BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE DI COTALE Via Carlo Alberto, 17 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Predsednik Peterle v Kopru sprejel Slovence V času, ko je zadnji pripadnik jugoslovanske armade zapuščal slovenska tla, je v Kopru predsednik slovenske vlade Lojze Peterle v spremstvu ministra za Slovence po svetu Janeza Dularja sprejel zastopstvo slovenskih manjšin iz Italije, Avstrije in Madžarske. Slovenski predsednik se je v svojem pozdravu veselil dejstva, da je zgodivinski dan Republike Slovenije sovpadal s srečanjem z zamejci. Njim se je zahvalil za prizadevanje in podporo, ki so jo nudili slovenski državi ob težkih trenutkih vojne agresije in njeni težnji po samostojnosti in suverenosti. S srečanja zamejcev s predsednikom Peterletom beri na 2. strani segue a pagina 4 MOJA BANKA Emigrantom nuditi perspektivnejši jutri ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale » Cena 1200 lir št. 38 (587) • Čedad, četrtek, 31. oktobra 1991 ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER DE MICHELIS JE POKAZAL POSEBNO SKRB VPRAŠANJU NAŠE NARODNOSTNE SKUPNOSTI Manjšinska stvarnost pod žarometom S sprejetjem zaključnega dokumenta se je v nedeljo v Vidmu zaključil tridnevni kongres Deželnega odbora za izseljeništvo. Na njem so predstavniki emigrantov razčlenili raznoliko stvarnost, ki jo predstavlja svet izseljeniš-tva. Vsebina zaključnega dokumenta, ki ga je na kongresu predstavil Ferruccio Clavora, podčrtuje važnost Deželnega odbora, ki ne sme biti izključno delilec finančnih podpor, marveč si mora prizadevati, da bo postal prožno, sodobno in politično uspešno telo. Le tfikšen organizem bo znal razumeti težave, ki so danes prisotne v svetu izseljeništva in bo znal uskladiti potrebe posameznih organizacij, ki se ukvarjajo s to problematiko. Za oceno konference smo za mnenje vprašali predsednika Zveze Slovencev po svetu Ferruccia Clavoro (prisotni so bili še Renzo Mattelig in Riccardo Rutar ter predstavniki emigrano tv iz Belgije (Adriano Martinig), Severne Amerike (Clara Marchig-Rucchin) ter Južne Amerike (Franca Maria Berrà): "Menim, da smo kot predstavniki slovenskih izslenjenvcev postali polnopravni člani Deželnega odbora, kar moramo oceniti le kot pozitivno. Že nekaj let si prizadevamo, da bi delno opustili »tradicionalno« delo in se bolj z vsebinskega vidika posvetili našim problemom. Se več: naša prizadevanja večkrat skupno projektiramo s Furlani in v tem je tudi naša moč." (r.p.) novi tednik Slovencev videmske pokrajine Zaščitni zakon mora biti v duhu evropskih normativ Slovenska in italijanska narodnostna skupnost ter vprašanje razdružitve Jugoslavije so bile glavne teme razgovorov in ocen, ki jih je dal italijanski zunanji minister Gianni De Miche-lis med svojim dvodnevnim obiskom v Gorici in Trstu. Ob ugotovitvi, da ni več časa za oklevanja, kar zadeva pravno priznanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, je po našem mnenju pomembno, da se je italijanski zunanji minister specifično lotil vprašanja Slovencev na Videmskem in s tem v zvezi polemiziral s Krščansko demokracijo. "Za odobritev zaščitnega zakona", je ugotovil, "je nujno, da se pozitivno izrečejo tudi krajevne uprave. Čudi me, da je videmski pokrajinski svet, ki je v zadnjem času tako pozoren do Slovenije in se zavzema za njeno priznanje, doslej pokazal precejšnjo zaprtost do slovenske narodnostne skupnosti, ki živi na njegovem območju." Puščice krajevni KD in samemu predsedniku deželne vlade Adrianu Biasuttiju, čes da se distancira od zunanje politike vlade, so dobile takojšen odgovor Zastopstvo Slovencev v Italiji na srečanju z ministrom De Michelisom iz samega predsednika Dežele. Dejal je, da je težko razumeti takšne kritike s strani predstavnika stranke, ki se povezuje z Listo za Trst. Ob tem je znano, da videmski socialisti se odločno prizadevajo za priznanje Slovenije. Podrobno o teh vprašanjih je Gianni De Michelis spregovoril na srečanju s predstavniki naše skupnosti na tržaški Prefekturi. Ob tej priložnosti jim je ponovno potrdil obvezo vlade za rešitev vprašanj naše skupnosti. Po njegovem mnenju je že v seda- nji iztekajoči se zakonodajni dobi možno, da bi izglasovali zaščitni zakon, saj je težko v teh krajih graditi bodočnost, ne da bi se upoštevalo in vrednotilo vlogo etničnih skupnosti. Sicer pri uresničitvi tega zakona, je bil še mnenja De Mic- helis, je potrebno, da se se izogne vsakovrstni konfliktualnosti in da razprava o teh vprašanjih ne sme povzročiti negativnega vzdušja, kot ga je v preteklosti. Delegacija Slovencev, v kateri so bili predstavniki SKGZ, SSO, SSk, PSI, DSL, GKO in organizacij iz videmske pokrajine, je zunanjega ministra opozorila na kratek čas do zaključka zakonodajne dobe ter na dejstvo, da zakon ne sme vsebovati restriktivnih normativov, predvsem kar zadeva Slovence na Videmskem. Po srečanju s slovensko delegacijo je minister De Michelis sprejel predstavnike Unije Italijanov iz Slovenije in Hrvaške, katerim je zagotovil prisotnost na mirovni konferenci v Haagu (Aja). Nadalje jim je obljubil, da bo vlada ščitila pravico italijanske manjšine do enakega statusa v obeh republikah, kjer biva. Dan prej je De Michelis v Gorici odprl akademsko leto na Fakulteti za diplomatske vede ter se udeležil slovesnosti ob desetletnici odprtja obmejnega postajališča pri Štandrežu. (r.p.) Una festa Gran successo della mostra-mercato di castagne ed altri prodotti ortofrutticoli svoltasi a S. Pietro, presso il Centro di raccolta, conservazione e commercializzazione. L’afflusso è stato buono e costante nonostante l’inclemenza del tempo. Chiusura in bellezza domenica con il riuscito assaggio dei dolci, un gruppo folcloristico sloveno, con Ližo e Gusto. Mentre ricordiamo che il Centro rimane aperto ancora per tutto novembre, segnaliamo che domenica 3 novembre alle ore 11.30 sempre in quella sede ci sarà la presentazione dei risultati di un'indagine conoscitiva sulla nostra agricoltura. Slovensko zastopstvo na konferenci o izseljenlštvu ^sagonale Predsednik L. Peterle s Slovenci s prve strani Slovenska vlada smatra več kot svojo dolžnost skrb za vse dele narodovega telesa. Demokratizacija v Sloveniji je vzpodbudila dobro sosedsko sodelovanje tudi v smeri bolj naklonjenega in manj ideološkega obravnavanja slovenske skupnosti. Ob tem pa je Lojze Peterle obžaloval, da se ponekod čuti težnje, ki težijo k spreminjanju mej in kažejo določene teritorialne apetite. Ob priznavanju današnjih državnih meja si bo slovenska vlada vedno in dosledno zavzemala za celovito zaščito in uživanje polnih pravic Slovencev v vseh pokrajinah sosednjih držav, kjer gre za njihovo avtohtono navzočnost. A Gorizia inaugurato il Vittoria Si è svolta ieri sera a Gorizia l’inaugurazione della rinnovata sala cinematograiica Vittoria. La gestione è stata affidata alla società Transmedia, emanazione del circolo sloveno Kinoatelje che tanta parte ha avuto nella divulgazione di film che di solito nelle altre sale cinematografiche non vengono proiettati. Sugli schermi del Cinema Vittoria troveranno spazio il grande cinema contemporaneo, i film presentati ai più importanti festival internazionali, i nuovi autori — soprattutto di matrice europea ed italiana — ma anche iilm di autori poco conosciuti o rassegne su particolari .argomenti e tematiche. All'inauguriazione di ieri sera è stato presentato lo spettacolo di cabaret "L'omino dei lupini" di Giorgio Comaschi. CONCLUSI I LAVORI DEL CONVEGNO INTERNAZIONALE DELL’OCDE Il richiamo dell’Est Quale è il ruolo delle piccole e medie industrie del Friuli nello sviluppo dei rapporti verso l’Est? E’ questo l’interrogativo che si sono posti al recente convegno udinese dell’OCSE, l’Organizzazione per la cooperazione e lo sviluppo economico, al quale hanno partecipato economisti giunti dal-l’Urss, dagli Stati Uniti, dalla Slovenia, dalla Francia, dall'Ungheria e dalla Slovacchia. Durante i lavori è emersa la proposta di creare a Udine un Centro scambi come strumento chiave di una politica nazionale e comunitaria per il rafforzamento degli scambi Est - Ovest. L'Agenzia di scambi, supportata da un Fondo d’intervento, potrebbe lavorare in stretto collegamento con il Centro servizi di Gorizia, previsto dalla legge sulle aree di confine. Il saluto delle autorità al convegno dell’OCDE Contributo milionario per l’acqua nelle valli Le Valli del Natisone, pur ricche di acque, soffrono da tempo di problemi legati all’approvvigiona-mento idrico. Il territorio, con insediamenti anche molto piccoli ed estremamente frazionati, risente sia delle condizioni obsolete dell' articolata rete di acquedotti, sia delle difficoltà legate alla particolare struttura geomorfologica della zona con vallate strette che pongono seri problemi di viabilità, specie nella lunga stagione invernale. Per far