Posamezna Številka Din 1*50. Poštnina v gotovini. Št. 51. V LijuDlJani, v gsetek 29. Setoiaas-Jit 1924. Leto L NARODNI 1 -‘B m S wemm Q'•**•*•••■•••••••■•••*•••••••••••••••• ••»•••••••■•••e«-■•••••#•«#•«»•.#».#..»•••••#••••.e»»#»Q ! Izhaja vsak dan »zjutraj, izvzemši pondeljke. 1 i Mesečna naročnina: f i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. | .e.#e»,#..e»»e«e»Q Neodvisen političen list. ? •»•-•c: -n- Uretiništvo: WoIfova ulica št.l/I. — Telefon 213 Upr&v&fšlvo: Marijin trg S. — Telefon 44. i Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I š Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? i Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. I O 4+ Preizkušnja sporazuma. Kandidatne liste so v Primorju vložene in v nedeljo se prične voliven boj. Ni zanimivo, kako bo ta voliven boj končal, ker je zmaga fašistov skoraj več kot zagotovljena. Pač pa je zanimivo, če bo prestal v tem volivnem ooju preizkušnjo tudi ravnokar sklenjeni sporazum med Italijo in Jugo-s avijo in postal sporazum med iugo-Siovenskim in italijanskim narodom. .. ;em vprašanju bo namreč sedanji ivni boj odločil v prvi vrsti in to naj ™ajo predvsem pred očmi italijanski oljubi, če so mislili sporazum z Jugoslavijo iskrena Nobena stvar ni namreč ves naš rod pri ravnokar sklenjenem sporaz- ie n *,a^° rnu^no zadelo kot dejstvo, da •talija, sklicujoč se na svojo svobo-vpIm ustavo in na svoj prestiž kot Dri^ - kratkomalo odbila*, da bi sploh npustila diskusijo o zaščiti naših aniŠin v Primorju. 'kot 1 7en<^ar *a diskusija potrebna 'kol nobena druga. Od leta 1918 dalje, PnJe ,zasedla italijanska vojska naše Bar,,0rie’ trpe naši bratje v Primorju ravnost nezaslišana nasilja. Nikdar vtiftK^ • 1Lasi^e tako barbarsko in tako JjajVBTOSei tol leta 1921, ko je tali-zakon zahteval od naših ljudi, žavljS ?SVOliVn° d°lžn0St kot dr’ Priim™-«16 • tedaj Pretrpel naš narod v so ra7var 36 ”ep,opis!jivo- Samo v Istri S jf Sl"? 44 hiš pričaIe o nasilju, ki volil DO f Pretrpeti naš narod, ker je bičanju V0J1 Vest' in 1)0 svojem prenesem "zadniih ^?lio Dcnovi žalostna tali za nage Primorce. dih. ?\ doto ljal tudi za nje zakon? ’ ve* Na to vprašanje hoče dobiti Jugoslavija in potem Krvin i ^i2ov°r ^ali, <3e je bil v ^I, JugosIovani teliski sporah™ fCn^ Prija. fraza. • ° ren sh Pa lažnjiva s« ^gosloveSfn00 lTVn n0Če pa- nizko, da bi h;i r a5od tako sran™tno iih bratov v p .rezč.uten do usode svo-kor se hrk nJr>orju. Nasprotno! Ka- iugoslovanski^1? ,S Primorci’ tako bo razum z Ital;; a naziral tudinaspo- bratov v pJr Ce dalija do naših mi Postopala kaknPraVlČna’ če bo z nji* domiselni usL: i0,Ve po svoii sv >bo- b Pa si morejo državniki obeh narodov z lahkoto izračunati. Naji si Italijani ne delajo slepih iluzij, a Pridejo le v nasprotje s Slovenci in rvati, ge zatirajo Primorce. V tem vprašanju je ves jugoslovenski narod m in ni Srba*, kateremu se ne bi krčila st, ce se spomni požganega Narodne-l9-?j °ma pa '^olihiih dogodkov leta n_ , en moralen moment morajo namreč upoštevati italijanski državniki. ^ oi se primorski Slovenci tudi le v enem oziru pregrešili proti italijanskim urnT0?’ P0tem bi k°nčno vsaj raz-loi^n' -f ,so Preganjani. Toda vseskozi to»ln italijanski državljani so primor- dolžnSTJf"01 \n Vse svoie državljanske ie lzp°ln3ujejo s točnostjo, kakor je n«^ pozna marsiJcatera italijanska pro- m0re" S,stc>p| .vendar na Pla" tisti, ki očitati ortflf1 I rim°rcem le najmanjie očitati glede njihove lojalnosti. Vsedolžrm^ti^ bi.Stvo vsega vPr^ania-Primorski br^r °« izP°lniuie)° na§i nlTkai? ?,16 *vseeno so preganja-Ali »afn i, x zato’ ker so Slovenci? kotno Cr ■ vedno vlada ono niz-»otno miSUenje o ščavifa? Ali zato, ker Narodna skupščina. Beograd, 28. febr. (ML) Današnja seja narodne skupščine je bila manjše važnosti, ker so bile na dnevnem redu stvari krajevnega značaja. Na razpravo je prišla interpelacija demokrata Nikole Sretenoviča na ministra za narodno zdravstvo o protizakonitem postopanju zdravnikov v čačanski okrožni bolnišnici. Posl. Sretenovič je v podkrepitev svoje interpelacije navajal ne samo ta slučaj, ampak tudi druge primere zlorabe v vseh krajih naše države. Siromašni bolniki se ne zdravijo brezplačno, kakor je to določeno po zakonu, temveč zahtevajo zdravniki od njih denar; ako ga nimajo, pa jih zapode iz bolnišnice. — Minister za narodno zdravstvo dr. Miletič je odgovoril posl. Sretenoviču, da je njegova interpelacija nastala iz nepoučenosti. Poizvedbe, ki so se uvedle, so dognale, da so res nekateri zdravniki postopali proti določilom o brezplačnem zdravljenju in za-tevali od kmetov denarne nagrade. To- da Sretenovičeve trditve niso točne. Minister bo storil vse korake, da prisili take brezvestne zdravnike spoštovati zakon. — Posl. Žebot (SLS) je govoril splošno o ureditvi bolnišnic v vsej državi. — Posl. Radojevič (Protičevec) je dejal, da se strinja z interpelantom. Na koncu svojega govora pa je izjavil, da ne smemo vsega zdravniškega staru obtoževati zaradi nekaterih posameznikov. — V imenu zemljoradnikov je govoril posl. Stanko Miletič, ki je ostro kritiziral zdravstveno politiko ministra dr. Miletiča proti kmetom. — Posl Radojevič je predlagal prost prehod na dnevni red. Pri glasovanju je večina sprejela njegov predlog za prost prehod na dnevni red. Seja je bila zaključena ob 1. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 9. z dnevnim redom: začetek podrobne razprave o proračunu za leto 1924-25. Prvi pride na vrsto proračun vrhovne državne uprave. Zadnli poiskusi opozicije. Radičevcl bi morali priseči zvestobo grebu. — Pred rekonstrukcijo Beograd, 28. februarja. (ML) Ves političen položaj se osredotočuje na delo parlamenta in vlade ter na priprave parlamentarnih opozicijskih skupin za osnovanje opozicijskega bloka. Potrjujejo se vesti, da je dosežen sporazum med predsedniki opozicijonalnih skupin. Sedaj se pa dela na to, da odo-bre sporazum tudi glavni odbori-strank. Pašič vidi vso nevarnost, ki mu preti od bloka in skuša zato na razne načine ovirati pogajanja, ki so še v teku. Kakor je vaš dopisnik zanesljivo izvedel, je Davidovič dobil na najvišjem mestu obljubo, da dobi mandat za kratko poslovno in nato volilno vlado, če se mu posreči, da privede v Beograd Radičeve poslance in ti prisežejo zvestobo kralja in ustavi. Davidovič mora zato preje priti na jasno glede federalističnega bloka in od njega prejeti pismene zahteve glede revizije ustave. Te pismene zahteve bi morala predhodno odobriti krona in na to šele bi se izvedla popolna formacija opozicijskega bloka. Ce Davidovič v tem ne uspe, ostaja edina kombinacija, da dobi radikalna stranka vohtveno vlado. Zato bo po vesteh, ki jih je dobil vaš dopisnik, Pašič poskušal, da izvede čampreje v r.arodni skupščini proračun, dalje invalidski zakon in eventualno šc tudi zakon o zemljoradniški banki. Razprava o teh zakonih bi se vodila hkrati s proračunsko razpravo. Če opozicijski blok ne bo pred zaključkom proračunske razprave končno osnovan, tedaj se misli, da bo imei Pašič ves položaj v svojih rokah. kralju in ustav!, — Posvetovanja v Za-vlade. — Andra Stanič na površju. Beograd, 28. februarja. (ML) Med opozicijonalnimi strankami se je dosegel sporazum glede enotnega delovnega programa Sedaj imajo ta program odobriti glavni odbori poedinih strank bloka. Nocoj so dobili zastopniki opoziejskega bloka tole obvestilo: Dr. Korošec je imel danes dopoldne v Zagrebu dolgo posvetovanje s podpredsednikom HRSS dr. Mačkom in tajnikom dr. Krnjevičtirn. Na tej konferenci je bil dosežen sporazum o opozicijskem bloku. Nocoj je dr. Korošec odpotoval z dr. Šimrakom iz Zagreba v Križevce. Zvečer je bila na temelju poročila dr. Korošca in pregovorov z dr. Mačkom in dr. Krnjevičem skupna seja vodstva hrvatske republikanske selj^ke stranke in hrvatske zajednice, na kateri je bilo govora o akciji opozicijskega bloka. Ugotovila se je soglasnost v naziranjih med hrvatsko zajednico in HRSS. Dr. Korošec se povrne jutri v Zagreb, potem pa se pelje zopet v Slovenijo, kjer se posvetuje z glavnim odborom SLS. Beograd, 28. februarja. (MU Ako opozicija ne bi imela uspeha s svo-.jo akcijo, je pričakovati takoj po rešitvi najnujnejših zakonskih predlogov v parlamentu rekonstrukcije vlade na prebij obširni podlagi. Pred vsem ima odsk^ piti zunanji minister dr. Ninčič, ki naj bi ga zamenjal pariški'poslanik dr. Spaa,-kovič. Rekonstrukcija se ima izvesti nadalje tako, da zamenja nekaj ministrov resorte, nekaj se iih pa zamen a Od novih članov vlade se omenjajo Vašo Jovanovič, Boža Miksimovič iu Andra Stanič. Rekonstrukcija naj bi se izvedla v marcu. Sprejem naše vojske v zaledju Reke. UPRAVA MEDJIMURJA. Beograd, 28. febr. (ML) Notranji minister Vujičič je odločil na predlog bivšega namestnika za Hrvatsko in Slavonijo dr. Čimiča, da vodi upravo Med-jimurja podžupan varaždinske oblasti, in sicer kot zastopnik mariborskega velikega župana. To se je storilo zalo, kakor izjavlja minister, ker so v varaždinski oblasti v veljavi hrvatski zakoni, v mariborski pa avstrijski. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 28. februarja. Napoved za 29. ». uaria’ Večinoma oblačno, v severnih Alpah sneg, temperatura blizu ničle, seve-rozapadni vetrovi. AVSTRIJSKI KONZULAT V ZAGREBU. Zagreb, 28. februarja. (Z) V Zagrebu je avstrijska vlada uredila efektiven konzulat in imenovala za generalnega konzula Emmericlia Herzfelda. Konzulat bo uradoval v dosedanjih prostorih avstrijskega urada za vidira-nje potnih listov na Markovem trgu. RAZDELITEV OGRSKEGA ARHIVA. Beograd, 28. febr. (Z) Sredi marca se vrši na Dunaju Konferenca zastopnikov Male antante, Madžarske in Avstrije o razdelitvi epskega artii'’a med nasledstvene države. je še vedno sovraštvo do Slovencev moda? Ce je temu tako, potem vemo, da je bil tudi z nami sklenjeni sporazum, prijateljski, kakor se je povdarjalo, laž in mi bomo znali tudi to uvaževati. In prilika zato se nam nudi v naj-bližji bodočnosti. Stojimo pred italijan-sko-jugoslovensko trgovinsko pogodbo. Da je ta boli v interesu Italije ko Jugoslavije. ve ravno Trst najbolj, kajti mi nismo navezani na italijanski trg v tej meri, kakor je Italija navezana na naš trg. Volitve v Primorju bodo odločile tudi o italijansko-jugoslovenski trgovinski pogodbi in tudi to naj uvažujejo ita lijanski državniki. Ne Baroš in Delta, ne regulacija meje, ne visokodoneče besede, temveč edinole občevanje z našimi brati more utrditi sklenjeni sporazum, more izvesti zbližanje med jugoslovenskim in italijanskim narodom, zakaj pravičnost in objektivnost do naših biatov je — con-ditio sine qua non. V interesu obeh narodov je, da bi v volilnem boju ravnokar sklenjeni sporazum prestal svoja preizkušnjo! S u š a k, 28. februarja. (Z) Davi ob 7. uri so naše čete odkorakale s Sušaka v zaledje Reke, da' zasedejo ozemlje, ki nam je pripadlo po rimskem sporazumu. Z Reke so prišli naši in italijanski delegati razmejitvene komisije, prisostvovale so tudi naše in italijanske krajevne oblasti. Predaja se je izvršila od kraja do kraja. Povsod je bil podpisain protokol. Narod je ta trenutek pričakoval povsod z velikim navdušenjem. V nekaterih krajih so bili postavljeni sla- voloki z napisi, kakor: Živela Jugoslavija! Živeli osvoboditelji! Ob prihodu so na vseh hišah v vaseh vihrale naše državne zastave. Prebivalstvo je od veselja vriskalo. Naša vojska je z vojaško godbo obšla vse te kraje. V Zametu je bila prirejena svečana proslava in svečan sprejem naše vojske. R e k a ,l,28. febr. (Z) Danes ob 13.39 je ciospel prvi vlak iz Zagreba na resko postajo. Plebiscit na Grškem. Atenska zbornica je odklonila predlog republikancev, da se takoj odstavi dinastijo Gliicksburg. Atene, 28. febr. (Z) Zbornica je odklonila predlog republikancev, naj se takoj odstavi dinastija Gliicksburg s 192 proti 12 glasovom, sprejela pa je predlog vlade, naj se povpraša narod. Vlada bo sedaj določila dan plebiscita. Atene, 28. febr. (Z) Predsednik zbornice je naznanil v seji parlamenta, da sta odstopila poslanca Kondilis in Hadžikirlakos. Načelnik republikancev Papanastasios je prečital izjavo, v kateri veli, da je Hjegova skupina, ker ni mogla uveriti zbornice o potrebi odstavitve dinastije, apelirala na vlado, naj vzame zopet v pretres stillšči republikanske stranke. Po prečitanju te izjave so vsi republikanci zapustili dvoiuno. Ministrski predsednik Kafandaris je potem obžaloval odhod republikancev iz pffrlamenta, izrazil pa je prepričanje, 4a bo njegova politika, jim sre lahko od rok. Izza preobrata so si v tem oziru osvojili že neko rutinirano ekspeditiv-uost Naj si bodo davčni predlogi Se tako zveriženi — in danes morajo biti zverižemi —v še tako obširni, vseeno s« sprejmejo en bloc, skoraj čez noč, brez zanimivih debat. Morda leži dosti vzroka v tem, da so modernemu duhu prikrojeni volilni redi zrahljali neposredne vezi med poslancem in njegovimi vo-lilci in da se vsled tega ne uveljavlja več tako uročno stari problem: kako z dovoljenimi novimi davščinami ohraniti volilčevo naklonjenost ob novih volitvah. V Franclji se vrše volitve it pr. v majo, v Nemčiji mesec dni pozneje; ne nacijomalni blok in ne nemška parlamentarna večina ne stojita na granitni podlagi in vendar gresta obe zbornici preko odija novih bremen. Človek se privadi menda tudi vislicam, čemu bi se ne davčni epidemiji? Danes se je po petletni bogati izkušnji davkoplačevalec poglobil v tako globoke tajnosti finančne filozofije, kakor so jih pred vojno bofrataki veščaki le slutili. Vse žonglira z zamotanimi enačbami davčnogospodarskih zapletov kakor z deviznimi tečaji. To je samoumevno, naravno. Saj so se osnova, na katerih so nihali prej davčai odnosi v stabilnem ravnotežju, tako razgibale, da so prišla lepa pravila ob uporabo. Ker so zavisne usode valut danes od sto realnih in sto fiktivnih činiteljev in je celo zlato postalo bolj fikcija, je morala tucli davčna enakomernost in pravičnost zbežati v finančne učne knjige, kjer čaka ugodnejših časov. B. Smithova načela so se .po IM latih postavila mi glavo, ker zanje ni trajne podlage in je trajno zdaj le neprestano premoženjsko premikanje. Država si izsili, kar je njenega, t. j. kar ji je za golo eksistenco nujno potrebno, tam, kjer sluti najmanjši odpor; isto delajo samoupravne oblasti in s to metodo se vaiijo bremena od sloja do sloja. Proizvajalec, kmet, trgovec, težak itd., prav vsi do poslednjega ženitovanj-skega mešetarja so eskomptirali že davno ta nesigurnostni moment, samo državni nameščenec se še z začudenjem vprašuje,-kako pride do tega, da kot proletarec nosi (posredno) davčna bremena vseb drugih slojev, ko so niu vendar s svobodnim uporabljanjem laktov konfiscirali tri četrtine mu priti-čočih dohodkov. On toži državo, ki bi mu iz lastnih interesov rada dala* če bi imela, a ne razmišlja še dosti o tem, kako bi s primerno uporabo zorganizi-rane politične moči zviša! svoj delež na celotnem narodovem dohodku. V našem časopisju se semtertje pojavi kakšna primerjalna računska tabela o pred- in povojni davčni obremenitvi z resolutno trditvijo* da smo na vrhuncu, da dalje ne gre več. In vendar gre zopet dalje in bo predvidoma moralo iti še dalje, ako se ne izločijo iz davčne politike one tendence, vnešene v njo izza L 1914. Čisto državnogospo-darsld pomen davka si ie nadel v tem času rame, bistveno mu tuje navlake; davek je postal sredstvo socijalne politike in valutarnih eksperimentov, me-šetarski predmet partijske politike in orožje v borbi za državno oblast Danes imamo dežele, kjer sloji, ki tvorijo jedro socialističnih strank skoraj ne poznajo več davka, in imamo dežele, kjer igrajo davčna plačila ogromnih industrijskih podjetij in latifundij približno isto vlogo, kakor naša 1 zlata lira za najemnino reškega pristana. So države, kjer klonita kmet in obrtnik pod davčno pezoi, da se morejo z raznimi olajšavami industriam sipati darila v krilo, in so države, ki vzamejo industriji do 70—80% izkazanega dobička za sebe. Pri teh razmerah ima davčna morala dosti težko pozicijo in na obsežnih ozemljih je postala dolžnost na-PTam državi menda nepoznan pojem. Da se državni proračuni uravnotežijo vsaj številčno (kajti potenčno se še dolgo ne bodo) in ustvarijo glavni temelji stalne denarne enote, se morajo danes države posluževati primitivnih sredstev, Id so na razpolago, ponajveč linearnega poviševanja finančnih števil (davščin, taks, tarif, pristojbin itd.), kakor baš sedaj zopet v Franciji Sicer pravi dr. V. Hofman (Die Devalvierung d. oesterr. Papiergeldes l J. 1811, Monak. 