GEOGRAFSKI OBZORNIK » H A M B U R G E R S K A POVEZAVA« MED M E D M O R S K O - IN ANGLO-AMERIKO Mati ja Z o r n UDK: 911.3:338.439(71 COBISS: 1.04 IZVLEČEK »Hamburgerska povezava« med Medmor- sko- in Anglo-Ameriko V prispevku je prikazano neposredna zveza med hi- tro rastočo porabo govejega mesa v zahodnih indu- strijskih državah in obsežnim izsekavanjem tropskih gozdov Medmorske Amerike, da bi s tem pridobili velike pašne površine za izvozno usmerjeno gove- dorejo. Pri tem je pomembno vlogo odigralo pred- vsem povečanje števila t. i. »fast food« restavracij v zahodnem svetu. ABSTRACT »The hamburger connection« between Central America and Angloamerica The article presents a direct connection between a quick growing consumption of beef in Western industrialized countries and extensive deforestation of tropical rainforest in Central America, with the aim to gain a big pasture grounds for export-orientated cattle farming. The increase of the so called fast food restaurants in the Western world has had an impor- tant role in this process. AVTOR Matija Zorn Naziv: študent geografije Naslov: Trstenjakova 1, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)61 1361399 E-pošta: matija_zorn @ hotmail.com Ob naslovu se nam postavi vprašanje, kaj pomeni »hamburgerska povezava«. Odgovor najdemo v neposredni zvezi med hitro rasto- čo porabo govejega mesa v zahodnih industrij- skih državah in obsežnim izsekavanjem tropskih gozdov, da bi ustvarili velike pašne površine za izvozno usmerjeno govedorejo. To poveza- vo so poimenovali »The Hamburger Connec- tion« oziroma hamburgerska povezava. Pri tem igra pomembno vlogo predvsem povečanje šte- vila restavracij hitre prehrane, kot so McDo- nald's, Burger King, Dairy Queen in druge. Te restavracije so tipičen pojav tako imeno- vanega ameriškega načina življenja, vendar ni- so edini vpliv zahodnega sveta, saj iz raz zajema številne razvojne značilnosti zadnjih de- setletij. Te značilnosti so na primer avtomobi- lizacija, elektrifikacija, kemizacija gospodinjstev in kemizacija kmetijstva, ter velika potrošnja iz- delkov za enkratno uporabo. Za te pojave bi lahko uporabili iz raz »fordizem«, ki je po dru- gi svetovni vojni postal prevladujoč model gospodarske rasti in je v veliki meri odgovoren za kvalitativen skok obremenjenosti okolja v zadnjih desetletjih (2) tako v Sloveniji kot Med- morski Ameriki oziroma v celem svetu. Izsekavanje gozda je povzročilo, da se je delež ozemlja Medmorske Amerike, ki je bilo pokrito z gozdom, zmanjšal za 4 0 % . V veči- ni primerov so te površine spremenili v pašni- ke, namenjene prireji poceni govejega mesa (4). V Afriki do sedaj takšno izkoriščanje zaradi mu- he ce-ce ni bilo mogoče, a je uspešen boj pro- ti njej tudi tu odprl vrata pašni govedoreji (1). Pridelava govejega mesa v tem delu sveta je bila za uporabnike v ZDA ugodna. To kaže podatek, da je leta 1978 1 kg mesa, ki so ga od tu izvozi l i v ZDA, stal 1 , 4 7 $ , 1 kg mesa, pridelan v ZDA, pa je stal 3 , 3 0 $ . Vendar je treba poudariti, da v Medmorski Ameriki hra- nijo živino s travo in ne z žitom in je zato me- so zelo pusto, kar pomeni, da je primerno le za en sektor ameriške mesne industrije, za re- stavracije hitre prehrane, in ga tako predela- jo predvsem v hamburgerje, hrenovke... Konec sedemdesetih so ZDA vsako leto uvo- zi le okrog 8 0 0 . 