fronte all'emergenza della fornitura idrica di alcune località poste in quota, la Giunta regio- nale del Friuli Venezia Giulia, come si è appreso in questi giorni, ha concesso un contributo straordinario di 300 milioni alla Comunità montana delle Valli del Natisone. La spesa sarà ripartita fra la copertura finanziaria per il servizio autobotti e per l’energia elettrica necessaria al funzionamento delle apposite apparecchiature, e quella relativa alla manutenzione e pulitura di serbatoi. Verranno inoltre finanziati alcuni lavori di manutenzione delle reti idriche di cui verranno sostituite anche alcune tratte. INCONTRO DELLA GIUNTA DI S. PIETRO COL PDS PROVINCIALE Due enti a confronto Si è svolto nei giorni scorsi a S. Pietro al Natisone un incontro tra la giunta comunale ed il gruppo del Partito democratico della sinistra (PDS) del consiglio provinciale di Udine. Durante il cordiale incontro - come si legge in una nota - il sindaco Marinig ha esposto i progetti dell'amministrazione comunale e le numerose domande presentate alla Provincia per gli interventi di competenza. Il vice-sindaco Blasetig, approfondendo alcuni temi - prosegue il comunicato - ha illustrato anche la situazione politica caratterizzata da una forte iniziativa dell'amministrazione in tutti i settori: econo- mici, sociali e culturali con una precisa connotazione della propria identità etnica e culturale slovena, ed una opposizione chiusa e non costruttiva della locale DC. Il capogruppo del PDS Nevio Puntin, ringraziando l'amministrazione per l’invito, ha preso atto del lavoro svolto in termini progettuali, ha delineato le dimensioni dell'intervento della Provincia nei vari settori indicando possibilità concrete per l'amministrazione comunale e suggerendo linee operative d'azione. Elvio Ruffino, segretario regionale del PDS, ha indicato possibilità di contributi per un intervento di completamento dell’urbanizzazione del PIP di Ponte S. Quirino, mentre i consiglieri provinciali Fabiana Bru-gnoli e Mario Banelli, si sono soffermati sui progetti legati all'ambiente, alla viabilità, ai lavori pubblici, all'edilizia scolastica ed alla cultura, concordando con gli assessori Vogrig, Chicchio e Dor-bolò le priorità e modalità di intervento ed assicurando il pieno appoggio del gruppo consigliare per un'attenzione particolare nei confronti del comune di S. Pietro al Natisone. O krizi s Samso “Ideanatale” za vaše Šenke Če že študierata na Šenke za Božič an vam manjkajo ideje, bi-ešta na "fiero'1 v Vidam od petka 8. do pandiejka 11. novemberja, kjer bo "Ideanatale ". Že samuo ime razstave, vam povije, ka' je. Tle ušafata vsega: od rož do zlatinje, od bukvi do posode za narest parjetno hišo... vse reči, ki bi mogle bit lepe božične darila za vašo družino an vaše parjatelje. Na "Ideanatale" sodeluje vič ku 300 razstavljau-cu, ki parhajajo iz vsieh kraju naše dežele an od zuna. Na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev iz Čedada in društva Ivan Trinko, ki je s tem odprl novo sezono delovanja, je v četrtek v Čedadu predaval novinar Bogo Samsa. Zelo zainteresirani, čeprav maloštevilni skupini beneških Slovencev, je večletni dopisnik iz Beograda in Ljubljane predstavil razplet in nastanek jugoslovanske krize, pri čemer je izhajal iz ruske, bolševiške revolucije oziroma iz osvobodilnega gibanja v Sloveniji in širše Jugoslaviji. Sprego- voril je o dramatični sedanji situaciji, o stopnjevanju napetosti in nevarnosti, da se vojna razširi na druge republike. Nakazal je tudi možne poti izhoda iz krize. V njegovi oceni je bil Bogo Samsa zelo jasen: če ne bo kdo ustavil Miloševiča, ne bo konec vojne. Zanimiv razgovor, ki je trajal dve dobri uri, se bo čez nekaj časa nadaljeval le s predavanjem Samse, ki se bo tokrat osredotočil na politično stvarnost v Sloveniji danes. Chitarra ed altro La Società Operaia di Mutuo Soccorso - Spazio giovani di Cividale organizza un corso di chitarra ed uno di tecnica strumentale. "L'ABC della chitarra - parte seconda” prevede sei lezioni che avranno luogo ogni martedì dalle 18 alle 19, presso la sede della SOMSI in foro Giulio Cesare nella cittadina ducale. Il corso di tecnica strumentale è riservato a chi conosce già lo strumento. Sono previsti quattro incontri per strumento. Si svolgeranno nel mese di novembre e saranno così suddivisi: batteria, il martedi dalle 20.30 alle 22.30; tastiere, il giovedì dalle 18 alle 20; chitarra, il venerdì dalle 18.30 alle 20.30. Le lezioni avranno luogo presso l'ex scuola elementare di Pur-gessimo. Tutti i ragazzi interssati o le loro famiglie per ulteriori informazioni ed eventuale iscrizione possono rivolgersi presso la Cooperativa libraria Borgo Aquile-ia di Cividale, in via Manzoni 3. Sbvenija območje brez orožja? Konec utopije Nova Gorica, 28. oktobra. Sobota 26. oktobra se je komaj začela ko so sirene po vsej Sloveniji zatulile in označile konec vojne nevarnosti. S starega pomola koprske luke se je oddaljeval trajekt z zadnjimi vojaki jugoslovanske armade, ki so še bili na slovenskih tleh in dopoldne je lahko generalmajor Janez Slapar poročal predsedniku slovenskega predsedstva Milanu Kučanu, da je "bojna naloga slovenskih oboroženih sil, ki so je prejele 27. junija, popolnoma izvedena". Prizori zadnjih ur vkrcevanja vojakov so kot vzeti iz kakšne burleske, odločitev vojske, da imajo osebna vozila oficirjev prednost pred sivoolivnimi vozili armade pa je tema za patologe. Kakorkoli že, v Sloveniji so odslej samo še slovenski vojaki in že kar bolestni so nekateri zadnji ukrepi "zveznih" oblasti, med katerimi je v tem trenutku edina učinkovita le prepoved letenja Adriinih letal. Ostala otepanja brezglavega beograjskega zmaja z repom na srečo trčijo na čeri razuma politikov in poslovnežev iz tistih držav, s katerimi ima Slovenija najbolj utečeno sodelovanje. V zadnjih dneh je nekoliko spremenil svoje stališče tudi italijanski zunanji minister Gianni De Michelis, ki mu sicer mnogi v Sloveniji pripisujejo nemajhno odgovornost za krvavo in dolgotrajno reševanje jugoslovanske krize. Vsaj toliko, kot je zanimivo spreminjanje stališč zunanjega sveta o Sloveniji pa je zanimivo tudi spreminjanje podobe, ki jo imajo Slovenci o sebi in svojem narodu. Slovenci smo se v zgodovini stalno podrejali višjim interesom drugih in iz takih ali drugačnih razlogov podcenjeva- li tista dejanja slovenskega naroda, ki bi nas lahko že zdavnaj pripeljala do samostojnega nastopanja na mednarodnih obzorjih. * Analitiki zamolčane zgodovine ugotavljajo, da smo se v prid sinergije panslavistične ideje odrekli Karantaniji in si zataknili v gumbnico Moravsko državo, nakar so se intelektualcev oprijele ideje (krščanskih) socialistov o moči revnih in zatiranih in tako smo se spet odrekli uspešnemu domačemu meščanstvu in se raje razglasili za narod hlapcev. S podjetnimi kmeti, obrtniki in tovarnarji smo dokončno opravili po drugi svetovni vojni, ljudstvu pa dali za glodanje kost o dokončni uresničitvi Slovencev kot naroda v novi socialistični Jugoslaviji. Z "dovoljenjem", da smo enakopraven narod, smo morali vzeti v zakup še nekaj "resnic". Na primer tisto, da smo pridni, a da nas ni nič v hlačah, ko se je potrebno izkazati na bojnem polju. Potrebno je reči, da je ta podoba povprečnemu Slovencu celo ugajala. Že zdavnaj se je miselno oddaljil od jugoslovanske armade in jo imel za nujno zlo že davno preden se je le-ta obrnila proti svojemu ljudstvu. Z vojno proti jugoslovanski armadi, ki je bila 27. junija proglašena za okupacijsko, se je začel tisti proces, ki je spremenil najbolj vkoreninjene stereotipe Slovencev in o Slovencih. Borbeni duh nenadoma ni bil zgolj sramovanja vreden recidiv preteklosti, vojaška uniforma je postala lepa, orožje dopadljiv di-zajnerski izdelek, ki čisto slučajno lahko seje tudi smrt. Lahko bi rekli, da je bil z vojaške suknje spran greh državljanske vojne, da smo Slovenci po dolgem času ponovno odkrili spoštovanje vojaškega poklica. Morda je bila s Slaparjevim raportom predsedniku Kučanu opravljena bolj pomembna sprava kot lani v Kočevskem gozdu, kjer so bili simbolično pokopani duhovi preteklosti. V Kopru je bila pokopana laž, da Slovenci ne znamo prijeti za orožje in (žal) tudi utopija, da je Slovenija lahko območje brez orožja in oboroženih sil. Slovenci smo dokončno spoznali, da spada k uspešni družbi in državi tudi uspešna vojska. Izkušnja nas je naučila, da naroda, ki se ni pripravljen braniti sam, tudi drugi ne bodo branili. Prej napadli. Spoznanje ni in ne more biti po godu mirovniški viziji sveta, toda kaj, ko ne živimo v utopiji in ko ni od nikjer Supermana, ki bi varoval naše hiše in ščitil naša življenja.'ponj Gomišček RECENSIONE AL LIBRO DI CLAVORA E RUTTAR SULLA BENECIA La comunità senza nome Un nuovo libro sulla Benecia: ben volentieri vengo a dargli il benvenuto, e tanto più in quanto 10 trovo un libro ben fatto, moderno, con una veste grafica molto bella e con riproduzioni fotografiche che lo arricchiscono ulteriormente. Parlo del libro La Comunità senza nome di Ferruccio Clavora e Riccardo Ruttar, autori noti per le numerose iniziative editoriali. 