1923), da so današnje razmere le povečana fotografija nekdanjih in da nosi bolezen zdravilo v sebi, toda mi menimo vseeno, da vse krutosti davčnega vrtinca, v katerem se nahajamo, niso neizbežno potrebne. Kljub vsej nerodnosti zakonodajne tehnike in partijskih vplivov, bi se bila morala metodična preureditev davčnih sistemov že davno izvajati. Splošno gospodarske razmere so se že okrenile v smeri stabilizacije. Nepopoln, kakor je, bi smel n. pr. pri nas zakonski načrt o neposrednih davkih vendar enkrat priti pred zakonodajne evpatride. Stalno gomile-uje posrednih in mehanično navijanje neposrednih davščin mora ostati zasilni pripomoček. Dokler se bomo posluževali tega pripomočka* bodo morale ostati tudi vse druge mere samo zasilne in zasilna vsa državna uprava. Siovansid svat. Bombaž v Turkestanu. Pred vojno je bilo posajenih nad 500 tisoč desjatin z bombažno razstiino, v 1. 1923 ne več kot 160 tisoč desjatin. Vzrok je iskati ne toliko v pomanjkanju ljudske delovne sile kot v upadku živega inventarja, ki znaša do 53 odstotkov. Slovanski svet Češko-lužiški Vestnik, 1. štev. V. Setnika prinaša znamenito študijo lužiškega godbenega skladatelja Bjarnata Kravca o Smetanovem vplivu na lužiško. godbeno tvorbo. Nadalje čltamo zanimiva poročila iz Lužice in ostalega slovanskega sveta. Prijatelji slovanske vzajemnosti imajo priliko, akcijo »Ceško-lužiškega društva Černy* gmotno in moralno podpreti s tera, da se naroča na zgoraj navedeni list. Dunajsko pismo. IW-lefnica Bedficha Smetane na Dimaja. — Slovanska društva na Dumiu. Na Dunaju, 27. II. 1924. Bliža se stoletnica rojstva slavnega češkega skladatelja Bedficha Smetane, kateremu tudi velja bolesten vzklik našega Simona Gregorčiča: Sadite jim raje v življenju cvetic, a trnje branite za grobe! Vse svoje življenje se je boril za svojo umetnost, s »Prodano nevesto« je skoro pogorel, živel in umrl je v težkih denarnih stiskah. Šele po smrti je znal narod prav oceniti njegova — nesmrtna dela in zdaj prirejajo vsepovsod, koder se glasi češka beseda, proslave stoletnice rojstva tega velikega mojstra in zvestega svojega sina. — Pa tudi Jugoslovani ne zaostajamo za bratskim narodom češkim, kakor da je Smetana tudi naš. Poročila o prireditvah v proslavo spomina njegovega rojstva v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in celo po manjših mestih Jugoslavije, so bratskemu narodu živ dokaz, kako visoko znamo ceniti tudi mi zasluge tega klavnega sina dane* svobodne češko-slcvenske domovine. S temi proslavami pa počastimo tu-dcl sebe, kajti vredno se pridružujemo njegovim častilcem po vsem kulturnem svetu. Koderkoli se ralega glasbena umetnost, povsod poznajo nesmrtna njegova dela in po teh tudi toliko bolje češki narod. Sosednji Nemci niso med zadnjimi ki se dostojno spominjajo slavnega češkega kulturnega delavca in mojstra. — Na Dunaju so priredili 2e razne koncerte njemu v časten spomin. Tukajšnja »Volksoper« pa priredi prihodnjo nedeljo slavnostno predstavo njegove »Prodane neveste«. Dunajski Čehi sami so imeli že nekaj koncertov in predavanj. »Vidensky Denik« v soboto bo ves posvečen njegovemu spominu. Med drugimi članki bo tudi poročilo, kako Jugoslavija časti stoletnico tega slavnega sina bratskega naroda; V nedeljo pa bo v dvorani Musik-vereina na Karlsplatzu slavnosten koncert pod pokroviteljstvom češkega poslanika in ministra dr. Krofte. Muzikalni Dumj nemški proslavi ta večer spomin največjega češkega umetnika ua najsvečanejši način. Orkester tukajšnje filharmonije, svetovnega slovesa provede nekoliko najlepših kosov iz opere »Libuše« z majestetično predigro; dirigiral bo ravnatelj državne opere Schalsky; spev«. Pfemisla bo pel prvi tenorist drž. opere Schipper, Libušino proroštvo zapoje č. umetnica ga. Ma-škova - Kublova, znana Dunajčanom že iz prejšnjih časov. — Drugi del pa bo obsegal »Višegrad«, »Iz čeških logov in gajev« in »Blanik« iz cikia »Ma vlast« (Moja domovina). ~ Zanimanje za to proslavo je veliko; za vstopnice je boj že cel teden. — To bo najbolj elitni koncert letošnje pomladi Samo po sebi se umeje, da proslavljajo Smetanovo stoletnico vsa č. društva tih Dunaju in vse šote. Zadnjič sem poroča! o »Čajanki* »Udruženja Jugoslov. žena«. Tam izražena željat, da bi se taki sestanki ponavljali se nam izpolni Naš? vrle narodne dame se že pripravljajo, da nam prirede sredi marca drugo letošnjo Čajanko v istih prostorih »Nižjeavstr. obrt, društva* v Eschenbachgasse ob Opernringu. Domača zabava akad. tir. »Triglav« preteklo sredo v društvenih prostorih kavarne »Renaissance (konec Alzerice ob Giirtlu) je bila živahna, lepa, društvu in naši koloniji v čast. — Naš ma- li Danilo Švara je krasno sviral in razni pevci so nas razveseljevali s svojimi solospevi. Slovenski kvartet se je posebno izkazal. Naše narodne pesmi so res biseri, ki jih morda šele v tujini znamo po vrednosti ceniti! Le še večkrat kaj takega! Hrv. društvo »Prosvjeta« priredi svojo običajno mesečno zabavo za marec šele v nedeljo 16. marca (v svojih prostorih — Neubaugasse 5.) »Gradiščansko hrvatsko društvo« se je začasno preselilo v Rieir.ergasse 10, blizu trgovskega sodišča* ali se aajbrže zopet vrne v »bolgarsko gostilnico« poleg Gartenbaukaffee. Za to društvo bi se morali inteligenti bolj zanimati. Delo je tu — zelo hvaležno. Gradiščanska dekleta rada »jačijo« (pojejo) in plešejo, ali treba, zanesti v društvo več pouka in duha! — »Jugoslovansko podporno društvo« je imelo v soboto svoj 13. občni zbor. Lani je imel odbor skoro vsak mesec sejo. Razdelil je čez 15 milijonov podpor, največ dijakom. Podpiral je por sebno tudi našo dijaško kuhiinjo. — Imetja ima že blizu 100 milijonov, ki se stalno naložijo na visoke obresti; dohodek do 20 milijon, se bo delil, glavnica pa ostane, nedotaknjena. Predsednik je ostal odv. dr. Čovič-PIenkovič, prvi podpr. prota Mišič, drugi dr. Škar-cia (viš. zdr. svet.), tajnik in blag. prof. dr. Jakovljevič; v odboru je še 11 gospodov. — Članarina znaša za*-’redne člane 50.000, za podpiratelje 200.000 na leto. ustanovniki plačajo 500.000 Ka. »Akademsko podp. društvo« vzdržuje dara.es dve kuhinji, eno blizu ekspertne akademije, drugo blizu tehnike. Obed in večerja staneta le 10.000 Ka. — Skoro vso hrano so dobivali brezplačno od amerikanske misije; plačali so le prevoz od Hamburga. — Zadnjo pošiljatev dobe v kratkem. Prevoznino okroglo 5 milijonov Ka je plačalo »Jugoslovansko podp. društvo«. — Kaj bo potem, ko ne bo več amerikanske misije? Gradiščanski Hrvatje se pripravljajo na ustanovitev komandiinega društva za izdajanje in prodajanje hrvatskih knjig, časopisov itd. Prve izidejo izbrane pesmi sivolasega pesnika Mate Mfloradiča. - Žal, da ima njihovo delo tako neizmerno malo podpore iz domovine. — Njihovo glasilo je prejelo doslej vsega, nekako 1800 Din naročnine; o podpori skoro ni vredno spregovoriti besede. — S tem je doprinešen vsemu svetu uajbolj kričeč doikaz,»kako nesposobni smo za vsako resnično manjšinsko delo. Vse tisto kričanje ... je zelo poceni* neplodno, nikomur nevarno in strašno rodoljubno! Bog se nas usmili! A. G. II. isM. izfRlni vtajimi M 16. — 23. marca. Pojasnila in legitimacije daje: Cehoslovašici konzulat, Ljubljana, Breg št 4, Aloma Companv. Llubljana, Kongresni trg 3. P -»D T \ Poljub. (Hudička.) Opera v dveh dejanjih. Libreto po povesti Karoline Svetle spisala Eliška Krasnohorska, uglasbil Bedfich Smetana. Piva opera, katero je napisal Smetana — gluh! Ali more zadeti večja nesreča ustvarjajočega glasben&a, kakor če mu usoda vzame sluh? Nesmrtnemu nemškemu Beethovnu se je v prav isti nesreči moral pridružiti nesmrtni češki Smetana. V začetku oglušenja je začel komponirati ciklus sinfortičnih pesmi »Mu vlast« (Moja domovina), o katerem bomo še obširneje pisali. Ni hotel pisati opere* ker se je bal, da ne bo ;nogel kontrolirati pravilnosti deklamacijo. Sluha je čakal zastonj in lotil se je komponiranja opere »Viola«. Libreto mu ni prijal, zato sc je odločil za uglasbitev »Poljuba.«. Njegova domača snov mu je ugajala, šel Je na delo z veseljem, kajti tekom pol leta je bil z opero gotov. Izguba sluha je Smetano nekoliko potrla, toda delo mu Je šlo vseeno gladko iz peresa, ker je čutil, da ga usodi vseeno ni zlomila. Premagal jo Jcl ker Je veroval v lastno silo. Na premijero »Poljuba« je narod čakal z napeto radovednostjo, češ, kakšna bo opera, katero je napisal gluhec? Dirigiral jo je kapelnik Adolf Ceh. Vse pomisleke je razpršila že krasna uvertira In opero je publika sprejela z entuzl-Jazmom in obenem z zahvalo, da Je Smetana vkljub gluhosti ostal delaven. M je do konca opere že stopnjevalo. Bil ie to pravi triurni genija nad nesrečo in kruto usodo. — Snov »Poljuba« je vzeta iz kmečkega življenja, prav ko‘t ona »Prodane neveste«. Kratka vsebina: Luka že dolgo ljubi Palc/vokovih Vendulko. Oženil se je pa na pritisk staršev z drugo, ki mu je kmalu umrla in ostavila otroka. Starši Luka so tudi že v grobu in zato mladega vdovca nič ne more ovirati* da ne W poročil svoje nekdanje ljubice. S svojim svakom Tomažem gresta k Palovcko-vim snubit Vendulko, ki rada usliši njNi prošnjo, tembolj ker je tudi oče zadovoljen, dasi pozna oba kot trmasti glavi. Svatba je tedaj dogovorjena reč. Vendulfca da prinesti k sebi Lukino dete in skrbi zanj kot bodoča njegova mati. Ljubimca pa se kmalu sporečeta. Luka zahteva nekoč od Vendulke poljub, a ta mu ga odreče, rekoč, da bi žalila spomin njegove pokojne ženo, če bi ga poljubila že sedaj. Poljubi ga šele po poroki. Luko to ujezi in gre v gostilno ter vinjen priredi domov grede Vendulki pod oknom mačjo godbo* Dekle je globoko užaljeno, sram jo je pred ljudmi in zato uteče z doma k teti Marinki, ki stanuje za vasjo med tihotapci. Obe vroči glavi pa se kmalu strezneta. Luki je žal, da je v pijanosti žalil svojo zaročenko hi je na prigovarjanje Tomaža takoj zadovoljen prositi jo odpuščanja pred vaščani, Ven-dulka pa preživi med ttotapci toliko strahu, da bi takoj poljubila Luko, pa naj reče kdo kar hoče. Stari tihotapec Matevž posreduje, zaljubljenca se pobotata in Vemiulka polj uiti Luko pred vso vasjo. Vsako dramatično delo Smetanovo tvori zase poseben svet, tako tudi »Poljub«. Brantbori na Češkem so črpani iz zgodovine. »Prodana nevesta* iz kmečkega življenja, »Dalibor« iz češke viteške romantike, »Dve vdovi« šz salona* »Libuša« iz češkega mita. V vsaki teh oper je ustvarjal Smetana glasbo iz snovi, iz vsebine dela samega, za vsako posebej je uporabljal individuel-no karakteristiko. »Prodana nevesta« in »Poljub« posegata v kmetiško življenje, toda razlika med obema je očitna: v »Prodani nevesti« tiči komika v komičnih osebah, (kot v »Tajnosti«), dotam v »Poljubu« komičnih oseb sploh ni, marveč komične situacije, kar Je zopet imelo vpliv na slog dela. »Prodana nevesta« in »Dve vdovi« sta Imeli med zaključenimi glasbenimi stavki in scenami vpleteno prozo, katero je Smetana pozneje nadomestil z recita-tivi. Poljub pa je prva njegova opera* ki je prekomponirana (durehkompo-niert.) V sinfonični tok je sicer skladatelj vrinil par zaključenih točk (obe uspavanki, dvospev Tomaža in Luke, škrjančkova pesem), kar se Je zgodilo (kot n. pr. tudi pri Wagnerjt0 iz gotovih vzrokov. Obe uspavanki tvorita kontrast prejšnjim in poznejšim scenam. Dejanje t« za hip zastane, pa se potem znova razvije z večjo silo. V »Poljubu« so dalje zanimivi vpleteni narodni običaji (snubitev, mrtva mati obišče svoje dete, tihotapska romantika). Smetana je v teh momentih dal romantiki svoj lastni inkarna*. Treba Se Poslušati v glasbi, kako slika noč v gozdu. Ni to morda šumenje drevja. Predmet uglasbitve ie strah Vendulke in bas zato upliva to mesto z neodo-Ijivo sugestivno močjo. »Poljub« je po celoti in slogu ena. naj enotnejše pisanih opernih dal sploh. , Redko, redko je bilo napisano tako dejanje kot je prvo »Poljuba«. Glasba je neiskana, sveža* polna rose in vonja, kot šopek dehtečih cvetk, utrganih na domači livadi. Melodijozna, češka narodna glasba! Priljubila se je povsod in »Poljub« je danes poleg »Prodane neveste« najpopularnejša Smetanova opera. Radostno jo pozdravljamo na odru naše opere baž ob stoletnici rojstva skladatelja velikana Smetane in se nadejamo, da ostane odslej stalno *a repertoarju ljubljanskega gledišča. Hajgpozovitejši film sezije! ZVERI filmska drama v 7 dejanjih. Kino Jim ® dvor". 23. ia 29. lil 1. in 2. na Stralire in nepopisne borbel Mes Bonaltiov socij&Bggesii. Najnovejše Mac Donaidovo delo »Poetične smernice delavske stranke* nam najboljše pokaže nazore, angleškega delavskega voditelja Ako prečitamo to delo, se moramo nehote vprašati, ali je Mac Donaid res »očija! is t? V njegovi knjigi ni namreč najti sledu o marksizmu in socijaiizern laburistične stranke je zelo odaljen od doktrine ostalih evropskih socialističnih strank. Rodil se je kot radikalizem angleških delavcev in se ustavil pri človečanskem moralizmu, ki je splošno stremljenje vseh demokratičnih strank. Laburistična stranka, pravi Mac i>o-nald, je nastopila proti razredni koncepciji buržuazije. Razdeliti družbo v razrede In smatrati proletariat za poseben svet, ki ga je treba imeti pod skrbstvom, je bila velika zmota ln krivica. Proletarijat se je čutil vsled te odijozne nezaupljivosti prizadetega in je zahteva! svoje zastopstvo v parlamentu, zbornici meščanskih razredov, ker je v interesu naroda, da so tam zastopani vsi razredi. Toda proletarijat ni obstal pri j razredni deji, marveč se je vrnil k bolj široki koncepciji družbe in je stremel za konstituiranjem v političnem društvu, ki bi se ločilo od ostalih strank. Medtem, ko je bil kontinentalni socija-llzem proizvod dogmatičnega materijali-ztna, ki mu ie služila razredna borba za vodilno idejo, je karakteriziral angleški soci-jalizem čut človečanstva. Angleški socija-iizem se je zgradil na evolucijskih teorijah, ker ne dopuščajo dnevne spremembe v so-cijalnih odnošajih, da bi se stranke vsedle na klopi logike. Družba je po Mac Donaldu vsota interesov iu energij; vprašanja interesov pa ne moremo izolirati od vprašanja energij. Napredek lahko smatramo za borbo med zaščitenimi in nezavarovanimi interesi ali pa za stremljenje vsega družabnega življenja za svobodo. Razlikovanje je velikanskega pomena. Angleško delavstvo se je oprijelo zadnje koncepcije, ki ni materialistična, ampak človečanska in narodna. On torej odločno zavrača socijalistično koncepcijo razredov in razredni boj. Človeška družba ne potrebuje samo kruha in premoga, marveč tudi poezije in duševnega razmaha. Proletarijat se želi povzdigniti, ne želi pa uničiti ostalih razredov. Delavec zahteva samo luč znanja, umetnosti in vede; o« stremi za možnostjo stopiti v kraljestvo lepote. Kako torej moremo misliti, da bi se delavstvo pri takih stremljenjih polastilo parlamenta v interesu samo enega razreda. Narodno življenje, ustava, protirazredna vlada, so prevladujoče ideje Mac Donalda. Antidogmatična politika, ki računa z realnostjo in se preobrazuje po okoliščinah; realna politika, ki sprejme vse, kar je za narod'koristno iu zavrača, kar bi narodu škodovalo. T* program bi lahko bil program demokratičnega režima vsak* države. Oso-bito bi bilo dobro, da bi ga upoštevali tudi naši socijallsti, ki skušajo prednjačiti v in-temacijonalizmu in s tem zadržujejo delavstvo, da bi se udeleževalo konstruktivnega dela v javnem življenju. Našim Btateliein! Z današnjo številko smo odposlali vsem svojim naročnikom položnice, ne glede na to, ali imajo naročnino ie v naprej plačano ali ne. Zato prosimo vse one redne plačnike, ki se drže običajnega plačevanja v naprej, da nam pri-ložitev položnice oproste, ker jih s tem m mislimo terjati. Kdor je tedaj naročnino že vnaprej plačal tudi za marc, naj odda današnjo položnico svojemu sorodniku, prijatelju ali znancu, katerega naj pripravi k naročbi •»Narodnega Dnevnika« potom vplačila naročnine. Na vsak način pa naj se položnice poslužijo vsi oni naročniki, ki imajo plačati naročnino za marc, zlasti pa oni, ki so v zaostanku. Po možnosti naj naši naročniki upoštevajo navado pri vseh večjih listih, kateri zahtevajo plačila v naprej. Tako imajo urejeno vsi svetovni listi. Kdor le more, naj plača naročnino vsaj za četrt leta naprej. *Narodni Dnevnikt je najcenejši slovenski dnevnik, ki stane na mesec samo 16 Din, tako da odpade na vsak dan komaj 64 par. To je vsotica, ki jo lahko pogreši vsakdo, posebno za list, ki je izborno urejen ter se izpopolnjuje od dne do dne. Kot neodvisen slovenski dnevnik je na razpolago vsakomur, kdor zastopa samo resnico in pravico. In no tej poti bo ostal tudi v bodoče. Prepričani smo, da se bo »Narodni Dnevnik« prav hitro razširil tako, da ga bo imela vsaka hiša. Seveda je vse to odvisno od naših prijateljev. Njihova dolžnost je, da Ust priporočajo povsod in ob vsaki priliki in da ga tudi zahtevajo povsod. Dalje je dolžnost naših naročnikov, da redno Plačujejo naročnino brez opominov. Brezplačnega razpošiljanja ne moremo priznati nikomur. Kdor bi ne plačal naročnine, bi se mu moral takoj ustavttt list. Zato še enkrat prosimo točnosti, da ne bo prekinjenja y dostavi. Vse one čitatelje, ki so dobili »Narodni Dnevnika v zadnjem času na ogled, prosimo, naj se takoj odločijo za naročbo in naj mtn to naznanijo z dopisnico ali pa s tem, da nam pošljejo naročnino. Našo upravo imamo sedaj docela urejeno. Ako bi kljub temu kdo Usta ne Prejel, naj nam to takoj naznani v Pismu. Za tako pismo ni treba znamke, ampak naj se samo na koverti napiše besedi »časopisna reklamacija« in naš naslov. Proseč uvaževanja teh naših prošenj in želja, se vsem Čltateljem v naprej iskreno zahvaljujemo. Uprava »NARODNEGA DNEVNIKA*, Ljubljana, Marijin trt *• Politična situacija. . Politično življenje na našem sloven-!