Ecfizione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXXI Štev. 13 a V Ljubljani, v nedeljo, 17. januarja 1943-XXI Sl10anpil"aanb^vnagrvlnipMo govoril »Nekdo«, h kateremu somi slučajno prisedel v gostilni; slučajno zaradi tega, ker jo bilo samo pri njegovi mizi prostora in ker ee mi je zdolo, da mu ne bom v nadlego. Nekdo je pil čotrtinko, na polie.i pa je ležala čepica nosača s številko toliko in toliko. »AH gre posel, očka?« sem ga nagovoril. »Gre in ne gre, kakor pač nanese.« Medtem so prisedli šo tovariši in zdelo so je, kakor da bi hoteli Nekoga izriniti. »Nič so nas ne bojte, očka, čeprav nas je pot...« Mož je bil žo prileten, precej čez petdeset h je moral imeti. Bil pa jo še vedno krepak, z bujnimi zavihanimi brki. Da so ni nikoli pre-tepaval, je omenil in da v teh stvareh res ni izkušen, je pripomnil. Potem sva začela s pogovorom. V Ljubljano je prišel že pred 40 leti in se kaj kmalu lotil službe nosača. Pred prvo svetovno vojno je bil zaslužek kar dober. »Ste si kaj prihranili?« Odgovor je bil spet isti: >S«m ta nisem. Pač, imel 6em žo precej denarja, toda prišla je vojna in moral som v vojaško suknja Kupček je kopnel in kar ga je ostalo, se je spremenilo v nič, ko so zamenjali krono v dinarje; ena proti štiri, to je bilo res narobe...« »Kdaj se vam zdi, da so bili za vaš zaslužek najboljši časi?« »Prva leta po vojni niso bila slaba. Precej dela je bilo in precej zaslužka.« »Pa danes, se dd živeti? Ali vam pride 50 lir na dan?« »Pride in ne pride. Včasih tudi 100 lir, včasih pa nič.« Potoni sva zasukala pogovor drugam. Tu sem zvedel, da je imel Nekdo čisto svoje izkušnje s politiko in da se zato z njo ni nikoli barvil. Zgodilo pa so je takole. Šel je na shod, kamor je jahal sam kandidat za narodnega poslanca na belem konju. Tcdi navdušil se je vso do trenutka, ko je videl na ljubljanskem kolodvoru prizor, ki mu ni šel v glavo. »Na shodu so hujskali stranko proti stranki, ko pa sem motril izvoljene gospode na kolodvoru, .ko so se poslavljali in odhajali na Dunaj, sem videl, koliko je ura. Pomislite, mi smo čakali, da bi videli, kako se bodo gledali po strani — bili so namreč poslanci raznih strank — ti pa so si lopo podali roko, se pomenkovali kakor prijatelji in se lepo odpeljali skupaj v prvem razredu brzega Najvišje cene na živilskem trgu (Veljaven za blago, pridelano r Ljubljanski pokrajini.) Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani je dne 15. jan. 1»A3-XXI, VIII-2, Št. 961-1 odobril naslednje tržne cene, veljavne v Ljubljani od 13. jan. 1043-XXI: 1. a) Zelje glave pod 10 kg: 1.75 lir kg; b) Rdeče zelje kg 2.25 L; c) Kislo celje k 4 L; 2. Ohrovt kg 2.25 L; 3. Repa na drobno kg 1 L; b) Repa na debelo kg 0.75 L;e) Kisla repa kg 2.50 L; 4. Endivija kg 5 L; 5. Motovileč kg 12 L; 6. a) Radič kg 5 L; b) Gojen radič kg 10 L; 7. Špinača kg 5 L; 8. Rdeča pesa kg 3 L; 9. Rdeče korenje brez zelenja kg 3 L; b) Rumeno korenje kg 1.50 L; 10. Petršilj kg 4 L; 11. Zelena kg 4 L; Koleraba rumena kg 1.50 L; 13. Kolerabica kg 4 L; 14. Črna redkev kg 1.50 L; 15. Čebula kg 2 L; 16. Šalota kg 4 L; 17. Češenj kg 8 L; 18. Hren osnažen kg 4 L: 10. a) Jabolka, I. vrste, namizna, zbrana kg 5.70 L; h) Jabolka II. vrste kg 5 L; 20. Lipovo cvetje suho kg 18 L; 21. Jajca komad 2 L. Samo ie ta mesec lahko kupita KERAMIČNE IZDELKE! poznej« bo prodaja po odredbi V ls. Kom. ustavljena oaze, kipe, pepelnike, svetnike, plnkete, seeulse Ud. V PAPIRNICI LJUDSKE KNJIGARNE Pred škofijo 5 in v podružnici N I Č M A N na Mikločižavi cesti 5 vlaka na Dunaj. To mi je odprlo oči in se od takrat nisem več zanimal za politiko.