0 0 0 t govejega mesa, kar je predstavljalo okrog 1 0 % porabe. Od tega so 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK 1 7 % mesa uvozili iz tropske Latinske Amerike. Na Srednjo Ameriko je odpadlo tri četrtine la- tinskoameriške pridelave, kar je predstavljalo manj kot 1 % ameriške porabe (4). Na »fast-food« industrijo je konec sedem- desetih let v ZDA odpadlo 25 % porabe gove- jega mesa. Samo McDonald's je v teh letih v ZDA letno prodal okrog 3 milijarde hambur- gerjev, kar ustreza 300 .000 glavam goveje ži- vine, in skoraj neverjetno se sliši njihova izjava iz leta 1989, da ne uporabljajo mesa, pride- lanega zunaj ZDA. To seveda drži, če vemo, da se vse meso potem, ko je že v ZDA in je do- bilo ameriški žig, deklarira za domače meso (1). Z izgubo deževnega gozda se v območjih Medmorske Amerike, kot tudi drugod po sve- tu, zgublja biološka raznolikost, saj predstav- lja deževni gozd enega bogatejših ekosistemov na svetu. Dober primer za to je Kostarika, ki je velika le nekaj več kot 50 .000 km2, a pred- stavlja dom za 758 ptičjih vrst, kar je več kot jih najdemo v vsej Severni Ameriki severno od povratnika. Poleg tega domuje v tej državi še preko 8 .000 rastlinskih vrst. Kostarika je tako tipičen primer države, kjer je mogoče opaziti učinke povezave med »fast food« restavracija- mi ZDA in izsekavanjem deževnega gozda za ekstenzivno govedorejo, za katero smo upora- bili besedno zvezo »hamburgerska poveza- va« (4). Leta 1950 je bila v Kostariki govedoreji na- menjena le osmina, konec sedemdesetih pa že tretjina ozemlja. Povečalo se je tudi število glav goveje živine, ki je leta 1960 znašalo okrog 900.000, leta 1978 pa okrog 2 milijona. V šest- desetih in sedemdesetih se je produkcija gove- jega mesa potrojila, hkrati pa se je lokalna potrošnja zmanjšala. Država izvozi 6 0 % go- vejega mesa, od tega dve tretjini v ZDA (4). Gozdne površine Kostarike so se med le- ti 1950 in 1978 zmanjšale z 72 % na 3 4 % (1). 7 0 % govejega mesa iz Kostarike pristane po nizkih cenah neposredno v »fast food« in- dustriji, ostalo pa predelajo v hrano za doma- če živali. Tako ameriška ali evropska domača mačka poje v enem tednu več mesa kot pov- prečni prebivalec Latinske Amerike. Letna po- raba govejega mesa na prebivalca se je v ZDA med leti 1960 in 1976 povečala z 38 kg na 61 kg, od leta 1976 pa do danes pa se je šte- vilka še podvojila. V Nemčiji danes pojedo okrog 100 kg mesa na leto, leta 1 800 pa so ga 23 kg (1). V dveh desetletjih (v šestdesetih in sedem- desetih letih) se je število glav govedi v Med- morski Ameriki povečalo za okrog 160%, izvoz mesa pa je v istem obdobju narasel od 20.000 na 150.0001 na leto. Z drugimi beseda- mi, v tem času se je obseg gozda na tem območ- ju zmanjšal s 4 0 0 . 0 0 0 na 200 .000 km2 (4). Zaradi povečane porabe govejega mesa v industrijskih državah, predvsem v ZDA, so nje- gove cene narasle in izvozno orientirana go- vedoreja je imela v Medmorski Ameriki perspektivo. Tako se je na primer izvoz gove- jega mesa iz Kostarike povečal od 7,100.0001 leta 1961 na 4 3 . 6 0 0 . 0 0 0 1 leta 1978, v celi Medmorski Ameriki pa od 2 0 , 2 0 0 . 