Ameriška Domovina /Ir m/* ER I G/* m— HO 11« E FORctoi^ll^^ANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 23, 1959 SLOVCNIAN MORNING NCWSPAP6A ŠTEV. LVIII.—VOL. LVIII. Maroški kralj osebno vrnil vojnega jetnika Maroški kralj Mohamed V. je AFL-CIO ZA DELAVSKE TER SPLOSNE KORISTI osebno pripeljal na Korsi- Vodstvo AFL-CIO je sklenilo na letnem zasedanju ta materi sina, vojnega u Jetnika, o katerem ni bilo dve leti nobenega glasu, j RABAT, Maroko. — Kralj ■Mohamed V. je z dvema sino- j Votna odpotoval iz Maroka. Že samo to ,da gre kralj iz dežele, 1 ko ie v južnem delu: vstaja in Padajo žrtve v spopadih med Vojsko in plemenskimi uporni-P Je vzbudilo senzacijo. Še °’j se je stopnjevalo zanimanje 2a kraljevo potovanje, ko je ta lzoal oklic na narod. V njem je Povedal, da bo obiskal Korsiko,! Madagaskar, in vse kraje, kjer bil interniran, ko sta se Ma-roko in njegovo ljudstvo borila Za Neodvisnost. ^ralj poziva ljudi, naj obude sPomine na tiste čase. Naj se ^Pomnijo kako enodujšen je te* aai bil ves narod v borbi za ne-0 ker so ljudje res vsaj za-sno prenehali z medsebojnimi aPadanji, ki so bila dosegla že nerodno in z velikimi zamudami, ker je treba izrednih varnostnih odredb in še kljub temu rodi. Obsodba Sovjetske zveze V dveh posebnih izjavah je tek St. v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato pa na Kalvarijo. Louis Kocjan Po dolgi in mučni bolezni je preminul v Highland View bolnici Louis Kocjan, star 66 let, St. Clair Ave. Macmillan bo ostal v Sovjeti-ji 10 dni in bo skušal ugotoviti, ^kaj tiči za sedanjim sovjetskim pritiskom za rešitev berlinskega [vprašanja in dognati, pod kakimi pogoji bi bila Sovjetska zveza pripravljena pristati na zedinjenje Nemčije. Povrnitvi iz Moskve bo odšel Macmillan na razgovore v Pariz, Bonn in Washington, da pomaga Zahodu skovati skupen načrt za razgovore s Sovjeti v aprilu ali maju. Njegova naloga je težja in važnejša, od kar je ameriški državni tajnik Dulles priklenjen upoirov’ na bolniško posteljo. Rajše gospodarsko tekmovanje Predsednik angleške vlade J8 stracijah. v svojem govoru na svečanem So Afrikanci res zreli za lasino upravljanje! Komaj je izročila nekdanja kolonialna oblast vodstvo dežele v roke domačinom, že je prišlo v republiki Kongo do krvavih pobojev. Mr. in Mrs. Mike Drenšek, 709 E. 150 St. ,bosta jutri obhajala v krogu svoje družine 21-letni-co poroke. Prijatelji in znanci jima čestitajo in žele še mnogo let zdravja in zadovoljstva! V pokoj— G. Matt Rehberger z 905 E. 75 St. je praznoval v soboto zvečer v krogu svoje družine in bližnjih sorodnikov svoj 65. rojstni dan in začetek zasluženega pokoja. Čestitamo in želimo, da bi večer življenja prijetno in v PARIZ, Fr. — V deželi, ki so jo poprej imenovali Francoska miru užival! ekvatorijalna Afrika, zdaj pa je \ bolnišnici— Republika Kongo, je prišlo do G. Frank Jakšič z 6111 St. nemirov, pobojev in Clair Ave. je odšel včeraj po- pretepov Iz političnih razlogov, poldne v St. Vincent Charity V Brazzaville,' glavnem mestu bolnišnico. Želimo mu. da bi republike, je bilo 50 mrtvih in se skoraj zdrav in vesel vrnil j 76 ranjenih v pouličnih demon- domov! V sosednem belgij- se___ skem Kongu je bilo nedavno Slov. demokratski klub v Eu-ubitih 42 Afrikancev v medse- cludu ima v sredo ob 7.30 sejo banketu njemu v čast dejal, da se zahodni svet ne boji načrtne pretepih, preko sto pa v SDD na Recher Ave. ranjenih. Pretepi so se začeli Zadušnica— med Afrikanci samimi. | Jutri ob sec’lmih zj. bo v cer- možnosti bi napadalna vojna Vlada ie Pozvala vojaštvo, da kvi sv- Vida sv' ma3a za P°k- in preračunane vojne in da upa, da tega strahu tudi v Moskvi nimajo. Pri sedanjih razmerah TukajJ ‘zapušča^ ^bratraneg'Louisa za napadi- bmute^ Snice^smrt!""' " polnoma prazne. Celo parla- Kocjan, sestrični Thereso Me- ca samega. Kar je nevarno v nart in Karolino Krnc ter več sedanjih razmerah, ko si dejan-Rojen je bil sko Vzhod in Zahod že 10 let mentarna imuniteta je bila od- Seia— V petek ob osmih zv. bo redna mude' z raznimi nerednostmi bodnih delavskih unij, in ker jan na Dolenjskem, kjer zapušča zlasti na postajah. Cestni pro- skuša pretrgati zveze med Zah. Josepha in Franka, sestri šajave. j, kRirokanci tožijo, da delajo, J^prtije v Maroku, ki je ko- stavkujoci uspo, da napravijo osiro oosoana oovjec- drugih SOrodnikov. Rojen je bil sko Vzhod in zahod ze iei J seja Stalnice SND v čitalniških ovire prometu in povzročajo za- sko zvezo, ker ne dovoljuje svo- v ,Gorenji Stari vasi> fara Sk(>c. stojita nasproti v mrzli vojni, je " 0f4ia ZaDria med dT prostorih SND na St. Clair Ave. prenagljen korak na eni ali dru- •' J j 1 > , .. gi strani, ki bi mogel sprožiti gimi tudl vodltelJe opozicije, strahote atomske vojne. I Rarogi za pretepe so tradici- v °Pnjo splošne poljtične zme- ^et je vsled bojazni pred napa- Berlinom in Zah. Nemčijo, kar josephine in Marijo ter več dru- di sploh obstal. V provinci Borinage leže po cestah prevrnjeni vozovi in av- je povzročilo sedanjo mednaro- gih sorodnikov. Tukaj je bival dno napetost. 49 jet Zaposlen je bil v White Vodlstvo ameriškega organizi- Motor Co > dokler ni bil vpoko- ^ aJ pred par leti dosegel neod-LomobiU, preko cest so barikade ranega delavstva poziva vlado jen gji je £jan ter prejšnji s^nost, še vedno sosedni Špan- ' ab Vsaj kake druge ovire. Sta- Združenih držav in ostalih za- predsednik Društva Naprej št. 5 jn francoski politični aigenti, 'vkj so se pridružili ponekod tu- hodnih sil, naj branijo Zah. Ber- gNpj, ter pevskega zbora Zar-fokim ^ na tem’ da se Ma* 'di jeklarji in steklarji. Poleg te- Rn in zveze z njim z vsemi sred- ja p0greb je danes zjutraj ob z ° izkazal, da je nesposoben \ga stavka tudi 40,000 delavcev, stvi- Predlaga naj pridejo vsa ta devetih iz Jos. Žele in Smovi a samostojno državno življe- kj so redno hodili iz Belgije de- Pota Pod posebno nadzorstvo in p0greb. zavoda na 6502 St. Clair stran. Ti so varstvo Združenih narodov vse Ave. na Kalvarijo. Pje *• Clare Luce nas gre Vstopal v Brazilijo de JANEIRO, Braz. — j as*0Pnik brazil j ske vlade je ob-n, da so Združene države za-j^°sile Brazilijo za odobritev s.rs- Clare Boothe Luce za po-t^ka v Braziliji. Brazilija je /°j dala odobren j e. 1 ^rs- Clare Boothe Luce je bi- dokler ne bo nemško lat na francosko stopili v stavko zato, ker so dotlej, veliko izgubili, ko so Francozi vprašanje dbkončno rešeno. znižali vrednost franka, pa bel- ° “ gijska in francoska vlada nista nič storili, da bi jim izgubo nadoknadili. Sovjeti protestirali tudi v Pakistanu LONDON, Vel. Brit. — Sovjetska vlada zopet protestira. V hi? Čas0Tn ameriški P°slanik To pot je na vrsti Pakistan. Ta W h * in 'Si Je pridobila tam je v pogajanjih z Združenimi dober glas. Njeno novo Hat kovanje mora odobriti še Se- Vremensh prerok pravi: državami za novo vojaško o-brambno pogodbo. V noti, ki jo je poslala sovjetska vlada, zatrjuje, da so vse zveze v Prednji in Srednji Aziji, ki jih je podpisal Pakistan, imperij alistične in sovražne Sovjetski zvezi. Pakistan bo nosil težke posledice, če bo sedaj še dovolil vojaške baze Združenim državam. Nekam čudno nervozna je h ^ sovjetska diplomacija zadnje 5^ ez in veter, proti večeru tedne glede stanja na Srednjem in hladneje. Najvišja tem- vzhodu. Ji menda ne gre vse ratUra čez dan 45. 