« Tako je izgubila ta ali ona stranka, katera, tega nisem hotel vpražati, svojega voLivca. Neikdo, s katerim jem se pogovarjal, je tudi po prepričanju in stanovski zavesti nevtralen. »Naše društvo je nevtralno in so ne zanima za razna opredeljeoja. Tako pravimo, da moramo vsakogar postreči in to skušamo storiti, da je vsakomur prav.« Nisem mu oporekal, saj sem prisedel samo slučajno in sem se pogovarjal, ker me je zanimala samo njegova življenjska pot. Prod desetletji je prišel z deželo v Ljubljano in si po svojo uredil življenje in odnos do vsega, kar je javno. Ne, za politiko se ni več zanimal, ker je na lastno oči videl poslance, da niso skregani mod seboj. Poleni si je naročil še kozarček in to najbrž zaradi tega, ker se jo zapletel v pogovor. Se to mi je povedal, da je v Ljubljani 110 komisionarjev in da jih 18 vrši službo na kolodvoru, 12 pa pred pošto in na Marijinem trgu. S svojim stanovskim društvom jc zadovoljen, v ostalem pa si ne želi drugega, kakor dola in obzirnih ljudi. Srečo sem mu voščil, ko sva se poslovila, on pa meni. Pnevmatike za kolesa pod zaporo Od 15. januarja t. 1. so vse piieuinvatike- za kolesa (vrhnji plašči in duše) blokirani in na razpolago Visokega komisariata. V ta namen morajo vsi trgovci s pnevmatičnimi plašči do 18. t. m. sporočiti Pokrajinskemu korporacijskemu svetu število plaščev in duš, ki jih imajo v zalogi. Nakuadno morajo biti v treh dneh prijavljene vse pošiljke pnevmatik, došle iz starih pokrajin ali od koder koli uvožene. Tako blokirane pnevmatike se lahko prodajajo proti istočasni zameni obrabljenih pnevmatik, in sicer proti predložitvi posebnega nabavnega bona, izstavljenega od pokrajinskega korporacijskega sveta tistim, ki imajo dovoljenje za vožnjo s kolesi uli s triciklji, ki pa morajo zato izkazati dejansko potrelio. Vse nove, iz prometa vzete pnevmatike, kakor tudi na podlagi dovoljenj prodane, bodo morale biti vpisane v register nabave in prodaje, ki ga mora imeti vsaka tvrdka. Kdor bi kršil to naredbo, bo kaznovan z zača,snim ali trajnim odvzemom prodajnega dovoljenja. iz dela m živlf ero^a - o J tu isa tmm Iz Gorizije Duhovniške vesti. G. Albin Kranjc, kaplan v Idria, je bil umeščen za župnika v Rocce; na njegovo mesto v ldria jo šel novomašnik g. Jožko Kragelj. — Novomašnik g. Lucijan Krajnik jo imenovan za kaplana v Plezzo. — G. Ivan Pišot, župnik na Planini, je šol za žujmika v Sambasso, kjer je dosedanji Župnik g. Miha Kragelj stopil v jiokoj. — G. Tarcizij Nardin, župni upravitelj v Doberdo, je postal stolni vikar v našem mestu; na njegovo mesto v Doberdo je prestavljen g. Evgenij Bregant, vikar v Cero. Izpraznjeno du-hovnijo Cero l>o začasno upravljat g. -Josip Kuš-man, župnik v Quisca. — G. Al. Duhovnih, novomašnik iz ljubljansko škofije, je nastavljen kot kaplan v Tolmino. — G. Vinko Cernigoj, kaplan v Coineno, bo upravljal tudi sosedno