*?P sevtru je prišlo zadnje čase na mrtvo “«o. Nekdanje strastno politiziranje, ki ie Polnjevalo prva leta po osvcbojenju skoro « P°£°vore meščanov in vaščanov, se "»lika vedno bolj vsakdanjim pogovorom o »ospod^rstvii, dnevnih dogodkih m običaj-križih in težavah. Kvečjemu vzbude še eiiki politični dogodki, kakor je bil n pr. in h J1' sporazum z Italijo, malo zanimanja ’ se pa tl,di kmalu pozabijo ir* od-Bl J11.0 z dnevnega reda. Ljudje čitajo č->so-Romamo, iih kmalu odlo/e in se anlfi-1*6 brigai° z? kar so čitali. Mrtvilo, na n3i vseP°vsod' 7di se, da je to racija rete*t*° burno zanimanje, k* 'e bilo Drvm a ž.iv^n*h t'petresl ajev v VT'-?nju tovni poy,°inil’ fas°v ko so se vrstili ?ve-slike J°S,tKSnI d°2odki tako naglo, kakor mlrjaj Kinematografu Živci se zope< po-nie M:prehaiamo v normalno mirovne sta-očaranie v ie dot>r,nesln k temu tudi raz-voini .. 'l3 naSil1 strank ie metaia po da bi m * hudstvo najmočnejše »šlagerje-«, tim hitri!?,.boli razburila in žela čimvsč in lJale dn L .uspeh°v Strasti so sr razpa-Ijube- s^rajn/1sti- Obljube so pobijale ob-ker drniro . b!la večia in mamljiveiš? ka-dn0 ni f?- ^zpo'n^ve Pa ni bilo in ie šc ve- V ?nes_ večina iiudstva ne verrje več lotila DoHr£ 10 v °b''ube, zato se ga ie oo-Politična apatija. %»eveda^ir«dic?ln*-,šiml sredstvi ie delala tlie nnhoT. Str.a5,'a,se ni nobene demago-ravania inK°rostasnega preti-llube Tn i. t if"!' 5p tak0 neverjetnc ob-zmatri ^kraf vnemalo in donašalo ve-Precei dfl^' Vr> voli,val>- Danss ie že b°l Benpridu P6, e'? seril*, avtonomija, 1,(J„ danec m' i . m, obramba vere Mariborske nhi 5610. več mn°2°- Snovanje f*Ra zaniimn-^ ! • vzbl,di,° nikler več-ki bi do Tv -ia’ " med sam'mi klerikalci, boli na?nS(-etI1 pr0Krartlu morali hiti naj-V« se offtali ‘ST aktu- Samo dr. Kuko-to kiiče Hr, 8 do Casa v »Tiboru« i£ tednn,?^°Y ,vel'kega župana, ki se že **i tednov Tl .vel,kega župana, ki se že ljudstvo k3'3 V P,arlzu- Istotako spre-Vani« i., vo brez vsakega zanimanja srninega opozicijonalnega bloka, ludstvn ne gre v glavo, da bi avezništvo med SLS in JDS, V *klad“ teTJu* d? bi se mogle spraviti IV*zo ni nit' s težnjami SLS. Za to niii . n‘Kjer navHu^Anio ‘vezo n! nU/f a ic^njami : •*ttl zaupani, 1v nav£Jušenja, niti zanimanja, Vo4iteijev j:; "PraSanje zanima samo par krovih seial ga~°^ časa Pretresajo v od-J'0dstvorji dr 'v dnl ’e ime*a SLS pod *aniu opozinfi« ,ošca načelno sejo v vpra- HSai »o Klasovfif rJ*isra b!oka- zdi Pa se — ?a tudi na * - Prihajajo do javnosti — ‘e*a navdnft1 !Se!' sami 115 bilo ravno veli-Povsod &,h j ^ t0 zvezo. Sploh pa se “a postajajo klerikalni volilci Maribor, 28 februarla. Se bol] apatični. Morda bodo glasovi za SLS tudi pri prihodnjih volitvah še številni, čeprav zdaleka ne tako kakor pri z^dniih, od-deni pa bodo po veliki večini le bolj it navade, kakor pa iz gorečega navdušenja, kakor zadnjič. Demokrati se skušajo zadnje čase rehabilitirati in delajo s polne paro na obnovi nekdanjih pozicij, ki so se v zadnjih letih močno porušile. Imeli so letos več sestankov in ti'c'i nekaj shodov pc raznih krajih. Sedaj do pusta nameravajo počivati, .obnoviti pa dele zopet v sredi in' drugi polovici marca. Vprašanje je seveda, če so njihovi uspehi tudi v skladu z agitacijskimi stroški in napori. Sestankov in shodov se udeležujejo večinoma stari njihov! r"istaši, ki bi jim tudi brez tega ostali zvesti že Iz tradicije, kar pr je novih obiskovalcev, so večinoma radovedneži, ki poslušajo, včasih celo kimajo in ne ugovarjajo. ’ o pa odide'o, ostanejo to, kar so bili poprej Socijnlni demokrati izgubljajo dalje svoje pozicije: vsi napori, da bi se zedinili in okrepili, so zaman. Delavstvo je sito vseh teh razprtij. Narodni socijalisti drže svoje stare pozicije in so vsled izkristaliziranja sedaj trdnejši. V splošnem pa se pripravljajo na delo za spomlad, kakor tudi FKS, ki sn zadnje čase posveča bolj podrobnemu delu. Radikalna stranka izpopolnjuje polagoma svojo organizacijo. Radičevci spijo in bodo očividno spali vse do novih volitev, pri katerih pa Radič gotovo ne bo dosegel tega. kar misli. Radičevska psihoza se polagoma gubi tudi v Prekmu'iu. Halozah in vzhodnem delu Slovenskih goric Vse stranke pa. brez izjeme prizmva’o. da je dane' agitatorično in organizptorično strankarska delo postalo skrajno te,:a’'no. Zanimanje za po.itično ude stvoT anie zamira ravno tajco, kakor je nekdaj rastlo in cvetelo. Nemoj dela'o samo na tihem Nobenega javnega sestanka, nobenega hvnega shoda, nobene objave v listih o kakem gibanju — in vendar delajo. N ihovo delovanie pa ni toliko strankarsko, ampak v prvi vrsli na-ciionalno. Mesto strankarskih sestankov se poslužujejo zaključenih omiznih pogovorov, mesto shodov na zunaj nedo'žnih zabavnih in kulturnih prireditev. Vsaka taka prireditev ima samo en namen: utrditi niihovo na-cijonalno In politično pozicijo. In kdor pozna te priieditve, ve, da jim rionašajo več nacijonalnpga in političnega ter seveda tudi strankarskega dobička, kakor bi jim ga prinašali še tako številni in veliki javni shodi V tem njihovem delu je morda več sistema, kakor v delu vseh slovenskih političnih strank skupaj.*— Taka je naša današnja politično-stran-karska situacija na Štajerskem, in kakor izgloda, dr prihodnjih oblastnih ali pa skupščinskih volitev ne bo veliko sprememb. Dallni vzhod. Ne v Argentinifot *Jadran«° Ju^cven- Narodne Obrane ^nimivn J Bue™>* Airesu priobčuje Carja. v . ,sm° ""^ega Izseljenca Pe-lA$e n., ,a*erem m,adi izseljenec -vari Oljeno a ’ mi ne ^Pušča nepre-^ žlS>mov,ne’ kaJ« večina izse-fl)«rn0 te^iinv svctu Pod nepri- torna. inaml’ kak0T pa One, k} ne nevarn° i« izseljevanje za Bfolam . " ° ,ega lezika in ki tudi *a*ižL lceV aJi pa ugotovljenega _ «Ka v novem svetu. Taki reveži izkAr^xJ0 običain-° predmet najhuišega t6T®?n^ kakršni v domovini nikoli ne 2, L pa si pozneje več y wCla Tovarniški delavec zasluži » brezizjemnem osemurnem de!?^miku «ORiaj za svojo rotrebo L deiavnik pomeni vaSL" osemurni pretrganega de!a h, i ^ Ur "C' kratke in redke ^ % .vštet* ^'f Prihraniti, i,(Ador S' hoČe Šestnajst ali celn m { dvanajst, tesar bi v «£mL^mnaJst " ^ dan, f^ar končuje- »iv!lrt8:0t0V0 ne stori1, ^ da vlada pri n^ UVerjeni’ brat-delajte čim mS P?manikaTllie- radi Ovijajte časa^vi ei^e in ne za" mraka on . ,.ra.ne^a Jutra do poz-Pravljanjem lokalih z raz- brezposIic , in strankarskih SVetu je trdo in i le tam v novem ^ da res ohno- « ma'0^omu se posre- ^ih naporov ** tudi ne brez Ono— . NClrBt7° .Lata , Opera: ijve”0*1 »PoIiub«. slavnost, pred- k^vestf« “l^ca ob 4. uri pop.: »Prodana ^e|iek \ Slavn°stna predstava. Izven. «J“" ®».Src,j 2,pr“> »Z?* nastoni i, 0pernI Predstavi »Tra-očeta 8 80Sta Ke- Wesel-Polla 2* 8. Boru p„Jnion,t,a Prvikrat na našem ^anl1 zasedbi ostaJe vl°ge so v 8k,*dateHatR^ »?istca 8,avneea če-mJJ^odnem gledali«? s.”>etane se pole Sirena nevesta El1 V Liubliani nlegova B* vseh večin, s,e . ? ta dan izva-a* ie na hiHt **eda,,5;ih po celem S5? Fistrovo .° ^eRnvo delo po- juž“ s'avo I* Prage t|a doli v - •wad1£si'i.a^. Ca.?opisni gS^sovi. »Samoiiprava« beleži zadnjo polemiko med »Slovencem« In »Slovenskim Narodom# o klerikalnem in liberalnem kapitalizmu ter ugotavlja: »Ti pojavi so zanimivi temboii, ker se ta polemika vodi med Slovenci, ki se brez dvoma med ^eboj prav dobro poznajo. »Slovenski Narod«, kakor je znano, pripada demokratom, pa bi to njegovo pisanje bilo potrebno velikega informativnega značaja za demokrate v Srbiji. Čudno je, da g. Luiba Davidovič v objemu z g. Korošcem pozablja tudi na »borbo klerikalcev proti pravoslavnim Srbom«, samo zato, da se ž njihovo pomočjo dokoplie do oblasti. Težko da bo to pozabil oni del našega naroda, v čigar imenu dela g. Davido-vič one poskuse s Korošcem.« Pristavljamo, da se prav tako čudimo in se z nami čudi ves svet v Sloveniji, da se naši demokrati v “eogradu vežejo s klerikalci. Ali je n ihova borba proti klerikalcem v Sloveniji le licemerstvo, ali pa jim ie dober tudi klerikalni zaveznik v to, da se zopet dokopljejo do moči in do oblasti. Eno kakor drugo dovolj-n? karakterizuje naše demokrate, te pobor-n'ke — napredne Ironte. Ves napredni svet vidi in ve, samo ne naši bledi generali, da z zmago opozicijonalnega bloka do oblasti ne bodo prišli sami demokrati, ampak tudi — klerikalci. Kdo bo pri delitvi te oblasti močnejši, ni težko izračunati. B@lažk@. Agitator JDSar (pride k znanemu trgovcu): »No, ali ste zadovoljni, za več kakor polovico smo Vam v prizivni komisiji znižali vam nadividirane davke. Trgovec: (hoče govoriti). Agitator: »Ni treba nobene zahvale. To i« naša dolžnost. No, pa sedaj boste vendar pristopili k JDS. Trgovec (pride končno do besede): »Oprostite gospod, saj jaz niti nisem vložil priziva. Agitator (mu pade cigara iz odprtih ust odide mrmraje): »Pepe, tle-la srna ja pa Polomil.* Vloge v slavnostni predstavi so sledžče zasedene: Marinko poje gdč. Rozumova, tokrat v slovenskem jeziku, Janka poje g. Šimenc, mešetarja Kecala pa g. Be:etto. Va-|ek g. Banovec, Miha dr. Rigo, Krušina g. oubelj, vodja glumačev pa g. Mohorič, Ka-tinko in Nežo pojeta gdč. Katnerjeva In Ro-Faf°tVa’ Esmeralda pa je ga. Matačičeva. Občinstvo opozarjamo, da se vrši slavnostna predstava »Prodane neveste« v nedeljo popoldne ob 4. urL Starše opozarjamo na dijaško predstavo i(] pop°wne 3. url, ko se vprizori Milcinskijev »Mogočni prstan«. Cene so znižane in je vstop dovoljen ne samo dijaštvu, ampak vsemu občinstvu. Izšla ie 19. številka gledališkega lista, ki prinaša sliko nesmrtnega mojstra Bedri-ha Smetane in sledeče članke o njem: Bedrih Smetana, stvaritelj g|asbe In Delo Bedriha Smetane. Oba članka je napisal kapelnik Anton Balatka, ki tudi dirigira opero »Poljub« ii),, »Prodano nevesto«. Režiser Pavel Debevec pa ie priobčil članek z ozirom na premiero Smetanove opere »Poljub«. 1 Teoill Braga. V Lisboni ie pred kratkim umrl bjvši predsednik portugalske republike, Teofil Braga. učenlak in odličen pisatelj. Kot pesnik je izdal zbirke: Danica, svetopisemski spev: Prividi časov: Nevihte. Nato se je posvetil kritiki in študiju zgodovine ter obelodanil: Zgodovino portugalskega prava, Zgodovino post. slovstva, Ca-moensova bibliografije, zgolj prvovrstna dela. Kot učenec Avgusta Comtea ie napisal »Osnutke pozitivistične filozofije«, ki so iako razširili ta sistem v deželah portugalske govorice. Tako le v portugalski dr* Ogromna so bogastva, ki jih hrani ozemlje na daljnem vzhodu, od leta 1922 dalje sestavni del sovjetske republike. To prostrano ozemlje se razprostira od Baikalskega jezera do Japonskega morja ob mongolski in mandžur-ski meji na jugu in od Jablonowyjskega pogorja na severu in obsega Transbal-kalijo, Amurjevo in primorsko ozemlje in pa severni del otoka Sahalina. V celoti meri to ozemlje 275 milijonov de-sjatin. Toda samo 23 milijonov desjatin je obljudenih, obdelanih pa komaj poldrugi milijon desjatin. Ostalo je hribovit svet, stepe, travniki «n cedrovi, jelkovi in orehovi gozdovi. 99 milijonqv desjatin je pokritih z gozdovi, od katerih ori-de 47 milijonov v ooštev za gospodarsko izkoriščanje radi ugodne lege. Prebivalstvo tega prostranega ozemlja dvorijo do *lt ruski kolonisti, ostalo pa so priseljenci iz Mandžurije in drugih obmejnih pokrajin. Skupno število vsega prebivalstva ne presega niti 2 milijona duš. Velik del tega ozemlja je bogat na zlatu. Izkoriščanje zlatih min je v glavnem v rokah državnega Lena-trusta, imajo je pa tudi privatni podjetniki, katerim je v to svrbo odstopila država gotove parcele v najem. Izkoriščanje v večjem stilu je precej težavno radi slabih prometnih zve-7 in velike oddalieno-sti od osta!e?ra sve*a. vendar se ie dv>sr-nilo od 1. 1920 21 ko je doseglo komaj 27 pudov 1. 1921/22 že 200 in 1922 23 celo 277 pdov zlata. Del tega zlata dobi država za zakupnino in pod nasl^vnm ostalih obveznosti, precej zlata pa se iztihotapi na Kitajsko. Tudi premoga je na tem ozemlju zelo veliko. Premogovniki se naha.iab 50 do 60 vrst od Nahodka-zaliva vzhrvtno Vladivostoka. Leta 1913 je znašala produkcija premoga v teh premogovnikih 9.7, leta 1917 pa 18 milijonov pudov in leta 1921 je zopet nazadovala na 7 milijonov pudov. Kasneje je produkcija Politične vesti. = Češkoslovaška socljalistlčna stranka In Slovanstvo. Osrednji izvrševalni odbor češkosl. soc. stranke je sklenil popolniti slovanski program stranke na teh principih: čsl. soc. stranka stoji na stališču, da ie treba v interesu sesiljenja Slovanstva razne veje slovanskih narodov zbliževati in ujedi-tijevatl, ne pa jezikovno in politično oddaljevati. V soglasju s tem zahteva stranka uvedbo ruščine kot učnega Jezika v vseh višuh šolah Podkarpatske Rusije, avtonomijo za to pokrajino, kot jo določa St. Oer-mainska pogodba, pravično razme itev s Slovaško in polno varstvo ruslnskih manjšin in niihovega jezika v šoli in uradih na Slovaškem. = Belgijska vla^.a odstopila. Ker ie zbornica s 95 proti 79 glasovom zagrnila francosko-belgijski dogovor, je podala belgijska vlada ostavko. = VVilsonova oporoka. Kot poročalo amerikanski listi, je Wilson celo svoje premoženje v znesku 225.000 dolarjev zapustil svoji ženi, razven letne rente 250D dolarjev, ki naj jo uživa njegova hčerka, dokler se ne omoži. = Indijski parlament. Leta 1919 le od-glasoval angleški parlament takozvani In-dia Act, s katerim je bila indi skim domačinom dana pravica, da soodločujejo pri tekočih upravnih poslih svoje domovine. Lansko leto izvoljeni in od 31. jan. t. I. poslu-! joči zakonodalni zbor Indije zaseda v De;hi, novem glavnem mestu indijskega cesarstva, in ima 155 poslancev. Od teh je 41 uradnih in od vlade imenovanih osebnosti. 9 izvaljenih Angležev. 40 izvoljenih poslancev stranke svvaraž (indijski heme-rule). 20 izvoljenih neodvisnih in 35 izvoljenih liberalnih poslancev. Naimarkantnejša osebnost parlamenta Je pristaš Gandhijev, svvaražist Pandit Motilal Nehzu. kateremu se je posrečilo stvoriti narodni blok, ki šteje že nad 80. poslancev in tvori večino ?bornice. Narodni blok hoče predvsem d«seči razširjenje ustavnih pravic domačega prebivalstva in noče čakati na spremembo deset let, kot to določa India Act. Kako močnd se je razmahnilo narodno, od Gandhija vodeno prebujenje, Je vidno iz tega, da Je pri županski vo-litvi v Kalkuti propadel angleški kandidat in da je zmagal swaražist. zopet napredovala in je dosegla leta 1922 mesečno povprečno 640.000, leta 1923 pa že 1 milijon pudov na mesec. Premogovniki v Transbajkaliji in na ozemlju Amurja dajejo okrogk) 2 milijona pudov na mesec, če se posreči ustvariti ugodnejše prometne zveze, bo premogovna produkcija silno narasla in bo tvoril premog važno postavko v zunanji trgovini Daljnega vzhoda. Morje ob tej pokrajini je silno bogato rib, toda izkoriščanje ribolova je še malo gospodarsko radi pomanjkanja kapitala, izvežbanih moči in pa ker država nima ribiške mornarice. V tem ribolovu so precej močno udeleženi tudi Japonci. Vendar cenijo povprečni letni donos ribolova na 12 milijonov pudov v vrednosti 25 milijonov zlatih rubljev. Bogat je tudi otok Sahalin, katerega pa imajo velik del v posesti Japonci. Na ruskem ozemlju tega otoka se nahajajo še neizkoriščana najdišča nafte in pa bogati premogovni skladi prvovrstne kakovosti. Železnice, so pomanjkljive, vendar še kolikortoliko odgovarjajo sedanjemu prometu ter tudi niso pasivne. Doslej so veljale na Dal nem vzhodu tri valute: na primorskem ozemliu je pre- vladoval iaponski jen, v ozemlju Amur kitajski denar n v Bajkalskem ozemlju stari ruski zlati rubelj. Sovjetski denar se le polag sma udomačuje. Zunanja trgovina Daljnega vzhoda je seveda še precej neznatna, vendar vedno bolj oživlja — predvsem po morski poti. Najživahnejša je trgovina z Japonsko in Kitajsko, pa tudi Amerika, Arglija in Nemčija uvažajo svoje industrijske izdelke v to ozemlje. Odkar je to ozemlje sestavni del sovjetske republike, Skuša moskovska vlada oživiti trgovinski promet svojih gospodarskih organizacij s temi pokrajinami, vendar je imela pri teh prizadevanjih do sedaj le še malo uspeha. 