizi in ne hodi brez potrebo po šoli, ker med hojo se otroci posebno za herbtom radi v kaj vtikajo in razmišljajo. Život naj stoji ravno, z glavo naj ne maha in ne kima, tudi naj se ne verti kakor vertavka in ne zvira z rokami ali nogami; sploh je mirno vedenje potrebno. 3. Lah komisij en ost. Ta jc navadna napaka mlajših ljudi, pa derži sc še tudi starejih, ako se je niso odvadili v mladosti. K nji nagnjeni naj delajo vse opravila z nekako skerbjo, previdno in premišljeno ; nikar naj sc ne smejajo preradi in preveč, naj ne ravnajo preotročje, nc igrajo z učenci, jim tudi ne dopuščajo praznih bedarij, smejanja in posebno zasmehovanja druzih. Sploh naj delajo premišljeno in možato. 4. Prenaglost jc tudi bolj mladim ljudem lastna, ker so še vsi polni ognja in žele na mah vse premagati in dopolniti, kar se jim prav in dobro zdi. Tak učitelj brez odlašanja kaznuje otroka, če tudi še ni preiskal, koliko jo kriv in zadolžen in ktera pa kolika kazen bi mu utegnila v teh okolišinah pomagati in koristiti; vse lepe vaje hoče hitro v šoli imeti, vse napake brez po-lnude odpraviti, pa popred ne premišljuje, kako bi to pametno in previdno pričel in lagano speljal, sicer si bo napravil premnogo nepokoršine, serca otrok odvernil iu več škode napravil kakor pa koristi. Počasi sc deleč p r i d e. f). P r c o j s t r o s t. Tista šola ni naj bolja, v kteri so preostro ravna z otroci in vedno kaznuje. Mir in red ohranuje najbolj skerb na paznost sklenjena s stanovitno previdnostjo pa resnobno dobroto. Učitelji naj toraj ne kaznujejo preradi in pregosto; prizadevajo naj si tako ravnati, da kazni prestrezajo, pa dobro naj vselej prevdarijo, ktere in kakove kazni bodo otroku kaj hasnile. Goste zravno še ostre kazni delajo nezadovoljnost pri otrocih in starših in šc mnogo druzih sitnost rode. '». Nepoterpcžl j i vos t in jeza. Pri otrocih je pač treba veliko veliko poterpcžljivosti, in kdor te Čednosti nima, bo slabo ravnal, ker jozljivci hitro za vsako malenkost zavru in delajo vse prenaglo, nepremišljeno, preostro, še celo pohujšujejo z nepoterpežljivostjo, jezo, zmerjanjem itd. svojo šolo. To je tedaj velika napaka, še celo pregreha učiteljev: zato naj krote svoj žolč neprenehano in na vso moč oziraje sc na Križanega ljubezen in potcrpežljivost. Ce jih kak učence jezi. naj potlačijo novoljo in zato kaj druzega mislijo in delajo, ali se obernejo k dobrim šolarjem in ž njimi pogovarjajo. Bog ue daj v divji jezi iu togoti kaznovati! 7. Merzenje ali pa pril j ubij en j e učencev. Dobro naj pomnijo učitelji, da naj vse učence ljubijo in nikogar ne merze ali celo zaničujejo. Prizadevaj si, da skazuješ ubogim, sirotam in hromotnim se skor večjo skerb in prijaznost, kakor bogatim in čverstim. Skerbi za vse, da jih kaj naučiš in dobrega privadiš, ternje razvad pa obrežeš. Pri ljubljen je ne dela učencu kaj dobrega, ker drugi ga zavidajo in celo sovražijo, že starši radi očitajo učiteljem to slabost, če tudi pogosto po krivici. Varuj se tudi tistih misli, da s tem ali unim šolarjem ne boš zamogel nič opraviti; zaupaj Bogu, pa delaj in so trudi s šolarjem. Posebno pridne šolarje moraš vender hvaliti, pa tako, da se ne bodo prevzeli in napihovali, ali da bi zgubili spoštovanje do tebe po preveliki hvali, preotročjem in prepri-jaznem vedenji tvojem. 8. Lenoba. Šola se ravni zelo zelč po učitelju, posebno v delavnosti in pridnosti, ker mlačen in len učitelj bo imel skor gotovo mlačne in lene učence. Zato naj bo učitelj zgled delavnosti in pridnosti, ter naj ravna tako le v soli: Vprašaj pogosto vsacega šolarja, da se ne bo po-lenil, in da lene priganjaš k učenju in pridnosti. Vse napake in pregreške svari in o potrebi tudi kaznuj po zasluženji, pa derži se zvesto šolskega reda in predpisov. Pripravljaj se vselej prav skerbno za učenje katekizma in druzih šolskih tvarin, da boš vselej dobro vedil, kaj imaš učiti in kako razlagati. Ne terpi šeptanja, govorjenja in enacih nerodnost; pa izgovore za ostajanja iz šole vselej ostro pretehtuj. Tako delaj in ravnaj, da bodo otroci spoznali in prepričani, da ti nič ne morejo prikriti, ker vse veš, vidiš in nepokoršino in nerednoat kaznuješ. 9. Naveličanje in nezadovolj nost. Za učenje in gojenje otrok je učitelju res prav potreba veselja, •erčnosti in stanovitnosti, da vsakdanje težave in sitnosti svojega stanu voljno sprejema, serčno prenaša in zapreke pa napotja stanovitno odpravlja. Da pa v tej vojski ne opeša in se ne naveliča, naj nikar preveč ne tuhta, koliko in kaj bo še imel terpeti, ker v domišlii se vse težave neznano množč in povekšujejo, da bi človeku res kmalo serce upadlo; v resnici nad nas pridše pa s stanovitnostjo in zaupanjem na Boga kmalo premagamo. Tudi ni nikakor aolžnost učitelju, da bi mogel vse zapreke in napako na mah odpraviti; odpravlja naj po previdnosti zdaj to napako, potem drugo, tretjo itd., pa bode po časi vse lepo premagal. In če ne viaiš kar obilnega sadti, ne obupaj! Delaj in upaj na Božjo pomoč, ti spolnuješ s tim svojo dolžnost, in blagor tebi! tudi sad ne bo zamudil, prikazal se bode pred ali poznej. Kdor do konca stanoviten ostane, bode kronan. 