duhovnijo Vallegrande. — G. Anton Žagar, župnik na Zolla, ki jo bil več mesecev odsoten, je premeščen kot župnik na Planino. — G. p. Avrelij Serik iz kapucinskega reda jo nameščen kot mestni kaplan pri župni cerkvi sv. Ignacija na Travniku. — G. Ivan DroMek, župnik v Cobbio, bo upravljal duhovnijo Gabrovizza, kjer je umrl dosedanji upravitelj g. Franc Klopčič, o čigar smrti smo poročali. — G. Evg. Osegnach, žup. upravitelj na Lui-co, je prestavljen za žup. upraivtelja v Borcana. Z Gorenjskega Sniuške tekme v Kranjski gori. V prvi polovici januarja se je začel v Kranjski gori tečaj za smučarje dolgopiogatt in 6kakače. Tečaj bo zaključen v nedeljo 17. januarja s tekmami, ki bodo obsegale tek na 12 km in skoke na 40 metrski skakalnici. Tekem se bodo udeležili poleg članov športnih organizacij tudi člani Oborožene Sile, policije; obmejnih carinskih 6traž in Hitlerjeve mladine. Življenje in smrt v Kranju. Od 20. januarja lanskega leta, odkar jx>sluje stanovski urad v Kranju, je bilo do 31. decembra 1942 zabeleženih v Kraniu 301 rojstvo in 114 smrtnih primerov, med temi 39 dojenčkov, 10 otrok in 65 odraslih. Poročilo se je lani 79 parov. Poroke. V Kranju 60 6e poročili: Stanislav Kokalj in Ivana Peterka, Ivan Gabron in Alojzija Drekonja, Pavel Anton Šinkovec in Marija Ana Lauter, vsi iz Kranja, Erih Kušelj iz Maribora in Tereza Uršula Jesihar iz Kranja, Franc Mesec in Apolonija PapleT, oba iz Kranja, Alojzij šešek in Ana Podgoršek, oba iz Kranja, Anton Likoser iz Drulovike in Joželina Martinčič iz Kranja, Franc Julitis Steinmetz iz Kranja in Irene Hedvig Born-dorl iz Pucha na Koroškem. Smrtna kosa. V Cesnjici pri Motniku je umrla Frančiška Šmid, dalje 60 umrli: Nikolaj Alihevc v Mekinjah, Ivan Humer v Nevliah, Franc lerele v Kamniku, Marija Osolin v Duplici, Franc Vrhovnik na Homcu, Margareta Kosirnik v Mlaki, Marija Šimenc v Zgornjem Polju, Pavla Siter na Perovem in Ivana Taler v Podgorici. Nesreče. Pri smučanju se je poneslrečil 18 letni Alojz Gregorič iz Masle vasi v občini Globasnici. Desno nogo ima zlomljeno. Nadalje se je pri smučanju jxmesrečil 11 letni Leo Vošič iz Pliberka, ki si je prav tako zlomil desno nogo. S Spodnjega Štajerskega Slovesen odpust šolske mladine, ki letos dokonča ljudsko šolo, bo opravljen 28. marca. Prosvetni minister je odredil, naj se mladina ljudskih šol odpusti jm> opravljeni šolski dolžnosti v soboto, dne 27. marca. Isti dan zapustijo srednjo in višjo šolo vsi dijaki, ki j>o veliki noči stopijo v poklic, katerega so si izbrali. Vlak jo je povozil. Prometna nesreča s smrtnim koncem se je zgodila v ponedeljek zjutraj na kolodvoru v Lipnici. 27 letna Angela Traby-jeva iz Vagne je hotela skočiti na vlak, ko se je žo jiomikal s j>ostaje. Prvič je padla, vendar se je hotela jHignati na naslednji vagon. Pri tem ji jo vnovič izpodrsnilo in je padla naravnost pod kolesa, ki so ji odrezala obe nogi. Še isti dan je umrla v bolnišnici. Iz Hrvaške Božična nagrada zagrebške občine. Zagrebški župan Ivan Verner je dol policijskemu ravnateljstvu v Zagrebu na razpolago 2,500.000 kun z naročilom, da ga razdeli med vse varnostne organe v Zagrebu kot priznanje in pohvalo za njihovo težko in naporno službo. Prebivalstvo Zagrbca. Zagrebško časopisje poroča, da je imel Zagreli ob koncu lanskega leta 350.000 prebivalcev. Pri zadnjem ljudskem štetju 1. 