11 sottotitolo La Slavia alle soglie del 2000 contraddice il titolo: evidentemente é una contraddizione voluta, che fa pensare alla seria perdita dei connotati comunitari. La pubblicazione é edita dall'Unione Emigranti Sloveni del Friuli-Venezia Giulia. Proviene quindi daH’interno della comunità slovena ed é rivolta, almeno in parte, alla comunità stessa per una riflessione sul suo passato e sul suo -futuro: difficile il primo, oscuro il secondo. Il libro si compone di quattro parti: la prima é la parte storica Gli Slavi in Italia che va dai primi insediamenti ad oggi; la seconda riguarda la politica economica, l'emigrazione e la parabola demografica; la terza parte tratta l'Unione Emigranti ed, infine, la quarta il quadro giuridico dei diritti della minoranza slovena. Nelle conclusioni vedo la spiegazione del titolo La Comunità senza nome e l’esame delle condizioni di sviluppo. Come si vede si tratta di un libro che contiene una tesi e quindi molto organico, denso di citazioni e note, con numerosi spunti problematici di carattere politico, sociale e programmatico: un libro che, da premesse analitiche, giunge ad una proposta di sintesi. A me, quest’ultima, appare per la prima volta sufficientemente chiara. Si basa su due pilastri, considerati alternativi sia rispetto alla logica della classe dirigente locale, compresa (testualmente) la dirigenza delle associazioni culturali slovene. Ecco i due pilastri: a) l’etnosviluppo autocentrato e b) la ricomposizione planetaria. Su questo secondo pilastro "b" si potrà discutere a lungo circa la sua concretezza. Purtroppo non dispongo di dati - né il libro li espone - per argomentare in merito ad una ipotesi che appare suggestiva: il rientro delle nuove generazioni della Slavia sparse per il mondo (che) mettono a disposizione della comunità di origine dei padri, le loro capacità e la loro determinazione. Evidentemente qui non si allude ad una disponibilità ipotetica, ma ad un impegno se non proprio ad una tendenza. E qui l’ipotesi andrebbe arricchita di ulteriori informazioni. Le difficoltà circa il punto "a'sono invece note agli autori del libro, oltretutto anche per esperienza propria, e per essere essi stessi membri, per dirla in breve, della dirigenza slovena. La discussione, tuttavia, mi pare opportuna, in primo luogo se s’intendono indicare delle responsabilità. Nell’ultimo capitolo della prima parte del libro Cattolici e questione slovena si attribuisce una giusta rilevanza al problema, non fosse che per le proporzioni della presenza cattolica nella Slavia. Il problema riguarda l’orientamento dei cattolici sulla questione della minoranza slovena e più ancora la loro coscienza (od il loro rifiuto) di essere sloveni. Il tema é ancora solo sfiorato e mi pare sottovalutato l'accenno alla barriera politica ed ideologica rappresentata dal confine. E’ troppo facile conside- tmm v f’ , , l- i: rare come appannaggio della sinistra e del PCI - ancora testualmente - il monopolio della gestione politica della questione slovena nella provincia di Udine, dimenticando i dati storici e gli oneri sostenuti. Qui le date, la storia (e la cronaca) zoppicano e dispiace che ancora una volta, e per di più in un libro, escano etichettature e giudizi soggettivi sulle organizzazioni slovene, e venga depennata una parte della storia dei nostri circoli culturali. Una maggiore e più problematica considerazione di più di vent'anni di lavoro, avrebbe contribuito ad una visione più completa ed equilibrata della comunità slovena. Naturalmente tutto questo é discutibile. Penso che ognuno, a modo suo, si sia trovato di fronte a difficoltà ed ha affrontato sacrifici di un certo conto e, in una certa misura, ha cercato di superarli. Il libro La Comunità senza nome rappresenta dunque anche una testimonianza delle difficoltà e spero che in questo modo ne venga fatta la giusta lettura, come un importante contributo a vedere dentro la storia e dentro la proposta politica. Da parte mia un sincero apprezzamento a quanti hanno lavorato al libro: alla redazione dei testi, all'impostazione grafica ed al materiale fotografico, in primo luogo quello di Mario Magajna con il suo grandioso contributo documentario dalla guerra par-tigiana ad oggi. Paolo Petricig F. Clavora e R Ruttar: La Comunità senza nome. Unione Emigranti Sloveni - Cividale. Mozart in camera con Andrea KOBARIŠKEGA BODO UVRSTILI V KATALOG NAJBOLJŠIH MUZEJEV? 11 bicentenario della morte di Wolfgang Amadeus Mozart, che ricorre quest'anno, sta offrendo numerose occasioni per conoscere ed ascoltare l'opera del grande genio salisburghe-se. Una di queste é stato il Festival di musica da camera mozartiano, tenutosi recentemente in alcune località della nostra provincia (Tarcento, Venzone, Palmanova, Maiano, Palazzolo dello Stella ed infine Tavagnacco). Musica da camera, dicevamo: spesso motivi di carattere organizzativo impediscono una anche parziale visione d'assieme del repertorio, penalizzando quindi questo aspetto musicale a favore di sonate, sinfonie, composizioni sacre. La lacuna, almeno per quanto riguarda il nostro territorio, é stata colmata grazie agli intenti dell'assessorato alla cultura della Provincia di Udine, che ha chiamato a raccolta sette artisti, provenienti dal Friuli, da Parigi, da Bari e da Napoli, che si sono alternati in diverse formazioni, spaziando dal duo a quattro mani al quartetto per pianoforte e archi, al trio per pianoforte, clarinetto e viola, ai duetti per violino e pianoforte, violino e viola ed infine al Lie-der e Arie per soprano e pianoforte, proprio per evitare il carattere accademico di certi concerti monografici. Tra gli artisti, una nostra conoscenza: il pianista Andrea Rudi, di Scrutto, diplomatosi nel 1982 presso il Conservato-rio "Luigi Cherubini" di Firenze con il massimo dei voti, perfezionatosi con un famoso concertista russo del quale é diventato assistente,’ premiato in numerosi concorsi ed esibitosi come solista con numerose orchestre. Andrea ci fa un consuntivo della serie di concerti di cui é stato uno dei protagonisti: "£’ stata un'esperienza estrema-mente stimolante, anche se stancante. 11 pubblico ci ha seguito numeroso in quasi tutti i concerti: solo in quelli tenutisi nella Bassa friulana c'é stata scarsa affluenza, a causa della poca pubblicità data all'avvenimento. Abbiamo suonato in alcune sale bellissime, come quelle di Venzone, del castello Andrea Rudi di Susans, di Tarcento e di Maiano". Rudi non dimentica i suoi "compagni di viaggio ": ci tiene a far sapere che la stella dei concerti é stata la soprano Miomira Vitas, nativa di Belgrado ma naturalizzata francese, che vi hanno partecipato altri due friulani, Nicola Bulfone e Antonio Nimis, oltre a due fratelli napoletani, Piero e Michelangelo Massa, ed alla siciliana Valeria Carnicelli. Un'iniziativa che avrà seguito? "Una riedizione, con un'altra idea di base, sarebbe auspicabile" afferma Andrea, e sembra strano non sentire il suo tocco sui tasti del pianoforte mentre ci saluta. Michele Obit ravni da je na ogled več kot 500 velikih fotografij, 50 vojaških zemljevidov in originalnih dokumentov poveljnih enot. Razstavljeni so razni kosi orožja, orodja, uniforme in drugi spominski predmeti. Najbolj zanimiv pa je verjetno relief bojšča, ki spada med največje v Evropi. Obiskovalcem je na voljo tudi 20 minutni film o kobariški bitki, ki spoznanja o prvi svetovni vojni še bolj obogati. Gioco d’immagim e parole Alla Beneška galerija di S. Pietro fino al 10 novembre espone Paolo Albani Na evropski E' difficile pensare a un modo migliore di questo scelto dalla Beneška galerija di S. Pietro al Nati-sone per inaugurare la stagione 1991-92. La mostra di Paolo Albani, "elementi per una ricerca di poesia visiva", ha sorpreso, sconcertato, divertito e affascinato un pubblico non numerosissimo ma coinvolto dalla novità dei soggetti esposti, illustrati dallo stesso Albani. Opere di poesia visiva, appunto, dove la letteratura rimbalza sulla scultura, sull’oggetto, per ritornare letteratura: dove le parole giocano con le immagini rivelando doppi e tripli sensi dall'effetto spesso esilarante. Condite il tutto con un non comune piacere dell’occhio dovuto all’equilibrio, alla nettezza, alla serena luminosità dei lavori (che l’artista fiorentino abbia una Musa non inquietante è Paolo Albani all’Inaugurazione palese) e avrete quella che è solo una parziale sintesi di quanto è dato a vedere fino al 10 novembre nello spazio di S. Pietro al Natiso-ne. Ritorna alla mente, osservando le opere di