10. Prijaznost in otročarija. Učitelj poza-bivši se tako zelo, da z učenci v šoli igri in norčuje, pa vpričo njih otročarije in bedarije počenja, ali cel6 norčuje s njih napakami in pregreški, tak učitelj zgubil in zapravil je veljavo in spoštovanje pri celi šoli in za vselej, ker težko jo bo kterikrat več pridobil z vsim prizadevanjem. Toraj ravnaj z učenci posebej in z vso šolo skupaj vselej in vedno bolj resnobno in spoštljivo; vse tvoje vedenje z govorjenjem vred naj budi spoštovanje do tebe in vikša tvojo voljo. Ne pregleduj pa tudi nikar napak sebi priljubljenim otrokom in ne kaži očitno tega nagnjenja do njih; nc dopuščaj nikomur prevsakdanje brez spoštovanja seboj govoriti in opraviti imeti. Preprijaznost in vsakdanjost v drušini podkopujete spoštovanje in veljavo pa rodite zopervanje m kljubovanje. 11. Nestanovitnost in spremenljivost. Nestanoviten učitelj, ki se vedno spreminja, ne bu iiucl dosti reda v šoli. Učenci namreč se ne vedo čosa der-žati, ker vidijo učitelja vsega nedoločnega, omahljivega in spremenljivega, da vsako uro skor drugač misli; zdaj to terja in ukazuje, kar je popred branil in prepovedoval; pa zopet narobe prepoveduje, kar je popred hvalil in veleval. Ta nestanovitnost množi dostikrat brez vednosti in pravega zadolžen ja nepokoršino, pa napravi ja godernja-nje pri otrocih in starših ter podkopuje pa jemlje spoštovanje in veljavo učitelju. Tudi učcnci postajajo po zgledu učitelja negotovi, nedoločni, omahljivi in spremenljivi, ko so pa šolarji stanovitnih učiteljev sami stanovitni in določni v svojem vedenji. Toraj naj učitelj vse popred dobro premišlja in pretuhta, potem pa naj ravnd po umu in previduosti določno in stanovitno in naj se ne da po praznih mislih kmalo odverniti od storjenih sklepov. Nestanovitni so tudi popolno sužnji svojih nagnjenj in strasti, ter so danes vsi ostri in čmerni, vidijo vse černo in zoperno ter kaznujejo brez premislika in milosti celo majhne reči, potem pa so zopet veseli, se smejajo, vse napčnosti prezirajo itd. — Glejte žalostnih nasledkov! 12. Razmišlj enost in samišl j enost. Učitelj mora med učenjem na šolarje dobro paziti, kaj delajo, ali poslušajo in se z učenjem pečajo, ali kaj druzega počno. Toraj naj se skenmo varuje razmišlj en biti, da bi na vse drugo mislil, na učno tvarino pa ne in na otroke; pa tudi prežamiii j en v ta predmet naj ne bo, ker tako tudi lahko pozablja šole. Res to pasenje nekoliko moti, zlasti pri branji; pa s palcem ali terdim papirjem lahko zaznamnuješ brane verstice, da jih hitro nahajaš o pogledu v berilo. 13. Potrata časa. Daje učitelj v šoli, še malo pomaga, ako otrok ne uči in k delu ne budi. Eavni tako le se pač dostikrat v šoli zlati čas trati in bre»> vestno zapravlja, ako sc namreč učitelj ni dosti pripravil za šolo, da ne ve kaj ali kako razlagati, ali če snuje z učenci dolge pa prazne pogovore od popolno nepotrebnih reči; če se peča v šoli z drugimi rečmi n. p. branjem Sisem, no vin, pisanjem itd., ali sprejema gostov« in se olgo ž njimi pogovarja. To je velik pregrešek, ker se pri tacih razvadah mnogo časa ubije, da se otroci ne naučč nič, ko bi bili lahko marsikaj dobrega za dušo in telo si pridobivali. Tak učitelj sc zelč pregreši zoper najsvetejšo dolžnost svojega stanu in zoper slovesno obljubo svojo; odgovor bo mogel dati Bogu za vse napake iz te zanikcrnosti izvirajoče. Učitelji ee morejo pogosto spraševati, ali imajo kako teh napak nad seboj, ter ae jih za vselej prav skerbno ogibati. Tri mesce na Julroeem. X. (Ratiabcn. Spreobernjenje Teodora Ratiibona. Alfonsovo isobrata-vanje. Popotvanje na Jutrovo, pa obernjtnje v Rim. Ogladovanjo raeata in cerkve „Ara Coeli." Pogovor i baronom IJuMičrM-oin.) Naj tedaj zdaj nekoliko več povem o Ratisbonu in njegovih dogodbah, ker sem unkrat obljubil. Izraelska deržina Ratisbonnes (Rezno, Ratisboua, Regensburg) prebiva že nekaj stoletij v Elzasu in je imela zlasti v Stras-burgu imenitno tergovsko hišo, ki se je obilno pečala z denarstvom. Bila je bogata, sloveča pa tudi dobrotna. Izmed dveh bratov, ki sta bila na čelu te deržine, je bil eden brez otrok in v redu velikega judovskega duhovstva; drugi je iiucl osem otrok, med kterimi sta bila tudi brata Teodor iu Al Ion s, ki sta jedro v nani zgodbi. Starši so bili kinali umerli in bogati stric, je prevzel skerb čez otroke svojega brata. Aitons, rojen 1. majnika 1*14 v Strasburgu, se je izobrazoval v kraljevem vstavu svojega rojstnega mesta. L. 1*2") j>a sc zgodi velik potres v Itatisbonovi rodo-vini. Teodor, rojen 2*. grud. I*n2, učen in posebno izobražen mladeneč, se je namreč dal korstiti ter je prestopil v katoliško < Vrkov. Soznanil so je bil namreč z učenjakom in modrijanom Botain-om, ki je bil ob tistem času učenik v Strasburgu, in nasledek je bil, da je judovsko zmoto sprevidil, Jezusa Kristusa i/, temeljitega preiskovanja spoznal ter mu čast dal kakor resničnemu Odreseniku sveta. Pripravljal sejo potem na duliovski stan in 1*. grud. 1 *3<) je bil posvečen. Veliko in ne-utrudljivo je delal v jirid sv. Cerkve v svojem domačem mestu, 1. 