8z Rušile. Novi praznik ruskih Študentov. Mesto tradicionalnega Tatjaninega dne so vpeljali v sovjetski repub iki nov praznik dija.štva na dan 21. februaria v spomin prve velilce politične demonstracije ruskih študentov L 1899. Začetki njihovega političnega udejstvovanja na sociialistMni podlagi segajo pa nazaj v 1. 1861., ko Je mladina Izdala prokla-macijo »Mlada Rusija«. Novi kovani denar SSSR. Sovjetska vlada je dala v promet svoj novi srebrni novec in bo prihodnjega prvega že deloma z n im izplačala plače državnim nastav-ljencem. Ko bo nakovana zadostna množina, se bodo manjši bankovci sploh potegnili iz prometa Srebrni denar ima vrednost od 10 kop. do 1 rublja, bakreni od 1 kop. do 5 kop. Velikost Je ista kot pri nekdanjih carskih. Italijanski monopol na rusko zunanio trgovino. Kot poroča londonski »Observer«, itaiijanskb-ruska trgovska pogodba dosedaj še ni bila ratificirana, ker hoče sovj-etska vlada k konceptu, ki ga le sprejel Jordanski v Rimu pristaviti gotove spremembe in pojasnila, posebno radi klavzule ki ie dajala takorekoč Italiji monopol tla rusko zunanjo trgovino. Ker ie Angli'a priznala SSSR, mora Italija stopiti v ozadje. Rusko-runninskl spor za Besarabijo ln zlati zaklad. Ko je Rumunija 1. 1916 stopila v svetovno vojno in po kratkih prvih uspehih kmalu videla Mackensenovo vojsko na svojih tleh, je rumunska vlada dala odpeljati svoj zlati zaklad v Moskvo in ga shranila v ruski državni banki. Po oktoberskl revoluciji 1917. leta ga le zaplenila sovjetska vlada in porabila za kritje lastnih iz-datlrov. predvsem za rdečo armado. L, 1919 ie Rumu ni a. zagrabivši ugodni trenutek, ko je ležala nekdaj mogočna Rusija na tleh, anektirala Besarabijo in sedsi zahteva od SSh R, da prizna aneksijo in vrne zaplenie-no zlato. Podrobnosti naj dol^i v bližnji dobi na Dunaju se vršeča rusko-rumunska konferenca. Vlada SSSR stoji nasprotno na stališču, da ne samo, da Rumuni i ničesar ne dolguje, temveč da ie dolžnik Rumunija. ki si je z aneksijo Besarabije, ki ie soviet-ska vlada ni nikdar priznala, nakopala dolg, daleč presegajoč vrednost nekdanjega njenega zlatega zaklada. žavl Rio Grande Do Sul uvedena skoro oficielno nekakšna pozitivistična vera. V kapeli te ločine visi slika Bogoljuba Brage, zraven nje_ pa podeba Avgusta Comtea in svete Klotildc de Vaux, ki Je izpreobrnila svo:ega soproga kralja Klodvika I. h krščanstvu. Največje zasluge pa sl Je Braga morda pridobil kot iberist: nabral Je vse polno narodnih pesmi, rečenic in pregovorov na Portugalskem In celo na Španskem. Frank Wedck!nd. Eden na bolj zanimivih nemških pisateljev je umrl. S svojimi igrokazi je vplival ne samo v Nemčiji. tem~ več i na Francoskem. Živel ie v Monako-vem med revolucionarnimi književniki In umetniki, kot so: ;Max Halbe, avtor »Mladosti«, Karl Roesler, pisec »Petih gospodov Iz Frankfurta,« Roda Roda, znani humorist, Andreas Latzko, Oger, ki je napisal »Ljud'e v vojni«. Da se le preživljal, ie pel, spremljaje se s kitaro, bridke, satirične pesmi, ki so često merile na Viljema II. In so mu prinesle dve leti Ječe. Obenem se je poskušal v gledališču, pa je bil večkrat izžvižgan. Končno Je pa le zmagal. Njegovo igro »Pomladno prebujenje«, polno llrlzrna in čuvstvenostl je prevel na francoščino Robert d Humlčres. o katerem le pisal lanski L). Zvon. Med vojno Je Wedeklnd zložil več balad, ki lih Je prepeval v ožiem krožku baš v dobi. ko le Nemčija zmagovala na vseh frontah. Ena trna naslov »D*s Ll*d der Diplomaten«: Danes ne prizanaša topovie ni tl mrtvecem v grobu I Res, časi so tfdl in težki! Cujei, kako se Imenujejo gospodje, ki so napravi^ vas to? DUdomatM V Zbirki zakonov izda prihodnji teden Tiskovna zadruga Prisilni poravnalni red ter deveto In deseto poglavje srbskega kazenskega zakona. Oba zvezka se že lahko sedaj naročata pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. L. N. Tolstoj: Spoved. Prevedel Josip Vidmar. — Lev Nikolajevič Tolstoj hna kot umetnik in kot filozof med nami nebroj častilcev. Ze pred vojno smo občudovali njegova dela, zlasti pa še po vojni, ker so za časa vojnih let imeli mnogi priliko bližje spoznati Rusijo. Za umevanje velikih mož pa so gotovo najvažnejše njihove spovedi. Se'e ko sam odgrne zastor svoje duše, ko se takorekoč razgali pred nami. ga moremo spoznati, razumeti In mu slediti. Tolstoj je v svoji »Ppovedi« Iskren, odkrit in preprost. Resnice išče, zato govori resnico. Kako Je iskal, blodil in taval, kako Je trpel in omahoval, vse to nam pripoveduje v svoji »Spovedi«. To ni knjiga pikantnih memoa-rov, temveč tehtno, globoko delo, ki sili k razmišljevanju o naivažneiših vprašmih. To Je delo, ki človeka v vsakem oziru duševno obogati. Da se Slovenci tega zavedajo. priča dejstvo, da Je bila kn;iga v kratkem času (natisnjena je bila 19221) skoro razprodana. Gotovo je temu v znatni meri pripomogla tudi ona vestnost in točnost, ki odlikuje Vidmarjeve prevode. »Spovedi« |e na razpolago samo le prav maihno število Izvodov, ki Jih prodaja Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8, po 10 Din za Izvod. Ker bo delo v kratkem razprodano in bo potem kot knjižna redkost gotovo znatno poskočilo v ceni, opozarjamo vse ljubitelje toga velikega Rusa. naj knjigo pravočasno laroča. Evropski zračni promet. Evropska politična ln gospodarska karta se je začela vedno bolj spreminjati vsled raztočega zračnega prometa Zrakoplov-ba, trgovska kakor tudi osebna, se razvija v taki meri. da sl mi, ki smo zaenkrat še daleč proč, tega niti daleko ne moremo predstavljati. Čim več zračnih prog se ustanavlja, tem bolj Izbugljajo meje in carinarnice svoj pomen. Tisočletna prometna pota se opuščajo, popolnoma nova se uporabljajo Nedostajalo bi nam prostora, če hi v kratkem članku hoteli opisati ves evropski zračni promet. Za enkrat si hočemo ogledati samo nemški zrakoplovni promet. Nemčija je sklenila posebne pogodbe z mnogimi državami, posebno s Švico, s Holandsko, « skandinavskimi deželami in celo z Veliko Britanijo. Na Poljskem je že dolgo v prometu iračna črta med Gdanskom in Varšavo. Po načrtu Junkersa ki vodi vso nemško avijatiko, se je napravil velikanski projekt. Sestavila se je velika družba, ki ob-stoii iz štirih nemških družb, ene švicarske, ene avstrijske, ene madžarske, pod imenom Trans—Europa—Union. ra velika družen :e pa v resnici čisto nemška, kajti švicarske, avstrijske in madžarske družbe so samo Junkersove podružnice. Ta je napravil za Trans—Europa—Unijo nrojekt zračnih črt za dolžino 35.000 km <'23.000 km z avljo-nom, 12.000 km s Irdroavijonom), ki je preštudirana v najmanjše potankosti. Ta načrt vsebuje sledeče proge: 1. Oddelek: Londjon—Celina: a) London—Hamburg—Kopenhagen— Petrograd. M London—Berlin- Koenlgsberg—Moskva 'ali Petrograd). z) London—Ziirich— Drenova — Rhn — Atene—Smirna (do Afrike in Egipta). 2. Oddelek: Srednja Evropa in Balkan: =0 Rotterdam — Dunaj — Carigrad (ali Atene). b) Bordeaux—Monakovo — Varšava — Moskva. X Jusro-vzhodn! oddelek: a) Lizbona—Trst- Braila. b) Lizbona—Trst—Varšava—Moskva. c) Lizbona—Pariz—Berlin. 4. Ruski oddelek. Vsi tl oddelki so zvezani s stranskimi progamL Nas zanimata pred vsem progi: 3. a in b, ker sta v največji bližini naj<:ga stovenskega ozemlja. Program, ki smo ga omenili, bo izvršen v teku dveh let. Nlega izvršitev bo zahtevala veliko delo, posebno kar se tiče zra-koplovnih konstrukcij. Nemčija bo i njim še bolj navezana na države, s Icaterhni je sklenila dogovore. Za to bo treba brezdvomno mnogo denarja, toda Nemci ga imajo dovolj, odkar nočejo nikomur več plačevati vojne odškodnine. Gre samo za to, «Ji bodo FrancHa, Anglija in Italija dovolile, da se v resnici Izvrši tako velikanski program, ki bi dal Nemčiji zračno premoč v Evropi. Nemški pesnik Heinrich Heine je deiai: »Anglija le vzela morje, Franclja suho ranijo, ubogi Nemčiji ni preostalo drugega kot nebo.« »Uboga« Nemčlia ravnokar uro razdalje ln čim več časa se prištedi. tem večjo vrednost dobiva zra-koplovna zveza. Razne zanimivosti. Ameriške plače tipografov. Tiskarne v Chicagu so morale povišati tipografom plačo za en dolar na teden, tako da je sedaj njih najmanjša tedenska plača 51 dolarjev Tako služijo več kakor marsikateri pisatelji Omeniti |e pa treba, da se vsed višine tipografskih tarifov v velikih ameriških mestih pričenjajo seliti tiskarne v majhna mesti Nekaj ameriških izdatkov. Američani so 1. 1922 kupili za 100 milijonov dolarjev žvečilnega gumija (shewing-gum), za 73 milijonov olepševalnih sredstev (cosmetics), za 145 milijonov parfumiranega toaletnegp mila in za 800 milijonov farmacevtskih »specija-litet« (patent medicines). Letni izdatki za tobak znašajo 700 milijonov dolarjev, za umetno cvetje in bi jarde 9 do 10 milijon >v, za dragulje in gramofone 100 mlljonov, za sladkarije in sladoled 250 mUijonov. Glede prve omenjene številke pravi nek ame-iškl list. da, ako izdatek zi žvečilni gutnl presega v Zedinjenih državah izdatek za nakup knjig. Je to čisto razumljivo, »kajti mnoga lažje je. uriti svoje čeljusti kot svoj duh.« Napredek. Eden »najučinkoviteiših« predmetov, ki 90 bili razstavljeni na šestnajsti električni razstavi v New-Yorku. je mala eektrična peč. ki se da postaviti na mizo v jedilnici ln na kateri lahko hišna gospodinja, ne da bi prenehala pogovarjati se s svojimi gosti, pripravi obed, sestoječ Is sedmih Jedi. Zadostuje, da pritisne na gumbe.. Obiskovalci so tudi mogli občudovati električni cucelj, ki se v 40. sekundah avtomatično napolni s toplim mlekom. Pri otvoritvi te razstave je imel znameniti Iznajditelj Edison govor, v katerem je dejal, da se bomo mogli kmalu vsled doseženega napredka zadovoliti s štlriumim delom na dan! Slovstvena šola preciznosti. V new-yor-škem humorističnem tedniku »Life« se Ciril B. Egan na duhovit način norčuje Iz pisateljev. ki pišejo nejasne stvari: Bil je na pol blazen, na pol mrtev... Njegov nasmeh je bil deloma vesel, deloma žalosten. Predlaga, naj se ustanovi slovstvena Sola. ki bi ul-Janse misli Izraža a v matematičnih odlomkih (Fractional Schod of Literary Expre-sson). Tako na primer naj bi se Dišalo: Možak se je dvignil, en četrt blazen... Dekle Ie bilo pri treh osminah... Smejal se jf z nasmehom, ki je b« štiri enajstine vesel sedem enajstin žalosten... ali.pa: Bil je pijan — da. pijan vrazmerju I */»...II Na vsak način bi bila to preciznost in zadnji čas je že, da podvržemo literate, te domišljav« judi. disciplini števHk. algebre in Integralnega računanja! PredsedAlk VVUson kot govornik. Pred* sodnik VVilson je skrbno pripravljal svoie govore. Bil je spreten stenograf la samo stenograflral vsak svoj govor. Nato ga je /r prepisal v navadno pisavo in ga popravila!. Slednjič ga je dal prepisati s strojem. To je bilo seveda ogromno delo, predsednic M mu Je posvetil vaak daa p« v«črji Ib delat pouo v OP* Dnevne ves%l. — PatriotičnI pisatelj, g. Jakob Dimnik, Je napisai novo patrtotieno knjigo. Bilo bi to zelo v redu in tudi lepo, da ni ravno g. Dimnik le predobro znan kot avtor »Avstrijskih junakov«, ki je vrhu tega tudi s ponosom nosil čruo-rumene kokarde. (Glej letno poročilo I. m. d. lj. Sole v Ljubljani za leto 1915-16. str, 47.) — Pričakovali bi zato. da bi g. Dimnik spoznal, da je on popolnoma neprimeren kot pisatelj patriotičnlh spisov, zakaj mogel bi vzbuditi v javnosti vtis, da je patrtotičen pisatelj po pok lcu. Želeli bi, da bi te vrstice upoštevala tudi založništva. — Za učiteljice ženskih ročnih del so imenovane v tretji kategoriji, drugi grupi: Karolina Vrečko, Slovenjgradec; Matilda Zrimšek. Naraplje: Marica Paulšek, Rače; Ivanka Brus, Maribor; Ema Kranjc, Maribor: Beata Sedevčlč, Maribor; Angela Kar, ba. Ljutomer; Terezija Kunej-Borštner. Trbovlje; Marija Laznik. Hrastnik: Ana Grmovšek, Pilštajn; Marica Trampuž, Homec; Matilda Budler, Rečica; Marija Pečar v Št. Pavlu pri Prebodu: Josipina Tratnik v Celju. — Imenovani veroučlteljl. Za stalne veroučitelje so imenovani v drugi kategoriji in drugi grupi: Ignacij Zaplotnik, Andrej Ažman, Anton Čadež. Fran Bonač, Pavle Zajc in Valentin Tomc, vsi v Ljubljani; Fran Kogej v Št. Vidu nad Ljubljano in Martin Petelinšek v Mariboru. — Upokojeni profesorji. Po najnovejšem ukazu ministrstva prosvete se vpokoje: Fran Novak, direktor gimnazije v Ljubljani, Ivan Košan, profesor gimnazije v Mariboru; Emilijan LIlek, profesor gimnazije v Celiu; Matej Suhač, profesor gimnazije v Celiu; Alojzij Tavčar, profesoT reake v Ljubljani; dr. Ivan Tertnlk. profesor realne gimnazije v Ljubljani; Ignacij Fajdiga, direktor gimnazije v Kranju — Upravnik beograjskega gledališča Milan G rol je z ukazom ministra prosvete vpokoje n. — Ukinitev paralelk na meščanskih šolah. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se na meščanskih šolah ukinejo vse paralelke, katerih ne poseča več kot 15 učencev ali učenk. Ministrstvo prosvete tudi odreja, da je na meščanskih šolah nadure kolikor mogoče najboij reducirati. Svojo odredbo utemeljuje ministrstvo s tem, da so potrebščine za meščanske šole v budžetu tako nizko odmerjene, da ne prenesejo posebnih izdatkov. — Redukcija prolesorjev v Bosni. Ministrstvo prosvete namerava v Bosni in Hercegovini reducirati nad 30 gimnazijskih profesorjev. Profesorsko društvo v Sarajevu bo v sporazumu z glavnim prof. udru-ženjem napravilo na pristojnih mestih vse potrebne korake, da se ta velika, redukcija prepreči. — Kredit za regulacijo Save. Ministrski svet je obvestil ministrstvo javnih del, da je odobren kredit 350.000 Din za regulacijo zgornjega toka Save. — Ponesrečeni Slovenci v Ameriki. Dne 5. februarja ob 3. uri 45 minut je zalila voda rudnik Ida Mia, ki se nahaja v Minnesotiju. 41 rudarjev, med njimi delovodja in preddelavec Je izgubilo pri tem svoje življenje. Med ponesrečenimi rudarji je 6 Slovencev in 9 Hrvatov. Ponesrečeni slovenski rudarji so tl-le: Gregor Hočevar, Janez Hlačar, Janez Jaklič. Anton Slak, Franc Zajc in Janez Mavrič. — Najden umorjenec. V takozvani Barbni žagi na Hotovljah v Poljanski dolini na Gorenjskem so našli na jako skritem in težko dostopnem prostoru s kamenjem založeno moško truplo, brez vsake obleke. Znaki kažejo, da je bil mož ubit — ima namreč razbito lobanjo — in oropan. Kolikor se more presoditi, leži truplo tam že kaki dve IctL Ker v cei domači okolici ne pogrešajo v zadnjih letih nobenega domačina, sklepajo, da je moral biti umorjenec tujec. morda tihotapec, ki je imel pri sebi gotovo več blaga in denarja. Da niso trupla že preje dobili, je vzrok ta, da ie jez nad žago že od vojne pretrgan in je bila žaga že več let popolnoma zapuščena. Tudi stoji na precej osamljenem kraju ob Savi, zunaj vasi. Več o stvari do sedaj še ni znano. Ljubljana. — Sarajevska statistika. Objavlja se popis občanstva v Sarajevu z dne 31. januarja 1921, ki izkazuje, da šteje Sarajevo 60.087 prebivalcev. Leta 1910 je štel Sarajevo 57.039 prebivalcev. Po veri je v Sarajevu muslimanov 22.474, katolikov 19.242, grkokatolikov 160, pravoslavnih 16.468 in Zidov 7458. — Velik požar je popolnoma uničil mlin v Sajerevu pri Zemunu. Zgorele so vse zaloge moke in znaša škoda preko dva milijona dinarjev. — Strašen samomor v Osijeku. Upokojeni stražnik Adam Munik se je v Osijeku splazil med vagone ravnokar ranžiranega vlaka. Munik je položil svojo glavo med odbijače hi ko se je premaknila lokomotiva, mu Je glavo popolnoma zmečkalo. Kot vzrok strašnega samomora sc navaja Steb gmotni položa stražnika Mimika. — Bolezen trajnega spanja se je pojavila v Beogradu. Deklica Angelina Kapič spi že 12 dni. ne da bi se od 10. t. m. iz letargičnega sna zbudila. Poleg imenovane deklice je na teti način obolel neki zdravnik, katerega sedaj zdravijo v splošni državni bolnici. Ta dva slučaja sta prva, ki sta se pojavila pri nas, da Imamo zaznamovati bolnike, ki bolujejo na tropskih boleznih. — V starosti 103 let je umrl v Našicah Franjo Weiss. Umrli starec je bil do zadnjega popolnoma zdrav ln izredno pri moči. — Otroci z nabasano puško. V Cerknici pri Logatcu so stikali otroci po nekem kozolcu, kjer so našli staro vojaško puško. Otroci so pričeli zvedavo ogledovati puško. Prf tem je 8 letni sin kajžarice Stanko Knap nameril s puško na 15 letnega sina kajžarice Vinka Repiča. 