0 0 0 1 na 151 ,300 .0001 (4). Obenem je poraba v teh državah, na primer v Kostariki, rahlo upadla (2). Dejstvo je, da bi lahko v tem delu sveta pridelali več mesa, ne da bi padlo še kakšno drevo, a tu pridemo do socialno-kulturnega problema, saj je govedoreja pretežno v rokah državne oligarhije, ki tradicionalno šteje gove- dorejo za prestižno dejavnost. Črede predstav- ljajo socialni položaj in politično moč in dosti »rančerjev« pride na posest le ob koncih ted- na na oddih. V nasprotju s tem pa je veliko ma- lih kmetov zaradi golega preživetja prisiljeno obdelovati zemljo intenzivno (4). Konec sedemdesetih je bilo v Medmorski Ameriki okrog 4 0 0 . 0 0 0 farm, od katerih je bi- lo 90 % manjših od 50 ha, ostalih 10 % pa so bile farme, ki so imele v posesti tri četrtine pa- šnikov in tretjino vseh čred. Posestniki, ki ima- jo največ zemlje, hkrati tudi najbolj ekstenzivno kmetujejo. Največ denarja jim ne prinese go- vedoreja, pač pa izsekavanje gozda za pašni- ke (4). Govedoreja v tropskih predelih Amerike predstavlja velikega uporabnika zemlje, ki ima negativne ekološke posledice. Trava raste na tropskih tleh slabo, poleg tega pa živina »taca« po tleh in pospešuje erozijo tal, ki jo pos- pešijo še pogosti močni nalivi dežja. Zaradi 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK tega je taka zemlja za govedorejo primerna le 3 - 5 let, po tem pa je potrebno izkrčiti nov del gozda. En hektar gozda, na katerem je stalo okrog 600 dreves, zadostuje le za eno kravo ali bika. Po treh letih so ta tla sposobna pre- hraniti le četrtino krave ali bika. Za en hambur- ger morajo posekati 5 m2 gozda, le v Nemčiji pa vsak dan pojedo okrog 140.000 hambur- gerjev (1). Med leti 1960 in 1983 je kar 5 7 % vseh posojil Svetovne banke, namenjenih za razvoj kmetijstva v Medmorski Ameriki, šlo za pospe- ševanje izvozno usmerjene govedoreje. V tem času je na primer Honduras prejel kar 51 % vse pomoči, namenjene Medmorski Ameriki, od te vsote pa je kar 34 % porabil za projekte v go- vedoreji (11). Zaradi ugodnih posojil, relativno visoke ce- ne delovne sile in nerednih padavin se je ve- čina lastnikov zemlje v Hondurasu odločila zamenjati intenzivno pridelavo bombaža za ek- stenzivno živinorejo, ki ne rabi veliko delovne sile, saj nekaj 100 glav živine lahko nadzoru- je le nekaj pastirjev. »Govedorejski boom« sta spremljali povečana deforestacija in erozija tal. Ocenjujejo, da se v Hondurasu gozd letno zmanjša za 10.000 ha in če bo šlo tako na- prej, bo Honduras izgubil svoj gozd v življenj- ski dobi ene generacije (11). Nedvomno predstavlja opisana oblika govedoreje problem za ohranitev gozdov v Medmorski Ameriki. Po podatkih organizacije Rainforest Action Network izsekajo na svetu vsako sekundo 1 ha tropskega gozda, kar je površina dveh no- gometnih igrišč. Vsak dan izsekajo 86.000 ha, kar je več od površine New Yorka, na leto pa izsekajo okrog 31 milijonov ha, kar ustreza ob- močju, ki je večje od Poljske. Na ta način pov- zročijo izumrtje 137 vrst na dan oziroma 50 .000 vrst na leto. Izračunali so tudi ekonom- sko vrednost enega hektara tropskega gozda. Ta bi znašala 6 . 8 2 0 $ , če bi gozd uporablja- li za nabiranje sadežev, lateks ali za nekomer- cialni les. Za golosek enega hektara bi iztrži l i okrog 1.000 $, za ureditev pašnikov pa le 148 $. Ista organizacija nas tudi osupne s po- datki, da so samo v času, ko smo prebrali te podatke, že izsekali 150 arov tropskega goz- da, ob tem pa bo v naslednjj uri izumrlo še 6 rastlinskih ali živalskih vrst. Če se bo izseka- vanje nadaljevalo v tem tempu, potem bo po podatkih te organizacije do leta 2020 uniče- nih že okrog 8 0 - 9 