Poštnina plač.n« v gotovmr	MarlDO^	5.	te&ruafla	lt>33_____________Žtev.	28	Leto	Vi.	(XI,1.)
Cena 1 Din
MARIBORSKI
VECERNIK
UredniJtvo In uprav*: Maribor, Aleksandrovo cesto it. 13 r Telefon 2440 in 3455 Izhaja razen nedelje in praznikov v»ak dan ob 16. uri	Velja mesečno prejeman
v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku i Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poitni čekovni račun it. 11.409	/	/
JUTRA”
Vse za maškerado
kupite ugodno pr!
C. BLUEFELDTU
Po demarši velesil
Konflikt med Japonci in Kitajci je danes predmet največjega zanimanja vsesa sveta. Vse nestrpno in tudi s strahom pričakuje, kako se bodo razvijali nadaljnji dogodki. V ospredju vsega pa i® vprašan e, kakšno stališče bodo zavzele velesile po svojih prvih neuspelih Prizadevanjih? Na to vprašanje zaenkrat seveda še ni mogoče precizno odgovoriti, ker je preveč odvisno od nadaljnjega poteka stvari. Več ali manj pa gotovo, in o tem so si tudi diplomati ysega sveta na jasnem, da od korakov 'n odločitev Društva narodov ni pričakovati uspeha in rešitve. Aparatura te mirovne institucije je popolnoma odpovedala. Japonska diplomacija se že od Vsega pečetka poslužuje taktike, ki je y, načelu podobna snovanju neke nove -Monroeje doktrine, i-n na kateri so se razbili vsi dosedanji poizkusi Društva narodov, da bi prisililo njihove topove m strojnice k molku. Mimo tega pa Japonska tudi prav nič ne taji, da bo že-nevpki instituciji takoj obrnila hrbet, čim hi skušala storiti korake- ki ne bi bili v ^•adu z njenimi načrti in interesi. Si-'er Pa je Japonska svoj glavni vojni na-nen že dosegla, saj ima v rokah več ko Polovico obširne Mandžurije. Sedanja ^®na namera je očividno ustvariti čim-•’eč »dovršenih dejstev«, da bi pri khs-Ottjših diplomatskih pogajanjih dosegla v :eloti tisto, kar hoče.
Vprašanje je le, kako dolgo bodo velesile to taktiziranje v njihovo škodo do-PuiČale, in če so sploh dovolj močne in ribžne, da bi ga v slučaju nasprotne odločitve mogle preprečiti? Na vprašanje. ®3*U se bodo velesile aktivno vmešale v iaponsko-kitajski spor, bi se dajo po sedanjem stanju stvari še najtoonejše od-SOvoriti s konstatacijo, da nobeni niti na Pamet ne pade, da bi komurkoli najedala vojno, da pa bi eventuelna voj-1,3 med Japonsko in Kitajsko mogla ustvariti stanje, ki bi vsaj Ameriko ali Rusijo prisililo, da opusti svojo neutral-a°st. v tem slučaju pa bi bili gotovo tudi £jrancija in Anglija prisiljeni poseči vmes.
Se pravi, da bi vsak vojni nastop katerekoli velesile na Daljnem vzhodu, Povzročil neizogibno novo svetovno voj-no.
Vse to je mogoče, a zaradi splošnega Položaja je, hvala Bogu. le prav prav mak> verjetno. Za pravilnost tega tni-sljenja govori pač v prvi vrsti dejstvo, da Japonska gotovo nima volje, da bi Se v sedanjem času zapletla v veliko ^ojno z Ameriko ali pa z Rusijo; kajti «ot njeni neposredni nasprotnici priha-hjta v prvi vrsti v poštev pač ti dve ve-hi sili. Njena namera je, izkoristiti trenutno svetovno zmedo za uresničenje Svojih ciljev v Mandžuriji, toda brez r>zkiran:a vojne z velesilami. Vojaški, Sospodarski in psihološki momenti nam m v celoti potrjujejo. Da je Japonska oborožena na najmodernejši način, je sicer gotovo, a prav tako dobro je pri Pravkena tudi Amerika, ki že davno ljubosumno pazi na vsak najmanjši košček svojih interesov v Aziji in na Tihem oceanu. Prav zato je tudi zgradila v eariju na Havajskih otokih ogromno oporišče za svojo varno mornarico. Ma-10 manj bi bila za Japonsko nevarna v°inanz Rusijo, toda tudi te si gotovo ne eil- Pomisliti je pri tem treba že samo
Japonska ofenziva se nadaljnje
Novi srditi boji v Šanghaju — Svetovna diplomacija v Ženevi je velikih skrbeh in računa z vojno -— Nova nota Amerike
ŠANGHAJ, 5. febr. Davi ob 0.40 sc je razvila na vsej fronti nova srdita bitka med Japonci in Kitajci. Kitajci so se povsod hrabro uprli, kar je Japonce spodbudilo k še večji vztrajnosti. Japonska artiljerija je že na vse zgodaj pričela divje obstreljevati Čapej in Šanghaj in se pri teni ni dosti ozirala na mednarodne cone, v katerih je bilo zopet več ljudi ranjenih. Angleška in ameriška vlada bosta zaradi tega zopet energično protestirali v Tokiu.
Dopoldne se je Kitajcem posrečilo sestreliti velik japonski avijon, ki je metal bombe na čapej. V kitajskih predmestjih divjajo požari, katerih zaradi bojev nihče ne more gasiti. Spopadi se opoldne še nadaljujejo.
Kakor poročajo iz Tokia, je^ japonska vlada sklenila odposlati v Šanghaj nove čete. Te nove transporte opravičuje s pretvezo, da mora zamenjati dosedanje formacije, ki so že izmučene. Položaj je skrajno resen in sc bolj in bolj zapleta.
ŽENEVA, 5. febr. Poročila o novih krvavih bojih v Šanghaju so povzročila tu veliko bojazen pred nadaljnimi težkimi zapletljaji.
ŠANGHAJ, 5. febr. Kitajsko armado, ki je trenutno v borbi z Japonci, ce ni jo na 25.000 mož. Novih ojačenj pa bodo Kitajci težko pritegnili, ker pa-trulirajo po reki japonske vojne ladje.
ŠANGHAJ, 5. febr. Semkaj je dospel z Manile ameriški transportni parnik z 1200 mož.
ŽENEVA, 5. febr. V mednarodnih političnih krogih presojajo položaj na
Kitajskem kot skrajno kritičen. Pričakovani efekt zadnje -mergične angle-ško-ameriške demarše. kateri so se pri družile tudi ostale velesile, je docela izostal. Dočim je Kitajska sprejela vse točke predloga, je Japonska odklonila peto, ki zahteva takojšen pričetek pogajanj ob prisotnosti nevtralnih posredovalcev, ki naj jih določijo velesile ali pa oblasti Društva narodov.
Mimo tega so sinoči posetili japonski delegati generalnega tajnika Društva narodov, sira Ericka Drummon-da in mu izjavili, da Japonska odločno odklanja uporabo čl. 15. pakta D. N. za ve,s japonsko-kitajski spor in jo pripuščajo samo za dogodke v Šanghaju. Na ta način hoče Japonska^ dogodke v Mandžuriji docela ločiti od onih v Šanghaju. Za reševanje mand-žurskega spora dopušča le uporabo čl. 11. istega pakta.
Ta diplomatski trik ima očiten namen, zavleči vsako novo akcijo Društva narodov do časa, ko bodo spravili Japonci že dovolj svojih čet na Kitajsko in bodo popolnoma zasedli ustje reke Jaugcckianga. Položaj je že sedaj tak, da je brodovje velesil v tem ustju več ali manj blokirano. Obenem se pa pripravljajo Japonci tudi na napad na Peking.
Zaradi vsega tega v Ženevi že splošno sodijo, da je vojna med Japonsko in Kitajsko že skoraj neizbežna.
WASH1NGT0N, 5. febr. Z ozirom na nepovoljni odgovor japonske vlade. bodo Združene države odposlale v Tokio novo energično protestno noto, ki bo naibrže ultimativnega značaja.