8 letni Stanko ni vedeH, da Je puška nabasana ln jo Je sprožil. Krogla je zadela Repiča v desno ramo, mu predrla kost in ga težko poškodovala. Mladi Vinko je bil oddat v ljubljansko bolnico. — Mlad pustolovec. Beograjski časopisi prinašajo dolga po roč? a o pustolovščinah 20 letnega Leonida Marschalla, gojenca mornariške akademije v Šibeniku, k! je bil že dvakrat v Egiptu. Mladi pustolovec je prvič odpotoval v Egipt zato, ker je bil izključen iz mornariške akademije. Ko se Je drugič vrnil iz Egipta v našo državo, je kot natakar vstopil v službo v Brodu, kjer je poneveril večje svote denarja in pobegnil v Beograd. Marschall je bil potem zaposlen v Beogradu kot kuhar v hoteu »brrskl kralj« in potem v angleškem poslaništvu. 20 letni pustolovec se le hotel ravno potočki z neko deklico Iz precej premožne hiše In s njo odpotovati v Egipt, ko ga je iz-■uatu utr vtaknila v zapora. Ljubljana, 28. februarja 1924. — Razbojniki v okolici Beograda. Pozno v noč dne 21. t. m. so se pojavili v Pino-savi pri Beogradu maskirani razbojniki. Najprej so napadii hišo Miloševiča, In zahtevali od njega denar. Miloševič jim ni mogel več izročiti kot 40 din. Razbojniki te vsote niso hoteli sprejeti in so prišiti i Miloševiča in njegovega očeta, da gresta z njimi. Razbojniki so nato obkolili hišo Živka Jovanoviča in tudi od njega zahtevali denar. Jovanovič jim ni mogel izročiti denarja, ker ga ni imel. Končno so prihrumeli maskirani razbojniki pred hišo občinskega vodie Mi-hajla Renjeviča. kjer so pa dobili samo ženo doma. Mihajlova žena je izročila razbojnikom 1000 Din. Kr so pa razkolniki prevzeli denar, so izjavili, da hočejo ubiti njenega moža. V tem trenotku je prišel Mihajlo Pe-nievič iz občanskega urada domov, razbojniki so izpalili puške in Mihajlo Penjevič je obležal mrtev na tleh. Pokojnik se ie politično udejstvoval in bil pri zadnjih voVtvah radikalni kandidat za narodnega poslanca. Liy&2Jana. — Za osnovne In meščanske šole se usposobljenostne preizkušnje prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 25. apria ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljen~stni preizkušnji se naj predlože ■ po šolskem vodstvu pravočasno okr. šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 15. aprila v rokah iz-praševalne komisije. Kdor bi ne bil pripu-ščen, se bo pravočasno obvestil: posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Smrtna nesreča. V Mainzu ob Renni v Nemčiji se je smrtno ponesrečil s'n znanega tuk. tovarnarja g. Ernest Reich. V Mainzu je g. Reich hotel stopiti v premikajoči se voz električne cestne iefezn'ce in pri tem tako nesrečno padel, da je obležal na mestu mrtev. Pokojnik je bil 33 let star in zapušča mlado ženo. Pokojniku blag spomin, prizadeti rodbini naše sožalje. — Podpirajmo primorske dijake. »Dijaška Matica« v Trstu si je nadela težko nalogo zbirati denarna sredstva, da bi se omogočil študij dijakom, ki so se odločili ostati na Primorskem in posvetiti svoje znanje napredku in obrambi našega naroda. Pomena te važne ustanove se zavedajo vsi sloji na Primorskem in podpirajo društvo po svojih finančnih močeh. Tudi mi lahko prinesemo svoj oboi ti s na oltar narodno-ob-rambnega dela s tem, da posetimo sobotni elitni ples primorskih naprednih akademikov v Narodnem domu. Ker ie vstop dovoljen samo proti vabilu, naj se obrnejo vsi cmi, ki bi bili slučajno prezrti, na g. jur. Marca v Akademskem kolegiju. Pričakujemo, da bo udeležba z ozirom na namen prireditve in tudi z ozirom na prireditev samo, ki obeta biti zelo lepa in domača, obl na. — Občni zbor Udruženja vojnih invalidov izvršnega odbora v Liubljani se vrši v nedeljo, dne 2. marca t. I. točno ob 8. uri zjutraj v salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Navzoči bodo delegati iz cele Slovenije. Povabljeni so nekateri merodajni činitelji o invalidskih'zadevah. — Prlkrojevalnl tečaj za čevljarje namerava o-tvoriti Urad za pospeševanje obrti. Prijave za tečaj se sprejemajo v pteaml urada. Dunajska cesta 22, najkasneje do 15. marca. — V društvu »Soča« odpade dne 1. marca 1924 običajno sobotno predavanje, radt prireditve primorskih akademikov in Sokola F. — Občnf zbor »Ljubljanskega športnega kluba« se vrši danes 29. februarja v gostilni pri Mraku. Začetek ob 20. uri 30 m n. — Občni zbor Bolniške blagajne mestnih nameščencev se vrši v sredo 12. marca 1924 ob 7. uri zvečer v dvorani mestnega magistrata. — Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva, 2. odobritev računskega zaključka za 1. 1923, 3. odobritev proračuna za L 1924, 4. poročilo revizorjev, 5. izpremem-ba pravil bolniške blagajne, 6. volitev enega Stena v načelstvo, 7. volitev nadzorstva, 8. slučajnosti. — V smislu § 19. se vrši občni zbor pol ure po določeni uri na Istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki fe sklepčen brez ozira na število prisotnih gfa-ševalnih upravičencev, ako ni ob določeni uri navzoče zadostno število članov. — Slanikov večer priredi »Klub Primork« na pepelnico v Kazini. G. Krapež pri-redi iz prijaznosti bogat bife. Zabave dovoli. Maribor. — Kako sc vzbuja tnržnja proti Beogradu. Te dni je neko tukajšnje podjetje dalo nalepiti po ulicah reklamne lepake, Izdelane v črni in rumeni avstrijski barvi. Nekemu gospodu, ki je šel mimo uslužbenca podjetja, ki Je lepil lepak, so se zdele te barve neumestne za jugošovenski Maribor in ie to tudi omenil. Uslužbenec je bil vsled tega ogorčen in,je, seveda v nemščini, odvrnil: »Navaditi se bodete morali še na drugačne barve, kajti če bodo hotela tukajšnja podjetja živeti, bodo morala poseči po nemškem inozemskem kapitalu in preiti v nemške roke. Beograd za industrijo v Mariboru nima denarja, ker noče podpirati podjetij, ki so Izven Srbije. Ce bi prenesli naše podjetje v Srbijo. bi takoj dobili kredit v poljubni višini.« Mož pa v svojem poveličevanju nemškega Inozemskega kapitala hi v obrekovanju BeogTada ni osamljen. Sične trditve čujemo dan za dnem iz ust Nemcev, ki uvajajo k nam tuji kapital in s tem tudi tuji nemški vpliv, pa tudi iz ust Sloverrev, ki se še vedno dajo vplivati od Izborno prikrite sistematične nemške razkrojevaine propagande. 4 — Akcija proti draginji. V malokaterem jugoslovenskem mestu je draginja tako občutna kakor v Mariboru in dasi »e din3r zadnja leta stalno dviga, cene ne padajo, ampak nasprotno še naraščajo. To se je že večkrat konstatiralo, niso se pa podvzeli nobeni koraki proti temu. V to-tk zveč . se je na inlciiatfvo Orjune vrški v Nagnem domu anketa, ki se ‘e b.ivila z vprBnnii-m pobijanja draginje. Na anketi, ki je trajala od 20. ure do ponoči so bile zastopane po svojih delegatih razne organizacije javnih ln privatnih nameščencev in dru ' h konsumen-tov, organizacije trgovcev, obrtnikov itd Debate so bife živahne to precej zanimive, ker 9o konsumenti razlagali svoje stališče, trgovci pa zopet svoje. Ob koncu ie anketa sprejela predlog, da se skliče velik javen shod z manifestacijo p-oli draginji 5h-\I se bo vršil v nedeljo, !ne 9 marca dopoldan v veliki dvorani Narodnigt duma. Smrtna kosa. Umrl je 28 letni Rudolf Pleničar, uradnik južne železn ee. — SpecijaTst za ženske bolezni Iti porodništvo dr. Benjamin Ipavic v Mariboru Oottnoska utica 46 aouet redno ordiaua. — Smetanova proslava. V okrilju .Tugo- slovensko-čcškoslovaške lige se pripravlja svečana proslava 100 letnice rojstva češkega skladatelja Bedfiha Smetane. Mlad komponist. Mariborska gimnazija šteje med svojimi dijaki mladega skladate ja Slavka Osterca, ki kaže odlične skladateljske vrline. Najnovejša njegova kompozicija, kvartet v a molu, je bila od strokovnjakov zelo povoljno ocenjena in jo bo izvajal dijaški kvartet o. priliki umetniške akademije, ki se priredi v prid dijaški kuhinji v Narodnem gledališču 3. marca. — Izjalovljen samomorilen poskus. Neki tukajšnji hišni posestnik je sklenil, da se s pomočjo vrvi preseli v boljše onostransko živTenje. Očividno pa njegova ura še ni prišla, kajti vrv se je utrgala in smrtni kandidat ie smatral to kot opomin prsta božjega, da si še ni zaslužil vizuma za nameravano potovanje. Vzel si je stvar k srcu in je sklenil, nadaljevati svojo pokoro na tem grešnem svetu. — Ugodno rešen priziv. Delavka Marija Cafuta je bila v septembru 1923 obsojena na štiri mesece ječe, ker so jo v neki gostilni zasačili v družbi tatov, katerih pa ona ni poznala. Proti obsodbi je vložil njen zastopnik priziv, kateremu je sedaj stol se-dmorice v Zagrebu ugodil in jo oprostil. — Razžaljenje finančnega stražnika. — Zidarski pomožni delavec Franc Potrč je bil po § 104 kaz. zak. obsojen na 14 dnevni zapor, ker je v mesecu avgustu 1923 v Št. Il:u na službeno vprašan e finančnega stražnika Mihaela Soha, ali ima kaj vtihotap'je-nega blaga, odvrnil: »Kaj vas to briga«? in se Sohe tudi de ansko lotil. — Izgon postopača. Tuka'šn:i policijski komisarijat je begunca Petra Komanenka, ki je kot brezposelni postopač dal oblastem mnogo posla, za vedno izgnal iz naše države. — Gledališče. V petek dne 29. februarja »Čarostrelec«. Red A. (Kuponi) Tihotapstvo. PoTctja ie aretirala včeraj več že'ezničarjev, ki so jxileg svojega rednega posla iskali postranskega zaslužka v nevarnem tihotapstvu. Neki kurjač ie Dll aretiran na Koroškem kolodvoru, ker je iz-tihotapil iz Nemške Avstrije vžigalice »Sold« 'n saharin. Drugi aretiranec je strojni kurjač. ki je iz Postojne pripeljal s seboj italijansko manufakturno blago, d aga tukaj raz-peča. Tretji je avstrijski strojevodja, ki ie iz nemške Avstrije spravil semkaj čez mejo večjo množino medenih in porcelanastih predmetov. Vtihotapljeno blago je bito zaplenjeno, krivci pa so bili oddani v zapore. CeSle. Mestno gledališče. V torek, zvečer se je v drugič uprizorila opereta »Man.zelle Ni« touche« z dobrim uspehom in prpvt razi’ro danim gledališčem. Igra se ponav ia danes, v petek za A-abonement. Udruženle gledali-liških igralcev v Ljubljani je ob priliki torkove predstave poklonilo igralcem glavnih vlog vence in šopke. Ciril-Metodova podružnica v Gaberju priredi v soboto L marca v gostilni Ceček zabaven večer. Avtoturbinsko brizgalno namerava na-* baviti celjska požarna bramba. Da bi se v ta namen spravila skupaj jx>trebna sredstva, priredi to društvo v soboto 1. t. m. v prostorih hotela »Union« veliko veselico. Bi bilo vse v redu, samo ne smatramo za potrebno, da se v ta namen razpošljejo dvo-lezična vabila, ker bi pri nas, kjer gotovo vsak Celjan dobro razume slovenski, sarno-stovenska vabiia gotovo popolnoma zadostovala. / — Precej snega smo zopet pri nas dobili po zadnjih mrzlih suhih dneh. Zapadel ie nad četrt metra visoko. me sto. ! — Mestni gerent dr. V. Gregorič je od- dal v torek 26. t m. svoje posle novoizvoljenemu županu dr. J. Režcku. — Za sobotni sokolski koncert dravske divizijske godbe Vlada silno zanimanje. Vstopnice so bile že prvi dan skoro razprodane. — Maškerado priredi Narodna čitalnica kot običajno tudi letos na pustni torek. Kot smo izvedli nastopi več grup mask, teko da obeta biti večer nekaj lepega. — Dvojna redukcija. Najprej je reduciralo na kmetijski šoli na Grmu ministrstvo šest učiteljev, oz. uradnikov, kar ie za šolo in za prizadete hud udarec' — zdaj pa je reduerrato ravnateljstvo kmet šole kostanjeva drevesa v lepem drevoredu med gradom in staro cesto. Tu pa je bila redukcija še hujša, skoro vsako drugo drevo je moralo iti. Mogoče, da bo zadnja redukcija nekdaj drevoredu v korist, Novo-meščani bomo pa le nekaj let pogrešali niegovega bujnega zelenja in blagodejne poletne sence. — Javna produkcija v Šmihelu. Na nunski šoli se pripravlja za prihodnji teden javna produkcija učenk osnovne in meščanske šole, in to v igri, petju m telovadbi. Posebno lepe točke se obetajo iz telovadbe, kar z veliko vnemo pripravlja tamošnia eksterna učiteljica gdč. Joži Brežnikova. — Novo ključavničarsko delavnico je o tvoril v Kandiji g. Lojze Mirtič. — Himen. Ga Konda, gostilničarka v Kandiji se poroči v nedeljo z g. Skedljem, ključ, mojstrom v Gorenji Kandiji. — Zima je pri nas izredno huda. Zadnje dni je zapadel sneg kot v najhujši zimi. Kronika. k Razne nesreče. V tovarni Indus na Vrhniki si je porezal delavec Franc Leskovec žile na levi roki. — V tovarni lesnih lepenk Charles Moline v Tržiču se je delavec Jernej Kaštrun usekal s krampom v levo koleno in si zdrobil na več mestih kosti. — V tovarni stekla v Zagorju je skočil obratovodja Franc Jugovar z vagona na zledenela tla Pri padcu je dobil več poškodb in si |e zlom* levo nogo. — k Razne tatvine. Gostilničarju Francetu Lenček iz Kleč je odnesla neka Marjeta Slovnikar — slabotna slabo oblečena ženska črnih las — žensko rjavo suknjo, vredno 800 Din. — Na Mirni ie bila ukradena iz župne cerkve podoba »Jezuščka« 70 cm visoka v zlati obleki. Podoba ima veliko vrednost. — Vojaškemu novincu Martinu Toplak iz Zelene jame je bil ukraden iz neke gosttne v Ljubljani vojaški kovčeg z obleko trt živili v vrednosti 1000 Din. k Dragocena broša. Marija dr. Jagodi-čeva, soproga okr. zdr. Iz Slov. Bistrice, je izgubila zlato brošo. ki je imela v sredi rožico Iz briljantov s smaragdom v vrednosti 12.500 Din. Tatvina ni izključena. Najditelj dobi 1250 Din nagrade. — Posctite V. umetniško razstavo »Kluba Mladih« v paviljonu pod Tivolijem. Odprta dnevno od 10.—12. ure in od Z.—5. vesti. p Volilni sporazum med primorskimi Jugoslovenl. Vsa tri jugoslovanska politična društva 90 sklenila sporazum za predstoječe in prve prihodnje volitve v zbornico. Glasom sporazuma pripadejo kandidatom političnega društva »Edinost!« v Trstu 1., 3., in 5. mesto pri prvih ir. 2., 4. in 6. mesto pri drugih volitvah, kandidatom političnega društva »Edinost« v Gorici in PoTtičnega društva za Istro pa obratno 2., 4. in 6. mesto pri prvih in 1M 3. in 5. mesto pri drugih volitvah. Kandidatska lista za sedanje volitve je sledeča: 1. dr. Jos p VVilfan 2. dr. Engelbert Besednjak, 3. dr. Ulikse Štanger, 4. dr. Stojan Brajša, 5. inž. Podgornik in 6. dr. Josip Bitežnik. Obe pogodbeni stranki se obvežeta, da bosta v svojem časopisju podpirali volilno gibanje in priporočali, da dobe preferenčne glasove 1., 2. in 3. kandidat. Razen tega se obe stranki zavezujeta, da opustita. vse časopisne napade, izvoljeni kandidati se morajo združiti v en poslanski klub in nastopati složno. Vrhovno vodstvo vse volilne kampanje pristoja »Slovanskemu volilnemu odboru«, ki je sestavljen iz delegatov vseh treh političnih društev. Sestavijo se tudi paritetni pokrajinski volilni odbori. Ta skupni odbor bo tudi razpolagal s sredstvi volilne kampanje. p Prvo zasedanje gorlškega mestnega zastopa se bo vršilo v 9oboto. Za župana bo najbrže izvoljen bivši večkratni župan in senator Bombig. p Ustoličenje tržaškega škofa. V Trstu je razširjena vest, da zasede novi tržaški škof dr. Alojzij Fogar svoje mesio dne 6. marca. Slovesno ustoličenje pa bi se izvršilo dne 9. marca. p ZauptiiškI zbor tržaškega političnega društvi. V nedeljo se je vrš i v Trstu zaup-niški zbor tržaškega političnega društva, ki je po dolgotrajni razpravi omogočil volilni sporazum z Goričani in Istrani. Ob tej priliki se je dr. VVilfan iskreno zahvalil za neumorno delovanje obeh bivših poslancev gg. Lavrenčiča in dr. Podgornika. p Jugoslovanski predstavniki pri tržaškem prefektu. Člana izvršilnega odbora gg. dr. Slavik in dr. Vratovič sta te dni posedla tržaškega prefekta Moncada in mu povodom izmenjave ratifikacij jugoslovensko-italijan-skega sporazuma izraz la zadovoljstvo in veselje Slovanov v Italiji z ozirom na to, da bo sporazum gotovo v korist obeh držav, a lahko tudi v prid naši narodni manjšini Obenem sta zastopnika izjavila, da ne sme vlada smatrati postavitve last nh kandidatnih list za demonstracijski čin proti vladi Ln državi. To tem manj, ker je ministrski predsednik z izključitvijo zastopnikov narodnostnih manjšin iz državne kandidatske liste sam priznal zakonito pravico do samostojnega zastopstva. Prefekt je vzel izjave na znanje in obljubil, da jih bo z veseljem sporočil na pristojna mesta. Obenem je izjavil, da bo v svojem področju skrbel za popolno volilno svobodo. p Smrtna kosa. V Gorici je umrla soproga znanega goriškega notarja g. Čibeja, ga Viktorija Čibej, v starosti 60 let. Sokolstvo. Sokolsko društvo v Radovljici priredi na pustno nederjo, dne 2. marca L 1. v Sokolskem domu svoj običajni predpustni ples pod naslovom »Na Gorenjskem je fletnoY®‘ ji zadnji gospodinji Luciji Germ je odnesla pri selitvi več perila in jih prodala. leg tega >e rudi v neki gostilni opustila Pte-čilo cene. Za svoje delikte je bila Slavna Klobučar pri okr. sodišču v Mariboru obsojena na 14 dni strogega zapora. Klobučar je prot: obsodbi pniaviia vzklik in javila, da se ne čuti krivo. Šport. Stanje jesenskega nogometnega prren-stva v Beogradu je sledeče: Na prvem stu stoji SK Jugoslavija z 8 točkami. N**®* Ije slede BSK s 6, Konkordia 4, Soko Z ® Vardar z 0 točkami, Jugoslavija, ki je Mr** zmagala v vseh tekmah, je dosegla s40* 33:4, BSK pa 18:11. Tekme med jugoslovenskiml ln česjw* slovaškimi športnicami. Kakor smo že 9®" ročali, se vrši letos več reprezentančni« tekem v ženskih športih med Jugoslavijo j* čSR. Tako se vrši 28. junija v Beograd* mednarodna hazena tekma med reprezentancama ČSR in SHS, 29. junija pa nw» mestna tekma Beograd :Praga. Za _2. je določena medmestna tekma Ljubljana-Praga ali pa Karlovac:Praga. Ženske lan*® atletske tekme med obema reprezentancama se vrše 6. julija v Zagrebu. Istoia7® se odigra tudi medmestna hazena tekma um greb-Praga. V avgustu tekmujejo jugo»£ venske športnice na Češkem. Dne 23. a gusta se vrše v Pragi ženske lahkoatietsw tekme med obema reprezentancama, 24, a gusta pa meddržavna hazena tekma J11*”* slavija:ČSR. Dnevi 27., 30. in 31. avgus» pa so rezervirani za turnejo iugo^°^elrI>L športnic v tri češka mesta In to najbrze ii Brno, Plzen in Bratislavo. „ Češkoslovaški lahkoatletski rekord*1 Gesksl. Amateurska Athleticka Unie le rificirala sledeče lahkoatletske reko • Tek 100 m Linka (Slavija) 1029 sek.; — Svoboda (Moravska Slavija) 22.8; in*",,„. Vohralik (Sparta) 2:38.4; 10.000 m (Sparta) 34:25; pešhoja 3000 (Slavite) 14 minut; pešhoja 10.000 ® ca. fer (Sparta) 50:20.7; skok v daUavo^T botka (Slavija) 6.75K m; 110 m Jandera (Slavija) 16.4 sek.; 400 m Kasti (Slavija) 1:03.4 min.; kopje R (Šparta) 54.50 m. adž#?