Albani, una celebre considerazione di Frederich Nietzsche: "siate profondi, ridiventate chiari ”. Forse proprio queste quattro parole racchiudono quell’effetto sorpresa dal quale è difficile, in questo caso, sottrarsi, anche senza specifiche preprarazioni o "adeguati" stati d’animo. Per concludere ricordiamo con piacere i non pochi volti nuovi visti sabato alla Beneška. Sono l'ennesima conferma che scelte intelligenti, nell'ambito della ricerca artistica, ripagano subito senza attendere ipotetici futuri. La mostra, lo ricordiamo, rimarrà aperta tutti i giorni dalle 17 alle 19 fino al 10 novembre. Moreno Miorelli V Kobaridu si prizadevajo, da bi tamkajšnji muzej prve svetovne vojne v kratkem dobil mesto v druščini evropskih muzejev posebne vrednosti, ki jih letno obišče nad 30 tisoč obiskovalcev. Pogoje za vstop v evropsko elito kobariški muzej ima skoraj vse. O tem sicer se bo seznanila mednarodna komisija muzejskih strokovnjakov, ki bo njegove prostore obiskala novembra letos. Če bodo mednarodni strokovnjaki pozitivno ocenili pogoje kobariškega muzeja, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega turističnega društva, si bo zagotovil laskavi naslov »evropski muzej«. Kobaridci se v bistvu že pripravljajo na ta dogodek in prav v tem času skrbijo za strokovno izpopolnjevanje zbirke iz prve svetovne vojne. V sobici blizu talne makete frontne črte bodo namestili natančen posnetek kavarne iz takratnih časov, v pritličju pa nameravajo odpreti restavracijo, kjer bodo v stilu takratnih časov stregli hrano, ki so jo oficirji jedli na fronti. O delovanju muzeja bodo spregovorili tudi na seminarju profesorjev zgodovine v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Tu naj bi razložili, kako si zamišljajo koba- riški muzej spremeniti v učni center dežel Alpe-Jadrana. Dogajanje na Soški fronti naj bi dopolnili s pogledi zgodovinarjev iz Slovenije, Italije, Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske. S tem bi postal muzej v Kobaridu prvi v svetu, ki bi pomembno poglavje iz svetovne zgodovine osvetlil z različnih gledišč. Naj kot informacija tistim, ki niso muzeja še obiskali povemo, Pogled na kobariški muze/ novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 30.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400. — din posamezni izvod 10.— din OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% IN BRE NA KRATKO Incontro per salvare l’off shore triestino Il ministro degli esteri Gianni De Michelis si è incontrato lunedì a Bruxelles con il Commissario sir Leon Brittan per parlare dell’attuazione della legge sulle aree di confine. All'incontro hanno partecipato anche il vicepresidente della Giunta regionale Francescutto e l’assessore alle Finanze Rinaldi. L’incontro ha avuto per oggetto il centro finanziario off shore di Trieste su cui la Commissione europea aveva chiesto alcuni chiarimenti. Il ministro ha rilevato come nell’iniziative italiane sul proposto centro non siano riscontrabili elementi tali da provocare reali distorsioni di concorrenza in ambito comunitario. Il commissario Brittan ha preso atto degli elementi forniti e si è riservato un ulteriore approfondimento tecnico anche in vista di un successivo incontro con il ministro del Tesoro Guido Carli. Un aiuto da Roma per le nostre zone 11 Consiglio dei Ministri ha rinviato per ulteriori accertamenti sul piano tecnico la legge per la fascia confinaria che dovrebbe elargire aiuti straordinari per le provincie di Trieste e Gorizia e dei comuni della fascia confinaria della provincia di Udine fortemente penalizzate dalla crisi jugoslava. Durante la seduta del Consiglio, a cui ha partecipato anche il presidente della Regione F-VG Adriano Biasutti, è stato annunciato che i tempi tecnici non dovrebbero allungarsi di troppo. Il provvedimento, messo a punto dal ministro dell'Industria Guido Bodrato, era poi seguito dal sottosegretario alla Presidenza Nino Cristofori, che aveva personalmente accertato le esigenze delle categorie economiche interessate. Začetek knjižnega sejma Edit Expo Več kot sto založniških hiš bo sodelovalo od danes, 31. oktobra do 3. novembra na drugem knjižnem sejmu EDIT EXPO v Pordenonu. Kljub krizi na tem področju (število prodanih knjig se iz leta v leto niža) si prireditelji nadejajo, da bo porde-nonski sejem dosegel vsaj enak uspeh kot lansko leto, ko si je razstavljena knjižna dela ogledalo nad 10 tisoč obiskovalcev. V okviru knjižnega sejma bodo pripravili tudi nekaj strokovnih posvetov ter predstavili nekaj najnovejših knjižnih del svetovnih avtorjev. Med njimi bo tudi letošnji Nobelov nagrajenec, Egipčan Nagib Mahfuz. Za izseljeništvo 5 milijard dežele Na kongresu Deželne ustanove za izseljeništvo je tekla beseda tudi o programu za obdobje 1992/94. Po besedah predsednika Ottorina Burelli-ja, ki so ga podprli tudi prisotni delegati, naj bi se deželna ustanova v prvi vrsti posvetila reintegraciji izseljencev, okrepitvi kulturnih in strokovnih pobud v korist predstavnikov druge in tretje generacije emigrantov ter pri-vlilegiranju takšnih pobud, ki imajo izrazit vsebinski naboj. Pri tem načrtovanju pa je pomembno, da bo Dežela tudi v bodoče zagotovila ustanovi vsoto 5 milijard lir za njeno delovanje. V zadnjem desetletju so iz deželne blagajne za potrebe izseljeništva namenili 40 milijard lir. Mohorjeva družba slavi 140-letnico V zadnji, jubilejni številki koroškega Našega tednika je dobršen del vsebine namenjen pomembnemu jubileju ne samo za koroške Slovence, marveč za ves slovenski prostor: 140-letnica Mohorjeve družbe. Kot beremo v samem tedniku je družba nastala 27. aprila 1851, "ko razpošljejo celovški Slovenci po tedanji "Slovenski Bčeli" razglas o ustanovitvi društva." Ni treba posebej poudarjati pomena te obletnice, saj je vsem znano, da je že od vsega začetka Mohorjeva družba pomenila prizadevanje slovenskega človeka za svojo kulturo in za narodnostni napredek sploh. Dedicato alla chiesa ed alla gente PUNO KUPCU AN OBISKOVAUCU NA ŠPIETARSKEM TARGU KOSTANJA L’opuscolo descrive in dettaglio ogni parte della chiesa non tanto dal punto di vista tecnico o artistico ma piuttosto nel suo significato, rivolto verso un unico scopo: porre in luce il "Rito del sacrificio". Oltre a svolgere questo loro ruolo, le opere sono veramente di straordinaria bellezza e valore: il grande mosaico centrale è opera di Fred Pittino, quelli del coro e della navata sono dell’allievo Italo Chiapo-lini; i finestroni del coro sono di Bepi Modolo. Come si nota anche dalla foto in copertina, la chiesa è composta da due parti: l'abside, parte rimanente della chiesa precedente costruita negli anni '60 e demolita dopo il sisma del '76 e la parte nuova: la navata ed il portico di entrata. Alla chiesa, così bella e ormai ultimata rimane, per completarla definitivamente, il campanile che, visti i lavori svolti in questi anni, non dovrebbe farsi attendere molto, l. N. Avanti c’è posto! Tre i bandi di Concorso di cui uno regionale Sono stati pubblicati recentemente due bandi di concorso che riteniamo possano interessare anche giovani delle Valli del Natisone ed in generale i nostri lettori. Per questa ragione ne diamo notizia invitando gli interessati a rivolgersi poi ai comuni di residenza per informazioni più approfondite. Se lo desiderano possono consultarli anche presso la nostra redazione. Il primo bando di concorso, pubblicato sul Bollettino ufficiale della regione Friuli-Venezia Giulia del 21 ottobre scorso, riguarda 29 posti "di coadiutore-guardia in prova con profilo professionale guardia del Corpo forestale regionale". I requisiti richiesti: oltre alla cittadinanza italiana, il godimento dei diritti civili e politici, l'età non inferiore ai 18 anni e non superiore ai 42, l'idoneità fisica (e una delle prove consiste nell'effet- tuare un percorso a piedi di almeno 2 ore in zona di interesse forestale) ed il diploma di istruzione secondaria di primo grado (terza media). Scadenza: 20 novembre. Il secondo bando, pubblicato invece sulla Gazzetta ufficiale n. 83 bis del 18 ottobre 4" Serie speciale riguarda invece un concorso pubblico, per esami a 2.937 posti nel profilo professionale di assistente tributario. I posti in Friuli-Venezia Giulia sono 97. Titolo di studio richiesto: diploma d’istruzione secondaria di secondo grado che consenta iscrizione a qualsiasi corso di laurea, età non superiore ai 40 anni. Scadenza:18 novembre Sulla stessa Gazzetta ufficiale c'è il bando di concorso pubblico per esami a 175 posti nel profilo professionale di assistente tributario. 