'po njenih pričakovanjih. Papež Janez XXIII. pod črlal nujnost socialnih reform VATIKAN, — Papež George Schanovka St. V soboto zvečer je umrl v Grile bolnišnici George Schanovka St. s 5433 Standard Ave. Star je bil 72 let in rojen v vasi Vojne Kriz, od koder je prišel pred 52 leti. Bil je veteran prve svetovne vojne in član Veteran Janez .World War 1 Pioneer Barracks XXIII. je ponovil nujno prošnjo št. 1. Služil je pri American Katoliške cerkve, da je treba Steel and Wire Co. 42 let, sedaj izravnati socijalne krivice, da'je bil v pokoju. Tukaj zapušča je nujno, da tisti ljudje, ki ima- otroke: George Ml., Olga jo v izobilju, odstopijo tistim, ki nimajo niti najpotrebnejšega. V slovesnem govoru ob zaključku stoletnice lurdskih čudežev je sv. Oče govoril ostro v smislu socijalnih okrožnic papežev in nedvoumno podčrtal, da je Cerkev na strani tistih, ki zahtevajo socijalne reforme. Poizvedovalni kolifek G. Barbič, Heisterberg 6, Hoensbroeck, Nizozemska, išče svojo mater Rozio Bombini, roj. Barbič, katere zadnje znano bivališče je bilo Cleveland, Ohio. Pe- tfovnik, Vilma Ynaketich in 3 vnuke, v starem kraju pa brata Milana in sestro Marijo Smiljanič. Prijatelji ga lahko pokropijo danes zvečer od sedmih naprej in v torek v Zakraj škovem pogrebnem zavodu. Pogreb bo privaten v sredo zjutraj ob desetih. V vroči Afriki — hladan M'acmillan je dejal, da bi Za-' jonalno plemenski in pa dnevno- j sprejem hod veliko raje tekmoval s Sov- politični. Opozicijo je zjezilo, KISUMU, Kenija.— Britansiio jetsko zvezo v gospodarstvu, v ker je vlada, ki ima samo en kraljico-mater so tu Afrikanci proizvodnji dobrin kot v oboro- glas večine, dosegla odobritev hladno sprejeli. K sprejemu se zevanju. Priznal je, da je to da- v parlamentu. Tisto noč, ko je je nabralo mnogo ljudstva po nes težko, icfa pa je vredno po- bil zvečer proračun izglasovan, ulicah, toda ljudje niso pozdrav-skusiti med tem, ko se naj vlade so izbruhnili pretepi. Opozicija Ijali, ampak trdovratno molčali, na obeh straneh skušajo ogniti zahteva nove državnozborske ko je kraljica vozila mimo njih nevarnim smerem. Svojega go- volitve, stitelja je pozval: “Poskusimo voditi svet skozi naslednjo generacijo v miru'” Tudi ameriški poslanik pri sprejemu Na letališču Vnukovo so pričakali angleškega gosta predsednika sovjetske vlade v SVojih razgovorih za bodočo Hruščeva in njegovega sprem- kolektivno pogodbo umirjeni stva, v katerem je bil tudi Mi- ter naj gledajo, da bodo infla-kojan, tudi drugi veljaki sov- cjj0 preje zavrli, kot jo pogna- poz rav °' jetskega vodstva in poslaniki j; v nov vaj tujih držav. Med temi je bil tu- | jeklarne je opozoril na to, da Jeklarne in jeklarji naj zavirajo inflacijo! WASHINGTON, D. C. — Sen. I E. Kefauver je predložil jeklar-P°leg nam in uniji jeklarjev, naj bodo v svojih razgovorih Zgodilo se je točno po besedah, ki jih je izrekel voditelj afrikanske opozicije v kenijskem parlamentu: “Pojdite in oglejte si jo, če hočete, toda z oziram, na sedanje politično stanje ona ne sme biti deležna nikakega prisrčnega in toplega sprejema.” Kraljica je hitro odšla iz Kenije v Ugando, kjer so jo množice na letališču toplo di poslanik Združenih držav L. dejeia “skoro ne more sprejeti Nazaj domov WASHINGTON, D. C. — Bivši poslanik v Beogradu, sedaj v Atenah, James W. Riddleberger je bil imenovan za načelnika urada za mednarodno pomoč in sodelovanje v državnem tajništvu. Thompson. Sprejem je bil strogo formalen, brez vseh onih veselih množic in vzklikov, ki jih je bil deležen ob svojem obisku indijski Nehru pred dvemi leti. Macmillan in njegovo spremstvo bo po prvem delu razgovorov odšlo gledat Leningrad in nekatere druge kraje v Sovjetski zvezi, pa se nato vrnilo, da konča uradni del obiska. Angle ški gosti so povedali sovjetskim vodnikom že od vsega začetka, da so prišli v Sovjetijo prvenstvo zaradi diplomatskih razgovorov ne pa na izlet. novega zvišanja cen jekla”, delavce pa, naj svoje zahteve po zvišanju plač omeje na “zvišanje produkcije”. Sedanja kolektivna pogodba poteče v juniju. Mao in Hruščev VARŠAVA, Polj. — Vodja kitajskih komunistov Mao-Tsetung je najprej napovedal, da se bo udeležil zadnjega kongresa Sovjetske komunistične partije v Moskvi, nato pa je ostal doma. Sedaj trdijo tu, da se bo udeležil kongresa Poljske Komunisti-- 1. “1 . .v, ' čne partije in tako posredno Sveaje dobe ameriške daj klofuto Hruščevu. izstrelke j v aprilu ima svoj kongres tu- STOOKHOLM, Šved. — Po di Kitajska Komunistična parti-, pogodbi, ki jo je Švedska prav- ja. Vesti iz Peipinga trdijo, da kar zaključila z Združenimi dr- bo ta usmeril kitajski politični žavami bodo švedski vojni zra- sistem bolj po sovjetskem vzor-koplovi opremljeni z najmoder- cu in da bo prišel do večje moči nejšimi ameriškimi raketnimi Ču-En-Laj, ki da je “nova zvez-izstrelki vrste Sidewinder. |da” na nebu Rdeče Kitajske. KMERI5KA DOHOVINS, FEBRUARY 23, 1959 /iMERiSKA iDOMOViMA ^saB'ct r::.7T"■ ‘ira iiMiircujasLO^Kii^ WTOb -mmtmu —Mm~ 8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 37 Mon., Feb. 23, 1959 Nemško vprašanje Nemško vprašanje obstoja dejansko že od francoske revolucije naprej. V vsaki dobi ima svojo vsebino in svojo obliko. Od 1. 1789 do 1870 je nemški narod “zbiral svoje kosti” in postal 1. 