* Obnova stikov med češkimi In sklmi klubi. Vsled povojnih političnih. ^ glasij med Češkoslovaško in Madžars so gojili klubi obeh držav med seboj kih stikov. Sedanje ublažene polj1* ^ mere pa so dovedle vodilne češke m džarske klube, da vpostavijo na nov ^ dolgo pretrgane šport. vezi. Uvedena *yejj, janja so uspela v polnem obsegu 1® nf. v y ko noč že gostuje prvi madžarski Pragi. Nogometni prvak Madžarske (Magyar Testayakorlok Kore) igra.tef^ ma. proti Sparti. Obratno se pa Slavite gaja z MTK za gostovanje v Budimpe**j^ lz strankarskega življenja* Občni zbor krajevne organizacije hfj rodno-socijalistlčne stranke za Poljem*: okraj je danes v petek ob .pol 8. uri zveč® v gostilni tov. Magistra (pri Tičku). 1 našnjim dnem zaključimo občne zbore k1** org. NSS za Ljubljano. Pridite vsi, ki se *** nimate za občinska vprašanja in narodni cijalizem. . ^ Družabno političen klub narodno jalistične stranke ie danes v gostilni prljvij vem svetu (levo). Vstop dovoljen vsm*®^ organiziranemu pristašu NSS. __________ Današnje prireditve s V Ljubljani: Drama: »Beneški trgovec«. Opera: »Travlata«. Red E. . Kino Matica: »Beneški ljudska legenda 1z preteklosti Senci*; Kino Ideal: »Vihar«, drama v 5- ® gl. vlogi House Peters. . Kino Ljublj. dvor: »Zveri« najitoau tejši film sezije. V Mariboru: . ^ Narodno gledišče; »Čarostrelec«. V CeUu: Mestno gledišče: »MamzeUe Ndoh Red A. ^ Nočna lekarniška služba v Ljubll*nl- Tekoči teden: lekarna Trnkocz? ^ Mestnem trgu in Ramor pri glavne® dvoru. Borzna poročil* Beograd, 28. febr. Devize, ■'gh' 0.1122—0.1129, Budimpešta Lofl* karešta 41.75—42, Italija 340.50—34lf^"pr don 341—341.50, New York 79.20—joj'' riz 326—327, Praga 230.50—231, Soli® 198. Švica 1375—1378. • ouflXl Zagreb, 28. febr. Devize, a jgši 0.11125-0.11325, Budimpešta 0.155^^ 8 Budimpešta O.ltoTTT;^ Bukarešta 0-42.50, Italija, izplačilo \ 343.75, ček 338.50—341.50, London, * 339.50—342.50, ček 338.50—34130, Jgfi, York, ček 78.90—79.90, Pariz 322.90^ayjc* Drnrre 990 99T 1.1. '»'in rr\ »»11 Cf) . .M. Praga 229—232. ček 228.50-231.50, 1372-50—1382,50, ček 1370—1380. Xfjltf Doarji 77.80—78.80, avstrijske kro*®*. J®* —0.1135. češkoslovaške krone 227-—2^* lijanske lire 335.50—338.50. Ne* C u r I h, 28. febr. Beograd 7.3®v Mj* York 577.75. London 24.82, Pariz 23.%j4A ten 24.75, Praga 16.765, Budimpešta Bukarešta 3.05, Sofija 4.32. Dunaj D* Praga, 28. febr, Beograd naj 4.83, Berlin 7.72, Rim 151. 6#J krone 4.8625, lire 154.25, Budtarpe*, V®* Pariz 144.25, London 150.425, Ne* 35.10. Curih 608.50. Dunaj, 28. febr. (Tečaji za — ški promet.) Devize. Beograd lin is-m i s on s* onSOi Praga 2051-2061. Sofija 526-^-«8Č<>-* 12.275—12.325. Valute. Dolarji 71.260, bolgarski levi 508—516, «>4.300, 10, te>4.3W, marke 14.90-15.50, funti 302.7<^TjOtift francoski franki 2920—2950, Ure zrli. ŠV** dinarji 883—889, romunski leji 36A^LVJrfJt* carski franki 12.210—12.290, krone 2037—2053, madžarske kr00* ,S$ Berlin, 28. febr. (V «S5L Beograd 55.860, Dunaj 67.842. M*«" londg Praga 122.193, Pariz 174.563. 18,054.750, New York 4.189-****' 728.17« Gospodarstvo. Boj proti draginji. V naSi državi — pa menda tudi dru-Kie ni dosti drugače — stalno doživlia-nio pojav, da cene v slučaju oslabšanja dinarja silno porastejo in ravno tako Pa tudi kadar se dinar popravi. Ta pojav doživljamo zopet enkrat ravn i sedaj, ko se je dinar izboljšal — ampak tudi cene so se »izboljšale«. Naravno, da to izziva med konsumentl odpor in zahtevo po protiukrepih. Na vsak način je dolžnost države, da prepreči neopravičeno naraščanje cen. Da je danes naraščanje cen neupravičeno, ne more nihče oporekati. Joda pota, ki Jih pri tem uberejo državni organi, je treba previdno izbrati, se ne zanese v gospodarsko življenje nepotrebnih in škodljivih ovir, kar ®* končno položaj le še poslabšalo. Po vojni je precejšen odstotek naše trgovine skrajno nesoliden. So to po-največ eksistence, ki so izrabile vojno ® Povojno konjunkturo in se vrgle na trgovino, dasi poprej niso imele riti poj-jna o njej. Na ta način je nastalo pre-Kupčevalstvo, ki pa je potrebno verigo v narodnem gospodarstvu samo za ne-aj nepotrebnih členov podaljšalo in ki se ie razpaslo tako, da živi danes na stroške legitimne trgovine. Ravno ta trpi od teh zaiedalcev primeroma največ, kajti nepoštena in verižniška kon-urenca pravo trgovino duši in jo sili, ?a Postaja tudi ona nesolidna, če se “Oče še vzdržati. Za enkrat se seveda * vzdrži, čim pa bodo razmere popol-00013 urejene, bo morala poginiti ysa “»solidnost, tudi primorana. Predno pride v današnjih razmerah ago do konzumenta, gre skozi toliko ®k, da se mu cena podvoji in potroji 0 drago posredovanje pa je v gosposkem življenju popolnoma odveč in rajno škodljivo, tem bolj, ker so i njim v zvezi številne nepoštene maui- JJJdto. Zato naj napravi država tu v jjj Vr$ti red; trgovina naj bo to, kar niorala biti, namreč posredovalka ed producentom in konzumentom, ki ravnava krajevno in časovno potrebo 0n2uma, vse drugo pa nai se zatre. Predvsem pa mora prit v zniževali" cen z dobrim vzgledom država sa-*• Monopolni izdelki so danes never-® no dragi in 3e morejo vzdržati na J ceni samo radi monopolističnega položaja države kot producenta. Tu je reba s cenami primerno nazaj. V sc ,}i mer» Pa mora znižati država cer.e P^nih, brzojavnih in železniških ta-. 1‘J- Ti so sedaj prav občutno visoki dobršen vzrok visokih blagovnih cen. *p spo^etka sicer res znižal cene, smo tllc^ znižal produkcija, kakor ‘J® 5lneli Pred kratkem priliko opa* treh v.na5ei*i gospodarstvu. Zato je za 2 .l?a*,5rej ustvariti zdravo podlago tam^i-- C cen Pričeti zniževati _ v bo to zniževanje učinkovalo Joolj in v najširšem obsegu. Na osta-Poljih pa bodo morale cene slediti me °d sebe, brez vsakega pritiska. Izboljšan dinar je izboljšal tudi naš oračun. Za toliko naj zniža cene tudi t.r2av.a — in proces bo v teku. Z izjemni* in nepremišljenimi sredstvi pa si °°mo položaj le še poslabšali. mg. Vinogradništvo ie važna gospodarska panoga naše države, ki grozi propasti, ako se ji ne utrdijo življenski pogoji. Najizdatnejše sredstvo za dosego živ-ljenskih ciljev vinogradništva je trdna strokovna organizacija, kateri mora pripadati vsak zaveden vinogradnik. Društvu je pristopilo veliko število vinogradnikov. Konečno se je sprejela resolucija, s katero se zahteva, da vlada prepreči uvoz italijanskega vina in da pospešuje izvoz našega vina v tujino. Vinska pokušnja na Grmu. stn vinarsko društvo v Novem me- 2ki Priredilo povodom svojega letnega oorovanja v prostorih drž. kmet. šole na dne 24. februarja t. I vinsko po-osi ri , *e kila od strani vinogradnikov Do eniške, da celo iz Bizeljskega zelo ^sestnlko UdeležUo se |e ie oko11 120 ^ N,a™n te Prireditve je bil, da se spo-rjjja. kakšno vino, koliko vina in po kateri imajo vinogradniki na Dolenjskem še JJ* Prodaj. Okoli 200 pokušenj vina se je geskusUo, popisalo in določil se je alkohol. j7~*nam teh vin je vsakemu interesentu-«pcu na zavodu na vpogled. Ponujena vina vu>?la 8—^0% boljša 11 in več in sortna trt 2 do 15% alkohola. Izbira je bila to* •* Prav velika. c,2al, da je bila udeležba od strani kup-lenl 1>ra.v. slaba, dasl se jim je tu nudila JP* Prilika upoznati v par urah, kaj Jim 1 vinorodna Dolenjska. viajXinsko • Pokušnjo je posetil okr. glavar, dr«.? svetnik dr. Svetek v Novem mestu, Wj vI5H kletarski nadzornik g. Gombač Mubljane in več drugih strokovnjakov. zborovanja Vinarskega dru-PorrL- kmetii8ki svetnik SkalickS' pojasnil GriaVl dinarskega društva kot člana vse-velike organizacije »Zveze vino-«»stanr!>,?iV JuK0slavije«, ki se je pravkar Co » v Magrebu. Opozori) je na prete-Vto. “evarL,ost uvoza Italijanskih in drugih Dotrok^ j izvoza domačih vin in nujno Brni S°i se pr* sklepanju pogodb s tu-upoitevai° Potrebe in želje Narodna banka. dne 22. februarja 5924. CV milijonih dinarjev; + prirastek, — »manjšanje v primeri z zadnjim izkazom.) Aktiva: Kovinska podloga 4515 (— 6.8) posojila 1.458.8 (— 22.4) Tačun za odkup kronskih novčanic 1.208.2, račun začasne izmene 387.8, državni dolg 2.961.6, vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2. J38.3, razni računi 218.6, Aktiva skupno 8.832.2. Pasiva: Vplačana glavnica v zlatu 22.3, rezervni fond 5.3, novčanVe v obtoku 5694.9 (—fOl.9). državni račun začasne izmene 387.8, državne terjatve 68 (+ 40.7), razne obveznosti 465.1 (+ 5.35); državne terjatve za založene domene 2.138.3, ažija za kupnino zlata za glavnico in fonde 50. Pasiva skupno 8.832.2. V kovinski podlogi je računan zlat dinar za 1 dinar, angl. funt za 25, dolar za 5, lira za 1 dinar, švicarski ta francoski Irank za 1 dinar, srebrn dinar za 1 dinar itd. Obrestna mera za eskomptiranje menic 6 odstotkov, za posojila proti zastavi 7 odstotkov na leto. Tržna poročiSa. ŽITO. Budimpešta, 26. februarja. (V tisočih madžarskih kron.) Pšenica 265—280, rž 215—225, ječmen za krmo 215—230, za pivovarne 240—270, oves 230—245, koruza 197.5—202.5, otrobi 145—147.5, lucerna 8-9. ŽIVINA. Zagreb. 27. febr. Tedenski sejem. Obisk srednjevelik, došlo j.e tudi nekao Avstrijcev in Čehoslovakov. Noti rali so: Voli I. 14.50—15.50, II. 13—14.75, III. 11.75—12.50, mlada živina 13—13.75, krave I. 13—14, II. 11.5—12.5, bosanski voli I. 12.5—13.5, II. 11.25—12, III. 10—11, bosanske krave II. 11.5, III. 9-10, domače svinje I. 27.5—29.5, II. 25.27, III. 21.25—22.50, teleta I. 17—18.5, II. 16.5—17.5; seno 75—11230, otava 125— 137.5. detelja 112.5—137.5 dinarjev za metrski stot. Težki kmetski konji 25—30.000 D par, lahki 15—17000, fijakerski konji 10— 12.5 dinarjev par. žrebeta enoletna 5—6000 dinarjev za glavo, dvoletna 5600—7500 D, triletna 20—22500 D za glavo. Maribor, 25. februarja. Na živinski sejem, dne 25. febr. se je pripeljalo 11 konj, 5 bikov, 175 volov, 229 krav in 3 teleta, skupno 423 komadov. Cene to bile sledeče: debeli voli 1 kg žive težs 13—16.25 D; poidebeli voli 11.25—12.25; plemenski voli 10—11; biki za kfanje —. —; klavne krave, debele 11—12.50; plemenske krave 10—11; krave za klobasarje 9—10; molzne krave 11—13.25; hreje krave 11—13.25; mlada živina 11—12.50; teleta —. —. Maribor, 25. februarja. (Mesni trg.) Volovsko meso I. vrste kg 25—27 D: II. vrste 22—24; meso od bikov, kra'r. telic 19—20; telečje meso I. vrste 32; II. vrste 28; svinjsko sveže meso 30—40 D. Praga, 26. febr. (Mesni trs:.) Ovce 9— 15.50. teleta 12—16, koze 9—12, svinje domače 13—15, danske 12—15, hofandske debele 14—14.50. Švedske 14—14.25, voli prednji del 11—13, zadnji 13—15.75, biki 12 —14, krave prednji dd 8—11, zadnjih 10— 13.50. X Malce netočnosti. Inžener S. č. je napisal v četrtkovem uvodniku »Jtisoslo-venskega Lloyda« o draginji v naši državi med drugim tudi nekatere zelo pretirane trditve. Gospod inžener trdi namreč preveč abstraktno, da so cene pri nas mnogo višje, kakor v Franciji. Za primer navaja čteto navadno knliso, ki stane pri nas — 40 do 50 dinarjev. No, res je, da je draginja pri nas neznosna in skoro popolnoma neupravičena, tako hudo pa vendarle ni. Seveda je dobiti pri nas v restavracijah tudi kosilo za 50. pa tudi 100 D, toda to kosFo mora biti že precej »iTdatno«, ki si ga morejo dovoliti samo ljudje, ki ne vedo, kaj se pravi s težkim delom zaslužiti denar. V Ljubljani je dobiti v navadni gostilni kosilo za 12 do 15 dinarjih (v manjših gostilnah še ceneje), v restavraciji pa navadno kosilo tudi ne stane preko 25 D. »Boljši« lokali, z veliko režijo In nepotrebnim luksusom 90 seveda neprimerno dražji, kor hočejo »zaslužiti* nepri-marno več, kakor pa v resnici zaslužijo. In 40 do 50 D za navadno kosilo je — neupravičen zas"užek, zato se je treba takih lokalov izogibati, pa bodo tudi tu cene uaza-dovale — ali pa podjetniki. X Industrijska kriza v Bosni Je zavzela že precel ostre dimenzije. Najhuje občuti to krizo kovinska in zlasti železna industrija, predvsem radi tega, ker ne more konkurirati z inozemsko kovinsko industrijo. Kot najhujsa posledica te krize se Je pojavila v Bosni in tudi v Hercegovtal pcecejšnja nezaposlenost. X Cene sladkorne pese. Te dni 90 se vršile na inicijativo ministrstva za vode in poljedelstvo posvetovanja glede določitve cene za sladkorno peso. Ceno so določili p rovi zorno na 30 D ter se bodo zastormiki Interesentov še enkrat sestali, da končno-veliavno urede to vprašanje. Kakor je pričakovati. bo to vprašanje v naši državi ugodno rešeno, kar bo zopet zc.'o koristno vplivalo na produkcijo sladkorne pese in tako tudi na pocenitev sladkorja v naši državi. X Izvoz zdravilnih zelišč Iz Dalmacije. V zadniih mesecih so IzvcvzIU Iz Oruža okoli 50 vagonov zdravilnih zelišč, ponajveč pe-lina, v Inozemstvo. • V okkmic! Dubrovnika imajo še okroglo 50 vagonov pefina za Izvoz. Cena Je 3 do 3.50 D. X železniški promet z Italijo. Po evakuaciji bodo obratoval na Pr^Ki Zagreb— Eeka 3 vlaki, ki bodo imeli tudi direktne vozove Zagreb—Rim. X Znlžanie transportnega davka v Ce. škoslovaški. Češkoslovaški transnortnl davek je znižan od 30 na 15 odstotkov. Znižani davki ne veljajo za ležarlno, tovorne takse itd. Zakon velia od začetka letošnjega leta. X Znižanje transportnih stroškov za petrolej v Češkoslovaški. Te dni se bo vršila v Kfiiinu konferenca zastopnika prometnega ministra in zastopnikov petrolejskih rafinerij za znižanje transportnih stroškov za prevoz petroleja. X Produkcija premoga v Češkoslovaški I. 1923 je znašala 27 milijonov metrskih stotov premoga in 1.8 milijona metrskih stotov koksa. Izvozila je Češkoslovaška v tem letu 1.7 milijonov črnega premoga in 2.1 milijona metrskih stotov rjavega premoga. X Gospodarski razvoj Rusije. Sovjetska vlada namerava zgraditi novo sibirsko železniško progo Tomsk—Čulin. Dolžina proge bo znašala 150 vrst (1 vrsta 1.06677 km). Čulinsko področje je zelo bogato smrekovega lesa, ki se ga izkoristi na leto 800 miiljonov kubičnih metrov. Ta les nameravajo izvažati po severnem pomorskem potu. Nova proga bo otvorila zvezo tudi z bogatim razymskim področjem. X Izvoz lesa Iz Rusije. V gospodarskem letu 1922/23 je znašal izvoz lesa iz Rusije 43 odstotkov industrijskega izvoza, in 16.5% celotnega ruskega Izvoza. Dohodki ki Jih daje Rusiji lesni izvoz, so sedaj nai-večji v ruski zunanji trgovini. Lesni izvoz je znašal po podatkih izvoznega urada za les leta 1921 do 1. oktobra 7.000.000 pudov v vrednosti 559.000 funtov šterlingov, od 1. oktobra 1921 do 1. oktobra 1922 pa 22.850.000 pudov v vrednosti 1,875.000 funtov šterlingov in od 1. oktobra 1922 do 1. oktobra 1923 63,000.000 pudov v vrednosti 4.412.000 funtov šterlingov. V načrtu za leto 1924 je 152,000.000 pudov v vr 'nesti 8.952.000 tuntov šterlingov. Lesni izvoz se mora boriti z nekaterimi težavami radi pomanjkanja kapitala, vendar se bo prizadevanjem izvoznega urada za les v najbrž kratkem času posrečilo, odstraniti ovire. X Znižanje izvozne carine na krzno v Rusiji. Ruski carinski odbor je znižal izvorno carino na kože belih zaicev od 5 na 1. rjavih zajcev na 1, na ovčje krzno na 0.75, na rdečo lisico od 80 na 50 červoncev za pud. X Ritsko-Italijanska trgovska zbornica. V Moskvi so ustanovili rusko-italijansko trgovsko zbornico, ki bo ustanovila svoje podružnice po vseh večjih trgovskih središčih Rusije in Italije. X