Brez garancij za varnost ni razorožitve
VČERAJŠNJA SEJA RAZOROŽI! VENE KONFERENCE. VRSTNI RED GOVORNIKOV.
ŽENEVA, 5. februarja. Razorožitvama konferenca je imela včeraj plenarno sejo, na kateri so bila sprejeta poročila začasnih odborov, ki so prevzeli nalogo, da sestavijo predloge za organizacijo dela na konferenci. Obenem je bilo izvoljenih tudi 14 predsednikov, med kuterjmi so zastopniki vseh velesil, vključivsi Rusijo in Ameriko. Splošna diskusija prične v ponedeljek popoldne. Otvoril jo bo britanski zunanji minister Simon, ki pri-
de v soboto v Ženevo. Takoj nato bo Tardieu obrazložil francosko stališče, da je razorožitev političen in ne tehničen problem, to se pravi, da brez garancij za varnost ni razorožitve. V torek bo govoril ameriški delegat Gibson, nato pa pridejo na vrsto ostali delegati. V začetku prihodnjega tedna bo dosegla konferenca vrhunec zanimivosti, ker se bodo jasno pokazala nasprotja tez posameznih držav.
HITLER ŠE NI NEMŠKI DRŽAVLJAN.
BERLIN, 5. februarja. Vesti, da je Adolf Hitler postal nemški državljan na ta način, da ga ie tirinški notranji minister imenoval za orožniškega komisarja In
nato odpustil, se ne potrjujejo. Minister Erick je sicer res pripravil oba potrebna dekreta, a ju zaradi nesporazuma s Hitlerjem ni podpisal. Hitler je tako še vedno avstrijski državljan.
na strahovito moralno odgovornost, ki bi jo prevzela v tistem trenutku, ko bi izzvala novo veliko svetovno klanje.
Prav tako pa bi bilo nespametno misliti, da so prav sedaj voljni ameriški državniki zaplesti se v težko in drago vojno z Japonsko. Tudi gospodarske razmere Amerike niso sijajne, in poleg tega bi se ji težko posrečilo navdušiti svoje državljane i za tako podjetjema vojna brez navdušenja je takorekoč že^ napoj izgubljena. Nasprotno se Rusija že več let ...rzlično pripravlja na veliko vojno
na Daljnem vzhodu, trenutno pa njene priprave le še niso zadostne za takojšnji spopad. Pjatiletka je za sovjete trenutno dosti važnejša. Daljni vzhod lahko še Čaka.
Po vsem tem je dovolj jasno, da si nove velike vojne zaradi japonsko-kitaj-skega spora prav nihče ne želi; vsaj že sedaj ne. Nasprotno bi pa bilo prav tako naivno kategorično trditi, da Je izključena. Položaj je prav tako kritičen, kakor je bil v usodnih tednih 1. 1914.
Delo
skupščinskih odborov
BEOGRAD, 5. februarja. Ker so plenarne seje skupščine odgodene, je začasno osredotočeno vse delo v skupščinskih odborih, ki razpravljajo o prvih zakonskih osnutkih, katere jim je vlada te d..i predložila.
Današnji razpravi o organiziranju gospodarskega sveta je prisostvoval tudi trgovinski minister dr. Albert Kramer, ki je uvodoma obširno obrazložil svoje namere in poglede v tem važnem vprašanju.
Finančni odbor se sestane jutri, dapro uči osnutek državnega proračuna. Tudi zakoni, katere je predložil minister za šume, pridejo jutri na vrsto, tako da bo mogla narodna skupščina o njih razpravljati že v začetku prihodnjega tedna.
SAMOMOR Z DVEMA SAMOKRESOMA.
NOVI SAD, 5. februarja. V Sremskih Karlovcih je izvršil včeraj vinogradnik in posestnik Dragomir Popovič, star 35 let, nenavaden samomor. Zaprl se j>e v sobo in se hkratu ustrelil iz dveh samokresov, z enim v prsa in z drugim v glavo. Bil je takoj mrtev.
LOTERIJA ZA BREZPOSELNE.
PARIZ, 5. februarja. Finančni odbor francoske zbornice se bavi s projektom ustanovitve državne loterije, -katere čisti dohodek bi bil namenjen v prid brezposelnim.
NEMIRI V FRANCOSKEM PARLAMENTU.
PARIZ, 5. februarja. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je med debato o volilni reformi nastal velik nemir. Poslanec vladne večine Barbot, ki je po poklicu kovač, je vzel nekemu parlamentarnemu stražniku sabljo in poskušal z njo pregnati s tribune socialističnega poslanca Sixte-Quenina. Socialisti izjavljajo, da bo govorilo vseh njihovih 110 poslancev, da na ta način z obstrukcijo onemogočijo sprejem volilne reforme.
ZIMSKOŠPORTNA OLIMPIADA.
NEWYORK, 5. februarja. Včeraj so se tiru mednarodni zimskošportni olimpiadi v Lake Placidu odigrale prve tekme. Hitrostni rekoTd v drsanju na 500 m je proti pričakovanju dosegei Američan Shea v 43.4 sekundah, dočim je finski favorit Evenson znatno zaostal. Gledalci so zmagovalca odnesli na ramah z drsališča. Godba je med tem igrala ameriško himno. V hockeyu na ledu je zmagala Kanada proti USA v razmerju 2:1 (0:0, 1:1, 1:0).
ŠTEVILO ŽRTEV V SANTIAGO DE CUBA.
NEWYORK, 5. februarja. Po najnovejših vesteh je bila prvotna cenitev človeških žrtev pri potresu prevelika. Ubitih je bilo v resnici samo 30 oseb, ranjenih po okoli 400. Nasprotna pa je materialna škoda dosti večja, kakor so sprva mislili. Tretjina mesta je docela porušena.
MELLON POSLANIK V LONDONU.
NEWYORK, 5. februarja. Zakladni tajnik Mellon je imenovan za novega ameriškega veleposlanika v Londonu. Njegov naslednik v uradu je postal dosedanji podtajnik Owden L. Mills.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Pričakovati je upada mrzlega vremena, mogoče bo tudi snežilo.
‘Stran 2.
Mariborski »VEČERNI K« Jutra
4
SOBOTA
6. FEBRUARJA I.S.S.K. MARIBOR
„UNION“
V deželo vseh nadlog in vseli puščob, ko so Veselju že kopali grob, z neba je padal svetli meteor, ki ga je vžgal SSK Maribor.
In v ti puščavi zrastla je oaza se vedno smehljajočega obraza kot v zemljici kitajski in japonski: to je Reduta — jutri tam v Unionski!
Ljudska univerza v Mariboru.
Drevi ob 8X je predavanje senatorja g. dr. Frangeš-a iz Zagreba o s o c i a 1-n i ■ i n gospodarski krizi ti a Nemškem.
Danes
ob 8. uri je v dvorani Zadružne banke zanimivo skioptično predavanje »Današnja fotografija«, h kateremu vabimo vse fotoamaterje. Vstop je brezplačen! ZSO — SPD.
Poročila sta se
pretekli teden v cerkvi v Slivnici pri Mariboru g. Auguštin Peter, posestniški sin iz Dobrovc, in gospodična Špes iz Pesnice nad Mariborom. V nedeljo pa se je poročil g. Korez Frartio z -gdč. Tkauc Franjico in g. Hvavc Ivan z gdč. Marijo Mohorkovo. Bilo srečno!
Darilo.
Mesto venca na grob gospe Urše Bander, dolgoletne gostilničarke v Orehovi vasi, sta darovala g. in gospa Pe-stevšek iz Maribora požarni brambi v Hotinji vasi 100 Din, zakar jima topla zahvala.
Nameščenci bolnišnice za bedne
Naša včerajšnja vest, da so le uradniki splošne javne bolnišnice darovali 2582 Din za Pomožno akcijo, lojalno popravljamo. Omenjeno svoto so zbrali in darovali vsi nameščenci zavoda brez razlike službenih položajev.
Nesreča pri delu.