0 % tropskega gozda (3). K ohranitvi gozdov bi pripomogli boljši teh- nološki postopki gojenja govedi, pa tudi usta- vitev uvoza govedine iz teh držav v ZDA. S tem bi imela Medmorska Amerika na razpolago do- volj govedine in bi lahko v kmetijstvo vpeljala večjo raznolikost agrarnih proizvodov (4). Vendar take rešitve problema z vidika tržne lo- gike ni pričakovati. Pričakovati pa je vse več protestov tako ime- novanih skupin pritiska. Tem je leta 1987 us- pelo z velikim protestom in akcijo bojkota pri firmi Burger King. Boj je bil uspešen, saj je Bur- ger King še istega leta ustavil uvoz govejega mesa iz Kostarike in ostalih držav (1). K rešitvi bi lahko pripomogle tudi medna- rodne organizacije z raznimi oblikami pomo- či, ki bi omogočile sonaravno rabo gozdov v Medmorski Ameriki (4). Preglednica 1 prikazuje število goveje ži- vine v Medmorski Ameriki med letoma 1961 in 1995. Pri vseh državah opazimo povečanje Preglednica I: Število glav govedi v Medmorski Ameriki (v 1000] (4, 6, 8, 9). Leto Belize Kostarika Salvador Gvatemala Honduras Nikaragva Panama 1961 - 951 1.141 1.134 1_.4 U L ^ ? 1 1970 _ 32 "1.496 _ 1.241 1.443 1.578 2^431 1.188 1975 47 1.790 _ 1.031 1.713 1.817 _ 2 .558 J . 3 4 8 1980 50 2 .093 1.440 1.653 2.262 2 .401 1.525 1985 48 1.850 " " 980 " 2 .029 2 .770 2 .369 1.447 T99Ö 51 2 .201 T . 2 2 0 2 .032 2 .424 _ ~ 1.680 1.388 1995 60 1.700 1.262 _ 2 .293 2 .111 1.750 1.456 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 2: Produkcija govejega mesa v Medmorski Ameriki in v ZDA (v 0001) f4, 5, 6, 7, 8, 9, 10). Leto Belize Kostarika Salvador Gvatemala Honduras Nikaragva Panama ZDA 1961 21,8 20 ,7 35,6 17,6 27,6 21 ,6 7 .425,8 1970 45 19 55 30 60 60 10.062 1975 1 67 26 58 40 65 65 11.271 1980 1 77 44 52 63 56 56 9 . 9 9 9 1985 1 94 21 4 9 35 45 45 10.996 1990 1 87 27 67 46 57 5 7 10.465 1995 1 92 27 53 23 4 9 4 9 11.612 števila glav živine leta 1995 glede na leto 1961, kar je posledica usmeritve v izvozno gove- dorejo. Z naraščanjem števila govedi sovpada tudi produkcija govejega mesa (pregledni- ca 2), ki je v primerjavi z letom 1961 močno narasla, največ v Kostariki, za okrog 4 2 0 % . Iz obeh preglednic razberemo še, da je do ve- likega povečanja števila glav in produkcije me- sa prišlo v sedemdesetih letih, svoj vrh pa je omenjena proizvodnja dosegla v osemdesetih letih. V devetdesetih je opaziti upad ali stag- nacijo, ki je posledica novih izvozno usmerje- nih dejavnosti (na primer gojitve morskih rakcev). Vrednosti za posamezne države se med se- boj seveda razlikujejo, kar je posledica različ- ne velikosti držav, je pa pri vseh opaziti iste trende, opisane zgoraj. Nekoliko izstopa le Be- lize, ki ima v primerjavi z ostalimi zelo malo izvozne govedoreje. Povezanost govedoreje z naraščanjem pa- šniških oziroma manjšanjem gozdnih površin nam prikazujeta sliki 1 in 2. Pašniške površi- ne so se med letoma 1961 in 1978 (čas naj- večjega govedorejskega booma) v vseh drža- vah skupaj povečale za 53 %, gozdne površi- ne pa so se zmanjšale za 3 9 % . Številki se ne ujemata povsem, saj gredo na račun pašnikov tudi poljedelske in plantažne površine, po dru- gi strani pa tudi vseh posekanih gozdnih po- vršin niso namenjali izključno za pašnike. Največ pašnikov je v tem obdobju prido- bila Gvatemala, ki je beležila povečanje za 9 0 % , najmanj pa Salvador, le 14%. Največ gozda je izgubila