15 i posti nel Friuli-Venezia Giulia. Tra le pubblicazioni uscite quest'anno a Resia, merita ricordare anche il libro, curato da don Giuseppe De Colle, sulla risorta chiesa di Oseacco. Merita perchè la chiesa presenta al suo interno dei veri tesori d’arte: mosaici, finestroni istoriati, decorazioni, statue ed un antico battistero del 1696. Kar je Sonce, ki je bluo čez tiedan pokukalo an nas no malo pargri-elo, je organizatorjam harbat obarnilo. Mraz je neusmiljeno partisnu an leden vietar je pihu brez se ustavt. Vseglih pa se ni pretargalo rieko ljudi an makin, ki nieso tiel parmanjkat na špie-tarskem jesenskem targu, tele zadnje dni. Še hvala Bogu, de so lietos inaugurai prodajni center, takuo de so ljudje imiel strieho nad glavo an so se lahko obvar-val od narhujšega mraza. Sevie-da so si pomagali še s sladko rebulo an drugo pijačo. S toplimi an sladkimi burjami, ki uonjajo še posebno po otroštvu so si gri-eli sarce an roke. Rasu je deset liet, sada pa je ratu zaries velik senjam, ki kar je narbuj vriedno poviedat, daje parložnost našim kumetam dobro, pošteno zaslužit z njih par-dielam. Prodal so posebno v saboto an nediejo, pa tud čez tiedan, na kuintale kostanja vic sort pa tudi jabuk, oriehu, liešni-ku, an še medu, siera, gubane. Ekonomsko se je videlo, de je iniciativa šla dobro. Obračun pa bo jasen buj pozno, saj bo prodajni center odpart vsak dan vas miesac november. Takuo ki se spodobi za vsak kimetuški senjam je bila v Špi-etru an razstava živine. V saboto zjutra so parpejal njih krave iz Duša, Matajurja, Barnasa, Nokul, Škrutovega, Cemurja, Čenavar-ha an drugih vasi. Žirija je vebi-erala "narlieuše” med kakih 30 krav, kar kaže na krizo telega sektorja, saj se nimar manj žvine redi po naših vaseh. Pruoti takemu stanju so vsi guoril od predsednika Chiabudina an Cendona do šindaka Mariniga. Pozdravila sta tudi predsednika združenja govedorejcev iz Furlanije an iz sosednjega Tolmina. Za vsako kategorijo je bila vebrana miss. Narlieuša od vsieh je tala iz Barnasa, iz hlieva Tona Borghese na sliki kupe z navuodam dobrò vabi judi Za zdravo sadje brez kemije interes rase iz dneva v dan Pesem povezuje ljudi in Jih razveseli Druga liepa an sladka tradici-on je razstava an prodaja tort an sladčin. Organizava jo Zveza beneških žen, zaslužak gre pa v dobrodelne namene. Malomanj stuo drugačnih tort je bluo na mizi an lietos. An kuo so ble dobrè... V teli kratki kroniki na smie-mo pozabit na Liža an Gusta, ki znata še narbuj lepuo ugriet atmosfero. An še tuo: vsaki krat se jim kajšan pardruži an kiek zagode an zapoje. Buog var deb’ jih na bluo. Ko smo pri ljudski kulturi an folklori naj doložemo, da so lietos povabil v Špietar an folkorno skupino iz Tacna pri Ljubljani. Kot rečeno je bluo takuo mraz, de nieso mogli zaplesat na odpartem an so se muorli tiščat v piču. V prodajnem centru, ki ni majhan, se ni moglo še hodit. Zatuo pa so lepuo zagodli an zapiel splet narodnih piesmi. Ki reč njim an vsiem? Nasvidenje druge lieto, pridita še! Ratinga pulmina Je že vič ku 'no lieto odkar dvojezična šuola iz Špi-etra je kupila drugi pulmin. Kupil so ga s pomočjo puno radodarnih ljudi, ga nieso pa še cielega plačal. Do seda jim je paršlo blizu 22.160.000 v lietu 1990 (puno je parpo-magala Tržaška kreditna banka), v lietu 1991 pa 2.125.250. Za ga cielega plačat manjkajo še 2.500.000 (2.414.750) lir. Paš kajšan od vas al par-skoče na pomuoč? Se trošta-mo, de ja. Naša šuola ima puno finančnih težav an bi bluo pru, de vsi tisti, ki gu-orjo de jim stoji par sarcu življenje naše skupnosti, ohranitev našega jezika, bi konkretno pokazal tuole... Šuola, predvsem otroc, ki jo obiskujejo (vsieh kupe 75) se zahvalejo vsiem tistim, ki so jim parpomagal kupit pulmin, med telimi je tudi puno naših emigrantu, ki čeglih so takuo deleč od rojstnih kraju, so zlo blizu našim stvarem, an ne samuo z besiedam. SKUPINA JUDI IZ NEDIŠKIH DOLIN JE BILA NA POČITNICAH V MISANO ADRIATICO V ČETRTEK 31. OKTOBRA SLOVESNOSTI V VSEM OBMEJNEM PASU Deb’ Mraz nam store že drebeniet, vsi se že tiščamo tan doma, blizu ognja, pa spomini na telo zadnjo polietje so šele takuo živi... Pogledita telo fotografijo. Na nji so adne 'asistenti'' an naš judje, tisti nomalo buj par lieteh iz naših dolin, ki so šli na muor-je v Misano Adriatico, blizu buj poznanega Rimini. Petnajst dni feriji, od sriede 4. do sriede 18. setemberja, ki jih je organizala Gorska skupnost Nediških dolin, pruzapru "Servizio di assistenza domiciliare". Adni so se poznal, drugi pa ne, pa zavoj o tuolega ni bluo obe-dnega problema, sa’ že parvi dan so bli vsi parjatelji med sabo. Če je bluo sonce, so hodil na muorje, če je bla slava ura so igral, al hodil na špancir. Vsi se troštajo de tudi druge lieto, naša Gorska skupnost jim organiza kieki takega. Pred spomenike za Vaht Vaht so tist dan, tist praznik v lietu, kadar se vsaka družina spet zbere an se stisne okuole ognjišča pa tudi okuole grobov naših te rančih, naših nonov, staršev an druge žlahte. Je pa tudi, takuo ki je pru, parložnost za se zmislit na vse tiste, ki so padli v vojski, ki so dal njih vic-krat šele mladuo življenje za obranit, obvarvat svoje domuove an vasi od nacifašizma, ki so nam z osvobodilno vojno, šenkal tisto demokracijo, ki jo donas uživamo. An lietos kuk je že navada se spomino na padle partizane kak dan pred Vaht. Predstavniki republike Slovenije, kupe s predstavniki Zveze borcev iz Tolmina se poklonijo spominu padlih v osvobodilni vojni an položijo vence pred spomenike, v četrtak 31. oktobra. Zatuo, de lahko domaci ljudje an sorodniki puojdejo na tele kratke a zatuo nič manj občutene svečanosti, povemo kak je program letošnjega polaganja vencev, ki je v glavnem zelo podoben lanskoletnemu: Spomenik na Matajurje Osojane (Rezija) ob 8. uri. Čenebola (Fojda) ob 13.30. Obuorča (Prapotno) ob 7.30. Sv. Lenart ob 8.10. uri Sv. Pavel (Srednje) ob 8.35. Gorenj Tarbi(Srednje) ob 9. S. Štoblank (Dreka) ob 9.30. Topolovo (Grmek) ob 10.45. Matajur (Sovodnje) ob 15. Osrednja svečanost, na katero pride tudi predstavništvo Republike Slovenije bo le v četrtek 31. oktobra ob 12. uri v Čedadu. Po že stari tradiciji se bo slovesnosti pred spomenikom na trgu Rezistence udeležil tudi predstavnik čedajske komunske uprave. Vsako leto so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki Anpi iz Nadiških dolin in vsega obmejnega pasu. V slovo in kot poklon padlim je vsakič zapel tudi moški pevski zbor. Tako bo prav gotovo tudi letos. šli še drugo lieto! AUGUST Guidac p prave... Tonca je paršu tele dni iz Avstralije, an u nediejo čeglih je nomalo pihu vietar, se je pobrau že zguo-da na Burnjak v Tarbi. Popudan se je usednu na dugo klop, s kostanjam tu pargiščah, za poslušat vesele piesmi, ki so zagodli z njih ramonikam na batone konkorent od “Har-monikando". Nauredič njega je sediela na gospa, ki ga je vas cajt gledala. Tudi Tonca jo je lepuo pogledu an subit sta se za-poznala, četudi se nista videla puno liet. - Oh, draga Terežina, a si pru ti? - Ja Tonca, sem ist, toja muroza od mladih liet! Kuo ti gre? - Zadost dobro. Posviete sem vandru, dokjer nisem zaslužu penziona an sada sem paršu nazaj u naše li-epe doline. - Pru rada te videm, sa jih ries lepuo prenašaš lieta. A si oženjen? - Ja, an ti? - Tudi ist. - Al imaš otroke? - Ja, jih imam šest! - An ti? - Pogledi kajšan kombi-nacjon, tudi ist jih imam šest! Nomalo cajta sta pomu-čala oba. Potle Terežina ga je nieko nadužno pogledala an mu jala: - A vieš, ka ti poviem, višno de je naša sreča, ki se nisma ist an ti oženila. - Zakaj, popraša radovedno Tonca. - Kuo zakaj? Popinsajo lepuo! Šest ti an šest ist, donašnji dan srna bla imi-ela dvanajst otruok!!! Vsako saboto ob 14.10 uri na Rai - Radio Trst A NEDIŠKI ZVON parpravjajo ga: Giorgio Banchig, Luciano Chiabudini, Ezio Gosgnach Bomo mojstri? Lipa organizava an tečaj za dielat glino Če vam je duh cajt, če se troštata preživiet manjku an dan na tiedan nomalo drugač ku po navadi, če želta se na-vast kieki novega, če imata puno fantazije an bi radi nar-dil z vašimi rokami kieki za vašo hišo al za vaše parjatelje vpisajta se na tečaj keramike, ki ga zadruga Lipa iz Špietra organizava. Ce se vpišeta, bota hodil se učit v delavnico zadruge, ki ima svoje prestore v stari špi-etarski šuoli, na pot ki gre pruot Ažli. Tečaj bo vsaki to-rak od 17. ure do 19. ure al pa od 20. ure do 22. ure. Učil vas bojo Igor Tul an Alessio Pet-ricig an vas navadejo dielat z zemjo, z glino, jo lepuo nama-lat, pofarbat, pru takuo dielat s stružnico (tornio). Za vse druge informacjone an za se vpisat, se muorta obarnit na urad zadruge Lipe v Špietru (condominio al Centro), od 8. do 16. ure vsaki dan. Pohitita, zak je cajt samuo še malo dni! Liep izlet vas ča Pohitita se vpisat na lepo gito, ki turistična agencija "Puntar" iz Tolmina je organizala za svet Martin! Imata cajt do pandiejka 4. novemberja an za narest tuole na kor ku prid, al pa telefonat na Novi Matajur. Še ankrat vam povemo program. Odhod je v saboto 9. novemberja ob 6.30 iz Špietra. Tel dan bota vidli Ljubljano, Šempeter, Celje, Ptuj. Zvičer prideta v Radence, kjer bota prespal. Zvičer