1870 narod z eno državo. Bismarck je bil takrat toliko previden, da je prepustil habsburški dinastiji nekaj Nemcev, zato pa celo vrsto malih narodov, ki ne spačijo v nemško jezikovno vejo, naj se muči z njimi, kakor ve in zna. Po Bismarckovi smrti je nemško vprašanje dobilo vsebino v geslu “Nemčija mora dobiti svoj prostor na solncu.” Iz tega gesla se je izcimila prva svetovna vojna. Po prvi svetovni vojni je Hitler postavil nemško vprašanje tako, da je hotel združiti vse Nemce pod eno državno streho, Evropo pa zasužnjiti. S tem programom je izzval drugo svetovno vojn, ki je nemški narod razcepila na dva dela. Zato je nemško vprašanje sedaj dobilo novo vsebino: zediniti vse Nemce v eni narodni državi. Ako ne bi vladali v Moskvi komiunisti, bi bil nemški narod najbrže že davno zedinjen v svoji državi, kajti vsi zapadni zavezniki mu te pravice niso nikoli odrekali. Komunisti so se temu up^rli. Iz svoje okupacijske cone so napravili vzhodno nemško “demokratično republiko” in jo preobrazili po svoji podobi. Nekaj nemškega ozemlja so vključili v lastno državo, nekaj malega pa dali Poljakom. Vse to s0 naravno napravili brez vsakega pristanka zapadnih Nemcev in zapadnih zaveznikov. Bolj po pomoti kot po načrtu so pustili nekaj berlinskega ozemlja zaveznikom in se dogovorili z njimi, kako bodo imeli nemoten dostop do tega ozemlja preko ruske okupacijske cone. Nemški narod je potem takem deljen v dva dela na dveh področjih: na berlinskem in na področju nemške države v mejah iz 1. 1937. Zavezniško področje v Berlinu je trn v peti Sovjetski zvezi. Od tam vrši svobodni svet z uspehom propagando proti komunistični diktaturi, tam je eno od najvažnejših središč mednarodne špijonaže. Zapadni Berlin je takorekoč stalna razstava za narode pod komunističnim jarmom, kakšno je življenje v svobodnem svetu. Lahko razumemo, da je Kremlju sedaj pošla potrpežljivost in da bi rad izrinil zaveznike iz Berlina, magari s prelomom pogodb, ki jih ima z nekdanjimi zapadnimi zavezniki. Zapad pa pravi, da se ne da izriniti drugače kot samo na ta način, da se določi pot, po kateri naj se združi nemški narod, da potem prevzame oblast nad Berlinom. To je v grobem okvir nemškega vprašanja v današnjih dneh. Ključ do rešitve leži pri zapadno-nemški vladi. Za-padna Nemčija je članica NATO in vsi NATO zavezniki, ;udi Amerika, miorajo voditi tako politiko v nemškem vprašanju, kot jo želi imeti Bonn. Zato je važno vprašanje, kako sodi sam nemški narod o nemškem vprašanju. Adena-uerjeva vlada se je že odločila za pot: združitev nemškega naroda potom svobodnih volitev. Po tej poti bi ubila dve muhi naenkrat; propadel bi komunizem v vzhodni Nemčiji in združen bi bil nemški narod v res svobodni, akoravno močno okrnjeni, Nemčiji. Opozicija, to je nemški socijalni demokratje so za isti cilj, toda trdijo, da je Adenauerjeva taktika preveč okorela in da ne bo pripeljala do cilja. Pravijo, da bi oni sami vodili bolj prožno politiko napram Kremlju. Kaj pa misli nemški narod sam? Ako bi bil mogoč kak informativni plebiscit, bi se ogromna večina nemškega naroda izjavila za zedinjenje, toda prave slike bi tak plebiscit ne dal. Realna slika je precej drugačna. Največji del Nemcev je za združitev, toda brez žrtev. Kakor hitro slišijo, da bo zedinjenje zahtevalo žrtve, ki bodo zadele živ-Ijensko raven zapadnih Nemcev, se hitro izmikajo jasnemu odgovoru o zedinjenju. Par plasti v nemškem narodu je za združitev in se zaveda, da bo to zvezano z žrtvami. To so nekatere skupine nemške inteligence in vsi begunci iz vzhodne Nemčije. Nimajo večine v nemškem' narodu, toda imajo v rokah časopisje in so dobro organizirani, zato lahko delajo na nemško javnost večji pritisk, kot bi jim pripadal po njihovi številčni moči. So tudi vplivne skupine v nemškem narodu, ki pravijo, da je zedinjenje treba izvesti polagoma, kajti razlike med vzhodnimi in zapadnimi Nemci so postale že tako velike, da se ne dajo premostiti z navadnim političnim zedinjenjem. Trdijo na primer, da bi nemško gospodarstvo padlo najmanj za par let nazaj, ako bi i-ogata zapadna Nemčija morala naenkrat prevzeti vzhodno-nemško beračijo. Kar je glavno: ogromna večina nemškega naroda je prepričana, da do zedinjenja ne more priti mirnim potom, ker ga ruski komunisti nočejo drugače kot pod pogojem, da v Nemčiji zavlada komunizem. Zapadni Nemci odgovarjajo, da so rajše deljeni in vsaj na zapadu na svobodi kot ze-linjeni pod komunistično diktaturo. Pri nekem poizvedovanju, ki se je vršilo zadnje ease, je upalo samo 14% Nem- cev, da bi se dal nemški narod zediniti mirnim potom, 86% je pa pripravljenih, da rajše čaka . . . Tudi zapadni svet ni sam po sebi 100% za zedinjenje. Mnogi se spominjajo, kako so trpeli pod Nemci, ne želijo jim nove moči in veljave. Mnogi se bojijo novega nemškega nacijonalizma, ki že kali v nemškem narodu. Noben nemški sosed si ne želi Nemčije, ki bi bila politično, gospodarsko in vojaško močna. Zato bo poteklo malo odkritosrčnih solz, ko se bo sedanja mednarodna burja radi Berlina polegla brez zedinjenja nemškega naroda. Nihče na obeh straneh železne zavese nima namreč želje ali namena, da bi se iz te burje rodila kaka nova vojna, lokalna ali svetovna. Samo preveč tvegano kockanje tovariša Hruščeva bi jo vtegnilo izzvati. Lasallski glasovi in odmevi (Pii« Mat«vi iz “Sunny Spot City-«”) La Salle, 111. Letošnja zima (ali bolje lanska in letošnja, ker začela se je lani 1958, končala pa bo letos 1959), je nas precej ostro objela in poljubljala. Čutili bomo te njene objeme in poljube v naših žepih, ker požgali bomo več premoga, olja ali pa plina, s čemer koli že grejemo naše domove. Mraz ni pritiskal že več let tako kakor letos. Nekateri pravijo, da je to dobro za polja, to je za naše farme. Če bo res to držalo, potem vse prav če ne, bo pa nam ta zima več v škodo kakor korist. Kakor vsaka druga reč na tem svetu, ima tudi zima svojo zgodovino. Leta 1812, to je pred dobrimi 147 leti se je znani francoski diktator Napoleon vojskoval z Rusijo. Ruske generale in poveljnike je dobro klestil in dospel pred Moskvo. A ko je nastopila trda ruska zima se je pred Napoleonom pojavil “general Mraz” in ta je Napoleona in njegovo vojsko ugonobil. Yes, eden najodločilnejših dogodkov vojne zgodovine je bil pač poraz Napoleonove vojske v ruskih ledenih in snežnih pustinjah leta 1812. Napoleonu po-gostoma očitajo, da če tudi je bil velik strateg, ki da je na vse mislil, a neizogibni povratek iz Moskve je pa tako dolgo zavlačeval, dokler hi njegovo vojsko uničil “general Mraz.” Napoleon je še do bitke pri Malem Jaroslavcu 24. oktobra 1812 računal s tem, da bo mogel svoje čete čez zimo nastaniti v dobre kvartirje. Nepričakovano zgodnji mraz pa je napravil debelo črto čez njegove račune. V opu-utošenih ozemljih je manjkalo živeža in možnosti za nastanitev. To pomanjkanje je povzročilo katastrofo. Po svojem obsegu in strahoti je ta katastrofa v Rusiji skoraj brez primere. V manjši meri pa so se podobni dogodki odigravali tudi drugače. V švedsko-norveški