V Ribnici na Pohorju se je včeraj popoldne usekal pri cepljenju drv tamošnji 421etni posestnik Anton Napotnik tako nesrečno v levo nogo, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
Ribji trg.
Na današnjem, dobro založenem ribjem trgu so prodajali sardele po 12 Din, brancine in sipe po 24 Din, orade in ce-vole po 34 Din, a morske jegulje po 22 Din kg. Kupčija je bila živahna; do 10. ure so bile razprodane že skoro vse ribe. —
Samo še en dan
nas. loči od sobotne velike pustne redute ISSK Maribora. Ne samo naši vrli športniki, temveč vse občinstvo se pripravlja za pohod v čarobno deželo. Unionska dvorana je dobila povsem novo obliko, da bo gotovo iznenadila vsakogar. Maske se še posebej opozarjajo, da se zberejo v beli dvorani, od koder pojdejo, v slavnostnem sprevodu na pravljično razsvetljeno plesišče. Ob polnoči bo svečan obhod karnevala skozi prostrani nram večnega solnca. Lepoticam in drugim bo ves večer Makartov fotoatelje na razpolago. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Brišnik in Hofer.
Mariborski kulturni svet
Za ustanovitev skupne reprezentance vseh mariborskih kulturnih sil
Umetniška akademija v korist Pomožni akciji, organizirana na hvalevredno pobudo pisatelja g. dr. Maksa Šnuderla, nam je dala pobudo za celo vrsto misli, ki bi se lahko brez večjih težav realizirale ;n dopomogie našemu mestu do o-nega vzajemnega kulturnega razvoja, ki si ga že davno vsi želimo. V prvi vrsti pa nam je vzbudila bridko obžalovanje, da je bil ves ta veliki skupni nastop ie slučajen, in da se bo sedaj zopet vse razšlo in razbilo v svoje prvotne sestavine. Ali je to res neizbežno?
Da je Maribor prevzel po osvobojenju posebno in težko nalogo, biti drugo in pomožno kulturno središče Slovencev v naši Jugoslaviji, se pač vse premalo zavedamo. Vse, kar smo do danes v tem oziru storili, so bili le posamezni poizkusi, brez programa in brez pravega sistema. Najtežje delo se je vedno prepuščalo zgolj posameznikom ali posameznim društvom, ki ga niso zmogla, ali pa so ga mogla izvršiti le po'ovičarsko. Le od časa do časa smo doživeli razveseljivo sodelovanje večjih skupin, zato pa so bili le takrat doseženi uspehi zares popolni in veliki.
Iz vsega tega sledi, da bi naš Maribor potreboval forum, ki bi združeval v stalno in neločljivo enoto vse poedince in faktorje kulturnega življenja. Tu ne mislimo morda le na glasbo ali na katero drugo ločeno panogo, ampak na vse, ki prihajajo v poštev. V taki skupni vrhovni kulturni reprezentanci bi morali biti zastopani pevci, igralci, pisatelji, slikarji,
kiparji, arhitekti, skladatelj, znanstveniki in novinarji, ustanovila pa naj bi se s sodelovanjem Glasbene Matice, Ipavčeve pevske župe, Narodnega gledališča, Ljud ske univerze, Studijske knjižnice, »Brazde«, Zgodovinskega in muzejskega društva, Pedagoške centrale, Tiskovne založbe itd.
Ta reprezentanca, ki bi se lahko imenovala »Mariborski kulturni svet«, bi bila najvišja instanca za reševanje vseh javnih zadev, tičočih se njenega področja. Usmerjala bi vse delo v enotnem pravcu, tako, da ne bi več prišlo do kolizij, kakor doslej. Skrbela bi za moralno in eventualno tudi materialno podporo onim kulturnim organizacijam in institucijam, ki same niso dovolj močne, da bi s popolnim uspehom izpolnjevale svoje naloge. Prirejala bi in organizirala velike skupne nastope, kakor je bila n. pr. sedanja akademija. Ustanavljala bi v svojem področju nove kulturne institucije; skrbe’a za založbo mariborskih kompozicij, slovstvenih in znanstvenih del ter .za njihovo razprodajo. Organizirala bi prireditve in predavanja po deželi ter turneje po domovini in tujini itd.
Dela bi imela tako polne roke, a tudi uspeh ne bi izostal. Njena potreba je zato velika in nujna, in prepričani smo, da bo ta iniciativa našla popolno razumevanje pri vseh, ki so poklicani sodelovati pri njeni realizaciji. Želeli bi le, da bi o tem važnem vprašanju izrekli svoje mnenje tudi še drugi naši kulturni delavci. •	—r.
6. februar	6.februar
»Pomlad na Jadranu*1
9. febru r	9 februar
Karneval v Nizzi**
kavarna
hellka
Samomor iz nesrečne ljubezni.
K naši včerajšnji vesti o samomoru 181etnega Otona Rojka' v • Hot inji ’ vasi nam še poročajo: Nesrečni fant je bil siti opokojenega orožnika g. Antona Rojka v Hotinji vasi in izučen čevljarski pomočnik. Ker pa je bil zdaj brez posla, je pomagal pri de’u v hiši svoje babice. Ko fanta predvčeraj zjutraj ni bilo k žajtre-ku, ga je šel domači hlapec Jurij iskat v hlev, kjer se mu je nudil grozen prizor. Na postelji je Oton ves okrvavljen čepel s prestreljeno g’avo. V roki je še držal samokres, na ode i pa je ležal listek z besedami:	»Samomor radi nesrečne lju-
bezni. Zbogom, na svidenje!« Fant se ie .bil ustrelil nad desnim ušesom, krogla je prevrtala lobanjo in izstopila nad levim ušesom. Strel je bil torej absolutno smrten. V samokresu sta tičala še dva naboja. Žalost staršev za izgubljenim s;-nom je velika, in globoko sočuvstvuje z njimi vsa soseska, tem bolj ker je bil u-bogi Oton dober dečko, ki ga je imel vsak rad. Pogreb bo v soboto na pokopališču v Slivnici.
Lep primer socialne solidarnosti.
V času sedanje socialne bede, ko so tisoči ljudi brez zaslužka in kruha, so se' prav v delavskih vrstah pojavili številni in lepi primeri socialne solidarnosti. Tako so drugod delavci najrazličnejših podjetij darovali lepe svote za svoje stradajoče tovariše. Temu zgledu so sedaj Cedili tudi delavci delavnice in rernize zagrebškega tramvaja. Darovali so celokupne mezde enega dne, ki znašajo 6741 Din. Posnemajte jih tudi v Mariboru!
Morska želva v Dalmaciji.
V bližini Splita so ujeli ribiči te dni veliko, 40 kg težko morsko želvo, ki je za Jadransko morje, posebno pa še za dalmatinsko obalo izredna redkost. Želvo so odposlali v Zagreb, kjer je sedaj razstavljena.
Policijska kronika.
Včeraj in davi je policija aretirala tri berače, dve ženski radi tajne prostitucije in nekega moškega zaradi potepuštva. Policiji je bila prijavljena tudi neka tatvina obleke, prevara, in žalitev države; nadalje,.je.,: prejela še sedem prijav radi kršenja e e st n o-pbll c!j s k e ga reda. Na policiji imajo danes zabeležene kar tri prijave tatvine koles v enem dnevu. Tako je bilo ukradeno včeraj pekovskemu pomočniku izpred Gambrinove restavracije 1000 Din vredno kolo. Iz veže okrožnega sodišča pa je ukradel neznanec tovarnarju Karlu Ussarju novo 2400 Din vredno kolo. Kovaču delavnice državnih železnic Francu Ša'i, pa je iztaknil nekdo kolo iz barake, kjer navadno shranjujejo delavci svoja kolesa. Kolo je črno pleskano in vredno 1600 Din. Policija je včeraj'-in davi aretirala devet oseb, štiri moške radi tatvine, dve ženski radi tajne prostitucije, in tri goljufe, med njimi nekega avstrijskega državljana Avgusta Strohmaerja, ki je s ponarejenimi naroči nicami za povečanje slik sleparil ljudi po mestu in deželi, ter jemal naplačila. Aretiran je bil tudi neki delavec Mariborske tekt lne tovarne, ker so našli policijski agentje ob priliki'hišne preiskave pri njem večjo množino b'aga, ki ga je pokradel v tovarni, k'er je bil zaposlen. Tatinskega delavca in sleparskega agenta,. oba' je policija izročila sodišču.