1931 so v Zagrebu našteli samo 185.584 prebivalcev, leta 1939 pa že 248.800 ljudi. Pospeševanje sadjarstva v NDH. Hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je odobrilo podporo 75000 kun, katero bodo razdelili med potrebne kmete v veliki župi Sana in Luka zaradi nabave novih sadnih dreves. Proti razkosavanju kmetij. Hrvatska državna Ramovš in Marija Zaloker, oba iz Kranja, Franc Proti razkosavanju kmetij. Hrvatska državna Grošelj in Marija Sabotka, oba iz Kranja, Franc vlada pripravlja načrt zakonske odredbe, s kate- Tečaj za učiteljice - nadzirateljice kolonij S 1. februarjem t. 1. bo tukajšnje Zvezno poveljstvo Italijanske liktorske mladine v Ljubljani otvorilo tečaj za nadzirateljice šolskih kolonij. — Tečaj bo trajal tri mesece s tremi učnimi urami tedensko. Tečaja se morejo udeležiti vso učiteljice slovenskih ljudskih in meščanskih šol, bivajoče v Ljubljani, četudi niso v službi, da imajo le redne diplomske izpite in niso starejše od 40 let. Vpisati se morejo tudi gojenke 5. letnika učiteljišča. Ob zaključku tečaja prejimejo obiskovalke spričevalo, s katerim pridobe preduost za sprejem v- učiteljsko službo na ljudskih a'li meščanskih šolali v prihodnjem šolskem lotu. Prošnje je predložiti tukajšnjemu Zveznemu poveljstvu najpozneje do 25. januarja tega leta. Zvišanje takse za vidimiranje vozaških izkaznic za motoVna vozila Letna taksa za vidimiranje vozaških izkaznic za motoma vozila po členu 8., št. 1, 2 in 8, na-rodbe z dno 10. septembra 9941-XIX fet. 06, določena z naredbo z dne 11. decembra 1941-XX št. 184 na 22 lir, se za loto 1943-XXI zvišuje na 50 lir. Določbe o pobiranju carinskih davščin Člen 1. Od vštetega 1. januarja 1943-XXI dalje se računajo uvozno in izvozne, carine, ležnina, žigovina, poslovnina in tlakarina v deklaracijah, v boletah, v drugih listinah in v vseh carinarniških računovodstvenih vknjižbah v lirah tako, da so vsota odmori s 5.7 kratnim zneskom enotnih carinskih postavk, izraženih v tarifi v zlatih dinarjih. Člen 2. Znesek enotnih uvoznih in izvoznih carinskih postavk, omenjenih v prednjem členu, ki se dobi s prevedbo v lire po razmerju 1 proti 5.7, se mora zaokrožiti na 5 centezimov za ulom-ke nad 25 tisoč.ink do 75 tisočink in nn 10 centezimov za ulomke nad 75 tisočink, pri čemer 6e ulomki do 25 tisočink ne upoštevajo. Pri izračunavanju ležnine, žigovine, poslovnl-ne in tlakarine je treba na zgoraj označeni način zaokrožiti dolžno vsoto za vsako teh pristojbin in za vsak carinski posel. Člen 3. Določbe iz prednjih členov 1. in 2. veljajo tudi glede blaga, deklariranega in overjenega pred dnem uveljavitve to naredbe, če jo ta dan blago še v carinskih prostorih in se dav-štfHne še niso plačale. Člen 4. S to naredbo se razveljavljajo vso druge, njej nasprotujoče ali z njo nezdružljivo določbe. Imenovanje glavnega tajnika Združenja šolnikov Šolski upravitelj Leopold Paljk se imenuje za glavnega tajnika Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. ro bo v bodoče prepovedano nadaljnje razkosavanje hrvatskih kmetij. Nova tozadevna odredba bo stremela zatem da se doseže zaokrožitev dosedanjih posestev. V to svrho je vlada