1*4«) pa je šol v Pariz, kjer jc zraven svojega dubovskega poklica tudi z učenostmi in pisanjem veliko sc pečal. Spisal jo po virih življenje slovečega sv. Bernarda in njegovega stoletja (Histoire dc saint Bernard et dc son Sieclo;, kterega izvir in prestave imajo že več natisov. Bil je tudi eden glavnih predstojnikov bratovšine Marijnega prosv. Serca za spreobračanje grešnikov v Parizu. To spreobornjenje je bilo napravilo veliko zgledovanje pri vernih in pri nejevernih. Tukaj ni noben človek mogel samopridnosti natolcevati, napčnih namenov podtikati. Ni bilo vmes lahkomiselnosti, no nepremišljenosti, ne nečimemosti in častiželjnosti. Skoz in skoz je bilo očitno, da mladi človek dola z resnim pre-vdarkom in prepričanjem, s polnim spominom in edinim ozirom na svojo srečo v prihodnjem življenji. Teodor iz svojega spreobernjenja ni le imel nobenega časnega dobička in prida, temveč na mnogotero stran zgubo, in čakalo ga jo obilno vojske in zatajevanja. Zavoljo tega so se verni po pravici veselili, nejeverni pa osupnjeni in oplašeni niso vedili kaj reči. Teodor pa s svojim spreobernjenjem in nadaljnim djanjem nič več in nič manj ni pokazal, kakor da je v resnici olikan in umen mlad človek, ki brez ozira na svet in posvotnost gre po poti, ki je prepričan, da ga bode k cilu pripeljala. Sercc nas mora boleti, da veliko olikanih slovenskih mladenčev z naj lepšimi zmožnostmi nima enako bistre prevdarnosti ter nc vedo prevdariti modrih besedi: „Quidquid agis, prudenter agas, et respice finem!" — Človek: modro stori vsako delo; Misli, kakošen ho kone imelo! Allons pa, zveršivši uko v kraljevem vstavu, je prestopil v nekako odgojiše, ki jih imenujejo penzionate. Naj imenitniših protestantov sinovi iz Elzasa in iz raznih nemških pokrajin sc ondi izrojajo po pariškem okusu in kopitu za višji in omikano gospostvo. Velikrat pa sc v tacih penzionatih mladini serce in duh malo oblažuje, vadijo se bolj tako imenovane spodobne šege in obnaše za svet; in mladi ljudje pridejo iz njih kakor vošeni možici, brez duha in brez serca, pa tudi brez zavednosti, daje treba še za kaj druzega skerbeti, kakor za telo in za to, kar taisto želi in potrebuje. Alf« >ns Uatisbon vender jo pozneje tudi v vedah tako naproti val, da je postal doktor krasovednosti. Lotil so je potlej pravniško vedo in dosegel je v Parizu pismo za ltravdosrednika. Vender pa mu tega stanu rodovina ni dopustila. Bil je ljubljenec stricu in vsi deržini, zlasti ker so upali, tla jim bode Alfons iz njih vere odločenega Teodora bogato nadomestoval: torej so ga od-menili za bankino in monjavsko opravilo in za glavo cele hiše. Allons se je temu vdal. Stric zato ljubljencu, da bi si ga še bolj prikupil, dovoli vsaktore kratkočase, vosoliee in vedrila: viditi ga je zdaj na konji, zdaj v kočiji, zdaj v drušinah, pa spet na popotvanji, kakor se mu jc zlju-bilo. Tcrgovstvo s presnimi Številkami pa mladenča, ki je bil ves gibčnost in življenje in poln duha, vender le ni veselilo. Živel je torej več v Parizu kot v Strasburgu. Uatisbon v svojem pravem bitji ni bil več jud, kakor postava tirja; vender pa si jo vse prizadjal, da bi judom po duhovno in telesno v boljši stan pomagal ; jodpiral je očitne liste v prid judovstva, napravil celo otorijo na Francoskem, ki jc judom veliko nesla. Zraven toga je pa kristjanom škodoval, kjer koli je mogel, še posebno sovražljiv pa je bil brez prenehanja zoper svojega brata Teodora. Tega in tacega počenjanja so bili Jiatisbonei kaj veseli, in nezmerno so jim jo s takim djanjem prikupoval. Med tom takim so jc Alfons bližal žo 2*. letu svojih dni na zemlji in čas jo bil, da bi prišel do kake stanovitnosti. Bližnja žlahtnica, njegova prava sestričina, jc bila tako po njegovem sercu, da se jc 1, 1*41 z njo zaročil. Pohlevnost, dobrotna priserčnost in nežnost nedolžne zaročenke ga je silo srečnega in tako zadovoljnega storila, da sc mu je poživljati začela celo vera na neumorjočnost in na Boga, k kteremu nikoli ni klical. Prešinovali so ga toliko bolj občutki srečne prihodnjosti, ker tudi v krogu njegove deržine so ga odkritoserčno vsi ljubili in spoštovali — stric, bratje in sestre ... Pogrešala se jc lo še ona sama reč pri Katisbonu, da bi bil popolnoma srečen, namreč sladki mir z višave. Tega svetna ljubezen in blagernost no more nadomestiti, in k jer ga ni, tam se odpira od časa do časa neizrečena praznota in dolgočasnost, bodi si priložno ali nepriložno. fu nc pomagajo lepe in sladko besede, no ples, nc na-pitniee, nc sploh paša svojih počutkov in drušine. To je občutil tudi Uatisbon, dasiravno še sam ni prav vedel, kaj mu je in česa mu manjka. Ni so mudilo za ženitvanjo, ker nevesta je bila še mlada. Alfons se jo odmenil za razvedrilo še na Jutrovo popotvati, in povernivši se svatovšino obhajati. Sklenil jc podati se čez Civita-vekio, Neapelj in Palerrao na Jutrovo, zlasti pa v Carigrad. Odrinil je 12. listopada 1*41 in spomladi sc jo mislil verniti. V jezi do brata Teodora in do katoliške