vojni leta 1718 in 1719 je do neznatnega ostanka 500 mož izginila švedska vojska pod poveljstvom generala Armafeld-ta, ko se je v strašnem snežnem viharju od 12. do 14. januarja umikala čez pusto Tydalsko pogorje. Ta grozotni dogodek obravnava mogočna Hegarjeva balada “Ljudstvo smrti.” Podobno je bilo z oddelkom angleške vojske v afganski vojni leta 1840 in 1841. Pri poskusu tega oddelka, ki je štel 6000 mož, da bi se pozimi iz Kabula, ki ga ni mogel držati, umaknil preko Khalberskega prelaza v Indijo, je propadel sredi strašnih zimskih nadlog in sovražnikovih napadov do zadnjega moža in z vsemi številnimi ženami ter otroki v Kabulu umorjenih Evropcev. En sam mož se je rešU, da je lahke v Indiji poročal o strašni usodi uničenega oddelka. Važen zgodovinski dogodek, ki ga je omogočila zima, je bila tudi osvojitev Braniborja po nemškem kralju Henriku Ptičarju v zimi leta 927 in 928. To staro slovansko mesto so mogli Nemci zavzeti le na ta način, da je zima trajala nenavadno dolgo in da so zaledenela močvirja ter reke, ki so mesto ščitili s svojimi vodovji pred sovražnimi napadi. Tako so ;se Nemci približali mestu in ga zasedli še phed nastopom gorke j šega vremena. Dne 25. januarja 1795 se je mogel zgoditi edinstven dogo- dek, da je francosko konjeništvo osvojilo holandsko vojno bro-dovje, ki je nebogljeno obtičalo v ledu pred otokom Texelom. Tudi med prvo svetovno vojno je zima večkrat odločilno posegla v dogodke na bojiščih. Tako so v zimi leta 1917 in 1918 ruski boljševiki prvotno branili se podpisati mirovno pogodbo v Brestu Litovskem. Nemške čete so bile v oktobru 1917 osvojile otoke pred zalivom Rige. A v februarju 1918 je pa morje tam zamrznilo in preko leda so Nemci nenadno vdrli na kopno, si osvojili Reyal, Dorpat in Narvo ter Ruse prisilili, da so podpisali pogodbo. Takih slučajev bi navedel lahke še več, a naj za enkrat zadostuje to. Vreme v svojih letnih sezonah ima svoje muhe in svoje “besedo” marsikdaj, in kdor ne računa z njim, mu velikokrat ne hodi prav. * LETNI PRORAČUNI DELAJO PREGLAVICE ne le posameznikom in raznim podjet-jam, marveč še veliko večje težave državnim političnim oblastem. Posamezne države v naši Uniji (USA) imajo zadnja leta težave s proračuni največ radi tega, ker življenske razmere in zahteve se tako pogosto spreminjajo, da je. težko kaj stalnega določiti že za eno dobo enega samega leta. Gotovi oddelki določijo za potroške gotove svote, kot za plače uslužbencem in nastavi j encem vseh vrst. _ Pa se pojavi v gotovi industriji stavka, podjetja zvišajo plače delavcem, seveda zvišajo pa tudi cene blagu. in svojim izdelkom. Oni, ki so v službi države, okrajev, občin mest so s tem prizadeti. Višja draginja jim podraži življenje in zahtevajo večje plače za delo v svojih službah. Vodstva oddelkov pa imajo določen proračun, to je v kaši je samo toliko “knofov” in nič več. Kam po denar? Si pomagajo seveda s posojili; toda te treba vrniti. Kje dobiti denar, da se posojilo vrne? Prihodnje leto napravijo’ višji proračun in na podlagi tega predlagajo povišanje davkov. Ta stvar pa seže v tvoj in moj žep. Dobiš račun za davke, pa so na njem višje “cifre,” kakor leto prej. Bentiš, se jeziš, pomaga vse nič, plačati je treba, drugače pa pride šerif z bobnom in ti zarubi imovino, da iztirja davke. Vsega tega je kriva draginja. Nekdo zahteva nekaj več zase na enem koncu, pa se kmalu vse obrne nazaj proti njemu in od njega zahteva več za ono, kar on potrebuje. Pa so vsi zopet tam, kjer so bili, ko se je začelo. Te spremembe in večne zahteve po več in več na vseh raznih poljih delajo nemale skrbi vladam in oblastem; ki imajo v oskrbi vzdržavanje vsega obrata ki ga zahteva od nas državno življenje. Vse vzdržavanje plačamo ljudje, ki tvorimo državo, potom davkov. Ti pa rastejo in se višajo vred z draginjo za dru-ro zadeve. Oblast razpisuje in določa zemljiški davek, osebni ciavek na razne lastnine, davek na dedščine, davek na zaslužek, davek na to in ono, ki gre v brezkončne litanije. Vse je obdavčeno. Naš illinoiški governer Stratton je predkratkim svetoval illinoiški zakonodaji naj preuredi davčni sistem v državi. Svetoval je odpravo davka na osebno VESTI premično lastnino (personal property). Kar z veseljem smo brali tisto novico, ki je govorila le o “odpravi davka,” ni pa nikjer povedala, kje se bo dobilo nadomestilo za tisti denar, ki ga 'zdaj prinaša te vrste davek. Go-vemer je najbrže govoril več o “odpravi” kakor pa o kakem nadomestilu iz psihološkega stališča, da je čitatelje spravil v dobro razpoloženje, da bi lažje novico o nadomestilu pozneje prebavili. Resnica je, državni proračuni bodo zahtevali več denarja, kakor ga pa pride zdaj potom sedanjih davkov. Druga resnica je, osebni davek, ki ga plačujemo na premičnine poleg ‘zemljiškega in drugih davkov, je zelo nepriljubljen. Vse godrnja proti osebnemu davku. Mnogi ga tudi ne plačujejo. Veliko ljudi se vsako leto preseli v druge države in z njimi gredo računi za osebni davek in vsi taki se poslove od države s pobožno želja: “Bodo že drugi plačali, ki bodo za menoj prišli.” Itd. Itd. Zato tuhtajo v državnem kapitelu, da bi bilo dobro osebni davek odpraviti, pa v nadomestilo druge vrste davek uvesti. In že več mesecev se dela načrte za povišanje sedanjega prodajnega davka, obenem pa za uvedbo državnega dohodninskega davka, ki ga že več zveznih držav ima. Tako bi imeli v državi zvezni dohodninski davek, poleg tega pa še dohodninski davek v državi. Tu računajo bi se dobilo več, kakor pa znaša zdaj davek na osebno premično lastnino. In plačati bi ga moral vsak, najbrže bi odščipavali ta davek že kar pri plačah ali zaslužku. Vidite pri uvajanju davkov se je treba razumeti tudi na neko magiko. Na eni strani je treba davkoplačevalca pobožati in mu povedati z lepim obrazom, da bodo neke davke odpravili. Z drugo roko se pa podtakne nadomestilo na dnevni red., Ko pa pride za nadomestilo nov račun, če bo tudi višji in bo povzročil mnogo kislih obrazov, kaj to? Takrat nas zraven ne bo in nezadovoljnost se bo že polegla sama od sebe. Politikarji so tudi psihologi, kadar je to potrebno. ----—o------- Za spomenik Ivana Zormana Cleveland O. — V nedeljo 8. j februarja so se zbrali odborniki Jugoslovanskega kulturnega vrta da v smislu sklepa skupščine J. K. Vrta ki se je vršila 12. aprila, pregledajo osnutke za kip pokojnega pesnika in skladatelja Ivan Zormana ter po naročilu skupščine odločijo, kateri osnutek je najbolj primeren za ta spomenik. Po daljši razpravi in oceni je bil izbran osnutek, katerega