Zopet svedrovci.
Preteklo noč je bilo vlomljeno v pisarno trgovca Ivana Sluge na Tražaški cesti. Vlomilci so razbili šipe na oknih in se. splazili v notranjost. Navrtali so veliko železno blagajno in odnesli 1700 Din gotovine. Vlom je opazil danes zjutraj lastnik sam in takoj obvestil policijo, ki je svedrovcem že za petami.
Ne sme v krčme.
Leopoldu Grahorniku, posestniku v Jablancih št. 28, je sresko sodišče pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v smislu § 55 k. z. prepovedalo zahajanje v krčme za dobo enega leta. Ta prepoved velja do 23. januarja 1933.
Danes gostovanje najboljšega komika Karla UJvarvia v Veljki kavarni.
Vlomilec List ni slikarski mojster.
Zadruga mariborskih slikarjev in pleskarjev nam sporoča, da pred dnevi aretirani Enest List ni sikarski mojster, in ni izučen v slikarski obrti. Enest List je samouk in je izvrševal slikarsko obrt na ime nekega okoliškega slikarskega mojstra. Zadruga mariborskih slikarjev in pleskarjev je na svojem zadnem občnem zboru preteklo nedeljo obširno razpravljam o šušmarstvu v slikarski in pleskarski obrti in je po posebni deputaciji pred ložila svoje želje obrtnemu referentu mestnega županstva, da iztrebi vse take in enake šušmarje, ki od edajo kruh poklicnim slikarjem in pleskarjem.
Zveza vojaških upokojenih gažistov
v Mariboru
bo imela svoj letni občni zbor v nedeljo 21. t. m- ob 10. uri y dvorani Nabavijnlne zadruge državnih uslužbencev tia Rotovškem trgu.
Filharmonična družba v Ljubljani
ie prejela na svoječasni razpis nagrad« za najboljše vokalno-inštrumentalno simfonično delo več skladb, ki so jih ocenili gg. Talich'Vaclav, šef Češke Filharmonije, Suk Josip, skladatelj in profesor praškega konservatorija in Baranovič K* ravnatelj zagrebške opere. Čeprav nobena vpos’anih skladb ne ustreza stavljenim zahtevam, je Filharmonična družba vendar podelila trem najboljšim sklad bam priznalne nagrade v skupnem znesku 8000 Din. Priznalne nagrade so- dobile skladbe »Celjska romanca« od Osterca, »Vizija« od dr. Švare in »Ubežni kralj« od Šonca.
Otroška maškerada
bo tudi letos, dogodek za naše maičke. ISSK Maribor pripravil celo vrsto iz* nenadenij in posebnih atrakcij. Razen tega sodeluje naša priznana jazz-kapela White-Star, ki je pripravljala za ta popoldan poseben program. Posamezne prizore in maske bo slikal fotoatelje Ma-kart. Vstopnice v predprodaji pri Briš-nikovi in Hoferju.
Srbohrvatski moderni romani v »Ljudski knjižnici«.
Zadnji čas se v »Ljudski knjižnici* v Narodnem domu zelo množi povprS^’ vanje po srbskohrvatskih knjigah, ki J& zlasti mladina že prav pridno čita. Najrajši imajo seveda izposojevalci moderne romane, ki se bavijo tudi s socijal-ninii problemi. »Ljudska knjižnica« ie radi tega naročila vse knjige znane založbe »Nove literature«, oziroma »No-lita« iz Beograda, ki so izdane v latinici. Doslej ima knjižnica od te založbe sledeče, po vsej Evropi znane moderne romane: Ernst Glaeser:	»K'asa 1902«:
Lud\vig Renn: »Rat«; Sinclair Lewis: »Dr. Arrovvsmith«; Isak Babelj: »Odesa«; Egon Envin Kisch: »Raj Amerika I. in II.«; Sinclair Leviš: »Miss- Claire putu-e«; Jack London: »Kralj Alkoho'«; Up-ton Sinclair: »Menjači«; Upton Sinclair: »Metropola«; Stijn • Streuvels; »Sluga Jan«. Razven tega ima »Ljudska knjižnica« tudi številne novejše izdaje založbe »Zabavna biblioteka« in »Binoze«, med drugim roman pisatelja Viloviča: »Majstor duša«, ki je dosegel zadnji čas tako velik sloves.
Iz Ptuja
Klavirski koncert. Že dve leti nismo imeli prilike slišati v Ptuju takega koncerta. V petek 12. t. m. bo igral v dvorani Glasbene matice zagrebški klavirski virtuoz Petar Dumičič. Po tolikem premoru bo za naše občinstvo ta koncert prav dobrodošel. Petar Dumičič nam je itak znan izza koncerta, ki ga je imel pred leti v isti dvorani. V kratkem objavimo spored.
»Prijatelj, izvrstno, ženo imam. Pomisli, včeraj mi je 'iz neke svoje stare kopalne obleke naredila-dve dražestni kravati.«
»Kaj bo to! Moja žena pa si je iz stare moje kravate naredila kar kopalni plašč!«
GRAISKI KINO
Soboto 6. febr.
Soboto 6. febr.
j svečana premijera nemškega velefilnia
Film le tako iep, da si naj ga vsakdo ogleda in pomeni za vsakogar dogodek
399
Deklice v uniformi«
Klasen film, v katerem igrajo samo 2
in ki je prepojen z ljubeznijo
Sl i m i--1 i
Mariborski »V E C E R NI K« Jutra
atm
Šanghaj sc izmika iz rok belih ljudi
Japonski napad na Šanghaj in boji, ki se zanj bijejo te dni, so ga postavili naenkrat v ospredje vsega zanimanja. Zato ne bo odveč, če omenimo nekaj o njegovi prošlosti in sedanjosti.
Mesto Šanghaj, ki je največje in najpomembnejše pomorsko pristanišče Kitajske in vse vzhodne Azije, ie bilo ustanovljeno kot ogromno sklad šče za evropsko in ameriško blago. V njem so bili Se do pred nekaj leti absolutni gospodarji mednarodni trgovci, uvozniki in iz-vozniki. Zato je razumljivo, da je naraščalo z nenavadno naglico in šteje danes že dva mili ona prebivalcev. Iz prvotnega trgovskega skladišča je postalo velemesto svetovnega pomena.
Iz tal so rastli nebotičniki, in ulice so razsvetljevale najmodernejše svetlobne reklame, prav kakor kje v Ameriki. Glavna ulica, Nanking road, ie podobna ne\vyorškemu Broadwayu. Zabave in <lob:čka željni velemeščani polnijo ulice, lokale, igralnice, kinematografe in šport
Zanimive smuške tekme v Črni
na igrišča. Kljub temu pa Kitajci ne posnemajo tuje kulture. Prilagojujejo se sicer njenim zunanjim formam, v bistvu pa ostajajo — Kitajci. Športne prireditve, organizirane po evropskem in ameriškem vzorcu, so jim vredne samo toliko, kolikor pri njih lahko zaslužijo. Za časa angleških konjskih tekem so v Šanghaju vse banke zaprte. Vse, kar ima denar, je obsedeno od igralske strasti.
Kljub vsemu temu pa je Šanghaj že dosegel ali celo prekoračil svoj najvišji-razvoj. Vzrok nazadovanja je, da se pomen in vpliv belih vedno bolj man ša. Med tem ko so evropški in ameriški deli, ki tvorijo cela mesta, bili poprej pod mednarodno konzularno upravo, so sedaj združeni s kitajskimi v eno samo skupno upravno enoto. Kitajski element preplavlja počasi, zato pa tembolj vztramo naselbine belih ljudi. V mestnem občinskem svetu sede že kitaski svetniki. Slava belih gine. Ena izmed zadnjih postojank Evrope na Kitajskem je pred kapitulacijo. Pot Japoncem je prosta.