Število Inozemskega delavstvu v Franclji. Leta 1923 Je bilo zaposlenih v Franclji 262.000 delavcev-inozemcev. Na prvem mestu med njimi so Italijani (112 tisoč), potem Polšaki (50.000), Belgijci (33 tisoč) In v manjšem številu španski, portugalski in ruski delavci. Od vseh tujih ds-lavcev Je bilo zaposlenih v poljedelstvu 84 tisoč delavcev, pomožnih delavcev Je bilo 48.000, precej inozemcev Je bilo zaposlenih kot zidarji in stavbni delavci ter rudarii. X Ponovno nazadovanje francoskega iraška je povzročilo v Franciji občutno vznemirjenje. Funt stane že preko 100 francoskih frankov. XObtok bankovcev v Nemčiji Je narasel po izkazu nemške državne banke dne 15. februarja od 33.5 na 55.5 trilijonov mark. X Madžarska zunanja trgovina. Madžarska trgovinska bilanca za leto 1923 izkazuje pash'um 80,000 000 zlatih kron. Leta 1922 Je bila .madžarska trgovinska bilanca pzsivna z 214.000.000 madž. zlatih kron. Meseca decembra 1923 Je že izvoz iz Madžarske presegel uvoz za 11 milijonov zlatih K. X Konzuni sladkorja v Ameriki za letošnje leto cenijo na 5 milijonov ton. Od te količine bodo uvozii; 3 in tri četrt milijona ton s Kube. Kuba ie od svoje produkcije že prodala 35.000 ton sladkorja v Evropo. X Organizacije Industrljcev. Beorrr^i-ska industrijska zbornica je sklenila ustanoviti v vseh večjih gospodarskih centrih svojega okrožja udruženia industrijcev. Udrti-ženja bi bila pod upravo beograjske industrijske zbornice, kakor se je govorilo. Je bila ta namera v zvezi z Industrijskim posojilom in bo sedaj, ko se to posojilo ni posrečilo, odpadla najbrž tudi namera ustanovitve teh udruženj. X Avstrijski državni rudniki v Italijanskih rokah. Avstrijski državni bakreni rudnik na Tirolskem in dva državna premogovnika na Koroškem je kupil neki italijanski sindikat. X Pšenične zaloge v Kanadi dne 1. februarja so cenili na 137,832.247 bušlov. (En bušel je 35.238 litrov). V prvem tednu tega meseca je bilo prodanih 1,299.866 bušlov. Zaloge lansko leto L februarja so znašale samo 92,075.818 bušlov. X Zunanja trgovina Zedinjenih držav. Uvoz v Zedinjene države je znašal v januarju 299 milijonov dolarjev (januarja 1923 Pa 329,253.664), Izvoz v Zedinjene države 394 milijonov dolarjev (januarja 1923 pa 335,416.506 dolarjev). Uvoz v Zedinjene države nazaduje, dočim izvoz narašča. X Agrarna vprašanja v Sloveniji. Spisal dr. Fran Spiller Muys, agrarni komisar. Samozaložba. Cena 8 D. Zanimiva brošura, ki jo toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za aktualna naša kmetijslcopravna in — strokovna vprašanja, ima sledečo vsebino: Agraniopravna In agrarnopolltlčna vprašanja: Uvod. — Najvažnejša agrarnopolltlčna vprašanja. — Agrarnozgodovinske črtice. — Razkroj starih zemljiških zajednic. — Ohranite in obudite zemljiške zajednice na modemi zadružni podTagl. — Nadrobne razdel-be in zložbe (komasacje). — Servitutne skupnosti. — Uredbe in izboljšanje pašnikov in planin. — Agrarne operacije: Zgodovinski postanek in zakonita podstava. — Sedanja organizacija oblastev za agrarne operacije. — Pos-ii »agrarnih operacij«. Kdor podpira primorske visokošolce, vrši narodno obrambno deV>. Radi tega po-setite sobotni elitni ples v Narodnem domu! »SlISffllBIfilil KIHO MATICA g g HIB III B■ B 1111 28.. 29.,/II. 1., 2./III. Zopet velik film! Wl Ljudska legenda Iz preteklosti Beneške. T@ 2n Mulkatovi gozdovi. Kakor raznih dišav, tako ie otočje Indijskega in Južnega morja tudi domovina muškatovih orehov. Nekateri teh otokov so popolnoma pokriti z gozdovi tega drevja. Središče muškatovih plantaž in trgovine z muškatovimi orehi je bil včasih otok Banda Neira z glavnim pristaniščem Neira; odkar Je bil ukinjen monopol »Vzhodno-in-dijske kompanije«, pa Je ta otok izgubil svojo prvotno vodilno vlogo. Bauda otoki so bili odkriti leta 1511; odkrili so jih Portugalci, ki pa se niso dolgo veselili dragocene posesti, kajti že leta 1599. so ifh izpodrinili praktičneiši in vztrajneši Holandci. Naleteli pa so s svojimi trgovinskimi reformami na hud odpor domačinov, ki niso hoteli priznati omenjeni »Vzhodno-indijski kompa-niji« monopola. Prišlo je do oborožene usta-je, pri kateri so izgubili peleg poveljujočega admirala življenje tudi š^:vi!nl drugi Holandci. Ugnali se seveda niso dali; nastopili so proti domačinom s surovo silo in jih deloma pobili, deloma pregnali. Danes naseljujejo te otoke potomci starih holandskih kolonistov in mešanica plemen z bližnjih otokov. Vsled konkurence drugih muškatovih plantaž so po ukinjenju monopola luta 1864. cene muškatovim orehom močno padle. Dočim je leta 1873. dobil pridelovalec za pikul, to Je 120 funtov muškatovih orehov, še 250 holandskih goldin. ie padla cena pozneje na 130 goldinarjev in pred svetovno vojno celo na 15 do 17 goldinarjev. Dvignila se Je zopet komaj po svetovni vojni. Sicer pa pridelovanje muškatovih orehov ni naporno. Lastniki plantaž se poslužujejo domačih delavcev, ki so zelo skromni; zadovoljujeio se z borno kočo In hrano, ki sl Jo sami na lahek način pridelajo na gospodarjevi zemlji in le malokdaj zahtevajo tndi denarno plačilo. Plodna tla zasade z malimi drevrsci, ki naglo rastejo In dajfjo naiveč in nailepšega sadu v dobi od 10 do 20 leta. Daiie se za drevesa ne brigajo, samo kadar orehi dozore, jih poberejo potom vilic in košare, pritrjene na dolgem bambusovem drogu. Orehi vise z vej na dolgih elastičnih pecljih: veliki so kakor pri nas breskve in zunaj temnozeleni. Ko zore, poči trda zelena skorja in pokaže se rdeče, jajcu podobno mesnato >edro, ki krije v sredini pravi muškatov oreh. Ko so orehi pobrali. Jih zluščijo in vlože nekaj časa v apno, potem jih osuše in odpošljejo v Singapore; ki Je danes središč" trgovine z muškatovimi orehi. Od tu prfha'aio potem k nam v Evropo, v Ameriko in drugam. Msškatovi gozdovi so krasni. Debla in veje dreves so vitka, listne krone pa košate, tako, da skozi nje malokdai posijeio vroči solnčni žarki do tal. Sprehodi po teh gozdovih so radi tega lepi In prijetni. Stara drevesa, ki re rode več tako kakor mlada, navadno posečejo in odstranijo, puste jih le nekaj,' da se v niihova senci lažje razvPaio nova, mlada, ki Jih na novo posade. Stara drevesa postanejo tekom let mogočni orjaki z neštetimi ploščatimi koreninami, ki segajo včasih po dva metra visoko nad zemljo. ,£rni droze$* 11 iniaiiiiaiil liHO MM1CA | g lllllllllllll Celokupna romunska policija je več mesecev zasledovala neko z'oč'nsko družbo, ki Je imela svoj sedež v Jassyu. Kljub temu, da 90 bili na delu vsi detektivi, niso mogli izslediti zločincev. V Jassyu je namreč neka skrivnostna družba ustanovila moderno ddavnico za ponarejevanie 100 in 500 dolarskih bankovcev, spričeval in diplom. Končno se ie bu-kareški policiji posrečilo, da je ugotov.la neke posameznosti. Izvedela je, da stoji na Če u družbe Izredno lepa ženska, ki jo pozna evropski tatinski svet ped imenom »črni drozeg«. Njeno pravo ime pa Je Jose-frna Dtirmcmd. Detektivi so jo našli v kolo-švarskem hotelu »Astoria«. »črni drozeg« Ima za seboj dolgo pustolovsko življenje. Stara osemnajst let Je šla iz Berlina na Dunaj, kjer se Je seznanila z nekim bančnim ravnateljem. To prijateljstvo Je trajalo več mesecev. Lepega dne Je uslišala prošnjo svojega mladega prijatelja hi ga je obiskala v njegovem stanovanju. Drugi dan Je prijate"} zapazil, da mu le dekle odneslo 22.000 kron. Naznanil Je tatvino policiji, ki pa k iub pridnemu iskanju ni mogla izslediti tatice. Z ukradenim denarjem si Je Jozefina kupila elegentne obleke ter odpotovala v Milan, kjer Je stalno zahajala v igralne klube. Ker Je imela izreden talent za jezike se je v poldrugem mesecu popolnoma naučila italijanski. Živela je v raznih Italijanskih mestih in skoraj povsod Je izvrševala svoj tatinski poklic. Organizirala Je več tatinskih družb, ki se med seboj ni9o poznale ter so popolnoma slepo sledile svoji predrzni voditeljici. Italijanska policija Ji je bila večkrat za petami. toda vedao se ji Je posrečilo uteči. V Benetkah se je zaljubil vanjo neki italijanski grof, ki pa Je moral plačati svojo ljubezen s 50.000 lirami in skoraj s svojim življenjem. Nato je šla Jozefina v Nlzzo, kjer je nastopila kot nemška baronesa von Schat-tenheim, toda na povelje pariške policije 'e bila že drugi dan aretirana. Toda na zelo ‘zvit način je že v 24 urah zapustila policijske zapore. Vse doseda.i Izvršene pustolovščine pa so bile le študij za njeno poznejše delovanje. Med svetovno vojno ie bila francoska vohunka v Nemčiji, toda policija Jo Je zasledila v Berlinu in aretirala. Neki policijski uradnik se Je zaljubil vanjo. Ji pomagal pri begu ter jo skrival dva tedna v svolem stanovanju. Med preiskavo pa 90 prišli na prestopek tega uradnika, ki ie prišel pred vojno sodišče, ki ga Je obsodilo na smrt ter je bil ustreljen. Pred dvema 'etoma Je potoval »črni drozeg« s ponarejenim potnim listom v Bukarešto. NaipreJ ie nastopila v nekem varijeteju kot francoska pevka, poten* se je seznanila z mnogimi ljudmi v Jassyu, kjer Je organizirala skrivno ponarejevalsko družbo. Kakor poroča časopisie, , dosedai ni bilo mogoče ugotoviti vseh zločinov te družbe, kajti »črni drozeg« taji vse po vrsti. KoloŠvarska policija Jo Je aretirala na podlagi tiralice dunajske, policije. Mlada ženska, ki govori perfektno 6 Jezikov, bo po zaslišanju prepeljana na Dunaj, kjer se do morala zagovarjati za svoje stare grehe. : Zanimivosti s komunističnih univerz. Na komunistični univerzi v Jekaterinburgu je bilo slišati Čudne odgovore delavskih kandidatov. Tako Je n pr. odgovoril neki kandidat, da je lord Curzon predstavnik RSFSR (ruske, socijallstlčne, federativna sovjetske republike) na Angleškem da ie v Nemčiji sovjetska vlada in da se »fašizem« naziva po seneralu Fochu. SUem* Zskaj so Američani zdravi. Američani so zelo zdravi Uudje, skoraj vsi. s katerimi prihajamo v dotiko, so močni. telesno lepo razviti in zdravi ljudje. To prihaja od tega, ker ljudstvo samo, kakor tudi država, zelo skrbi za javno hlgijeno ta jo z vsemi sredstvi pospešuje. Po poročilu zdravstvenega urada Unije so najbolj zdrave dežele: Idabo, Montana, Wyoming, Nebraska hi Minnesota. Umrljivost Je najmanjša v sledečih mestih: Akron (Ohio) 7.5 na 1000 prebivalcev, Seattle (VVasbington) 9.6 na 1000, Milwan-kee (VVisconsin) in Fort Worth (Texas) manj kot 10 na 1000. Akrcmski časopisi pišejo, da so zdravstvene razmere v tem mestu zato izborne, ker Je mestni sanitetni svet pod vzel stroge proiilaktične odredbe. Mnenja Je namreč, da Je bolje, bolezni za-braniki, kot jih zd^viti. Posebno strogo se tu izvaja karantena spolnih In nalezljivih bolezni. V mestu Seattle dovoljuje podnebje bivati in spati na prostem. Tu ni niti nezdravih, niti umazanih stanovanj. Oblast nad-ziTa čistost vode, mleka in živil. Isto se vrši v Mlvvankee in v Fort VVorth. Občinski svet pomaga vzga'ati ljudstvo v sanitetnem smislu. V Fort VVorth ima skoraj 98 odstotkov prebivalcev svoje hiše z bolj ali manj velikim dvoriščem. Veliko število avtomobilov in razvoj tramvajskih prog Je preprečil preobljudenie. Državljanom so na razpolago mestne plaval-nice In golfska igrišča. V OmahI vse mesto že spi ob 10. uri zvečer. Umrljivost v Kaifomiji, ki Jo vsled njenega podnebja imenujejo raj Amerik-*, Je radi tega precejšnja, ker se prihaja tja veliko število bolnikov zdravit, a mnogi prepozno, in radi tega umrjejo. Dolgost življenja domačinov Je pa nasprotno večja kot v drugih ameriških državah. V New Yorku je bilo vkljub mnogoštevilnim slabim in nezdravim stanovanjem, posebno v vzhodnem delu mesta, ta-kozvanem »East Side«, leto 1923 kar se tiče zdravstvenega stanja prebivalcev, najboljše v teku zadnjih 125 let. Umrljivost Je dosegla samo 11.72 na 1000. Računa se. da so profilaktiene odredbe v teku leta 1923. rešile življenje 120.000 ljudem. Število umrlih se je zmanjšalo za 1227 napram 1. 1922. Oblast je posebno zmagovita v pobijanju otroške umrljivosti, s pomočio toksinov ta antitokslnov v slučaju difterije in s pomočjo zabranjevalnih sredstev za Škrlatico, ošpice in šen. Od vseh velikih mest je skoraj gotovo v New Yorku umrljivost otrok najmanjša. : Zločinec — patriot V francoski kaznilnici Ile de Rž Je nedavno umrl Baptistlu Travall, harambaša proslule razbojniške to'pe, ki Je zakrivila nebno) zločinov. Tako Je svoječasno ustavila ekspresni vlak Pariz —Marseille na ta način, da ie Travail prestavil signal na — stoj! Nato Je s par streli povzročil splošno zmešnjavo, ki jo je izkoristil za temeljito izropanje potnikov. Kar pa Je Travaila ločilo od njegovih razbojniških tovarišev. Je bil njegov vnet patriotizem. Veliki zločinci so sicer navadno mednarodni. Trava-1 pa je uporabi, svoje sposobnosti tudi v korist domovine, ne da bi zahteval za to kakšno odškodnino. Ker pa s-e ni s temi svoiitnl dejanji nikdar ponašal. pravzaprav nihče ne ve. kaj le vse dobrega storil. Samo eno dejanje je priznal sodišču in s tem pridobil ugodnost, da je smel ostati v Franciji, mesto, da bi ga odvedli v Guiano, ki je znano po svojem slabem podnebju. Med vojno je namreč prišel slučajno v stik z nekim zavezniškim vohunom, ki mu Je zaupal, da se nahajajo v blagajni tamošnjega avstrijskega poslaništva važni diplomatski dokumenti, ki se jih pa nikakor ne more prisvojiti. Travail Je mirno poslušal In se odpravil zvečer na vomilski posel. Opravil ga Je sijaino in drugi dan Je izročil vohunu zaželjene listine. Ko mu je ta ponudil nagrado, jo je Travail z nasmehom odklonil. Sodišče se je prepričalo o resničnosti njegove izjave In ga obsodilo na 10 let ječe v francoski kaznilnici I! de Re, kjer ga Je že po par letih doletela smrt : Umetno meso. V pragi se ustanavlja velika delniška družba za proizvajanje umetnega mesa Iz pšenice, ječmena in rži. To umetno meso Je izumil Čeh Franjo Spjeva-ka. ki Je bil 20 let nameščen v dunajskem prehranjevalnem uradu. Tam ie ustanovil tudi lastno tovarno za proizvajanje raznih Jedilnih surogatov. Novo umetno meso, za katero je prijavil patent že pri vseh državah, ima po mnenju čeških In avstrijskih strokovnjakov vse lastnosti pravega mesa in se more pripraviti na vse načine, kot pravo meso. Tudi okus je izredno sličen okusu pravega mesa. Kar pa je naiglavnej-še, meso bo za 60% cenejše nego pravo živalsko meso. Novo meso, ki se bo nazl-valo »Masson« je posebno velikega pomena za prehrano bolnikov, ker Je lažje prebavljivo. Možno ga bo tudi konzervirati. : Potniki nabili postajnega načelnika. Na majhni rumunskl postaji Mirna Voda bi se te dni kmalu pripetila železniška nesreča. Postajenačelnik je dopustil odhod osebnega vlaka, čeravno je dobil signal, da vozi proti postaji brzovlak Iz Temešvarja. Samo spret-nosti obeh strojevodij se je zahvaliti, da ni prišlo do grozne nesreče, ki bi zahtevala precej človeških žrtev. Številni potniki so bili radi nemarnosti postajenačelnlka tako razkačeni, da so ga dejansko pretepli. : Počastitev žrtev madžarskega terorja. Meseca Januarla 1919., ko Je na Madžar« skem najhujše razsajal beli teror, sta bPa v okolici Budimpešte ubito dva urednika delavskega lista »Nepszava«. Truplom so privezali dva velika kamna In Ju vrgli v Donavo. Po nekaj dneh Je Donava obe žrtvi vrgla na suho, toda preiskavo so onemogočili beli teroristi. Od tedaj naprej posečalo madžarski delavci na dan 18. :anu-arja grobova umrlih tovarišev l.etos je prišlo na pokopališče nad desettisoč delav- klr’ia pa ni pri5’° do Incidentov, ker je policija strogo pazila na red. Vojaška reorganizacija v Švici, švi- carskt zvezni svetnik Scheurer Je te dni predaval o potrebi reorganizacije švlcar-sedai ne neutralnl re-PUtMiKI sicer še nobena nevarnost, vendar Pa iS n z oz'ro,T1 *>a motno politično ozračje nad Evropo ne sme ostati s prekrižanimi rokami. Švicarska armada naj se izpopolni v mejah sedaj veljajočega zakona. Uvedejo nai se nove specijalne čete, reorganizirajo sedanje vojaške edinice, odpravi četrta četa pri peliotnih bataljonih in postavi na njeno mesto mitraljezki oddelek. Tudi zra-koplovstvu nai se posveča večja pozornost Njegovemu predavanju 90 številni poslušala sledili z velikim Stran 6. »NARODNI DNEVNIK« Štev. U Državna borza dela. Pri vseh »Dr?., borzah dela« v Ljublja-nl, Mariboru, Ptuju je iskalo v pret tednu od 10. do 16. febr. 1924 dela 182 moških in 87 ženskih moči. Delodajalci so pa iskali 120 moških in 55 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršlo 94. — Promet od 1. januarja do 16. februaria 1924. izkazuje 3.514 strank in sicer 1.382 delodajalcev in 2 132 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 691. Dela iščejo: Pri •Državni borzi dela« v Ljubljani: 16 rudarjev, 3 vrtnarji, 1 kamnosek, 6 kovačev, 9 Stavb, ključavničarjev, 6 kleparjev, 2 že-lezolivarja, 1 železostrugar, 1 pasar, 1 zlatar, 14 stroj, ključavničarjev, 2 eiektromon-terja, 4 mehaniki, 1 automehanik, l urar, 15 mizarjev, 3 kolarji, 3 sodarji, 1 sedlar, 5 ta-petnikov, 7 krojačev, 12 čevljarjev, 1 krznar. 