Gvatemala, kar 4 8 % , naj- manj pa Panama, »le« 2 9 % . Današnje stanje je v vseh teh državah še slabše, saj so se ob- močja, porasla z gozdovi, glede na leto 1978 prepolovila. Podatke za Medmorsko Ameriko, ki pred- stavlja »tretji svet«, je zanimivo primerjati s po- datki za ZDA kot predstavnico razvitega ali »prvega sveta«. V ZDA je opaziti upad pašniš- kih površin in stagnacijo gozdnih površin. Na splošno velja, da se gozdovi v zmernem pasu rahlo povečujejo oziroma v najslabšem prime- ru stagnirajo, gozdovi tropskih predelov pa iz- ginjajo z neverjetno hitrostjo. Upad pašniških 350.000 ~E 300.000 " i 250.000 « •I 200.000 S. 150.000 a -O 100.000 O 50.000 0 ^ i b i h - l Države Medmorske Amerike Slika J: Pašne površine v Medmorski Ameriki (4). Slika 2: Gozdne površine Medmorske Amerike (4). 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK 160.000 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 J - • l j l - J 11961 11978 6 -1- z Države Medmorske Amerike Sliko 3: Neto izvoz govejega mesa iz Medmorske Amerike (4). površin v ZDA in tudi v evropskem zmernem pa- su lahko deloma pripišemo tudi veliki ponud- bi iz cenejšega »tretjega sveta«. Slika 3 prikazuje neto izvoz govejega me- sa iz Medmorske Amerike, ki se je med leto- ma 1961 in 1978 neverjetno povečal. Skupaj se je izvoz povečal za 6 5 0 % , največ v Gva- temali, kar za okrog 1500%, kar sovpada z ve- l ik im povečanjem pašnišk ih površin in povečanjem števila glav živine. V vseh ostalih državah se je izvoz povečal za najmanj 4 0 0 % . Ti podatki so v skladu s podatki iz zgor- njih preglednic, iz njih pa je še bolj razviden kvantitativni skok izvoza govejega mesa. Da bo sonaravna uporaba gozdov v tem delu sveta težka, vidimo iz tega, da je tako ime- novanemu govedorejskemu boomu sledil tako imenovani boom morskih rakcev, katerih goji- tev ni nič manj ekološko sporna. Boom te marikulture so podprli investitorji iz Severne Amerike, Japonske in Tajvana. Ta industrija se je zelo povečala v osemdesetih, ko je morala nadomestiti izpadli ulov rib, ka- terih izvoz je tem državam prinašal pomemb- ne dohodke. Večina te industrije je nastala na pacifiški obali Hondurasa, Paname in Kostari- ke. Leta 1987 je izvoz morskih rakcev iz Hon- durasa že prišel ne tretje mesto za bananami in kavo. Skok na tretje mesto je sovpadel s pa- danjem pomena produkcije govejega mesa v tej državi (11). Čeprav je omenjena industrija prinesla no- va delovna mesta za prebivalce, ki so se na obalo preselili, ko so izgubili zemljišča v no- tranjosti države, pa to ne odtehta njenih ekološ- kih posledic, saj je močno posegla v ekosistem mangrov. Med leti 1973 in 1982 se je območje, poraslo z mangrovami, zmanjšalo s 30 .697 ha na 28.776ha, kar pomeni zmanjšanje za 6 % , do leta 1992 pa se je obalno območje z mangrovami zmanjšalo na 23.937 ha oz. za 1 7 % glede na leto 1982. V istem desetletnem obdobju so se območja s farmami rakcev po- večala s 1.064 ha na 11.515 ha, kar pomeni povečanje za skoraj 1 . 