Agilni zimsko športni odsek SPD Me-žica-Črna in Sokol Zer.av priredita v nedeljo, 7. t. m. medklubsko juniorsko smuško tekmo v Črni. Start bo zjutraj ob 9. uri v Črni in istotain bo tudi cilj. Proga, približno 8 km dolga, ne bo preteča vna, tako da bo omogočeno sodelovanje vsakemu juniorju.
Popoldan bo še bolj zanimivo. Takoj ob 13. uri bo velika mladinska tekma. Startala bo mladina do 14 leta na 3 km dolgi progi. Pol ure kasneje pa startajo na isti progi clame. Ob 14.30 bo šaljiva tekma mladine in naraščaja.
Nedeljski program je torej ves posvečen mladini, kar je edino pravilno. Doslej se pri nas to ni de'alo, kar je bila velika škoda. Juniorji so tekmovali vedno skupaj s seniorji, in — glavno zani-
manje se je osredotočilo le na te. Korak SPD Mežica je pravilen in druga društva naj se po njem ravnajo. Še podsavez naj prihodnje leto skrbi, da bomo imeli veliko, izključno mladinsko smuško tekmo!
Še nekaj o SPD Mežica. V ponedeljek,
8. t. m., ko bodo drugi zapravljali denar po pustnih veselicah, priredi SPD Mežica smuški izlet v Heleno in Podpeco, ki se ga bodo udeležili vsi smučarji. Pa še oustni torek ne bo brez smuške prireditve. Ob
9. dopoldne bo s startom v Mežici tekma seniorjev na 18 km dolgi, popoldne pa slalomska tekma, ki bo najbolj zanimiva točka vsega predpustnega programa.
Prijave za vse te tekme nas'ovite na SPD Mežica!
je pričakovati, da bo imela četa vse ženske oddelke. Za prired tve bo skrbel gledališki odsek, ki ga tvorijo prosvetar br. Fram Golež, sestra Tinca dr. Weixlova in br. Josip Golob. Stopamo v drugo leto društvenega delovanja polni upov, da bo imela četa v tem jubilejnem letu nadep-še uspehe pri širjenju sokolske m sli, ded-ščine našega ustanovitelja nesmrtnega dr. Miroslava Tgrša.
Sp nrt
Državna trobojnica na nohHh
Dasi le medicinska fakulteta londonskega vseučilišča izdala poročilo, da je barvanje nohtov zelo nezdravo, se je ta najnovejša modna neumnost vendar zelo naglo razširila tako po Angliji kakor tudi po Franciji. Sprva so si Londončan-ke in Parižanke barvale nohte samo z rdečo barvo, sodaj pa uporabljajo tudi rumeno, modro, zeleno, srebrno in zlato. Posebno poslednM dve sta zelo priljubljeni. Neka španska begunka, navdušena monarhistka. pa si e dala na nohte, naslikati ce’o barve prejšnje španske zastave. Ker pa zahteva nova moda. da mora biti barva nohtov vedno v skladu z obleko, si sedaj modne dame barvajo nohte po večkrat na dan.
Sokolska četa pri Sv. Trojici
v Slov. gor.
Prvo leto sokolskega dela je za nami.
Da je bilo to delo res uspešno, je pokazal občni zbor, na katerem je odbor skoraj Polnoštevilno zbranemu članstvu kakor btdi javnosti položil račun o vsestranskem delu naše čete, katero vodi z vso Poartvovarnostjo starosta br. dr. Weixl.
Geta štee 41 članic in članov, 12 naraščaja in 44 dece. Od teh je skupaj 62 telovadcev. Telovadci so javno nastopili na vseh izletih slovenjgoriškega okrožja, kakor tudi na župnem zletu v Mariboru.
Prav dobro je uspel tudi domači nastop 16. junija pr. 1. in slavnostna akademija
narodni praznik. Pri okrožnih tekmah ie odnesla naša četa prvenstvo.
Tudi prosvetno de o. ni zaostajalo za tehničnim. Bilo je vsega skupaj 84 govorov Pred vrsto in 12 predavanj po večini žejnega in historičnega značaja. Uprizorile so se štiri gledališke igre in sicer V^Scapinove zvijače«, »Domen« in dve kratki enode:anki. Tekom leta se je nabavila še minimalna knjižnica, ki štee že 40 knjig. Prav zadovoljivo je bilo tudi blagajnikovo poročilo, saj je izkazalo k jub velikim izdatkom za nabavo inventarja še nekaj prebitka. Občni zbor je Predlagal župi dosedanjo upravo v potrditev z dodatnim predlogom, da se imenuje sestra Urbajsova za načelnico, ker
Ko svet plfe, veselfaCi in moli
Zopet ena talca vsakdanja zadevščina
Nekam pozni obisk v redakciji je starejša ženska iz srednjega stanu. Nekoč ie mora a biti čedno dekle, a skrbi, beda in solze so zarezale ostre črte v njen bledi, resni, preresni, obraz. Žena majhnega uradnika je, kakor pove v razgovoru, štiri otroke imata, dva ležita bolna na ošpicah, tretji jih bo najbrže tudi do-bii. Opravičuje se, ker prihaja tako pozno, čez dan se ne more odtrgati od doma, zdaj pazi mož na otroke.
»Dober mož in oče,« pohvali urednik.
»Kak drug bi šel v krčmo...«
Ženska osupne, skoro prestrašeno pogleda urednika »Gospod urednik,« pravi in glas ji zatrepeta. »Jaz sem pa ravno zavoljo tega priša... On mi preveč hodi po krčmah. Ko pridem zdajle domov Pa spet pojde in ga do polnoči ne bo ali pa še delj. Namreč, gospod urednik, pri-š'a sem Vas prosit, da bi kaj napisali o tem, ko se toliko pijančuje... Toliko se piše o krizi, o revščini, gostilne pa po'ne in vese;ica za veselico. Kam to pridemo? Kje je tukaj resnost, zmernost, varčnost. kakor bi jo morali ljudje pokazati v tako težkih časih...«
»Ah, da, veliko se dandanes pije « vzdihne urednik, iskaje po mizi neki papir.
»Poglejte, draga gospa, baš danes sem dobil tu-le številke, uradne, koliko se je lani popilo v Mariboru. Pomislite, draga gospa, nad dva milijona litrov alkohola.
To pride povprečno skoro 60 litrov na osebo. Tudi na Vas, gospa!«
»Za božjo voljo!« vzklikne ženska z otožnim smehljajem. »Če sem leto dan vsega skupaj popila liter vina, naj bom tte vem kakšna...«
»Kar pa zadeva veselice,« nadaljuje urednik, »pa stvar hi tako huda tu v Mariboru. Imam tudi o tem številke, glejte. Lani je bilo vsega skupaj 1250 vese ic in koncertov. Pa Samo 18 plesov! čeprav je bil lani dolg predpust. V tem je Ljubljana razmeroma veliko bolj pregrešna, čeprav je tako pobožna. Pa ker sva že pri pobožnosti, veste, gospa, kaj mi je bilo zelo všeč v Mariboru, ko sem prvič prišel semkaj? Tako-!e opoldne sem šel baš mimo stolne cerkve, parne je zanimalo, kaka je kaj znotraj. Pa sem malo stopil noter saj kadar je cerkev prazna, si jo človek bolj neženirano more ogledati. Pa mislite, da je bila cerkev prazna, opoldne in na de avnik? Pros.m Vas, človek bi vsaj mislil. Ne, povsod pred altarji in po prukah so klečali ljudje v pobožni molitvi. A ne stare ženice in berači. Mlade lepe gospodične in gospodje, res, gospodje! Vidite, kaj takega človek niti v Ljubljani ne doživi, opoldne in na delavnik, kakor rečeno.« _
»No, da « vzdihne ženska. »Ljudje pač iščejo tolažbe v molitvi, ko nam je vsem tako težko dandanes...«
»Nekateri v molitvi, drugi pa v pijači!« pristavi urednik. »Vem, draga gospa, kaj ste mi hoteli prej povedati. Tisto radi Vašega moža... On pije pač iz obupa, kakor jih pije dandanes toliko ... Kaj se hoče? Ljudje so nesrečni, razdvojeni, obupani. ves svet je dandanes nekako zbegan, ne ve, ne kod ne kam ne kaj... Da stoji na glavi, je zadnjič zapisal učen mož, drug tak UČ911 mož pja je dognal, da je ves današnji svet JMa-i zen... torei. kaj naj porečemo mi? Svet
Smuka v nedeljo.