Cerkve ni hotel ne v Rim iti, ne na kako rimsko cesto stopiti. Mod tem pa je že 14 dni, kar daje Teodor Uatisbon moliti v kapeli matere bratovšine prosv. Marijnega serca ,,za mladega Izraelca, ki so je odmenil popotvati na Italijansko in na Jutrovo." To je ravno poprej omenjena bratovšina presv. in neomadežanega Marijnega serca, ki jo jc bil vstanovil 3. grud. 1*36 rajni fajmošter Du-fricho - Dcsgonettes v cerkvi Marijo 1). Zmagovavke za spreobračanje grešnikov, prihodnje leto 22. prosenca pa pričel. Razširila se je potem po vsem svetu in neštevilno so prečudno spreobernjenja, ki so se zgodile na pripo-ročovanjc v Marij no serce. Alfons j>ride v Neapelj, ogleda mesto in mnogotere reči v svoj dnevnik zapisuje. Posebno černo je opisoval duhovne, ktere je iz serca čertil. V poznojem pisanji pravi: „() kakošne prcklinjevanja sem pisal v svoj zapisnik! Omenim to le zato, da pojasnim, kako čerii jo bil takrat moj duh." — Ko opravi v Neapeljnu svoje pota, hoče kar naravnost čez Malto v Carigrad popotvati. S tom namenom gre neko jutro iz gostilnice zapisat se na parobrod v Palcrmo. Na poti pa — se mu obudi hrepenenje po Rimu. Težko kdaj bom v Kini prišel , ako zdaj ne grem, si misli. Zamaknjen v to misli stopi v pisarnieo, ki pa ni bila za parobrod, ampak za pošto. Zapiše se todaj za v Rim, in tri dni pozneje, 2. prosenca 1*42, je že v večnem mestu. Imel pa jo za terdno sklenjeno, da so bo lo malo časa tam mudil, ker v 15 dneh mora zopet v Neapeljnu biti. Zadel je skupaj Uatisbon tukaj s prijatloni mladih dni, z baronom Gustavom Bussieres-om, s kterim je od mladih let skupaj živel in bil z njim v ravno tistem pensionatu. Bussieros je bil vžgan protestant, jo govor večkrat na vero obračal ter iskal Uatisbona za prote- stanštvo pridobiti. I? itisbon pa mu je odvračeval le z zabavljicami zoper keršanstvo. Vender je djal. ko bi kdaj svojo vero menjal, bi se k protestanštvu obernil in ne h katoličanstvu, Mil pa je ta pogovor le poverhen in za šalo, brez kake reznosti. Nato gleda Ratisbon podertine, eerkve, starinstvo, umetnijo itd. ter iše urno urno dokončati ogled mesta, v ktero ni prišel toliko iz radovednosti, kolikor iz nekakega znotranjega gnanja, ki sam ni vedil, od kod in zakaj je. Potem gre na pošto in se zapiše za voz, ki je imel iti od sabote do ponedeljka 110. do 17. pros.) So noči v Neapelj. Od ondod hoče zdajci podati se na utrovo. Poslovit se gre torej še s protestanškim prijatlom Gustavom žl. Bussieres-om. Ker ga pa doma ne najde, hoče oddati listek zanj njegovemu bratu Teodoru Bussiercs-u, zetu francoskega ministra Human-a iz Stras-burga. Ravno ta pa je bil poseben prijatel njegovega lastnega brata, duhovna Teodor Ratisbona. Baron Teodor Buasieres je bil iz protestanštva prestopil v katoliško Cerkev, znan kakor pisavec: od njega ravno je naznanilo, iz kterega izvira pričujoči posnetek o Alfonsovem spreobernjenji. Pri tem tedaj je notel listek za Gustava B. oddati, in sicer strcžaju pri vratih. Previdnost Božja pa je naklonila, da ga strežaj kar v sobo pelje s pri stavkom, da je baron žc sam doma. Altonsa nejevolja lomi, ko notri gre. Bussieres sicer merzlega brata svojega prijatla vender prav prijazno sprejme. Pogovor sc začne, kakor navadno, s tem, kaj je novinec v Rimu vidil in kako mu je dopadlo? Ratisbon je o vsem, kar je vidil, govoril prav merzlo, pristavil pa je: „Nekaj posebnega se mi je primerilo. Ko sem prišel v cerkev Ara Coeli (ki je frančiškanska), sein bil neprevidoma ves pretresen, in ne da bi si bil mogel razlagati, od kod je to! Skazovavec, ki me je vodil, in moje ginjenje 8pazil, me je prašal, kaj so mi jo zgodilo in če hočem oditi V in pravil mi je pozneje, da je večkrat priča bil, ko so bili tujci ondi enako pretreseni." ■— Baron si je mislil pri teh besedah: „Ti boš naš!" Alfons pa, ki je morebiti baronu misli iz oči bral, je precej in pa za terdno pristavil, da ta presunljej je bil sploh pobožen, nikakor pa nc keršansk. Teodora je neki skriven nagib budil ter je govor dalje snoval 111 iskal Altonsa katoliške resnice prepričati; toda Altons prijazno milujc njegovo lahkovernost in odgovori: „Jud sem rojen jud, jud bom umeri." (Konec X. oddelka nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz ljubljaiie. Nabirke za jugoslovensko vseučilišč v Zagrebu dosti dobro napredvajo po Hervaškem. Zagrebški kardinal pervostolnik so darovali 10.i m m > gld. s pristavkom, da neugodne okolišino jih zaderžujejo, da ne morejo toliko darovati, kolikor žele. — Tudi ljubljanski Sokoli napravljajo zbirko za to slovansko napravo. Bog daj srečo in blagoslov, da naprava, ki z lastnim slovanskim potom vstaja, bi bila tudi resnično slovanskemu narodu v duhovno povzdigo in pravo oliko! — V četertek ob in dopoldne jc bila v stolni eerkvi slovesna sv. maša za ranjkim g. Iv. Nečaskoin. Imeli so jo preč. gosp. stolni dekan .1. Zl. Pogača r: vprična verna množica, gg. bogoslovci, gimnaz. gg. profesorji in učenci itd. je očitno kazala, v kako hval-nem spominu jc nekdanji ravnatelj naše gimnazije v Ljubljani še vedno. Rojen jo bil f>. sept. 1*1.'» na < e-skeni, in prevzel je bii vodstvo ljublj. gimnazijo l*i>2, ktero jc vodil do 1. 