0 0 0 % (1 1). Na koncu je potrebno poudariti, da v pri- meru izginotja gozda Medmorske Amerike zaradi ekološke degradacije ne bodo trpeli le prebivalci teh predelov, pač pa skupnosti ce- lega sveta, tudi prebivalci ZDA oziroma zahod- nih industrijskih držav. Z izgubo deževnega gozda bomo izgubili veliko biološko bogastvo, ki vsebuje veliko genetskih virov, pomembnih za moderno kmetijstvo, medicino in industrijo. Tako naj bi od 1.500 drevesnih vrst Kostarike kar 15 % vsebovalo potencialno zdravilo za ra- kasta obolenja. Zavedati se moramo, da je »moderni na- čin življenja« v kraje Medmorske Amerike in v ves tako imenovani tretji svet prinesel nekaj pozitivnih družbenih vplivov, predvsem pa množico negativnih naravnih in družbenih vplivov (preglednica 3). Tako Severna kot Južna Amerika prispeva- ta svoj delež k »hamburgerizaciji« tropskega gozda in zaradi nje bosta tudi obe trpeli, za- to morata sodelovati pri reševanju tega vpra- šanja (4). Slika 4: Izsekan tropski gozd, spremenjen v kmetijske površine (foto: Matija Zorn). 1 1 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 3: Medmorska Amerika - pozitivni in ne- gativni vplivi »fordizma« na naravne in družbene vire: Pozitivni vplivi na naravne vire: Negativni vplivi na naravne vire: • deforestacija, • izguba biotske raznovrstnosti (izumiranje rastlinskih in živalskih vrst), • mikroklimatske spremembe, • večje izhlapevanje, • hitrejši odtok vode, • erozija tal, • onesnaženje naravnega okolja, • požari. Pozitivni vplivi na družbene vire: • dvig kvalitete življenja zaradi višjega standarda (višji BDP, gospodarska rast, dvig kupne moči, olajšanje hišnih del (npr. električni aparati), boljši bivalni prostor in pogoji), • padec cen zaradi masovne produkcije (npr. nižje cene hrane), • socialna zaščita srednjega sloja, • možnost zaposlitve v drugih dejavnostih, • povečanje kmetijskih površin, • standardizirana industrija, • širitev transportnih poti, • možnost izbire proizvodov (reklame), • večja raznovrstnost hrane, • večja raznovrstnost ponudbe nasploh. Negativni vplivi na družbene vire: • depopulacija podeželja in proces urbanizacije, • litoralizacija, • sprememba rabe tal, • vsesplošno večanje razlik do razvitih držav (npr. gospodarsko), • večje socialne razlike znotraj držav, • ekološki problemi urbanega okolja (npr. rast porabe fosilnih goriv, veliko raznovrstnih odpadkov, širitev transportnih poti in rabe prostora), • pritisk na staroselce (Indijance), • prevzem tujih vzorcev življenja, produkcije in potrošništva, • izguba identitete, • nesmotrna in nezdrava uporaba kemičnih sredstev (npr. DDT) in tehnoloških postopkov. Slika 5: Erozija tal, do katere pride po izsekanju tropskega gozda (foto: Matija Zorn). 1. Aldermann, B., Franz - Balsen, A., Heske, H., 1996: Unterrichtsmaterialien tropischer Re- genwald. Institut für Ökologie und Aktions-Eth- nologie e. V. Hamburg. 2. Hein, W., 1989: American Way of Life und ökologische Probleme in Zentralamerika, ökologische Probleme in der Dritten Welt, In- terdisziplinärer Arbeitskreis Dritte Welt - Band 2. Universität Mainz. Mainz. 3. http://www.ran.org/info_center/rates, html 4. Myers, N. 1981: The Hamburger Con- nection: How the Central America's Forest Become North America's Hamburgers, Am- bio 10 (I). 5. Statistical Yearbook 1963. UN. New York, 1964. 6. Statistical Yearbook 1982. UN. New York, 1985. 7. Statistical Yearbook 1985/86. UN. New York, 1988. 8. Statistical Yearbook 1988/89. UN. New York, 1992. 9. Statistical Yearbook 1993. UN. New York, 1995. 10. Statistical Yearbook 1995. UN. New York, 1997. 11. Stonich, S., DeWalt, B.R., 1996: The Po- litical Ecology of Deforestation in Honduras, Tropical Deforestation - The Human Dimen- sion. Columbia University Press. New York. 12