vas popejejo na martinovanje, karst mošta v vino. Tela je zaries 'na liepa fešta. V nediejo 10. zbereta največjega mačka (tela je na sorpreža!), potlè puodeta na ogled lepot Prekmurja. Kosilo bo v domači gostilni al pa na kaki turistični kimetiji. Popudan bota pokušal domače bie-le vino an tipične prekmurske sladice. Zvičer se varneta v Špie-tar. Vse tuole vas bo koštalo samuo 70.000 lir. Izlet se organiza če se vpiše manjku 35 ljudi. Vpisajta se! Ko se spominjamo na naše te rance Cajt gre napri an nam store pozabit puno reči, ki nam se ga-jajo v življenju. Vsakoantarkaj nam v pamet parhajajo samuo te narlieuše al te narbuj žalostne reči. Takuo sestra Vittoria an ku-njad Guido se še z veliko ljubeznijo an žalostjo spominjajo na njih dragega brata an kunja-da Petra, ki je tragično zapustu tel sviet 6. ženarja lieta 1970. Pietro Trusgnach - Pulentarju iz Hostnega se je vraču iz rojstnih kraju, iz Hlocja dol pruot Laške, kjer je živeu, kupe z ad-nim parjateljam, kar njih maki-na je šla uoz pot an se potačila dol pod lieški muost. Njega par-jateu, Renato Pasini iz Montine, se je riešu, Petar pa je v tisti nasreči umaru. Imeu je samuo 43 liet an na telim svietu je zapustu ženo Romano Siučicjovo iz Pod-laka, tri otroke šele majhane an vso žlahto. Tele dni, ko vsi se spominjamo na naše te rance an hodemo po britofah, po grobovih an mo-lemo za nje, sestra Vittoria an kunjad Guido žele publikat fotografijo njih dragega Petra v spomin vsieh tistih, ki so ga poznal an imiel radi. Tf+Tfl V£fto To je kostanj, ki je narisal Enea Vogrig Minimatajur DAI QUADERNI DELLA IV. CLASSE DELLA SCUOLA BILINGUE DI S. PIETRO Svet triletnih dvojezičnega otrok vrtca Un amore paese POSTREGNA Nel comune di Stregna c'è un paese che si chiama Postregna: è molto bello soprattutto per chi cerca tranquillità, riposo, molta pace e aria pura. Prima di arrivare in paese, c'è una tomba di un soldato. Al centro del paese c’è una bella fontana costruita con le pietre e il tetto con le travi. In un punto del paese c'è una croce di legno con dei fiori, e da lì è possibile osservare un panorama bellissimo. Proseguendo verso il bosco si può esplorare una grotta. Tornando al paese per una scorciatoia, c'è anche un fienile molto vecchio che ci aiuta a capire la nostra civiltà rurale e contadina. Se qualcuno viene in paese a mezzogiorno sentirà il profumo della "briža”, della "batuda ", della brovada e degli strucchi cotti o fritti, ma la nonna Lina, la Basi-lia saranno felici di ospitarvi a pranzo per farvi assaggiare le specialità locali. Tutte le stagioni sono belle per venire a Postregna. In primavera dal paese sottostante si vede Postregna avvolta in una nuvola rosa e bianca, in estate cresce molta frutta genuina, si vedono i bambini giocare sul prato e potrete leggere un libro all’ombra di un albero. In autunno si possono mangiare le noci, le castagne, l'uva e le susine che sono ecologiche. In inverno i bambini allegri scivolano con la slitta sulla neve ed è molto bello vederli; l'inverno è la stagione più bella dell'anno: il paese sembra proprio uscito da una favola. Chi verrà vedrà tutte queste belle cose, sentirà gli anziani raccontare le vecchie storie di quando erano bambini, si divertirà molto e soprattutto incontrerà gente molto ospitale. Majda Clodig ŠPETER O SAN PIETRO Chi viene a San Pietro può trovare pace, serenità e respirare aria pura che nella città non si può trovare. Inoltre è bello da visitare perchè ci sono cose interessanti da vedere e si possono fare passeggiate nei boschi che circondano il paese, dove si possono vedere: scoiattoli, volpi, lepri, caprioli o uno stormo di uccelli; si può andare a camminare lungo il percorso naturalistico sul monte Roba e si arriva sopra la vecchia cava a Vina, poi si prosegue fino nel Lot dove c'è una cappelletto proprio sull'incrocio con la strada per Clenia. Da lì possiamo guardare il panorama e vedere il paese dall'alto. Entrando in S. Pietro si può andare a visitare la chiesetta di S. Quirino, dove hanno seppellito i soldati della prima guerra mondiale. C'è un laboratorio di ceramica dove potrete trovare oggetti da regalare e la Beneška galerija dove si fanno mostre d'arte. Al fiume Natisoine potrete pescare e fare un bagno, l'acqua del fiume vi rinfrescherà ed in Učitelja Damjan in Ivana z učenci, ki obiskujejo četrti razred dvojezične šole v Špetru estate potrete abbronzarvi come al mare. A carnevale c'è una sfilata con vestiti tradizionali ed in autunno la mostra-mercato delle castagne. Inoltre chi è un grande golo-sone venga a S. Pietro a gustare vari piatti: frittate, frico, zuppe, gnocchi, gubane, strudel ed altre specialità nelle trattorie del luogo. £va Golles % CRAS Cras è un piccolo paese ma bellissimo, dove non passano tante macchine e in mezzo a prati, campi di granoturco e montagne ricche di vegetazione. Chi vuole stare in pace con tranquillità se viene in questo paese e ci vuole abitare ha trovato il posto giusto. Appena si esce dal paese, c'è un paesetto di nome Biacis. Seguendo un sentiero si arriva ad una antica chiesetta i cui patroni sono s. Giacomo e s. Anna. Sotto il portico della chiesa si vede una lastra di pietra intorno alla quale si adunava la banca di Antro. Si trovano anche resti del castello di Ahremberg dove si racconta che venivano rinchiusi i prigionieri della banca di Antro. La festa del paese ha luogo il 25 e 26 luglio quando si festeggiano s. Giacomo e s. Anna. Vengono organizzati giochi per i bambini. A Pasqua c'è un'antica tradizione; il parroco passa a benedire i cesti preparati con uova e focaccia portati dalle famiglie davanti alla cappelletta di Cras. In questo paese c'è anche una trattoria dove si possono mangiare piatti tipici: prosciutto, frico, strudel, frittate varie, pane fatto in casa, funghi ecc. La panoramica del paese è molto bella. Si può vedere la cima del monte Matajur, la grotta di S. Giovanni d’Antro, in lontananza il Santuario di Ca-stelmonte. Poco lontano, scorre il fiume Natisone - Nediža, ricco di belle trote. In estate si può fare il bagno e prendere il sole senza dover andare al mare e rimanendo in mezzo a questa magnifica isola di verde e di pace. Mirko Clavora SPIGNON Passato il ponte di Torcetto, proseguendo per la strada asfaltata si arriva a San Giovanni d'Antro, qui, attraverso una stradina nel bosco si arriva vicino ad una grotta che è molto interessante dal punto di vista geologico e storico. A questa grotta sono legate varie leggende tra le quali la più bella è quella della regina Vida. Dopo aver visitato la grotta, tornati sulla strada asfaltata, se si continua a salire, dopo un paio di chilometri si arriva a Spignon, la frazione in cui io abito. Spignon è costituita da poche case costruite una accanto all'altra e circondate da prati e boschi. Quassù regna la pace, la serenità. D estate ci si può rilassare all'ombra di un albero a leggere tranquillamente all'aria pura, d'autunno si possono cercare i funghi, raccogliere le castagne o, se si è appassionati del disegno, si potranno disegnare paesaggi autunnali; in primavera invece si potranno ammirare fiori di vario genere, ci sono addirittura distese e distese di narcisi. In ogni stagione potrete fare lunghe passeggiate, osservare i resti delle trincee scavate durante la prima guerra mondiale o visitare la chiesetta che si trova in mezzo ad un bosco ed è circondato da tigli centenari. Questa chiesetta è stata costruita molto tempo fa ed è stata ri-strutturata nel 1949. Lì noi celebriamo le feste più importanti; nel giorno di Pentecoste, nell'antico campanile si scampa-notta. Dopo la messa a Pentecoste si fa un grandissimo pranzo, si mangia il coniglio arrosto, la polenta, la gubana, i "kolači". Tutti piatti tradizionali. Una volta vicino al paese c'erano delle sorgenti, ora invece hanno costruito l'acquedotto. In questa mia tranquillissima frazione che non ha mai “visto" lo smog ci sono alcune persone che vi potranno raccontare le favolose storie antiche. Il mio paese è bellissimo, è interessante, vi troverete gente ospitale, insomma non so cosa aspettate a venirci a trovare. Antonio Banchig “Ta je moja družina" pravi Veronica Trusgnach Federica Qualizza: ciba, štrlja In parjateljca štrije Sonce In roža. Tako jlh vidi Veronica Galli Arabella Crisetig je tako narisala mamo In tata Stran 7 / risultati PROMOZIONE Valnatisone - Spilimbergo 2-2 2. CATEGORIA Pulfero - Manzano 0—0 3. CATEGORIA L'Arcobaleno - Savognese 0-2 UNDER 18 Valnatisone - Gemonese 1-1 ALLIEVI Mereto D.B. - Valnatisone 1-0 GIOVANISSIMI Valnatisone - Gaglianese 0-2 PULCINI Azzurra/A - Audace/A 2-0 Azzurra/B - Audace/B 0-5 AMATORI Vacile - Reai Pulfero 2-3 PALLAVOLO FEMMINILE Azzurra - S. Leonardo (Under 14) rinv Asfjr - S. Leonardo (Under 16) 1-3 Prossimo turno PROMOZIONE Polcenigo - Valnatisone 2. CATEGORIA Sangiorgina - Pulfero 3. CATEGORIA Savognese - Fulgor UNDER 18 Tavagnacco - Valnatisone ALLIEVI Valnatisone - Sedegliano GIOVANISSIMI Valnatisone - Bressa/Campo-formido (recupero, 1.11, ore 10.30); Fulgor - Valnatisone ESORDIENTI Azzurra - Audace PULCINI Audace/A - Chiavris/A; Audace/B - Chiavris/B AMATORI Reai Pulfero - Tricesimo PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Natisonia - (Under 14) - S. Leonardo - Cogetu-rist/B (Under 16) - S. Leonardo -Fincantieri (Serie D) Le classifiche PROMOZIONE Spilimbergo 12; Pro Fagagna, Sanvitese 10; Pro Aviano, Juniors, Rauscedo 9; Valnatisone, S. Luigi, Polcenigo 8; S. Sergio 7; Cordeno-nese 6; Tavagnacco 5; Arteniese, Buiese, Portuale 3; Pro Osoppo 2. 