1 knjigovez, 2 slikarja, 16 pekov, 6 mesarjev, 1 natakar, 10 zidarjev. 5 ple- skarjev, slikarjev, 6 tesarjev, 1 vodovodni inštalater, l fotograf, 11 strojnikov, kurjačev, 4 trgov, sotrudniki, 3 oskrbniki, 19 pisarniških moči, 12 slug, čuvajev, 4 knjigovodje, 1 prejemalec lesa, 1 uradnik lesne stroke, 1 delovodja špirituoznih izdelkov, 6 vajencev, 1 vzgojiteljica, 4 kontoristinje, 3 trg. sotrudnice, 1 restavracijska kuharica. 1 restavracijska blagajničarka, 4 natakarice, 1 sobarica, 2 šivilji, 2 modistinji, 1 šte-parica, 1 hišnica, 7 delavk itd. — Pri »Državni borzi dela« v Mariboru: 32 hlapcev, dekel, 3 gospodinje, 18 viničarjev, 1 lovec, 1 škafar, 4 ekonomi, 8 rudarjev. 2 vrtnarja, 3 kamnoseki, 9 podkov. kovačev, 2 kotlarja, 17 stvab. in stroj, ključavničarjev, 3 mehaniki, 1 urar, 10 mizarjev, 7 kolesarjev, 5 sodarjev, 4 žagarji, 2 usnjarja, 5 sedlariev, 3 tapetniki, 21 krojačev, šivilj, 20 čevljarjev, 1 brivec, 1 mlinar, 14 pekov, 1 slaščičar, 10 mesarjev, 17 natakarjev, natakaric, 14 zidarjev, 16 slikarjev, 3 inštalaterji, 8 tesarjev, 1 strehokrovee, 7 strojnikov, kurjačev, 132 tovar. in pomož. delavcev in delavk, 8 slug, 3 knjigovodje, 20 trgov, so-trudnikov, sotrudnic, 1 šoser, 29 pisar. moči. 12 vzgojiteljic, 5 kontoristinj, 116 gospodinj, kuharic, služkinj, 47 vajencev, vajenk itd. — Pri »Državni borzi dela« v Ptuju: 2 oskrbnika, 20 poljed. delavčev, viničarjev, hlapcev, 1 vrtnar, 1 kamnosek, 1 kovač, 6 ključavničarjev, 3 mizarji, 2 kolarja, 1 sodar, 1 usnjar 4 sedlarji, 3 krojači, 3 čevljarji, 1 klobučar, 7 mlinarjev, 2 peka, 1 zidar, 5 strojnikov, kurjačev, 1 tov. delavec, 2 trg. potnika, 1 skladiščar, 4 dninarji, 1 ko-čijaš, 1 pisarniška moč, 1 kmečka dekla, 2 prodajalki, 1 blagajničarka, 1 kuharica, 1 sobarica, 11 služkinj, 21 vajence,v, vajenk itd. — V delo se sprejemajo: Pri »Državni borzi dela« v Ljubljani: 4 rudarji, 1 viničar, 2 vrtnarja, 1 kovotiskar, 1 starejšemu ključavničarju, 1 automonterju, 1 modelnemu mizarju, 3 lesnim strugarjem, 3 ple- tarjt, 1 tapetnik (usnjarski posel), 1 krojaču, 1 sodavičarju, 1 kuhinjskemu mesarju, 1 plačilnemu natakarju, 5 strojevodjem, 5 lo-patilovodjem, 25 vajencev, 1 šivilja slamnikov, 1 restavracijska kuharica, 3 služkinje itd. — Pri »Državni borz! dela« v Mariboru: 85 hlapcev, dekel, 12 viničarjev, 1 Švicar, 1 vrtnar, 1 obratovodja kovaške obrti, 15 orodnih kovačev, 1 železoTvar, 1 delavec za poliranje in varanje (švajzarje), 2 urarja, 4 mizarji, 1 kolar, 1 sodar, 1 lesni stru--gar, 3 gateristi, 3 žagarji, 2 pletarja, 1 tkalec, 3 čevljarji, 2 mlinarja, 2 slaščičarja, 2 tesarja, 2 tesarska poslovodja, 1 zidar, 14 vajencev, 1 gospodinja k orožnikom, 1 dojilja, 1 šteparica vrhnih delov čevljev, 1 plačilna natakarica, 3 sobarice, 2 vzgojiteljici, 2 varuški, 1 kontoristinja, 35 služkinj, 32 kuharic, 1 trgov, vajenka. — Pri »Državni borzi deia« v Ptuju: 7 poljed. in viničar. družin, 1 vrtnar. 1 fužinski obratovodja, 15 kovačev za orodje, 1 ključavni- čar, 2 kolarja, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 čevljar 1 mlinar, 3 dninarji, 1 hišni hlapec, 9 kmečkih dekel, 3 kuharice, 1 sobarica, 9 služkinj, 5 vajencev. DVOUMNO. Trgovec bivšemu odjemalcu: »Zakaj se daste od tuje firme ociganiti? Zakaj ne pridete k nam?« POGORELEC. — Kakšno materijelno škodo vam i® povzročil požar? — Ja, zgorelo ni ničesar, kar bi bilo kaj vredno, edino naši patentirani gasilni aparati! Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Henry Murger 49 La Boheme. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Kupil za gosp. M. R literata, odstopni list za 120 fr. na časopis, ki je sedaj v likvidaciji------- 5 fr.; poleg tega za dva funta moravskega tobaka. Prodal gosp. Ferdinandu dva ljubavna pisma, 12 fr. Kupil gospodu I slikarju, portret gosp. Isidore-a, naslikanega kot Apolo, 6 fr. Kupil gosp. **• 75 kg njegovega dela z napisom »Podmorske revolucije«, 15 fr. Posodil gospe grofici G.... servis, 20 fr. Kupil gospodu ***, novinarju, 52 vrst v njegovem časopisu »Courier de Pariš«, 100 fr.; poleg tega en kamin. Prodal gg. O.... in Cie 52 vrst v časopisu »Courier de Pariš« gospoda ***, 300 fr.; poleg tega en kamin. Gospodični S— G posodil posteljo In coupč za en dan (nič). (Glej conto gospodične S... O glavna knjiga, fol. 26 in 27.) Kupil gosp. Gustavu C spomenico o platneni industriji, 50.; poleg tega redko izdajo del Fla-vlnsa Jožefa. Gospodični S.... G.... prodal moderno pohištvo za 5000 fr. Za isto plačal račun pri lekarnarju, 75 fr. Id. Plačal račun pri mlekarici, 3 fr. 85. I. t. d. 1. t. d. i. t. d. Iz navedenega vidimo, kako ogromno polje so obsegale operacije Zida Mddicisa, ki ga kljub nekoliko nepostavnim računom njegove neskončno eklektične trgovine ni nikdo nikoli vznemirjal. Ko je Zid prišel k ciganom z inteligentnim obrazom, ki ga je odlikoval, je uganil, da je prišel v ugodnem trenotku. Zares so bili štirje prijatelji zbrani v tem trenotku v posvet ter so pod predsedstvom divjega teka razpravljali o težkem vprašanju kruha in mesa. Bila je nedelja koncem meseca, usoden dan in nesrečen datum. Zato so pozdravili Mčdiciso^rihod z veselimi vzkliki; vedeli so namreč, da je Zid preveč skoparil s svojim časom, da bi ga zapravljal s poseti iz vljudnosti; tako je niegova prisotnost vedno naznanjala, da se bo sklenila kupčija. »Dober večer, gospodje«, je rekel Zid, »kako vam gre?« »Colline,« je rekel Rudolf, ki je ležal na postelji in mirno užival sladkosti vodoravne lege, »izvršuj dolžnost gostoljubja, ponudi stol našemu gostu: gost je svet. Pozdravljam vas v Abrahamu,« je pozdravil pesnik. Colline je šel po naslonjač, ki je bil elastičen kot bron in ga porinil pred Zida ter mu z gostoljubnim glasom rekel: »Mislite si za trenotek, da ste Cinua, in sedite na ta stol!« Medicis se je spustil v naslonjač in se je že hotel pritožiti, da je trd, ko se je spomnil, da ga je bil nekoč sam dal Colline-u v zameno za javen govor, ki ga je prodal poslancu, ki ni znal sukati besede. Ko je Zid sedel, je zazvenel Iz njegovih žepov srebrn glas in ta ubrana simfonija je zazibala štiri cigane v sanje, polne sladkosti. »Poslušaj sedaj pesem!« je prav tiho rekel Rudolf Marcelu, »spremstvo je videti zelo lepo.« »Gospod Marcel,« je dejal Mčdicis, »prišel sem enostavno zato, da vas osrečim, to je, prišel sem, da vam ponudim imenitno priliko, da stopite med umetnike. Poglejte, gospod Marcel, umetnost je trnjeva pot, njena slava je oaza.« »Oče Mčdicis,« je rekel Marcel nestrpno, kot bi sedel na žerjavici, »v imenu 50 odstotkov, vašega patrona, govorite kratko!« »Da,« je rekel Colline, »odrežite se kratko kot kralj Pipni, ki se je znal odrezati kot vi: kajti vi morate tudi to znati, ker Ste obrezani, Jakobov sin!« »O, o, o!« so vzklikni!! cigani in pogledali, če se ne odpirajo tla, da pogoltnejo filozofa. A Colline-a to pot še ni požrlo. »Stvar je sledeča,« je povzel Mčdicis, »Bogat amater, ki zbira galerijo, ki naj bi napravila pot po Evropi, mi je dal nalog, naj mu preskrbim serijo znamenitih del. Prišel sem, da vam ponudim vstop v ta muzej. Z eno besedo, prišel sem, da kupim vašo sliko »Prehod čez Rdeče morje.« »Plačate v gotovem denarju?« je vprašal Marcel. »V gotovem,« je odgovoril Zid ter zaigral orkester v svojih žepih. »Si zadovoljen? je rekel Colline. »Gotovo,« je jezno dejal Rudolf, »treba si bo res preskrbeti strašilo, da zapremo preduh neumnosti tega podleža. Potepin, ali ne slišiš, da govo- ri o tolarjih? Zate torej ni nič svetega, brez-božnež?« Colline je zlezel na mizo in se postavil v pozo Harpokrata, bogmolka. Zid je položil na mizo 50 tolarjev v novem, lepem srebru. »Potem?« je rekel Marcel, »to je predstraža.« »Gospod Marcel,« je rekel Mčdicis. »dobro veste, da je moja prva beseda vedno tudi zadnja. Pridejal ne bom nič; premislite: 50 tolarjev, to je 150 frankov. To je lepa vsota.« »Majhna vsota,« je povzel umetnik;« samo v obleki mojega Faraona je za petdeset tolarjev kobalta. Plačajte mi vsaj delo, izjednačite kupčke, zaokrožite vsoto in imenoval vas bom Leon X., drugi Leon X.« »To je moja zadnja beseda,« je povzel Medicis; »ne pridam niti groša več; povabim pa vse na obed, dal bom različna vina, kolikor bo kdo hotel in pri desertu bom plačal v zlatu.« »Kaj ne reče nihče besedice?« je zatulil Colline in udaril trikrat s pestjo po mizi. »Velja.« »Dobro,« je rekel Marcel, »dogovorjeno.« »Jutri bom poslal po sliko,« je rekel Zid. »Pojdimo, gospodje, miza je pogrnjena.« Štirje prijatelji so šli po stopnjicah in peli kar iz Hugenotov: K mizi, k mizi! Mčdicis je prav na sijajen način pogostil cigane. Dal jim je mnogo stvari, ki so bile zanje do tedaj popolnoma neznane. Od tega dne jastog ni bil več bajka za Schaunarda in odslej je gorel za to dvoživko s strastjo, ki je šla do blaznosti. Štirje prijatelji so odšli od te sijajne pojedine pijani kot ob trgatvi. Ta pijanost bi bila kmalu imela hude posledice za Marcela, ki je šel ob dveh zjutraj mimo prodajalne svojega krojača in hotel na vsak način zbuditi svojega upnika, da bi mu dal na račun 150 frankov, ki jih je bil dobil. Sled razsodnosti, ki je čul v Colline-ovi pameti, je zadržal umetnika na robu tega prepada. Išče se za takoj ali pozneje stanovanje z dvema ali tremi sobami v Ljubljani Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod „Stanovanje“ na upravo lista. BBaar 9. do 15. marca 1924 Najugodnejša prilika za nakup za vse stroke. Največja izbira. Stalne konkurenčne cene. Velik uspeh dunajskega jesenskega sejma 1923: i 100.H0® kupcev od teh 25.000 inozemcev Iz 72 držav celega sveta, ki so podpisali velika naročila. Pojasnila: Hiener Ifiesss, len VII. kakor tudi častno zastopstvo v Ljubljani, Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4. Združene opekarne d. d. Ljubl TELEFON 733 ■ naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti 13 tovarniško zalogo vseh vrst onpke lastnega izdelka. Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni. motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, instalacije elektrotehnično podjetje Leopold Tratnik, Ljubljana Ha drobno! Sv. Petra cesta št. 25. NadofeBlo! ^SPLOŠNA KNJIŽNICA St. 1. I. Albreht Ranjena grada, izvirna povest, 104 str. . „ 2 Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . . . 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej.. 105 str. » 4 Cvetko Goter Poletno klasje, izbrane pesmi. 184 str. . 5 Fran Milčinski: Gospod Fridolln Žolna in njegova družina veselomodre črtice 1., 72 str......................... • 6. L. Novčk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, po- slovenil dr. Fr. Bradač, 45 str......................... . 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str................................... s 8. E Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. F, V , 536 str. . 9. Dr. Fr. Veber Problemi sodobne filozofije, 347 str. . m. I.Albreht: Andrej Ternouc, reliiefna karikatura, 55str »^ Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah. 84 str...................'. ....... , 12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 deianiih, 91 str............................................ • 13 V M Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslo- venil U. Zun. 11? str ................................. . 14 Dr Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str................• a 15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, romam prevel P V. B, 239 str............................. . . . , 16. Janko Samec: Življenje, pe*ml, 112 str................. . 17. Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str ... . .................... .18. Jarosl Vrhlicktf: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str . . 19. uerhart Hauptmann Potopljeni zvon, dramatska bajka y 5 dejanjih, pošlo, enil Anton Fun»ek, 124 str......... , 20. Jul Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman. iz češčine prevel dr. Fr Bradač, 154 str................ . 21. Frid.Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73str Znanstvena zbirka (veliki 8° format) St. i. Dr L. Čermelj: Boškovlčev nauk o materij! — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. Brol. Din 12-. 16-. 12-. 20- . 8- . 6— . 12-. 22-. 24-. 6- . 12- . 12- . 10- . 26 - . 15-. 15- . 9- » 6- . 16- . 14* . 8- 16 — Vei Din 17-. 22-. 17-. 26- 13 11 17 28' 30 11 17' 17 15' 32 21 20 14- 11- 22- 20- 13’ 23 - ( _ ( - ( (j “ ( ( Za vsak zvezek je računati r»o Din — 60 poštnine in odpravnine lnotili ipnjima: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8 i Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim fe: Moj zverinjak kniiga s 45 slikami !n k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6* Moj! ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—. Mladi slikar IO tiskanih predlog za poba: vanie z akvarel - bBrvam ali pastel - barvniki Din 4' V Crnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4--. Na novo izšla knjižica: Ivan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni u Ljubljani, Hlarijis trg B RINDE ITALIJANSKO, ISTRSKO, HRVATSKO IMA V ZALOGI J. KNEZ, UUBUANA, GOSPOSVETSKA GESTA AT.S. — . MALI Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadalina beseda 25 para z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih ta čaa bolničar, vešč v vseh bolniških poslih, marl)iv In pošten, Išče primerne službe. Gre tudi kot ‘sluga, vratar oziroma ka| sličnega. Ponudbe prosi pod »Marljivost«, Krško, poštno ležeče. z znaniem italijanskega, nem-škega in slovenskega jezika te: stroiepisia išče službe za popoldanske ure Ceni. dopisi n«i se pošliejo upravi pod šifro »Korespondenca«. suhe, lepe, zelene, poljudno množino proda za ceno po do-govoru takoj Franc Ribnikar, mesar, Hrastnik ob Savi Veleposestjo, s„r'g”: zda 5,000.000 K z grajščino lljU 3 orale parka, tako) prosto Vlili, stanovanje. PnCDCtlia od 8 do 808 oralov l UuuulVii z inventarjem, ži. vino, grajščino ali vilo. Gostilna z ali brez posestva. Trgovske ^stanovanjske Žoga z mlinom ter posestvo. Pritilllita ‘I*1*0- dobro mesto, I EMU IjU proda realltetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 8. Mn kaionika dobro ohranjena, firme Fidel Socln, Božen, se proda za ceno po doRovoru. — Naslov pove uprava lista. Upravitelja pisarne po možnosti e pravno Izobrazbo, ki Ima tudi organizatorične sposobnosti, iščemo proti primerni mesečni plači Ponudbe naj se pošliejo ha upravo lista pod »Upravitelj«. Reflektantl bodo morali pri upravi »Nar. Dnevnika« odgovoriti na nekatera strogo diskretna vnrašanja. M gospod želi znanja v svrho ženitve z mlado gospodično ali vdovo brez otrok, staro 25—30 let Premoženie postranska stvar Sem v stalni državni službi. Ozira se le na resne ponudbe s sliko, ki se na žel|o vrne. Tajnost zajamčena Ponudbe pod šifro »Rudečl nagelj 140« na upravo lista. Pes, imsten čuvaj (na verigi) se ugodno proda Albin Koman, — Vižmarje 33, pošta Št Vid nad Ljubliano. Sl; 145 »Jutr. Novosti« z dne 27. julija 1 1023 nuino potrebujem. Odda naj se proji nagradi v upravi »Nar. Dnevnika« Pin šobilo v okolici trga Tabor Išče mirna gospodična, ki je celi dan odsotna in ki bi bila pripravl|ena dati kot protluslugo šivalni stroj na razpolago. Cenjene ponudba pod »Mirna« na upravo lista. i!2iski poslovodja oženjen, Jugoslovan, z inozemsko prakso, dober risar, govori več jezikov, išče mesta za takoj ali s 1. aprilom. Cenj. ponudbe prosi na MihajloviČ, poslovod|a, Zagreb, Paromlinska c. 75 Hov Iiak s telovnikom se zelo ugodno proda,— Naslov pove uprava lista. tavanje. 3 sobe, kuhinia, pritikline, cen-trum Ljubljane, najlepša lega, zamenjam dogovorno za 4 sobe. kuhinjo pritikline. Takojšnje ponudbe pod „4 sobe“ na upr. 1. Droli. ki bo osebno sodeloval pri trgovskem podjetju, so išče Ponudbo pod »Merkur« oa Aloma Company, Ljubljana ttlEekio kon seme kupujemo. Sever & Komp. — Ljubljana, VVulfova ul. 12. Kopi so večja množina vsakovrstnih steklenic od črnila. — Ponudbe na upravo lista. je varstvena znamka, priznane najboljših In najtrpežnejših čevljev. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška e. 10, lastne delavni«* in ročno delo. . z lastno trgovsko hišo znanja s gospodično, ki bi P°" sedovala večji kapital za P®’ večanie trgovine. Ponudbe '• vposlati pod »Mirni dom 32‘ na uprapo tista. J. s 18 ploščami, pet slovenski* komadov, skoraj nov se c*° proda. — Ivan Kurnik, ml**r' Hrastnik ob S. * zamenjam, ocenjujem in P1^ vzamem v komisijsko Pr0