1HC2 tako modro iu ljubeznjivo, da so mu učenci pri slovesu v znamnje serčne hvaležnosti in resničnega spoštovanja podarili „Vcncc" sprelepih pesmic, ki so jih sami v kratkem v ta namen bili zlo- žili. o tem je Danica govorila 1. 1*«»2 v 7 listu, t »udi je tudi ponatisnjeno hvalno spričalo, ktero so mu bili podali učenci na čelu omenjenega venca, iz kterega -e vidi, kako mili oče jim jo bil z besedo in djanjem. vnet za Boga, cesarja in slovenski narod. Kar je slovenščina pridobila v naših srednjih šolah, je pridobila večidel po neutrudnem iskrenem prizadevanjem ranjk. g. N eč;i s k a. C parno, da bomo mogli pozneje kaj povedati še «• njem in njegovih zaslugah; o smerti njegovi pa gl. dopU iz Prago v današnjem listu. — Kako so dopisniki nekega kalupa veči del ..in-štruirani" o cerkvenih zadevah, kaže dopis v .,Politiki*' 12. listop., ki pravi: „Na posestvu grofinje SuilcdnUke. eno uro t! \ od tukaj, je ena i!!) j e z u i t o v s k a misijonska pridiga v kranjskem i?!.) jeziku. Zdi se, da si red pod hrambo (!) te gospe hoče pola-goino na Kranjskem zemlje pridobiti ...Ali se čemo smejati ali jokati k takemu čenčanju, ki ima toliko smeš-nost in laži, kolikor besedi? — Misijon v Smledniku, kakor od vsih strani -lišitno, se je kaj dobro obncscl. Veliko sere je težko pogrešani mir zadobilo; po 2<» spovednikov je zadnje dni spove-dovalo; govori in nauki so bili nad vso hvalo. Mil. kn-z in škot sami so s čez uro dolgim govorom misijon sklenili. — Dobili smo ravnokar popis misijona, kterega bode Danica prihodnjič jela naznanovati. — Deželni zbor pod novim deželnim glavarjem in predsednikom pl. gosp. Drag. Vurcbahom (ker se je bar. Codelli obojemu odpovedal) ima polno opravil in domoljubi poslanci se prav moško obnašajo: domača beseda dobiva zmiraj več veljave. Podpredsednik jc dr. Zupan. V 4. seji 28. u. m. sc je poslanec Golob poslanstvu odpovedal! Na versti je bila potlej deželna si-rotniea, ki se ima napraviti. Deželni odbor jc svetoval, da naj bo naprava za vso deželo; vlada je obljubila hranjeni denar izročiti; svitli cesar naj se naprosi, da del kakega srečkanja (loterije) v njen prid oberne, ker premoženje je zdaj še premajhno. Ženski del si-rotniee, želi odbor, naj bi se izročil kakemu redu, naj raji gospčm Cršulinaricam ; naprava za slepe in gluho-mutec naj se loči od splošnje sirotnicc, ker taki potrebujejo vse drugačneje vodbe. Več gg. poslancev, so-kolci in drugi so bili šli na Zrinjevanjc v Zagreb od 2*4—2d., o česar slovesnosti in prijazni sprejemi veliko pripovedujejo: torej so bile zborne seje do 2*. listopada odložene. — „Lire Sionskc" 11. list nam je donesla te dni poŠta iz Prage. Obsega ta list te-le pesmi in napove: Sveta maša ■ Pred Bogom); Vsi svetniki (Oh odprite se nebesa. Pot.); Vernih duš dan (O grešnik, grešnik. Kr. Mami: Zahvaljcna nedelja Iz serca hvaležnega. Mani. : Bogu (Bog stvarnik moj. Marrn; Sveti tVeilii »Se mar razlega. Mara.t. V opombi pravi gosti. Gerbec, ker so okolišino nanesle, da je „Lira" kasnila delj k-.t je kdo mislil, bodo zdaj nasledvali zakasnjeni zvezki hitrejši ko bo mogoče. — Novojorški katol. list to-lo pi>c: ..Iz Baltimorc je prišlo veselo naznanilo, da prečast. škot Kri d. Baraga ho se toliko ozdravili, da so se mogli v svojo Škoti jo poverniti." — Te besede pričajo, da -o bili nas visokočast. rojak v Baltimori o cerkvenem zboru zboleli Bog ohrani to predrago življenje! — Gospodinja, ki pridno in vestno skerhi za šolarje in študente, ktere ji starci zročč, je tudi velik dar Božji in bolj vredna spominka kot marsikdo, kterim jih ljudje stavijo. Taka jc bila M a r i j a .1 a g r o v k a, po domače Z i darica, ktera jc umerla 22. u. m. Skoz veliko |. t je jemala Študente v skerb in je prelepo za nje skerbela, da niso postali razuzdani iu nesrečni; pa tudi radi so jo ubogali, ker je bila prav dobrega serca in brez samopridnosti. Pravijo, da je deset duhovnov, kteri bo bili pri nji v stanovanji. Gotovo se je bodo hvaležno pri altarji spominjali oni, pa tudi drugi njeni študenti v kakoršnih kolj poštenih službah; zato jim Danica njeno smert naznanja in ta spominek postavlja z vošilom: Večni mir naj vživa mati Zidarica, Ki je vestna bla študentov onkerbnica! Iz Kamnika, p. Bridka zguba nas je zadela. Zgubili smo čast. o. Rajmunda Marenčiča, ki so po dolgem bolehanii 20. nov. oH let stari v Gospodu zaspali. Rojeni v Kranji so si po dokončanih latinskih šolah zvo-lili samostansko življenje, dostali novicijat v Nazaretu, ter delali v svojem tihem stanu v Gorici, v Ljubljani in v Kamniku, in se posebno gorečega skazali pri tu-kajšni glavni šoli. Znano jc, da so radi obdelovali vinograd Gospodov, in hrepeneli po zveličan ji duš; ker, da si tudi so že nad 2 leti bolehali — mertud namreč jih je bil pred dvema letoma zadel, in sc lani ponovil — so vender vkljub svoji bolehnosti zmiraj radi delali, šo celo dan smerti so sv. mašo darovali in spovcdovali. Na večer 20. dne nov. jim nek duhoven