Čeprav solnce neusmiljeno sije in dela barometer čudovite skoke, se sneg v hribih še prav kljubovalno drži. Iz Rimskega vrelca in iz Mežice poročajo, da je tam še prav dobra smuka. Za one, ki jim je Kran ska gora le malo preveč oddaljena in njihov izsušeni žep ne prenese večjih izdatkov, bo zato tam gori čisto dobro. Dilcarji so zadovoljni, da je vsaj nekaj snega.
Smučarjem!
Tekme za državno prvenstvo so prestav jene v Kranjsko goro. .Vabimo zato vse smučarje, da se jih udeleže, da bo naš Maribor zares častno zastopan. Osebno naj- vabijo tudi vse prijatelje, ki si jih bodo tam pridobili, k našim tekmam, ki se bodo vršile 21. t. m. v Mariboru za prvenstvo našega mesta. Tudi te tekme bodo mednarodne in gotovo prav tako zanimive kakor v Kranjski gori.
Vsi oni pa, ki ne gredo v Kranj sk o goro, naj pohite v Mežico, tamkajšnje SPD Mežica priredi medklubsko mladinsko smuško tekmo, in naloga nas vseh je, da pokažemo s svojim obiskom, kako nam je draga ta naša mladina. Saj naša naj-večja želja mora biti, da postane o ti dečki enkrat ne rekorderji, ampak smučarji, ki bodo v vseh naših hribih doma in bodo prišli na svojih dilcah v posled-nii kotiček naših lenih krajev!
je pač nezadovoljen in nekam v nekem neprestanem strahu... pa išče zamame in omame. Zato ljudje pijo in veseljačijo. To je vedno tako bilo V takih krizah, zgodovina nas to uči. Ampak, draga gospa, urednik je proseče sklenil roke, svetujte meni, kaj naj pa jaz storim? S čim in kako naj se jaz omamim tn poto-'a-
ISSK Maribor'.Kastner & Ohler.
Za 7. t. m. je »Maribor« povabil v goste dobro vigrano enajstorico Kastner & Ohler, ki je nedavno odpravila našega prvaka v razmerju 5:3. Te številke v dovoljni meri izpričujejo višino nogometa, katerega goji imenovano moštvo in ki obetajo našemu občinstvu prvovrsten športni užitek. Ker je tudi moštvo Maribora trenutno v prav dobri formi, o čemer priča lepi uspeh na turnirju za pomožno akcijo, je pričakovati obojestransko lepe in do dopustnih mej tudi ostre igre, ker bo naš prvak vsekakor skušal popraviti svoj neuspeh v Grazu. Tekma bo na igrišču Maribora i Ljudskem vrtu ob 15. uri. Dopoldne ob 10.30 bo pa mednarodna juniorska tekma med »Maribo-rovo« in »Kastner & Ohler«-jevo mladi-1n, ki nam je še izza zadnjega gostovanja v najboljšem spominu.
Medklubski odbor LNP, službeno.
V nedeljo, 7. t. m. bodo na igrišču ISSK Maribora te-le tekme: Ob 10.30 mednarodna tekma mladin ISSK Maribor : ŠK Kastner & Ohler (Gradec); ob 14-30 mednarodna tekma ISSK Maribor I:SK Kastner & Ohler I. Službujoči odbornik g. Marusig.
Nedeljske tekme bosta sodila sodnika: Bizjak (mladinsko tekmo ob 10.30). dr. Planinšek (prvo moštvo ob 14.30).
žini? Za pijačo nisem, za molitev pa tudi nič kaj posebno. Torej v čem naj utapljam vso tisto bridkost, ki me včasih obhaja. V vodi? Zdaj pozimi... brrr! Kako čašo mleka bi tuintam rad popil, mleko je zelo pomirljivo za živce in sploh zdrava pijača... ampak zdaj pa, draga gospa, poglehe ta nesrečni Maribor! Bog varuj, da bi kaj zabavljal na Maribor; čast komur čast, vseskoz simpatično mesto, kar zaljubljen sem vanj: milo podnebje, prijetni ljudje, skavti idealni — veste, skavt sem, — sploh, kakor rečeno, prijazen kraj: ženske tako ljubeznive; tako ljubeznivega nasmeška kakor Mariborčanke nima:o niti Ljubljančanke, ki so moja simpatija... in moški, ne, moških se ne spodobi, da jih hvali moški, skratka, v vsem sem navdušen za Maribor, ampak tega. da Maribor nima mlekarn, vsaj jaz za nobeno ne vem, tega mu ne morem oprostiti. Poglejte, gospa, vsa moderna mesta imajo dandanes polno mlekarn, v Ljubljani jih je nič koliko, to vendar zahteva moderna ljudska hi-gijena ... Maribor je pa brez mlekarn 1 Ni čuda, če tudi mladina pije alkoholne pijače. Kaj naj pa pije? In Vaš mož bi morda tudi hodil v mlekarno, če...«
Zenska smehlja svoj otožni smehljaj. »Saj bi drugače nič ne rek1a, pravi. Saj mi ne gre, toliko za to, da pije. Saj veliko jtak ne more zapiti, ko nima denarja. Ampak ža tisto mi je, gospod urednik. in zato sem Vas prišla prosit, da bi
V šoli.
Učitelj:	»Kako	pravimo človeku, kJ
venomer govori, čeprav se nihče ne zanima za njegova pripovedovanja?« Učenec: »Učitelj!«
proti temu kaj pisali: namreč da so krčme v pozno noč odprte in da zato moški tako dolgo tam posedajo. Vidite, gospod urednik, policijska ura bi se morala tudi v Mariboru strogo držati, pa se ne! To ni. prav.«
»A tako. To torej!« se z interesom zavzame urednik. »To je pa drugo poglavje. To bomo pa že pisali. Ampak zdaj še ne, predpust je, draga gospa, pa treba malo zatisniti oči, saj bo v sredo že pepelnica... Ampak potlej bomo pa že zagrmeli! Da, tako je, stroge policijske ure treba, red mora biti! Samo ne vem... veste, nerad pišem, kar bi bilo morda -neljubo ali pa celo na škodo gostilničarjem in kavarnarjem,.. Veste, to so dobri davkoplačevalci!«
»Bežite no!« pravi ženska. »Kaj jim bo to na škodo? Še hvaležni Vam bodo. Meni sami je zadnjič rekel tisti krčmar, ko sem šla iskat svojega starega, da bi rad videl, ko bi bila prej policijska ura. Tako bo vsaj vsakega lahko vrgel ven in šel k počitku. Tako pa ne sme, ker bi se gostom samo zameril. Saj se tudi krčmarju ne izplača, če mu takole samo trije štirje še sedijo v lokalu pri firkelcu vina in sitnarijo... Koliko stane krčmarja luč in kako je to hudo za personal, ki se nikoli ne naspi... In kaj je s takso na ponočevanje, gospod urednik? Prej ko ni bilo krize, je bila uvedena taka taksa, danes je pa ni, ko bi bila bolj potrebna za pomoč revežem!«
»A tako, tako, bravo! Potlej bomo pa že zagrmeli za zgodnjo policijsko uto! In za takso! NfČ skrbi gospa.«
Urednik si zadovoljno mane roke, ženska pa odide pomirjena. Mudi se ji domov. da bo mogel stari spet v krčmo in da mu ne bo treba čuvati pri otročičih, ki so bolni na ošpicah...
'SirSrT I.
’ MarlKorsti »V E C g ft~ NI K« jutr*
V M a r
dne 5. II. 1932»
Currer Bell:
38
Lovvoodska sirota
Bila sem še vedno kakor od strele omamljena spričo take nesramnosti in neverjetno drzne hinavščine, ko je vstopila kuharica.