je napravil umetnik France Gorše. Vršilo se je poimensko glasovanje, ki je izpadlo v prid umetnika Goršeta; nakar je bilo uradno odobreno, da se da naročilo slovenskemu umetnik u Francu Goršetu. Za priliko odkritja spomenika Ivan Zormanu bo izdana posebna zgodovina ali Spominska knjiga, v kateri bo popisan ves potek, oziroma pregled o delovanju Jugoslovanskega kulturnega vrta, tako odkritja spomnikov, kakor tudi otvoritev Vrta. V knjigi bodo poleg tega označeni vsi darovalci, ki go prispevali za spomenik pokojnega pesnika Ivan Zormana. Tisti, ki so prispevali $25.00 ali več, bodo kot častni podporniki J. K. Vrta. Tu bodo priobčena imena in naslovi ter koliko je kdo dal. Prav tako bodo priobčena imena in naslovi onih, ki so dali vsaj $10.00. Oni, ki so prispevali po $5.00, bodo priobčeni s polnimi imeni, toda brez naslovov. Knjiga bo poslana v vse kraje, kjer žive Slovenci; v Argentino, Anglijo, Francijo in druge države uključno Jugoslavija. Kdor želi še kaj prispevati ali dodati k prejšnji vsoti, to lahko stori ter pošlje svoj prispevek za spomenik Ivan Zormana podpisanemu, na naslov 6205 St. Clair Potreba bo osrednjem trgu občutna Ljubljana je še pred drugo svetovno vojno razmišljala in delala načrte za pokrit osrednji živilski trg. Ostalo je pri načrtih, le mesarske stojnice so bile po načrtih pok. Plečnika zgrajene. Tedaj so imeli v načrtu prekriti strugo Ljubljanice od Frančiškanskega do Zmajskega mostu in na tej plošči zgraditi pokrito tržnico, ki naj bi imela preko Kolodvorske ulice tudi kratko zvezo z vzhodnim delom mesta in kolodvorom. Sedaj imajo nove “začasne” rešitve. Za trg za zelenjavo in sadje bi radi preuredili Mestni dom, ker so gasilci selijo v nove večje prostore. . Živilskemu trgu naj bi bila prepuščena tudi nekdanja trgovina “Pod lemenatom” in morda tudi prostori — klavnice, kadar bodo dogradili novo klavnico v Zalogu. Ladjedelnico na Reki razširjajo Ladjedelnice “Tretji maj” na Reki so največje v Jugoslaviji. Lani so jih začeli razširjati, da bodo v njih lahko v bodoče gradili tudi ladje do 50,000 fon. Doslej so mogli graditi le ladje z do 25,000. Nova banka S 1. januarjem letos je začela poslovati Jugoslovanska gospodarska banka s sedežem v Beogradu in podružnicami v vseh glavnih mestih republik. Nov denarni zavod bo prevzel vse Ave. Cleveland 3, Ohio, Ker bodo z odkritjem spomenika še precejšnji stroški, da se vse primerno uredi, potrebujemo še precej denarja, da se lahko vse primerno izvrši. Zato prosimo, da kdor more še kaj prispevati, da prispeva. Dcsedaj je zbranega in naloženega na banki $2,121.83. Granitni podstavek bo izdelala slovenska kamnoseška tvrdka Kras. Torej vso delo bodo izvršili Slovenci. Zato prosimo tudi rojake, da kar mogoče pomagajo, pri uresničenju postavitve spomenika pesniku in skladatelju Ivan Zormanu v Jugoslovanskemu kulturnemu Vrtu. Joseph Grdina, tajnik. ------o----- Marija turška v Rajhenburgu Lemont, 111. — Ali so naši ljudje dobri, pa tudi iznajdljivi. Podpisana dobivam lepe darove za cerkev Lurške Matere božje v Rajhenburgu. To so jubilejni darovi ob priliki 100-let-nice Turških prikazovanj na Francoskem in ob priliki zlatega jubileja Slovenskega Lurda v Rajhenburgu. Kot je bilo v naših časopisih objavljeno, gre za popravo rajhenburške bazilike. Zbirka bo lepa, če bodo ljudje razumeli, kot mi piše dobra duša: “Z veseljem pošiljam svoj skromen dar $10 za rajhenbur-ško cerkev. Kako srčno sem želela, da bi bila lansko leto obiskala Marijo v Lurdu. Toda leta so tu in zdravje mi ni dopustilo. Pa sem mislila, kako bi se Mariji vseeno izkazala hvaležno, zato pošiljam ta dar s pripombo: Vsak dober Marijin otrok, ki razume po slovensko, p^ ni mogel iti lansko leto v Lurd, naj vsaj toliko žrtvuje za raj-henburško Marijino cerkev, kot jaz. Oni pa, ki so bili lansko leto v Lurdu, naj pa Mariji v zahvalo za veliko milost tudi darujejo vsak po $10, pa bo Marija v Rajhenburgu imela zopet dostojno hišo. “Ali ni ta ženska pametna in praktična? Bodi ji izrečena javna zahvala, še vedno sprejemam darove in se priporočam in prosim za Marijo v Rajhenburgu. Darove pošiljajte na naslov: Sister M. Marciana Sinkovič Mt. Assisi Convent. kreditiranje gospodarskega plana in tudi devizna sredstva za gospodarstvo. Pomagala bo razvoju zadružništva in podpirala “razvoj socialističnih odnosov na naši vasi,” pravi o njenih nalogah ljubljanski list. Atomski strokovnjaki se utegnejo pozdraviti Lansko poletje je prišlo v atomskem inštitutu “Boris Kidrič” v Vinči do nesreče, pri kateri je prišlo zaradi velikega izžarevanja v nevarnost življenje 6 jugoslovanskih atomskih strokovnjakov. Da bi jih rešili so jih z letalom takoj prepeljali v Pariz v bolnišnico “Curie,” kjer imajo največ skušnje z zdravljenjem takih bolezni. Francoski zdravniki so skušali Jugoslovane rešiti s tem, da so jim presadili zdrav kostni mozeg, ki so ga v ta namen darovali štirje pariški moški in ena Parižanka. Petim se je zdravje obrnilo na boljše, ni pa še gotovo, ali je razkrajanje krvi — levkemija — ustavljeno. Eden izmed bolnikov Je podlegel posledicam premočnega izžarevanja, ne da bi mu mogli kaj pomagati. Ameriške vrste kokoši v Sloveniji Na Križu pri Duplici v kamniškem okraju so uredili kokošjo farmo, ki pripada državnemu posestvu Pšata. Goje največ nesni tip kokoši ameriške vrste “New Hampshire.” Delajo tudi poskuse s križanjem kokoši. Dosegli bi radi hitrejšo rast mladih piščancev, kar se jim je deloma posrečilo s križanjem vrst “Rhode Island” in in “New Hampshire.” V okvir istega posestva spada tudi kokošjereja v Jablah pri-Loki, kjer goje kokoši vrste “White Rock.” V Sloveniji goje tudi bobre Rižanska dolina na Koprskem je eden redkih predelov v Sloveniji, kjer je skozi vse leto dnevna temperatura približno enaka. Skozi njo teče bistra, čista Rižana. Tam je podnebje kot nalašč za gojitev bobrov. Farmo bobrov na Rižani so začeli urejati s skromnimi sredstvi, vendar je sedaj število bobrov naraslo že na blizu 1000 živali. Upajo, da bodo v nekaj letih lahko število tako dvignili, da bodo dobili na leto od 3,000 do 4,000 dragocenih bobrovih kož. Farma bobrov ob Rižani je edina v Jugoslaviji in kože bobrov so p° sodbi strokovnjakov res odlične in si bodo z lahkoto pridobile do? ber glas v svetu. Lovska zveza LR Slovenije je za 50-letnico svojega obstoja in 40-letnico izhajanja lista Lovec izdala kazalo spisov in člankoV) objavljenih v vseh številkah sta Lovec od leta 1910 do vključno 1956-57. Kazalo je sestavil gozdarski inženir Anton Šivic. Vse lanske velesejmske prireditve v Ljubljani so zelo dobro uspele. Tako tudi V. mednarodni sejem “Sodobna elektrotehnika,” ki je prikazal zadnji razvoj radia, televizije, telekomunikacij in avtomatizacije-Na razstavi je bilo zastopanih 128 tujih in domačih razstav-Ijalcev iz 13 evropskih držav h1 ZDA. Med tujimi razstavljale* jih je bilo od skupnega števila 102 20 iz ZDA. Dr. Joža Brilej, ki je bil v zadnjih letih na raznih poslaniških mestih v inozemstvu, je sedaj pomočnik sekretarja za zunanje zadeve v Beogradu. ------o------ Volga je spremenila strugo V Stalingradu so nedavno dogradili jez na Volgi. Reka Volga teče zdaj po novi strugi do hidroelektrarne z jakostjo 2.5 milijo' na kilovatov in z letno proizvodnjo 14 milijard kWh. Spričo tega jezu bo nastala 600 kilometrov dolga vodna pot, pa tudi nekateri pritoki Volge bodo postali plovni. 