pripovedujejo žalostno smert č. g. Ignacija Peca, in v milovanji se tudi njim mertud v tretjič poverne in v malo trenutkih so izdihnili dušo. Prijazni z vsakim, veselega serca v pošteni drušnji, mož brez predsodkov do ljudi in slehernemu dober svetovavec, kdor jih je za to prosil, bo si pridobili ljubezen vseh, kteri so z njimi kaj opraviti imeli. Ljubezen se jim je vidno povračevala, ker pri pogrebu 22. nov. popoldne jih je veliko ljudi spremljalo na kraj miru. Ker na zemlji niso iskali svoje sreče in nc plačila za svoj trud, upamo, da jim Bog obilno plačuje njih zasluženja. Kličemo ti toraj, častiti oče: Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti, dokler se ne vidimo vsi skup v bolji deželi! Ii Kranja. V svojem in svojih Bester imenu se serčno zahvalujem vsem, ki so mojega nepozabljivega brata o. Rajmunda spremljali na pokopališč. Janez Marenčič. Is ŠmartneRa pri Kranji smo ravnokar dobili gin-ljiv dopis o žalostnem pogorišu in serčno prošnjo revežem za pomoč; za kar tudi „Danica" precej prosi, ker sila je velika. Spis prihodnjič. V Mehovom 20. listopada. Danes sem s serčno radostjo sprejel 19 gold. oO kr., ktere ste nabrali za moje nesrečne farmane, od nemile toče zadete. Serčno hvalo torej ginljivo naznanim vsem usmiljenim dobrotnikom v imenu svojih revežev. Bog naj vsem stoterno overnc. — Pri naših Podgorcih bo letos terda za živež, er v dveh vaseh okoli 60 hiš ni nič jojde (ajde) dobilo. Jož. Orešnik. It Maribora. + (V zadevi Slomšekovega spominka. — Čudni duh svobodonjakov. — Zdaj vemo pravi namen narodnih šol.) Leto se bliža koncu in tudi pobiranje denarja za „S 1 o m š e k o v" spominek se skončava. Vspeh nabiranja so smo prav dober imenovati, kajti nabralo se bode do konec leta okoli 3000 gold. Prav veselo je in znamnje slovenske vzajemnosti , da so se Slovenci tudi zunaj Štajerske povsod, in posebno še po Kranjskem, pri darovanji tako verlo obnesli. Živi naj med nami duh Slomšekov, ter nas naj krepča v sedanjem ravnopravnosti narodni pri Slovencih toliko nemilem času! — Nc moremo pa zamolčali resnice, da bi se bilo pri nas na Štajerskem lahko več nabralo, pri nas. pravimo, ki smo rojaki Slomšeku, nekdaj ovčice njegovo, mnogi tudi njegovi učenci in — šc kaj več! Pa, kar še ni, še pa morebiti bode ob drugi priliki, ko se bode še v drugič poterkalo na dvori dou Ijiibnih in hvaležnih Slovencev štajarskih, kajti ti oba bode v t.i namen še kacih 2«JOO goldinarjev. - Imel je odbor 17. listopada sejo, v kteri se jo pogovarjalo, kako ukreniti, da tudi Mariborčani vložijo vsaj kamenček v spominek Slomšekov, ker bi vendar le pre-žalostno bilo, ko nebi mestjani razun verlih udov čitalničnih, ki so se prav lepo skazali, potem v. Č. duhovščine in gg. bogoslovcov, ničesar ne storili. Določilo se je, da se odbor oberne do tukajšnjega kat. društva mestnih gospa, kterega je pokojni Anton Martin vstanovil, in ktero naj bolje ve, kteri bo častivci in prijatelji Slom-šskovi. Z veseljem naznanjamo, da je ta prošnja radostno sprejeta in se toraj pobiranje začenja. Mesca prosinca pa bode, kakor se hoče o pravem času po novinah razglasiti, včliki zbor, v kterega se bodo povabili tudi vnanji odborniki, da se sklene, kakov spominek in kje se naj postavi. Že zdaj pa smemo občinstvu naznaniti, da so načerti za spominek, ki nam jih je tukajšnji inženir gospod. J. iz Gradca priskerbel, tako lepi, velikanski in dostojni, da bode, naj se zbor odloči za enega ali druzega, vsak prevažnemu namenu popolno primeren. — Cujemo dan na dan in od vseh strani krič, da je olike, olike potreba. Tega ne tajimo; pa žalostno je, da kulturonosci danešnji veči del lo eno oliko hočejo r oliko brez živega keršanstva, oliko malokeršansko malo pagansko. Tudi v „nemškem Marburgi" se neki poseben strah plazi. Hotele so namreč tukajšne šolske sestre dekliško šolo s četirimi razredi ustanoviti, ter so se v tej reči do višje oblasti v Gradcu obernile. Ta pa popraša namestovavstvo mestno zastran potrebe te šole, in — odločilo se je, da iz tega ne bode nič, čeravno niso šolske sestre ne beliča zahtevale od mostnega odbora! Zakaj se mestni odbor boji šolskih sester? Bi ne mara njih hčerke preveč keršansko učile? Pa saj ne, da bi se gospodje bali bolj luči kot teme? Ali pa mar niso k temu sposobne šolske sestre? Šolske sestre so odmenjene ravno za izobrazovanje ženske mladosti, se prav skerbno pripravljajo za ta poklic, tudi dostojč poskušnje, kakor vsak drugi učitelj, odpravljajo svoje dolžnosti ue zavolj plačila, temveč vsled svojega visega poklica, v kterem se tudi same neprestano doveršujejo, za kar tudi pripomočkov imajo kakor malokteri svetni učitelj. In vedner pri vsem tem sc jim ne zdijo pripravne za mestne dekliške šole? Maribor hoče biti bolj olikan od Prusov in svobodomiselnimi od zveznih ame-rikanskih deržav. Preustrojili so letos sami dekliško šolo s četirimi razredi, v ktero so postavili posvetne učitelje, ki si jih je odbral meBtni odbor. Po stari navadi in ex officio se siccr tudi tukaj uči keršanski nauk po 2 uri na teden; ali poglavitna reč pri šoli