»Mrs. Poole,« je dejala, obed za služinčad bo kmalu pripravljen. Ali pridete v pritličje?«
»Ne. Le postavite vrč piva in košček pudinga na podnos. in potem vse skupaj odnesem s sabo.«
»Ali hočete mesa?«
»Le za grižljaj in zalogaj sira, pa bo!«
»In sago?«
»Za zdaj mi ga še ni treba. Pridem v kuhinjo, preden bo čas za čaj. Sama si ga pripravim.«
Kuharica se je nato okrenila k meni in mi rekla, da me čaka gospa Fairfax. Odšla sem torej.
Skoro še slišala nisem, kar mi je med obedom pravila gospa o zgorelih zastorih, tako sem bila zatopljena v razmišljanja o zagonetnem značaju tiste žene iz tretjega nadstropja in zamaknjena v ugibanja o nje položaju v Thornfieldu. Vpraševala sem se, zakaj je neki niso danes zaprli ali vsaj pognali iz grada. Saj ie bil gospodar sinoči rekel, da je malone prepričan o njeni kri vriji. Kakšna čudežna pričina ga je zadrževala, da je ni naznanil ob'astl? Zakaj je še meni naložil molk? Bilo je čudno. Drzen, osvetljiv in ošaben plemič je bil nekako brez moči proti najnižji svoji služabnici. Tako ga je imela v oblasti, da si ji ni niti upal očitati zločinstva, ko mu je stregla po življenju, nikar da bi zahteval, da jo za to kaznujejo.
Da je bila Grace mlada*.in lepa, bi me bila nemara premotila sumnia, da nista ie opreznost in strah vplivala na Mr. Rochestra, ampak da so posredovala njej v prid nežnejša čustva. A ker je bila tako grda in stara, kaj takega nisem mogla resno upoštevati.
»Toda nekoč ni bila stara,« sem ugibaa, »njena mladost se je ujemala z gospodarjevo mladostjo. Gospa Fairfax mi je nekoč povedala, da je Grace tu prebila mnogo let. Ne morem si predstavljati, da bi bila kdaj zala; a kolikor jo poznam, bi lahko bila osebne prednosti nadoknadila z originalnostjo in trdnim značajem. Mr. Rochestru uga:ajo ljudje jake volje in prenapetne-ži. Grace je dovolj prenapeta. Kaj pa. če je bil nekoč tako muhast — nagli in trmasti naravi se to lahko pripeti — da ga je dobila v pest? Sedaj pa vpliva tista možača na vse njegovo dejanje in nehanje; to je posledica lastne nesmotrnosti, ki se je ne more več otresti in ki je ne sme prezirati. A ko sem bila zašla v svojem razmišljanju tako daleč, sem se tako živo spomnila tiste okorne, ploščate postave in neugodnega, suhega, malodane sirovega lica, da sem vzkliknila: »Ne, to ni mogoče! Moja sumnia ni in ne more biti oshovana!« A tajni glas, ki nam govori v lastnem srcu, mi je prišepnil: »Pa tudi ti nisi lepa in tfdo ve, ako te Mr. Rochester rad ne vidi? Na vsak način se ti je že večkrat ždelo, kot bi bilo tako. In sinoči — le spomni se njegovih besed, spomni se glasu, s katerim jih je izrekel!«
Vsega sem se dobro spominjala: njegove govorice, njegovega pog'eda, glasu — vse je v tistem hipu pred mano oživelo. Bila sem v učilnici. Adelka je risala. Sklonila sem se nad njo in ji vodila svinčnik. Pogledala me je skoro prestrašeno: »Kaj pa Vam je, gospodična?«
»Vroče mi je, Adelka. ker sem se nagnila!« Spet Je risa'a, jaz pa sem razmišljala. Trudila sem se, da bi pregnala iz duše tisto grdo misel, ki se mi je bila vsilila o tisti služkinji. Gabila se mi je. Primerjala sem sebe in njo in našla, da sva različni. Lizika Lea ven je bila dejala, da sem podobna dami. In govorila je resnico, saj sem res bila prava dama. Bila sem zdaj mnogo lepša nego tisti čas, ko me je videla Lizika. Imela sem lepšo polt, postala močnejša, bila bolj živa in vesela, ker sem imela svetlejše nade in več zabave.
»Mrači se že,« sem rekla, ko sem pogledala skozi okno. »Ves dan nisem čula ne glasu ne koraka Mr. Rochestra; a gotovo ga bom videla Še pred nočjo. Bala sem se davi, da bi ga srečala, zdaj pa si to želim, ker sem ga tako dolgo zaman pričakovala in sem že nestrpna.«
Ko se je stemnilo in sem Ade’ki dovolila, nai se
poigra v sobi za otroke s svojo pestunjo, sem zahrepenela po njem. PrisluŠkala sem, ali ne bo pozvonil, pričakovala, da pride Lea s kakim obvestilom, umišlja-la si včasih, da čujem njegov korak, in se ozrla k vratom, meneč, da se odpro in da zdaj zdaj vstopi. Vrata se niso odprla, le tema je silila skozi okno v sobo. No, še ni bilo prepozno. Tupatam je poslal pome ob osmih in devetih, in zdaj je bila šele šesta ura. Gotovo me ne čaka razočaranje drevi, ko bi mu rada toliko povedala! Rada bi mu omenila tisto ženščino, da bi slišala, kaj bo odgovoril. Odkrito bi ga vprašala, ali res sumi, da je ona zagrešila sinočnji zločin, in če bi bilo tako, zakaj skriva nje hudobijo. Nič bi ne bilo zato. Če bi ga moja zvedavost jezila. Vedela sem, da bi ga utegnila izmenoma kačiti in miriti. To mi je vselej silno godilo in nezmotljiv nagon mi je vselej branil, da nisem zašla predaleč. Več nego podražiti ga si nisem upala nikoli, baš na skrajni meji med dopustnim in nedopustnim sem najrajši poizkušala svojo spretnost. Z največjo spoštljivostjo sem se zavedala svojega položaja, a vendar sem se mu brez strahu upirala in mu brez silnega brzdanja oporekala; in to je bilo njemu in meni všeč.
Končno je škrinila na stopnišču stopinja. Lea je prišla, a le zato, da mi naznani, naj pridem h gospe Fairfax, ker naju čaj že čaka. Šla sem k njej, vsa vesela, da sem mogla v pritličje, kjer sem bila v gospodarjevi bližini.
»Gotovo ste težko čakali,« je rekla dobra gospa, ko sem prišla k njej. »Tako malo ste použili pri obedu. Bojim se, da Vam ni prav dobro. Tako zaripli ste v obraz in vročična ste.«
»Oh, meni ni nič! Nikoli mi ni bilo bolje kot danes.«
»Potem pa dokažite to z dobrim tekom. Ali bi ne nalili, medtem ko dopletam?« Ko je končala delo, je vstala, da potegne zavesice čez šipe, ki so še biie ne-zastrte, ker je menda hotela izrabiti do konca dnevno luč, dasi se je že somrak potapljal v temo.