1 AMERIŠKA DQjHOVirra,________ rxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixx. vse zaslužil in &e mnogo več. Morda se tega zaveda in ga zato razjeda.” Ijen Bog. Ali si želite, da bi bili sojeni na tako brezsrčen način?” “Želim, da bi prejel to, kar sem zaslužil.” “Kam bi prišli, če bi res samo to prejeli? Nikoli ne bi prišli v nebesa.” “Ali ne pričakujete, da boste prejeli, kar vam gre?” “Ne.’ ““Zakaj ne?” “Ker je sodnik, pred katere- |12;- Pr±i1Lb0!^RiNiri, ga bom stopila, bolj uvideven, bolj potrpežljiv in bolj pravičen ko ljudje. Ve, kakšna krhka in nepopolna bitja smo, zato bo v svojem usmiljenju upošteval sto drobnih reči, ki jih naša kratkovidna modrost ne vidi. Puharja bo sodil pravično. Sami veste, kako dober človek, da je. Kdo ve, kolikokrat ste mi to že povedali. Videli ste, da se mu pod slabotno skorjo blesti čisto zlato. Nima slabih namenov. “Seveda ne.” “No, če to priznavate, ali menite, da Deteljica tgea ni videla?” “Gotovo.” “Morda je tudi imela svoje dobre trenutke.” “Samo trenutke? Angel je bila!” se je razgrel Škot. “Ne, angel ni bila. Na zemljo se rodd zelo malo angelov,” Naše gore list SODOBNA POVEST • . .. 0 . . i; jfrxxx'lfc^x^lx'jE^lfSIYi'i'xK'xxxxJr^ jtxK'^fr’jf'x’^x^lE^xx^lEExxxi^xxx!! I Preveč nas je vse potlačilo, da dražilo. Če prav sodim, je fant bi mogli kaj reči. Meni je bilo, kakor da sem pokopal svojega Najboljšega prijatelja, drugi pa so menda čutili prav tako. “Nazadnje so se nam le razvezali jeziki. Vprašal sem Či-verja, zakaj je pripeljal tudi o-troka. čiver je povedal, da Puhar brez njega ni hotel priti. Ali oba ali pa nobeden, ni se dal omajati. Čiver ni vedel, ali se Puhar ni mogel ločiti od njega ali pa se je zanj bal. Sprva je mislil, da sta morda Puhar in žena na otroka tako ljubosumna, pa je takoj spoznal, da to ne more biti, kajti Germana je moža prav tako priganjala, Naj otroka vzame s seboj, kakor si je Puhar že sam želel. To ga je vsaj malo razvedrilo, a sa-Nai ste videli, kako težko mu je filo.” Naenkrat je Škot prenehal. “Ne bi vas smel takole zadrževati in kar naprej govoriti, Lorna. Pozno je že. Jutri boste Urtujeni in čaka vas tako hud dan.” “Nisem zaspana, Škot. Preveč 2Nnimive so za kaj takega reči, hi ste mi jih pripovedovali.” “Res, dobri ste, da ste poslušali tako potrpežljivo. Meni je har odleglo, da. sem se mogel izkaži j ati. Saj sami vidite, Puharja imam strašno rad in rad sam imel tudi Deteljico, naj se še tako čudno sliši in je zame Nespamet in norost, če si delam kakšne upe. Sicer pa zmerom delamo nespametne reči. Bila je ženska bolj za oboževanje ko 2a ljubljenje, če veste, kaj ho-> čem s tem reči — zvezda na nebu, ki jo občuduješ in veš, da je Nikoli ne dosežeš. Dejal bi, da je tudi. Puhar čutil nekaj takega. Zmerom je pravil, da je zanj predobra. Morda bi res bilo tako. No, kaj si mislite o tej 2godbi?” “Kaj pa si mislite vi?” je še una njega vprašala. Škot se je malo obotavljal, Nato šele odgovoril. “Odkrito povedano se bojim, da veternjaški, lahkomiselni in Neodgovorni Puhar ni videl, kam ga tok nese; ko je spoznal, je pa bil že preveč zapleten, da bi se mogel umakniti. Morda je vzrojila Germana ali pa: so nje-Ni starši posegli vmes in stvar Pognali do kraja. Trdno sem Prepričan, da Puhar ni imel na-Naena, da bi Deteljici prelomil besedo. Kaj takega ni njemu Podobno. Že priznam, da je imel svoje napake, ni pa bil nezvest ali zahrbten. Poleg tega pa je tudi ljubil Deteljico, zares ljubil. Bila je središče njegovega sveta. Pa naj se je zgodilo kar-holi že, zdaj je poročen z Ger-Niano in živita na njuhempširski farmi, kjer bi moral živeti z deteljico, kakor mi je pravil. Vsa stvar se mi gabi. Nekaj je v nji narobe. Dal bi dober čist bankovec, če bi mogel izvedeti, kaj se je vtem zgodilo z njo. Ni take vrste ženska, da bi takele reči jemala zlahka. Imela jo v sebi ponos in načela. Že Na obrazu ste ji videli. Stavim, da je Puharju povedala take, ki jih ne bo pozabil.” “Hočete s tem reči, da je bitu jezna.” “Kaj pa drugega! In zakaj tudi ne? Vsako žensko, ki nase Nekaj da, bi tako ravnanje raz- rlFEBRUAM 19 5 9 n i w t r t 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 KOLEDAR društvenih prireditev MAREC “Škot, vi bi bili zelo neusmi-1 g. — Društvo Danica št. 11 SDZ ima v prizidku SND na St. Clair Ave. kurjo večerjo. Začetek ob štirih pop. 15. — Glasbena matica vprizori Puccinijevo opero (enodejanko) “Sestra Angelika” in koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3:30 popoldne. APRIL 5. — Pevski zbor KOROTAN priredi v avditoriju Sv. Vida koncert. redi spomladanski koncert v SDD na Waterloo Rd.—Začetek ob štirih pop. Po koncertu ples. 12. — Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights spomladanski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer. 19. — Slovenski oder bo podal v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. igro “On in njegova sestra”. 25. — Podružnica št. 47 SŽZ prireja v SDD na 10814 Prince Ave. večerjo s pečenimi piška- mi. Začetek ob šestih. 26. — “Združeni igralci” bodo podali v Avditoriju pri Sv. Vidu opereto “Mežnarjeva Lizka.” 2. — Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi zvečer ob šestih v SDD na 10814 Prince Ave. “Roast Beef” večerjo. MAJ 3. — Pevski zbor TRIGLAV priredi letni koncert in poda pevski prizor v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison. Začetek ob štirih pop. Po sporedu domača zabava v SND na 6818 Denison Ave. 17. ;— Koncert pevskega zbora “PLANINA” pod pokroviteljstvom Društva Mir It. 10 SDZ v SND na E. 80 St. Za,-četek ob štirih popoldne! JUNIJ 20. — Društvo Naš dom št. 50 slavi z banketom v SND na E. 80 St. 30-letnico obstoja. Začetek ob šestih zvečer. 