je, da veje povsod, kar se uči, keršanski duh. Koliko ga bode tukaj, nc vemo in tudi nočemo soditi; to pa skušnja uči, da otroci ravno po mestnih šolah, in tudi še po drugod, dostikrat zgube keršanskega, pobožnega duha, ker ga učiteljem samim dostikrat pomanjkuje. — Zatorej so pokojnemu knezoškofu Slomšeku sveti Oče Pij IX, ko sta se v Rimu pogovarjala o tukajšnih prikaznih katoliškega življenja, tako živo priporočili vsta-novitev samostana nunskega za odgojenje ženske mladosti. Tudi v tej reči je poglavar sv. cerkve učenik in dobri otroci ga poslušajo. — Slednjič še nekaj, da svet spozna, kaj da je prav za prav namen ndrodnih šol. — V neki fari sc je nova šola postavila in tamošnji mož, ki kmetom pamet meša, je bil v prošnji do deželnega poglavarstva v Gradcu kot pogodbo, pod ktero se hoče učitelj iz srenjske denarnice plačevati, postavil: da se ima v tej šoli za naprej 1 e nemško učiti. Po stari ljubi navadi, namesto na postavo ga zaverniti, ki že tako Slovencem pravice v šolah le s plitvo posodico mori, se je vender zopet v odpisu vladinem po vzrokih te tirjatve poprašalo. Iu dokaz je berž najden. Oni nasprotnik pokliče šolskega otroka pred se in mu da čitati — nemško postavo, češ, . nov. to-le: Kavno, ko Ti to pišem, Vam nese telegraf IDrcžalostno sporočilo o smerti sploh spoštovanega in jubljenega gospoda N e čas e k a. Nisem Ti pisal za to nič prej o tem — da je bolan — je sporočil H—, ker so doktorji pravili, da v nedeljo t. j. včeraj se bo za gotovo vedilo, kako sc bo izšlo; čakal sem torej , da bi mogel povedati kaj gotovega. Bolan jc bil 1«> dni. Bolezen je bila ravno tista kakor lani (pljučnica) in lotila sc ga je ravno tisti mesec, le ene dni prej, kakor lani. Minuli torek je bila že tako huda, da se jc dal še ta dan previditi in koj potem jc tudi vzel od svojih slovo. V sredo in četertek mu je bilo prav hudo, pa le v gotovih trenutkih. Sicer pa jc bil pri popolnoma zavednosti, je jedel, govoril o različnih rečen, si dal kaj brati itd. V petek mu je bilo veliko bolje, in vsacega kdor ga je vidil, je napolnilo veselo upanje. Stareji hči Jo-vana in mož njen, ki sta bila prišla v Prago, sta v saboto, ker jc bilo viditi, da mu odlega, spet odšla v Sobotko. llavno tako jc bilo tudi včeraj, in sorodnik njegov, pri kterem stanujem, je bil sinoč do devetih pri njem in pridši domu je pravil, kako je že okreval in kako veseli da so bili vsi. Karel ni šel ves čas bolezni v šolo, saiuo danes so mu rukli, da naj gre, ker se že niso nič več bali za njegovo življenje — in ko je prišel iz šole domu, našel je očeta mertvega. Proti enajstim gre gospa v kuhinjo po juhe; ko jo prinese in mu hoče dati, vidi — da umira. V malo trenutkih — in duša njegova sc jc ločila od telesa. Umeri je ob 1 ; na 11 dopoldne v pondcljek 2*>. nov. Žalost zaostalih je nepopisljiva, kar Ti je lahko verjeti, tem bolj, ker si poznal N e č a s k a in rodovino njegovo. Govoril sem jaz letos samo enkrat ž njim, ko sem se mu bil šel poklonit. Bil sem pri njem v kanceliji, izročil sem mu Tvoje pismo, in ker je irnel ravno čas, je govoril prav dolgo z menoj. Zlasti pa mc je izpraševal o ljubljanski gimnaziji, o njenem sedanjem gosp. ravnatelju, koliko je že slovenskega v šolah itd. — in rekel jc, da bo v malo letih drugač, da smo le enkrat začeli bojevati se za to, in razkladal mi je pri tej priložnosti zgodovino svoje gimnazije, kako se je tam vpeljala čc-ščina, kolike so bile ovire in kako se jc naposled vender le vpeljala. Rekel je, da je popolnoma zdrav in da upa, da ne bo take bolezni več, kakor je bila lansko leto. Bogu bodi potoženo , — prišla je bolezen še huji in za njo — sinert! Pogreb bo menda v sredo. R. 1. P. Bitij Je hej norega po tiiroSiem strelu? Mož, ki jc znal svoje dni dobro ,,norec briti," pa tudi tehtne ,,resnice drobiti,4' pripoveduje o zmešanem buteeu čudno reč. Za terdno jo namreč revež mislil, da ima težko nalogo: živega hudirja briti. Tožil je tort j, da se mu britev nikoli tako ne oškcrhiui, kot kadar mora peklenskega poštalcnca briti in čediti, ki se mu prikaže v pobobi čeme svinje. Enaki brivci butcei sc ne pogrešajo tudi dan danes na svetu: toda ti hočejo pckleiišku in njegovi bradi pri-zanesti ter prav kosmatega posaditi za mizo, izpolbirati z zemlje pa s«' pehajo vse , kar je njih očancu satanu nasprotnega in neljubega. e bile v tem enake misli: nekteri v sinji nekdanjosti so celo menili, da učenost je izločljivo reč le samih du hovnov. To vesoljno soglasja jo vredno imenitnega ozira : zakaj nikoli noben človek ni brez kazni kljuboval zdravi pameti, kadar je splošnje govorila." Take tehtne besede imajo pač kaj več v sobi, kakor pa neslano kreni Ijevanje v dunajskem srenj^keni odboru. Brivci poslednji čas tudi prav radi Av-trii očitajo ,,katoliško politiko," pa da je o.