NDH že napravila poizkuse v Križcveih, ki so se dobro obnesli. Čeprav je reševonje tega vprašanja zelo delikatno, ker kmet brani vsako stopinjo svojo zemljo, je oblast v omenjenem kraju vsa sporna vprašanja rešila sporazumno s prizadetimi kmeti. Hrvatsko bolgarska revija. Te dni jc izšja v Zagrebu prva številka skupne revije, ki jo izdajata pod naslovom >Zagreb-Sofija« Hrvat-sko-bolgorsko društvo v Zagrebu in Bolgarsko-hrvatsko društvo v Sofiji. h I t I t / Ob smrti moje ljube žene ' ANTONIJE se prav lepo zahvaljujem prim. dr. Kramariču ter ostalim gg. zdravnikom in če. sestram Šlajmerjevega doma za njih požrtvovalno skrb ter vsem darovalcem cvetja in udeležencem pogreba- Še prav posebno pa sem hvaležen šempetrske-mu kaplanu č. g. Paulinu, ki je moji ženi v najtežjih trenutkih stal zvesto ob strani in jo tolažil. Maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, 18. januarja, ob 7 zjutraj pri sv. Jakobu. Ljubljana, 16. januarja 1943. JANKO ČEŠNOVAR Umrla je dne 15. januarja 1943 v starosti 87 let moja ljubljena mama, gospa RozaEifa Burfa roj. Pust A Pogreb ljube pokojnice bo v nedeljo, 17- januarja 1943 v Ribnici. Jesenice, Ljubljana, Ribnica, 16. januarja 1943. JUSTINA DR. MARČIČEVA 1 z vzivhm mlm nastala ctcžfe miru POT POLITIČNE M0CI PETROLEJA 1926 jo bila ustanovljena »Agip«, italijanska državna petrolejska družba. 1927 je ustanovljena v Španiji »Campsa«, ki jo prevzela monopol nad španskim petrolejem. 1932 je odpovedal Iran koncesijo Anglo-Iran Oil Co. 1934 si je zagotovila japonska vlada velike pravice nad trgovino petroleja in ustanovila v Mandžukuo pol državni monopol na petrolej. 1937 je razglasila Bolivija neveljavnost koncesij Standard Oil. 1938 — kot odločilni udarec — je sledila razlastitev vseh inozemskih petrolejskih družb v Mexicu. In še dalje: Brazilija je razglasila, da je ves njen petrolej državna last. 1939 je ustanovila republika Chile državni monopol za petrolej. V teku dveh desetletij so vsi ti porazi, zadani petrolejskim tru- stom, brez posebnega pomena. Toda bila je dolga pot, ki je končno temeljito spremenila moč petroleja. Marsikaj se je zdelo brezpomembno, ko se je zgodilo, n. pr. ustanovitev »Agip« leta 1926. Toda danes ima ta družba lastne petrolejske ladje in čistilnice, naprave za pridobivanje sintetičnega petroleja in celo omrežje lastnih petrolejskih črpalnih postajališč. Obenem upravlja italijanski delež na romunskem petroleju in ureja in raziskuje nova petrolejska polja v Albaniji. Leta 1926 ni ustanovitev te družbe vzbudila nobeno posebne pozornosti. Toda v italijansko-abesinski vojni se je izkazalo, da je bila ustanovitev to družbe dalekosežnoga pomena in da je veliko pripomogla k italijanski zmagi v Abesiniji. Ustanovitev španskega državnega petrolejskega monopola leta 1S27 so nam je zdela tedaj brez večjega pomona in nič kaj nevarna za petrolejske kralje, toda pomenila je korak naprej v revoluciji surovin. Polog toga je pomenila za Španijo važon odločujoč korak, kajti, čeprav še ni dokončno doprinesel boj za španski petrolej k oadcu Prima de Rivera, je prav s pelrolejsko monopolizacijo pri- pravljal de Rivera pot Francu. Na Kanarskih otokih, ki so bili že od vsega začetka na Francovi strani v dobi španske