28. — Letni Ohio KSKJ dan v St. Joseph’s KSKJ Park na White Rd.. ti svoja dela v posebnem priprave ter se potem samo i kartografijo; institut za geo- Slovenska akademija znanosli in umetnosti Lani je poteklo 20 iet, od kar je bila s posebnim zakonom ustanovljena slovenska ‘Akademija znanosti in umetnosti” v Ljubljani. S tem je T slovenski narod dobil svojo je mirno rekla Lorna. “Vendar . J J . ij • j najvisjo znanstveno ustanovo pa ima vsakdo izmed nas še vedno sledove božje dediščine in kadar pride naš najboljši tre-. k enakovreden član nutek, se pokanemo Ptoemte. | ku|turnjh na,.od[>v Ev. in kronal svoj razvoj do polnovrednega kulturnega obče- Kdo pa vam more povedati, ali ni Deteljica za trenutek postala 110p “Pravni spomeniki slo-skega; pravnega, matematič- vens^e&a naroda”, “Geograf-no - prirodoznanstvenega in I zbornik” in “Speleoški umetnostnega. Člani so bili častni, redni in dopisni. Prvi načelniki razredov so bild Fran Ramovš, dr. Metod Dolenc, dr. Jovan Hadži in Fran zbornik”. Akademija zamenjuje svoje publikacije z blizu 600 podobnimi ustanovami, od tega je kakih 500 tujih. Njena osrednja knjižnica šteje s knjižnji- Saleški Finžgar. Pravo delo se je začelo leta 1939, ko se je u- |cami raznih institutov nad 40, stanova vselila v najete pro- 000 zvezkov. store, sestavila pravilnike in dobila prve zveze z jugosLo-vanskimi in tujimi akademijami, znanstvenimi in umetniškimi združenji ter navezala njimi objavljenih del. M. Javornik v “K. T.’ Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska za čiščenje ura-Drugi predsednik ljubljan-1^°^ °*3 sobotah od 8 do 1:00 ure ske akademije je bil fizik dr. I P°P; Oglasite se na 2011 St. Milan Vidmar, ki je prevzel j Oteir Ave. posle med vojno zasedbo Slovenije Leta 1942. Za tajnika je bil isto leto imenovan dr. Fran Ramovš, ker je dr. Krek umrl Leta 1945 je Akademija do- li A L I OGLAS! Naprodaj Med Grovewood in Lake Shore Blvd. hiša 6 sob, 3 spalnice, veliko dvorišče. Plinski og-bila začasno novo, leta 19481 rev, aluminijasti sajding, zelo pa s posebnim zakonom pa za dobra kupčija, zdaj končno ureditev. Odtlej Blizu E. 156 St. in Waterloo se uradno imenuje “Slovenska Rd. 2. družinska hiša 5 in 4 sobe, akademija znanosti in umet- 2 nova furneza in tanka za vro-nosti”. Njena najvišja usta- čo vodo, bakrene cevi, posebna nova je skupščina rednih in soba in kopalnica v kleti. Cena častnih članov, njene sklepe | $14,900. izvaja predsedništvo, ki g-a sestavljajo predsednik, podpredsednik, glavni tajnik in tajni- KOVAC REALTY | 960 E. 185 St. ki posameznih razredov. Teh razredov je pet: za zgodovinske in družbene vede, za filološke in slovstvene vede, za matematične, fizikalne m tehnične vede, za prirodo-znanske in medicinske vede ter za umetnost, in sicer literarno, glasbeno in likovno. Od leta 1945 do smrti leta 1950 je bil predsednik akademije slavist dr. Fran Kidrič, za njim dve leti dr. Fran Ramovš, od tedaj dalje pa jo vodi literarni kritik Josip Vidmar. Pod vodstvom in v okviru a-kademije deLa zdaj veliko število samostojnih znanstvenikov in znanstvenih sodelavcev. KE 1-5030 (37) Soba se odda Soba se odda s hrano na 1394 E. 52 St. (37) Stanovanje se odda Pet neopremljenih sob se odda v najem na 6218 Carl Ave. Vprašajte na istem naslovu. -(38) Lastnik prodaja Lastnik proda za $16,000 zidan bungalow s 3 spalnicami, U/z garaža, hišica za igranje, klet, razvedrilna soba. $5500 neplačila. Na 19701 Tyronne Ave. IV 1-5083. (37) Stanovanje se odda Na East 103 St. blizu St. Delo poteka v glavnem v dva-1 Clairja se odda 5-sobno stano-najstih institutih, oskrbljenih vanje s kopalnico, spodaj, lep s potrebnimi laboratoriji in o- Vrt, za $50 mesečno. Vprašajte sebjem. Ti instituti so: |na 663 E. 103 St. (37) Institut za zgodovino, z odseki za občno in narodno zgo- So*,e sc 0(^t*a dovino, za zgodovino umetno- V naiem se dobi 5 S(>b- Vpra-sti in za arheologijo; institutN^f v Somovi restavraciji, za slovenski jezik z odsekom r03® St. Clair Ave. EN 1-5214. za kulturo slovenskega jezika; institut za literature; institut j za sLovensko etnografijo; ke-1 mični institut “Boris Kidrič’ Naprodaj Delikatesen, C-2 licenca, soda fountain, dober promet, tngovi-ki se bavi zlasti z jedrsko fi-|na obstciječa že 48 let v St. ziko; institut za elektro-gos- ciairski okolici. Zmerna cena, podarstvo; institut za turbin- ni?ka najemnina. Stanovanje ali ske stroje; institut za prouče- brez. Pravemu paru ali dru-vanje Krasa s sedežem v Po- |ini pomagam začet. Kličite stojni; institut za geografijo, UT 1-4554 za več pojasnila od katerim sodeluje institut za|l2 do 6. zvečer. —(37) AMERIŠKA DOMOVINA, IVAN TAVČAR: VISOŠKA KRONIKA “Pri ljubem Gospodu Jezusu, te prosim, Izidor,” je vzdihnila, “nikar mi ne govori kaj takega! Nimam nič — beračice ne boš vodil na Visoko!” Že mi je silila beseda na jezik, da bi ji na pameten način razložil, da je njen stari oče posodil mojemu očetu veliko denarja, da se ta denar ni vrnil In da je sedaj vsaj polovica obeh visoških kmetij njena. Ob pravem času sem premislil, da se takih reči ne govori in da že še pride prilika, da se z Agato razgovoriva. Če ne bo ugovarjalo drugega kakor beraštvo, se bo dalo vse urediti. Par let še prav lehko počakam, da postane A-gata starejša in močnejša. Nato sva molče jezdila do doma. Juri se je vrnil pozno v noč. Drugo jutro sem se nekaj zaležal, ker sem bil od) vina utrujen. Ko sem vstal, je belila A-gata peč za kruh. Zdelo se mi je, da se pred pečjo z nekom razgovarja. Ob steni sem se približal. V tistem hipu .sem razločil, da je govoril Juri: “Ne bodi huda, Agata!” Ošabno mu je odgovorila: “Ne vem, čemu naj bi bila!” Juri je še pristavil: “Ne bom več plesal z ono iz Scheffertna!” Zasmejala se je: “Zavoljo mene lehko plešeš s frajmanovo iz Ljubljane! Mene puščaj pri miru, pa bo prav!” Stopil sem okrog stene pred peč. Agata se je, takoj skloni- f'prikupilo pri gospodu grajskem /glavarju in da bi svetli gospod škof tudi ne delal težav. Pa se (nisem dal pregovoriti, ker Eve Magdalene nisem hotel vzeti in [naj se je baron na gradu še tako jezil: bil sem tudi prepričan, d'a je ravno on pisarja poslal k meni. Zvedeti pa je moral za vse to brat Juri; morda mu je pisar s Qd takrat, ko je brat Ju-staro žensko. V cerkev je rada rj toliko plesal z Ano Renato, hodila; ali pa je znala kaj dela- njs^a ve« prjjatetja z A- ti, nismo zvedeli. Visokemu go- gat0) da, skoraj pogledala ga ni spodu je bila prejkone v nad- ve^ kai. ki]0 v redu, meni pa lego, menda zategadelj je graj- v