| tod vsa njena ne-reča, pobitje pri Kraljevem gradcu, in kdo ve, kaj š«* dru zega! To hudobn » natoleovanje ima potuhnjeni namen vladarja in vlado terorizirati ali strašiti , da naj bi se vsa njena politika pojndila, poprotestančila itd., samo katoličanstvu naj bi se čisto odpovedala in pravice ka toliske t Vrkve, kolikor je nar bolj moč. vse zaterla. Na uno hinavsko ovajanje pa odgovarja „Volkstrd.": ,Av * Gl. Kiinl liri-n- »ki iiber «Ln -»rtV-ntl. 1'nterricbt etc. K»geusburg -«tr. > '»• strija ima v resnici katoliško cesarsko hišo in nektere verne katoličane med deržavniki. Katoliške politike pa njeni nai holjši prijatli v nji ne morejo najti." Prusi se usti jo, kako da je z dobitvo vojske tudi protestanštvo silovito zmago doseglo zoper katoliško vero. Zastran Avstrije pa „IIistor. -polit. Bliitter" dokazujejo: ako bi bila Avstrija premagala v pruski vojski, da bi se tudi v tem primerljeju zmaga ne bila obračala katoličanstvu v prid. Tega prav čisto ne moremo verjeti; saj na Rim bi bila zmaga imela zaupljivo dober vpliv. Gotovo pa ie. da zanemarjanje katoliške politike nikakor ni na-predvanje. To kaže premedena Prusija, ki zopet pišejo, da se nekako katoliški politiki približuje: tega pa gotovo ne v svojo škodo. Avstrija naj bi gledala, da je Prusija tudi v tem ne prehiti. Dopisnik iz Rima je ui.dan že celo to omenil: Ako je hohenzollernska deržina protestanška, se iz tega ne izhaja, da bi mogla zmiraj taka ostati. S Poljskega pripoveduje bernski „IUas" kaj posebne reči. Helmski Škot gerško-katoliški milgsp. Kalin-ski je postal pravi mučenec. 681etnega starčka je ne-zdušni razkolnik v pregnanstvo gnal do Vjatke, kjer je spričevavca sv. vere mertud zadel in njegovemu terpljenju konec storil. —Dalje piše, kakošne misijone Rusi imajo v Litvi, da objokovanja vredne katoličane v razkolništvo zapeljujejo. Ta „pravoslavni misijon" ima popa Chovan-skega in protestanškega vradnika Tatara Jakubovskega. Ta misijon gre od mesta do mesta; pridša v kako vas zboreta prebivavce v gostilnico, kjer jih najpred napajata, nato sc začne objemanje, kterega se tudi pop vde-ležuje. Potem se govori k ljudstvu po takem le kopitu: „Vera ti je vera! tako tudi vera pravoslavna (razkolniško-ruska); vender pa car hoče, da bi vsi bili pravoslavni; iz ljubezni do čara ste dolžni tudi vi sprejeti pravoslavno vero." In zdajci začne pop birmanje zapisujoč pričujoče v zapisnik pravoslavnih. Kdor se brani, ga kar na mestu bijejo ali v ječo vlečejo, kjer je nekoliko mescev zapert ob kruhu in vodi. Polozow v Vilni enako misi-jonari za to preverlo pravoslavnost in laže ljudem, da ta vera je naj gorši, in pa tako, da tudi v Francii in v Anglii se pripravljajo jo sprejeti ter ji že v obeh zemljah cerkve zidajo. Kdor ne stori po njegovi volji, ga v pravdo zavozla in odpravlja globoko v Rusko. Rimski Neroni niso mogli zatreti rimske Cerkve, je menda tudi Rusi nc bodo, če še tako divjajo! Iz Petrograda amerikanskega dopis v novojorški „Kztg." se dobro poda v premislik mnogim avstrijanskim ininihožercem. Dopisnik pravi, da je undan doživel spomina vreden primerljej v ječi Jefterson-a Davis-a ter tako-le nadaljuje: Bilo je o priliki, ko je naj mlajše dete iDavisovo,) prišlo v znotranjo kočo in se spenjalo v naročje svojega očeta, ki je ravno na soti slonel; tedaj je Davisova žena spregovorila nektere besede o svojih druzih otrocih, zlasti unih, ki so v Kanadi (v katoliški napravi;. Anglikanski ( protestanški ) škofGreen nato pristavi, da bi se ne bil prederznil te reči sprožiti, ker je pa gospa Davisova sama to storila, meni da je dolžan naznaniti, da po njegovi misli ni prav pametno storila, da je otroke v odrejo samostanu izročila. Gospa Davisova pa jc odgovorila: „Bila sem v Georgii in nisem nič denara imela. Nobena naprava moje lastne vere ni sprejela mojih ubožnih otrok v nauk. Nekega dne me obišejo tri usmiljene sestre in dale so mi pet zlatih dolarjev, ves denar, ki so ga premogle. V pervo so me >ilile denar sprejeti, pa ga nisem vzela. Potem so se ponudile, da hočejo moje otroke v svojo šolo v bližnji Savani sprejeti, kjer morejo poletni čas zložno preživeti. Nato pride enaka ponudba iz samostanske šole v Ka- nadi, ktero sem bila voljna sprejeti, ako bi privoljenje k temu prejela od vlade, ktero se je dalo pa le z veliko pritežnostjo doseči. Ako ravno ne želim, da bi bili moji otroci katoliški, je rekla Davisovka dalje, vender iz scrca želim, da bi bili tako lepo izrejeni in keršanskih misel, kakor imamo lepe zglede med udi rimoka-toliške cerkve. Tudi ljudje, kteri so me v svoji brit-kosti podpirali, so udje te slavne cerkve, in nikoli ne bom opustila jim zato hvaležna biti. Vttbfjeoje Xoj\rel v peklu boš, škerjot! Život. Ce je taka, skup terpiva, Proti nebu jo voziva; Hlajši ogenj je tak raj, Kakor tamkej vekomaj. S—v. Miuhoeske spremembe. V lavantinski škofii Prestavljeni so častiti gg. kaplani: Janko Cocaj v Šoštanj; Jož. Horvat za duh. pomočnika v Kebel; Jan. S tip ar za II. k sv. Križu pri Ljutomeru. — Začasno onemogla: g. Golič-nik, kapi. pri sv. Emi, in Šim. Pihler v Framu; k sv. Emi pride g. Jož. Masten, v Fram pa g. Jož. K uma j. — Prestavljeni so na dalje: g. Gcršak, do sedaj v pokoju, v Konjice: g. Jan. Novak za oskerb-nika novo vstanovljene ekspoziture v tergu na Planini; g. Jož. Turi 11 za mestnega kaplana v Brežce.