državljanske vojne, je največja rafinerija petroleja španska. Nihče ne bo trdil, da je Franco zmagal s pomočjo državne mo-nopolizacija petroleja, ali da so Italijani dobili abesinsko vojno s pomočjo »Agip«. Toda tu je igral petrolej ravno tako svojo vlogo kakor v Mexicu ali v Iranu. In prav Iran, ki je bil leta 1917 šo angleška provinca in za čigar petrolej sta se borili skoro dve desetletji Anglija in Rusija, ravno Iran je značilen zgled, kako se preobrne vzrok vojne v vzrok miru. Vplivna moč petroleja se je od včeraj do danes temeljito spremenila: dokler je bil petrolej nadnacionalna sila, dokler so petro-lejskl magnati lahko razpolagali z mejami, življenjem in krvjo celih narodov, dokler so sklepali z imperiji enakovredne zveze, tako dolgo so ostale siromašne tiste dežele, ki so petrolej proizvajale. Dokler je tekel njihov petrolej, tako dolgo so sicer še bili deležni droblin njihovega bogastva, ki je romalo v inozemstvo. Ko so usahnili petro-lejski vrelci, so že imeli nekaj tisoč brezposelnih več, nekaj razpadlih lesenih bajt in opustošena, zaradi ostaukov petroleja nerodovitna polja. Danes, ko petrolej nima več tiste vladajoče moči in ni več vladar, ampak sredstvo, gradi Iran s prodajo petroleja ceste in mesta in si je zgradil železniško omrežje, ki je med najmočnejšimi na svetu. To pa ostane. To služi ljudstvu in mu daje možnosti, da odkriva druge zaklade zemlje tudi potem, ko petrolejski vrelci že davno usahnejo. Dokler je neomejeno vladal petrolej, so ni ničesar storilo, razen kar je bilo neobhodno potrebno za pridobivanje petroleja. Južna Perzija je ostala dežela meseca. Ves dobiček se je stekal v Anglijo. Danes pomaga petrolej odkrivati nove pokrajine; prav uporabljen, v pravih rokah utegne imeti trajno korist. Končno so morali prisluhniti pelrolejski mogotci stari angleški pesmi, ki začenja takole: »Ena ladja jadra proti vzhodu in druga proti zahodu, isti veter žene obe. Nastava jader določa smer vsem ladjam in ne smer vetra .. .< Da, odkar je leta 1918 hrzojavil Clemenceau Wilsonu: »Kaplja petroleja ima za nas vrednost kaplje krvi,« se je vendarle nekaj spremenilo. Stroj, ki je grozil, da mu bo moral DOstati človek po- koren, petrolej, ki ta stroj žene, oba sta bila prisiljena v svoj položaj, v katerem človeku služita. Kako? S kakšnimi sredstvi, s kakšnimi idejami, ob kolikšnem trpljenju? ^ »Kaplja petroleja ima za nas vrednost kaplje krvi« (Od sredstva mazačev do nadvladajoče surovine.) Petroloj... Še pred 70 leti je veljal kot čudežno sredstvo, ki zdravi revmo in raka, prsne bolezni in otiske. Po vsej Ameriki so se tedaj pojavljali čudodelni zdravniki, ki so prodajali petrolej kot zdravilo. Med njimi je bil neki Rockefeller. Imel je kakor drugi voz s konjem, tri zamorce, ki so delali muziko in dve ženski, ki sta ob tej muzilii plesali. Kadar se je nabralo dovolj radovednežev, je pričel lastnik tega cirkusa z vznesenim govorom. Konec govora je izzvenel v čudovit spev zdravilnemu sredstvu, ki ga prodaja lastnik te revne konjsko vprege z zamorci in dvema plesalkama. Iz skritih prostorov na vozu je pričel jemati stekleničke petroleja, ki so pod vsemogočimi naslovi obljubljale vse, razen tega, kar je bilo res, in jih pričel prodajati navzočim za drag