2. CATEGORIA Rizzi 12; Manzano, Bearzi, Savor-gnanese, Azzurra 10; Buonacquisto 9; Ancona, Natisone 8; S. Gottardo, Buttrio 7; Pulfero 6; Forti & Liberi 5; S. Rocco, Sangiorgina 4; Gaglianese, Asso 1. 3. CATEGORIA Venzone, Ciseriis 6; Nimis, Chia-vris, Coseano, Treppo Grande 5; Savognese, Stella Azzurra 4; Fulgor 3; Com. Faedis, Colugna 2; L' Arcobaleno 1; Martignacco 0. UNDER 18 Tolmezzo 11; Serenissima, Bres-sa/Campoformido 9; Cussignacco, Pasianese/Passons, Tavagnacco 8; Manzanese 7; Valnatisone, Gemonese, Union 91, Sangiorgina, Cor-monese, Buiese, Trivignano 6; Flu-mignano 4; Arteniese 2. ALLIEVI Serenissima 10; Mereto D.B., Sedegliano 8; Valnatisone 7; Celtic, Donatello 6; Gaglianese 5; Lestizza 3; Bressa/Campoformido, Flaibano 2,- Cormorangers 1; Bertiolo 0. GIOVANISSIMI Donatello 10; Fortissimi 7; Valnatisone, Sedegiiano, Gaglianese 6; Buttrio 5; Com. Faedis, Rivolto 3; Union '91, Flumignano 2; Bressa/Campoformido, Azzurra, Fulgor ESORDIENTI Azzurra 8; Cividalese 5; Chiavris 4; Audace, Gaglianese, Donatello 3; Manzanese 2; Torreanese, Buonacquisto 0. PULCINI - Girone G Union '91 7; Audace, Chiavris, Manzanese 5; Fortissimi 4; Azzurra 3; Torreanese 2; Cividalese 1; Donatello 0. PULCINI - Girone H Audace 8; Donatello 6; Union '91, Manzanese, Azzurra 3; Fortissimi 2; Torreanese, Cividalese 1. N.B. Le classifiche di Allievi, Giovanissimi, Esordienti e Pulcini sono aggiornate alla settimana precedente. Ieronizza con sprint Nonostante il forte vento e la giornata gelida si è svolta la gara sociale della Polisportiva Valnatisone. Questi i risultati per categoria al traguardo di Ieronizza. Nei dilettanti vittoria di Alessandro Signorato; Stefano Miani nei cicloamatori; Guido Pellegrino nei cicloturisti e Alessandra Zanon nella categoria femminile. In quest’ultima categoria era assente la favorita Maria Paola Turcutto impegnata nella quinta prova del campionato regionale- di Mountain Bike a Tarcento nella quale ha ottenuto l'ennesima vittoria. TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU _ INIZIATA L’ATTIVITÀ1 DELLA POLISPORTIVA SAN LEONARDO CON IL CAMPIONATO RAGAZZE DI PALLAVOLO Week-end di bufera In Promozione la Valnatisone è stata scippata della vittoria contro lo Spilimbergo grazie a due decisioni dell'arbitro nel finale di gara: una mancata espulsione ed un rigore inesistente a favore hanno permesso agli ospiti di pareggiare. Le reti dei locali sono state segnate da Alessandro Zogani e Daniele Specogna. Il Pulfero ha ottenuto un pareggio ospitando la forte squadra di Manzano. Gli arancioni continuano così il loro cammino verso posizioni più tranquille. Le reti di Rot e Medves hanno permesso alla Savognese di espugnare il campo del L’Arcobaleno di Osoppo. Questa vittoria rilancia i gialloblù nelle posizioni medio-alte della classifica. Gli Under 18 della Valnatisone dopo aver subito un rocambolesco gol nel primo tempo riescono a pareggiare con Andrea Bolzicco schierato per la prima volta in campo e quindi la sfortuna nega loro la vittoria quando la traversa respinge il pallone calciato da Roberto Meneghin. Gli Allievi ritornano dalla trasferta di Pantianicco con una sconfitta che sa di beffa in quanto non è stato concesso loro un gol visto da tutti meno che dall’arbitro. Partita da dimenticare per i Giovanissimi che nel derby casalingo con la Gaglianese sono stati battuti per 2-0. Gli Esordienti hanno riposato, riprenderanno sabato il loro cammino. Seconda sconfitta consecutiva dei Pulcini/A a Premariacco contro l'Azzurra. Mentre la squadra B continua la sua marcia inarrestabile vincendo 5-0 con tre reti di Federico Crast e due di Michele Laurencig. Gli amatori del Reai Pulfero vincono a Spilimbergo contro il Vacile per 3-2 con reti di Bruno Jussa, Paolo Miano ed Alberto Pa-ravan. Una famìglia in aumento! Naša srečna napoved Tentiamo la fortuna con... La squadra della categoria “ragazze" Con l’inizio dell'autunno sono riprese le attività pallavolistiche della Polisportiva San Leonardo che, a seguito della promozione in serie D della squadra femminile ed in Prima divisione di quella maschile, hanno comportato l’assunzione di impegni più gravosi per la Società. In particolare, ma di questo ne sono tutti contenti, la Polisportiva ha creato un nuovo settore che raccoglie le allieve al di sotto dei quattordici anni di età che saranno sottoposte alle "amorevoli cure" di Sandra Borghese, nota capitana della squadra maggiore neopromossa nella serie regionale. Sandra saprà trasmettere loro la sua preziosa esperienza maturata in tanti anni di militanza nella pallavolo. Domenica 27 ottobre hanno preso il via i campionati della categoria "Allieve" e della categoria "Ragazze ", quest'ultima formazione sarà anche quest'anno allenata dalla professoressa Anna Visin, alla quale spetta il gravoso compito di preparare le atlete a compiere il salto verso la prima squadra. Un gruppo del Centro di Avviamento alla pallavolo La Serie D femminile prenderà il via sabato 2 novembre alle ore 19.30. Le atlete dovranno vedersela subito con "l'osso duro" della Fincantieri di Monfalcone. Non sarà sicuramente un campionato facile e la formazione di casa punterà soprattutto alla salvezza e a far crescere i giovani elementi provenienti dalle file della Under 16. A Giorgio Zonta ancora i complimenti per i risultati ottenuti e un "in bocca al lupo" per la stagione che sta per cominciare. Per quanto concerne invece l'attività della squadra maschile è già iniziata la preparazione con il tecnico Bruno Chiuch, mentre per l'inizio del campionato di Prima divisione bisognerà aspettare ancora gennaio o febbraio. E' ripresa anche l'attività del Centro di Avviamento alla pallavolo curato dall’istruttrice Sonia Borghese: tutte le ragazzine nate negli anni 1980-’81-'82-’83 sono invitate in palestra a S. Leonardo ogni martedì e giovedì dalle ore 16.00 alle ore 17.30. Piciul sulla cresta dell’onda Guido Qualizza totocalcio Per il pilota finale di stagione con ritorno alle antiche passioni Ascoli-Cremonese 1 X Fiorentina-Cagliarl 1 Foggia-Bari 1 Genoa-Atalanta 1 Lazio-Juventus X 2 Milan-Roma 1 Napoli-Sampdoria 1 X Parma-Verona X Torino-Inter X 2 Avellino-Bologna X 2 Lucchese-Pisa X Palermo-Ancona 1 Venezia-Padova X Guido Qualizza, Ten. Col. in ris. Poeta, cantautore e cabarettista (assieme a Franco) delle Valli del Natisone. Noto anche come Guiqual e Guidac che ce le racconta "un pò grosse" ogni settimana. Nel numero precedente Edi Cudi-cio ha totalizzato 8 punti. Prosegue nel migliore dei modi la stagione agonistica di Pietro Corredig al quale si può proprio dire che le gare di casa portano bene. Dopo 1 ultimo secondo posto di classe ottenuto al Rally di Ma-iano, il forte pilota del Team Mi-chieii si è ripetuto nel Rally del Piancavallo (nella foto), la gara più prestigiosa a livello regionale e seconda solo al San Remo e Costa Smeralda in campo nazionale. Ancora una volta al volante di una piccola, ma brillante Renault 5 GT turbo Piciul è riuscito a portare a termine due duri e difficili giorni di gara che hanno fatto strage di concorrenti: arrivare in fondo significa già vincere, classificarsi pure secondo è un risultato molto prezioso. Con questo successo, Corredig si proietta al terzo posto del Campionato Friuli-Venezia Giulia di Rally ed il finale di stagione promette ancora appuntamenti interessanti: domenica 3 novembre lo vedremo inpegnato nel rally indoor organizzato nell'ambito della fiera motoristica di Gorizia; mentre la settimana successiva ci sarà un ritorno ad antiche passioni. Pietro Corredig prenderà infatti il via al Rally di S. Marino a fianco di Sonia Borghese: due giorni di prove speciali tutte su terra al volante di una Fiat Uno turbo. In questa occasione anche la navigatrice del Team Michieli avrà modo di raccimola-re punti preziosi nel Campionato Friuli-Venezia Giulia che la vede attualmente in testa alla classifica assoluta femminile. novi matajur c': SREDNJE Zamier Zibiela v Flipovi družin Claudia Višin - Vižinova iz Gorenje Mierse an Claudio Beu-zer - Flipu iz Zamierja sta še an-krat ratala mama an tata. V če-dajskem Spitale