»Lepo je drevi,« je rekla, ko je gledala skozi šipe, »dasi ni zvezd. Mr. Rochester je imel prav ugodno pot«
»Pot! — Ali je Mr. Rochester odpotoval? Nisem vedela, da je odšel.«
»Oh, odpravil se je takoj po zajtrku! Šel je v Leas,*) na posestvo Mr. Eshtona, deset mili onkraj MiUcotea. Rekla bi, da je vsa družba tam zbrana. Lord Ingram, Sir George Lynn, polkovnik Dent in drugi.«
»Ali ga pričakujete drevi?«
»Ne, niti jutri; mislim, da izostane vsaj teden dni, če ne več. Kadar se snidejo ti fini, visoki ljudje, so tako razposajeni in založeni z vsem, kar ugaja in zabava, da se jim nikamor ne mudi. Zlasti gospodov ni nikdar preveč ob takih prilkah in Mr. Rochester je tako duhovit in živahen v druščini, da ga po mojem mnenju vsi ljubijo. Dame ga zelo obrajtajo, dasi se Vam nemara njegova Vnanjost ne zdi taka, da bi ga posebno priporočala ženskim očem. A mislim, da mu naobrazba, spretnost, morda tudi bogastvo in staro plemstvo vse majhne nedostatke izbrisujejo.«
»Ali pridejo v Leas tudi dame?«
»Tam je gospa Eshton s tremi hčerkami, jako elegantnimi mladimi damami, zares. In tam sta še vele-rodni Blanche**) in Maty***) Ingram, ki sta po mojem mnenju zelo lepi. Videla sem Blanche, tega je zdaj šest ali sedem let, ko je bila osemnajstletna mladenka. Prišla je k nam na božični ples in na zabavo, ki jo je bil priredil Mr. Rochester. Da ste videli tistega dne obednico! Kako bogato je bila okrašena, kako sijajno razsvetljena! Mislim, da je bilo do petdeset gostov — iz najodličnejših rodbin naše grofije. Gospodična Ingram ie bi'a najlepša dama titega večera.«
»Pravite, da ste jo videli, gospa Fairfax. Kakšna je bila?«
»Da, videla sem jo. Vrata v jedilnico so bila odprta, in ker je bil božič, se je smela zbrati družina v veži, da čujemo, kako bodo dame pele in svirale. Mr. Rochester me je povabil v sobo: sedla sem v tih kot in jih opazovala, Nikoli nisem vide'a lepšega prizora. Dame so bile razkošno oblečene. Po večini — vsaj mlalše med njimi — so bile zelo lepe. A gospodična Ingram je bila brez dvoma kraljica večera.«
»In kakšna je bila?«
•) Izg.: Lis- **) Izg.: Blan*. ***) Izg.: Mere.
»Velika, z lepim oprsjem, širokih pleč, dolgeg% dražestnega vratu, temne in zdrave polti, lepih potez; oči je imela slične očem Mr. Rochestra: velike so bile in črne in tako svetle kot dragulji. Imela je črne, >ep° urejene lase, vzadaj krono iz dveh debelih kit, kar s-ffl jih kdaj videla. Nosila je snežno belo obleko; trak jantarjeve barve je pokrival pleča, se križal na prsih, bi! privezan na bokih in je nehaval z dolgimi prameni pod koleni. V laseh je imela rumeno rožo, kar se je zelo lepo podajalo črnim kodrom.«
»Gotovo so jo močno občudovali?«
»In še kako! Pa ne radi njene lepote, tudi radi izobrazbe. Tudi je pela. Neki gospod jo je spremljal n® klavirju. Z Mr. Rochestrom sta potem pela dvoglasno.«
»Z Mr. Rochestrom? Nisem vedela, da poje.«
»Oh, lep bas ima in velik dar za godbo.«
»In kako poje Miss Ingram?«
»Zelo poln	in	močan glas ima;	razkošno	je pela,
Poslušati jo je	bila prava slast. In	potem je	svirala.
Ne morem presojati godbe, toda Mr. Rochester je dober poznavalec,	in	slišala sem, da jo	je izredno	hvalil-«
»In ta lepa	in	naobražena dama	še vedno	ni otno-
žena?«
»Je že tako! Zdi se mi, da sestri nimata veiikb dote. Posestva starega lorda Ingrama so tvorila po večini majorat in tako je dobil malone vse najstarejši sin.«
»Čudim se le, da se ni kak bogatin ali plemič vanjo zaljubil, na primer naš gospodar. Ta je menda dovolj bogat, kajne?«
»Oh da! A precej razlike je v starosti. Mr. Rochester jih ima skoro štirideset, ona pa le pet in dvajset.«
»Kaj to? Saj vidimo vsak dan, da se jemljejo ljudje, pri katerih ie še več razlike v starosti.«
»Res je to, a ne morem si predstavljati, da bi imel Mr. Rochester take namene. — Zakaj pa ne nalagate? Niti dotaknili se niste ničesar.«
»Ne, prežejna sem, da bi mi teknilo- Ali si smem naliti še čaja?«
Hotela sem pogovor spet obrniti na možnost že* nitve med Mr. Rochestrom in lepo Blanche, a priSla je Adelka in pomenek je krenil v drugo strugo.
Ko sem bila spet sama, sem začela iznova misliti o podatkih, ki sem jih bila čula. Pogledala sem si vi srce, preizkušala svoje misli in svoja čustva in se trudila, da jih s trdo roko privedem na pravo pot zdrave pameti, s katere so bile krenile, blodeč P° brezmejnih in neprehodnih planjavah fantazije.
Pred mojim lastnim sodiščem mi je spomin obnavljal vse nade, želje, občutke, ki se jih zaznala od sinoči, in mi je poročal o splošnem duševnem stanju« ki sem se mu vdajala že skoro štirinajst dni. Potem J* pristopila pamet in mi je povedala na svoj mirni ra* Činpteprosto, nepotvorjeno povest, kako sem od ki*0 njala resnico in lakotno požirala ideal. Končno sem sl sodila takole:
»Da še nikoli ni bilo večje avše na svetu, kot je Jana Eyre; da se bolj fantastična idiotka še nikoli ni hranila s sladkimi lažmi in zauživala strup, kot bi bil nektar.
»Ti, po ljubica Mr. Rochestra?« sem si spočltalat »Ti da bi imela taliko moči, da bi mu ugajala? Ti naj bi kaj pomenila v njegovem življenju? Pojdi! Od tvoje norosti bi človek utegnil zboleti. In tebi so ugajali slučajni znaki, da te ima rajši kot duuge; to je bilo dvoumno nagnjenje, ki ga je kazal plemič starega kova in svetovnjak služabnici brez izkustva. Kaj ti je le prišlo na misel, ubožiča, ki so te Imeli za norca! — Ali te ni mogla sebičnost spametovati? Davi si v mislih obnavljala kratki sinočnji prizor? — Pokrij si lice in sramuj se! Oči ti je pohvalil, kajne? Slepa lutka! Odpri brljave trepalnice in poglej svojo lastno pro-kleto lahkomiselnost! Nobeni ženi ni v prid, če se ji laska gospodar, ki nikoli ne more imeti namena, da bi jo poročil. Blazne so žene, ki puste, da tli v njih tajna ljubav, neznana in nevračana mora uničiti tisto življenje, ki jo hrani, Če pa jo odkrijejo in vračajo, mora kot »ignis fatuns« zavajati v močvirno kraje odkoder ni vrnitve.
(Nadilievanje sledi.)
Posojilo
Ponudbe pod »Visoke obresti" na upravo Večernika.	418
za povečanje obr ata iščem
SOKLIČ
uttopniU m aprajmcl«
ScIho.
najpreglednejša kartoteka Soklič, Mribora Tel.2510
Inserirajte!
n
za razpečavanje „Sofra“ aparatov iščem.	417
Narodni dom in nedeljo
domače klobase in po Din 8‘— liter vina čez ulico. Se priporoča Marija Drčar.
POZOR!
Jutri v soboto govedina po 4 in 6 Din Teletina in svinjsko po najnižjih cenah« Kirbiš, Gosposka 23	413
Restavracija A. Senica!
Vabimo v soboto in nedeljo na kašnate klobase In krofe. Ker je pustna nedeha se bo točil najboljši silvanec. Radijo koncert. Se priporočata Alojz in Antonija.	"G3
Dve hiši zelo ceneno na prodaj.
Vprašati Studenci pri Mariboru, Radvanjska cesta 6-	426
Trajni kodri
prvovrstni po znižanih cenah. Se priporoča salon Paradiž, Koroška c, 7.
430
Sobo in črkosllkanle, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
Pri medicinskem Izpitu.
Profesor: Človek, ki se ga polašča omedlevica,	pobledi,	ali	ne?
Kandidat:	Ne vedno,	gospod profesor.
Profesor:	No, ali	ste	kdaj videli	človeka, ki je	omedlel,	pa	ni bi! bled?
Kandidat: Sem ga videl.
Profesor: To je zanimivo. Kdo pa Je bi to?
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFJLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v. Mariboru.