toiažbo. skemu glavarju pisal, da naj jo izkuša omožiti na kak grad. Grajski glavar se je na vse strani trudil, da bi jo spravil v ka- Okrog sv. Jurija smo doživeli ko imovitejšo rodbino, ali Eva nekaj nepričakovanega. , Magdalena je ostala samica; ker, prjčela So se dela na poljU) in je od graščinskih ljudi nihče ni dejavec je dohajal prav, naj hotel vzeti. Imela je velik nos, ;je prišel) 0dkoder je hotel. dote pa malo, ker se škof Al- T_ . v v . ,. , I . o- • * - . , . *| Ko smo nekoč večerjali, je hreht Sigismund m hotel veza- y hjšo floveki dol kakor t, nego h večjemu s pehmi s o h da xm ,akoj vede, da goldinarji. Pri tem se m niti , , , v. . m i j ^ v, ‘dela kakor živina. Tak delavec jasno izrekel, al. nemške ah de- m. bil vsekdar vše{ VoS{il zelne veljave, kar se takoj pre-, je da bj Bag blagoslovili cej pozna. twt j i kar jemo. Nato je hotel sesti k Za svojo osebo Eve Magdale-, ^J, , , ,J .. ,, zarastla obraz, sem ga vendar j spoznal. Ni me pograbila jeza, | ker to, kar se je bilo zgodilo v Loki, sem bil že davno izbrisal [iz svojega spomina. Kot sorod-|nik je prišel pod mojo streho, in kot takega sem ga hotel sprejeti. Zato sem izpregovoril: “Ti si, Marks? — K mizi sedi in najej se! — Odkod prihajaš?” Sedel je k mizi odgovoril: “NaNrnvnost iz Davč. — Nisem mislil, da me spoznaš. Izidor.” “Slaba bi bila, da bi svojega bratranca ne spoznal,’—in vprašal sem: “Kaj pa oče Jeremija? Je pri dobrem zdravju?” “Pri zdravju je že, ali siten je, da ni izhajati ž njim.’ Hotel je povedati Še več, pa mu ničem pustil, ker 'je bi’lo grdo sporekla, in da pove vse po pravici in resnici: ušel je z očetovega doma. Če že mora hlapčevati, hlapčuje lehko pri tujih in ne pri očetu, kjer si zasluži komaj obleko. Če ga čem vzeti, ostane pri meni, če ne, si poišče službe drugod. Vedel sem, da se taka jeza hitro ohladi in da jo bo Marks Wulffing v štirinajstih dneh zopet odkuril. Vzel sem ga torej v službo ter miu obljubil plačo prvega hlapca z dostavkom, da se lehko vsak hip povrne k očetu, da ne bo mislil, d!a hočem zdraho delati med njim in sinom. Tako je prišel Marks Wulf-fing. S sabo pa je prinesel nesrečo, in sicer najhujšo, ki se mmre prinesti v hišo. — Preteklo je štirinajst dni, ali !AVE PlfAFELV loči . vjsaiii - • ^ ne nisem poznal in je v svojem življenju nikdar nisem videl, zato ne vem, je li bil njen nos res tako dolg, kakor se je govorilo. O Božiču me je obiskal mestni pisar Konrad Fuehrnpfeill. S tem gospodom sva bila sklenila ‘ nekako znanstvo, ker mi je šel v , marsičem na roko. Tudi se je | rad oglašal na Visokem in ni nikdar odhajal praznih rok, ker taki gospodje, ki imajo malo plače in dosti otrok, radi kaj , vzamejo. Grajski glavar ženi Evo Magdaleno na Visokem Ko je torej prišel tistega Božiča gospod1 Fuehrnpfeill na Visoko, mi je po dolgih ovinkih namigaval, da bi me Eva‘Magdalena rada vzela, da bi me to peči, kakor da je sit d'o vratu. Marles Wulffing pride na Visoko Vzlic bradi, katera mu bila mr.rdr. kaj tnkega vmes, česar i Prav nič se ni pripravljal, da [ni smela slišati družina. Pozval bi zopet odšel. Lotil se je dela | sem ga, torej, da naj se najprej 2 veliko vnemo in bil prvi hla-[naje in da mi pozneje lehko vse pove, kar mi povedati hoče. Jedel je za tri in morda še za več oseb. Ko je odšla družina, smo ostali z Marksom in Jurijem pri mizi, da smo izpili nekaj vina, kar se ni moglo opustiti, če je prišel sorodnik v hišo! Marks je veliko pripovedoval: da je Jeremija Wulffing star kakor zemlja, da visi na svojem posestvu kakor klop na pasjem repu in da hoče imeti, da naj mu otroci tlačanijo in le tlača-nijo. On, Marks Wulffing, postaja starejši, in ni je kmetije, katere bi si ne upal prevzeti in [pametno gospodariti na nji. Tudi ima že izbrano nevesto, ki bi rada prišla v Davče, pa seve ne za deklo, pač pa za ženo, ki daje poslom ukaze. Tudi on noče biti več brezplačen hlapec, kar je očetu že povedal. Ta se ni dal premekniti, ker je trmast, kakor je trmasta vsaka nemška [ glava, najsi je stara, najsi je mlada. Z očetom sta se torej AVINGS 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vocal St. Clair Avp in E KS St CE HOČETE ... i prodati ali kupiti poe^etro ali trgovino, obrnita •e do naa JCS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE l-6«OT NAROČITE Sl DNEVNIK m> U3K aMMiravtfvi V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Anton Kokal ki je preminul 23. febr. 1955 Oh, kako žalostni so dnevi, odkar Te več med nami ni, spomin na Te pa še živi in živel bo do konca naših dni. V tihem grobu tam počivaš, v večnem smrtnem spanju spiš, ne mile prošnje, ne solze, Tebe ueč ne zbude. Žalujoči: MARY, soproga ANTHONY, JOSEPH, VICTOR, sinovi MARY, ROSE, JEAN, NELLY, DONNA, hčere Cleveland, Ohio, 23. febr. 1959. AMERiŠKO DOMOVINO F blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE 'LJUBLJENE MATERE Frances Sauric ki je rmrla 23. februarja 1958. leta V tihem grobu že počivaš celo leto dni. Tvoj spomin pa v naših srcih vedno še živi! Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, draga nam,,,,, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo! Tvoji žalujoči: OTROCI Cleveland, O., 23. februarja 1959. NAJVEČJI SLOVENSKI AMERIŠKI DOMOVINI pec, kakor boljšega do tistih dni še nisem imel. Margareta pride po Marksa r' i Ko so pretekli trije tedni, je prišla ponj sestra Margareta, ali skril se je pred njo, da ga niti videla ni. Bila je še leplše ^ kle, kakor prej, pa me ni praV nič genila, ker sem takrat že m' slil na Agato, ki morda ni bila bolj zala od Wulffingove hčere, ki mi je pa bila namenjena. " (Dalje prihodnjič.) ----------------o------- H H 5 I * m » F m * Še priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE- ! VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA H NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: Q R. F. D. No. I, Route 44, Newbnry, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 C % ! Za 3 % % vas pomembni \ ' . 1 i' ’ dan! ;\d§SS Drage neveste! A v. Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA fill? St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio IIE 1-0628 1 i i VELIKA PRIJATELJA — Delfin Clown v Miami morskem akvariju se je pognal iz vode proti svojemu trenerju Jimmy Kline in mu vzel iz ust cigareto. Vsekakor spretnu, toda tudi malo nevarna igra! OGRAJA GA NI USTAVILA — Edward Harris v ^ash' ingtonu, D. C., si ogleduje drevo, ki je obraslo železno ograjo pred njegovo hišo, v katero se je vselil pred 25 leti- * daj je imelo deblo v premeru samo pet palcev.