se jim je zadnje dni otoberja rodila čičica, dal so ji ime Jessica. Puno veseja je parnesla njim, bratracu Gianpaolu, ki 5. ženarja dopun tri lieta, nonam an vsi žlahti an parjateljam. Čičica bo živiela kupe z družino v Zamier-ju. Jessichi, ki se je kumi rodila, pa tudi Gianpaolu, ki jo je tež-kuo čaku, želmo srečno an veselo življenje. Duge Umarla je nuna Poličnjakova Na svojim duomu je umarla Antonia Rucchin, uduova Ber-gnach - Poličnjakova po domače. Učakala je vesoko starost, sa' je imiela 92 liet. Nuna Poličnjakova je sama živiela, sa’ v nje dugim življenju je zgubila moža an sinuove. Nje pogreb je biu v četartak 24. otuberja zjutra. njo jočejo sin Nisio, ki je živeu kupe z njo v Lombaju, hčere Ersilia, ki živi v Dolenji Miersi, Alma, v Vidme, Marija, ki je tu Argentin an Vilma, tu Kanadi, zet, navuodi, pranavuodi an vsa druga žlahta. Nje pogreb je biu go par Svetim Štuoblanke v četartak 24. otuberja popudne. SVET LENART GRMEK Lombaj Zapustila nas je Filomena Prapotnich Na svojim duomu, na svoji pastieji, takuo ki je želiela, je v sriedo 23. otoberja umarla Filomena Prapotnich, uduova Iur-man - Blevtova po domače. Var-val so jo hčere an sin. Nuna Filomena je učakala lepo starost, sa j’ je manjako samuo še an mi-esac an pu za dopunt 91 liet. Rodila se je 15. dičemberja lieta 1900 v veliki Picinovi družin go par Trinkih. Vsieh kupe je bluo devet otrouok. Lansko lieto so ji ble umarle tu par dni zadnje dvie sestre, ki so ji ble ostale, Matilda an Maria Elena. Seda je šla še ona. Za Škrutovo Zbuogam parjateu Sandro Vsi narbuojši parjatelji gredo. Okuole mene nastaja velika praznina, globoka žalost. Takuo je odšu s telega sveta tudi Alessandro Zanini, soborec za naše pravice in pravice delavcev, idealist in progresist, človek dobrega sarca, ki je rad pomagu vsakemu človeku ob potrebi. Kar me narbuj boli je da nie-sam viedeu, ne za njega bolie-zan ne za njega smart. Boli me sarce, de mu niesam nesu zadnjega pozdrava na grob. Sandro se je rodiu v Škruto-vem 1927. lieta. Biu je parvi sin številne družine, ki sta jo s težavo zredila mama Pina an tata Milio. Na mizi je vičkrat zman-ku kruh, pa tudi polenta. Sandro je šu zlo mlad kopat karbon v belgijansko zemjo. Potle je šu kopat krom v Novo Kaledonijo. Kadar se je varnu damu, je biu mladenič navdušen, entuzijast za revolucionarna gibanja. Spoz-nu je, da so vsi gaspodarji na svetu podobni. Vsi znajo garduo izkoriščat, šfrutuvat delavce. Tardiu je, da muorajo bit med sabo podobni, kot gaspodarji, tudi delavci. Vneto je zagovarju proletarski internacionalizem. Ni prenašu preganjanja in asimilacije beneških Slovencev. Sparjeu je program DFS (Demokratične fronte Slovencev) v Italiji, jest in on pa sma bla izvoljena v glavni in izvršni odbor ZSM (Zveze slovenske mladine). Kot taka sma bla areštana meseca januarja 1950, zatuo, ker sma se bla decembra 1949 udeležila seminarja Zveze slovenske mladine v Portorožu. Ko so nas odpeljali v čedajski paražon, so fašisti in trikoloristi uganjali baldorie in želeli so, da bi nas ne bilo vič nazaj. Za par dni potle so nas izpustili. Tisti dan smo do treh popunoči hodili gor in dol po Škrutovem: Sandro, parjateu Miljo Bieučarju in jest. Prepevali smo Bandieroros-so, partizanske in druge naše slovenske pesmi. Dokazat smo tiel, da smo še živi, da smo se varnili na naša tla. Vidiš, Sandro, s tem spominom te želim pozdravit: mi smo še živi in ti si živ med nami. Živeu boš v sar-cih do zadnjih naših dni! Sandro je zatisnu svoje oči v četartak 17. oktobra. Nekaj ur prej je paršla iz Amerike hči, Miriam, ki mu je še živemu dala zadnji poljub. Njega boliezan je bla huda in strupena. Puno je pretarpeu. Tarpeu je s stisnjenimi zobmi, kot se je s stisnjenimi zobmi tuku proti krivicam telega sveta. Sandro, si zaslužu, da lahko v miru počivaš. Ženi Ersilji, sinovam, bratam, sestri in vsi drugi žlahti naj gre naša tolažba. Parjateu Dorič '■ ■ n i PIŠE PETAR MATAJURAC “Sam lačan, ocvrite mi tri jajca” « Moja tašča je takuo gljuha, de bi ne čula žuenkelna od te velikega zvona, če bi ji tuku u tur-me na uha. Te gliuhi ne čujejo ure, ki jo u turmu naznanja zvon. Ne čujejo, kadar zvonovi zvonijo jutarince, pudan, avemarijo an uro noči. Ne čujejo, ne kuartu, ne ur, ki jih zvonovi iz turmov naznanjajo. Sta jim pa Bog in narava dala nekaj posebnega: čut opazovanja. V tem jim pomagajo oči. Nimajo ure za pestjo, jo ne čujejo tiste iz turma, pa ti pogledajo sonce, in ti natančno vedo poviedati, dost je ura. Adan od tajšnih je biu Tonin Štefanu iz Gorenjega Barda an mislim de bo vriedno, če o njem nekaj napišem, pa ne sada, buj naprej. Govorimo sada o moji tašči. Paršu sem z diela iz Čedada, lačan ku pas. Takuo, kot so navajeni tisti, ki pridejo iz miesta, sem šu tudi jest umivat, splaknjavat roke u lijak od kopalnice. Potle sem se usednu za pregarnjeno mizo. Na mizi je bluo vse parpravjeno: nož, vilce, žlica, tont (krožnik), pa tudi ta-vajuč za po potrebi obrisat usta. Ja, nič ni manjkalo. Ratal smo bli že mestni, moderni ljudje, ki smo znal sediet za mizo, an zjutra ko smo ustal se oprat zobe. In ko sem sedeu lepuo za mizo, je paršla blizu moja tašča, takuo gljuha, da bi me ne bla čula, četudi bi jo biu udaru, za-deu s kalanco na uha. Tašča se mi je parbližala blizu blizu an me tiho na uhuo uprašala: "Kaj boš jedu?" Z roko mi je pokazala na zibi-elo, kjer je muoj otrok, moje diete spalo. Nje skarb je bla, ga ne prebudit, zatuo mi je takuo tiho govorila na uha. Jest sem biu vse zastopu, pa sem biu paršu damu za jest. Ka- kuo naj ji poviem, kaj želim jest, da ne zbudim otroka u zibi-eli? "Če ji bom takuo tiho odgovori u na uha, kot ona mene, da ji poviem, kaj želim jest, bom šu nazaj na dielo brez kosila..." sem pomislu. Hitro sem pogrun-tu: ji napišem. Vzeu sem karto an lapiš. Na karto sem napisu: "Ocvrite mi tri jajcaf' Ona je skomignila z ramani an me debelo gledala u obraz. Lačen sem biu. Takrat sem zgu-biu potarpežljivost, pacienco. Ni znala brat, jest pa sem na vso muoč zarju: "Ocvrite mi tri jajcaf' Vsa skarb buoge ženice, da se otrok u zibieli ne prebudi, je šla po... jajcah. Ona ga je vzela u naruoče, jest sem se varnu pa lačen u Čedad. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 12.00 Debenje: v četartak ob 10.00 Trinko: v četartak ob 11.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak ob 11.00 v četartak ob 8.30 , v petak ob 11.00 doh. Giorgio Brevini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 12.00 v sriedo od 15.00 do 16.00 v petak od 9.45 do 10.30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer (726029) Podbuniesac: v pandiejak, sriedo, četrtak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegritti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegritti (727282) Špietar: v pandiejak, torak in petek od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17. do 18 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 14.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 12.30 v sriedo ob 15.00 Oblica: v sriedo ob 15.30 doh. Giorgio Brevini Sriednje: v torek ob 11.30 v četartak ob 12.30 'Gor. Tarbi: v torek ob 12.00 v četartak ob 12.00 Oblica: v torek ob 12.30 v četartak ob 11.30 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 8.30 do 11.00 v torak od 8.30 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v petak od 8.30 do 10.30 v saboto od 8.30 do 11.00 doh. Giorgio Brevini (723393) Gor. Miersa: v pandiejak in torek od 9.30 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.00 v soboto od 8.30 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 7081, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 4. DO 10. NOVEMBRA Špeter tel. 727023 Corno di Rosazzo tel. 759057 OD 2. DO 8. NOVEMBRA Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD FILIALE DI CIVIDALE Tel. (0432) 730314 - 730388 Ul. Carlo Alberto, 17 Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 CAMBI - mercoledì MENJALNICA - sreda 30. 10. 1991 valuta Slovenski tolar Ameriški dolar Nemška marka Francoski frank Holanski fiorini Belgijski frank Funt šterling Irski šterling Danska krona Grška drahma Kanadski dolar Japonski jen švicarski frank Avstrijski šiling Norveška krona Švedska krona Portugalski eskudo španska peseta Avstralski dolar Finska marka Jugoslovanski dinar Europ. Curr. Unity kodeks nakupi prodaja fixing Milan SLT 18,50 19,50 ___ USD 1220,00 1280,00 1281,40 DEM 743,00 758,00 747,$5 FRF 216,00 221,00 219,08 NLG 658,00 668,00 663,55 BEC 35,25 36,50 36,32 GBP 2150,00 2180,00 2177,15 IEP 1960,00 2000,00 2000,00 DKK 189,00 194,00 192,80 GRD 6,30 6,80 6,67 CAD 1080,00 1140,00 1138,20 JPY 9,40 9,85 9,72 CHF 843,00 860,00 852,70 ATS 104,75 107,50 106,26 NOK 187,00 192,00 190,87 SEK 202,00 207,00 205,32 PTE 8,20 9,00 8,70 ESP 11,40 12,10 11,89 AUD 950,00 1005,00 1005,80 FIM — — 307,30 YUD 10,00 15,00 — ECU — — 1531,40