denar. Sin tega čudodelnega zdravnika od včeraj so je imenoval John D. Rockefeller, ustanovitelj prvega trusta in lastnik Standard Oil Com-pany, eden izmed gospodarjev sveta. Leta 1857 so uvedli mesto starih nepraktičnih svetilk boljšo — petrolejke. Petrolej je čez noč postal sredstvo za razsvetljavo. Petrolej je pridobil na ceni. Malo pozneje je petrolejsko razsvetljavo spodrinil plin in nato elektrika. Zdelo se je, da je petrolej že odigral svojo vlogo. Siemensova iznajdba je razgibala ves svet, novi delavci so delo še izpopolnjevali: Marcus, Deimler in Benz. Pričela se je doba gorilnih motorjev, avtomobil je nastopil svojo zmagoslavno pot in petrolej jo bil spet v ospredju. Minili so časi, ko je od celotno svetovne produkcije petroleja 20 milijonov ton bilo mogoče porabiti samo 8 za razsvetljavo, ostalo pa je bilo vrženo proč ko! stranski produkt in so to uporabljali kvečjemu še za snaženje madežev. Čudežno sredstvo proti revmatizmu je po-slalo ena izmed najvažnejših surovin našo dobo: žene avtomobile in tanke, ladje in težke voine ladje, obvlada nebo, vodo in zemljo. Mali ljubljanski pridelovalec v letu 1942-1943 Ob prebodu v novo leto je navada, da v javnosti obravnavamo razne bilance in preglede, koliko smo na tem ali onem polju napravili koristnega, koliko zamudili in koliko bo treba v novem Mu še napraviti. Najvažnejše vprašanje, ki je bilo za nas življenjsko važno, je bilo nedvomno vprašanje kruha. Zlasti Ljubljančane, pa tudi prebivalce drugih večjih krajev v pokrajini, je skrb za vsakdanji kruh dovedla do tega, da so se zopet obrnili k stari zaščitnici in rešiteljici, to je k zemlji. Tako smo doživeli in še doživljamo pojav, kakor sino ga tudi med prvo svetovno vojno, namreč da jo v našem mestu zrasla cela vrsta manjših gospodarstev. Uradniki, obrtniki, delavci, vsi so hoteli na mah postati mali kmetovalci, vrtnarji in rejci malih živali. Statističen pregled o novih malih gospodarstvih t Ljubljani ni mogoč. Šo najbolj točen pregled bi utegnil imeti Mestni gospodarski urad, ki je razdelil lani med nove male pridelovalce in tudi med 6tare kakih de6et vagonov semenskega krompirja in dober vagon semenskega fižola. Toda ti podatki ne odgovarjajo pravi sliki ter je bilo zasajenega mnogo več krompirja in fižola; je pa tudi mnogo pridelovalcev, ki niso mogli sadili krompirja, temveč so bili veseli, če so imeli toliko zemlje, da so mogli v toplejših mesecih pridelati nekaj zelenjave in stročjega fižola — na saditev krompirja pa niso mogli misliti. Lani smo prav za prav šele videli, koliko je bilo samo v mestu zemlje neizkoriščene. Ljubljančani smo lani res z vso vnemo sledili klicu: »Vsak košček zemlje mora biti obdelan!« Ni bila sicer vsa zemlja izrabljena, sem in tja jo bilo še opaziti kako neobdelano parcelo; vendar jo bilo v glavutfln storjeno vse, kar smo mogli storiti. Mnogo neizkoriščenih možnosti je ostalo še na Barju, kjer nas čaka še dosti dela. Zlasti je Barje pripravno za saditev sončnic, buč, koruze in vsakovrstne povrtni.ne. Tudi pridelek živinske krme, ki jo važen za mlekarstvo Ln rejce malih živali, bi so dal znatno dvigniti« Mestna občina je dala lani lep vzgled malim pridelovalcem, ko je preorala glavne parke in dala mnogo svojih zemljišč v najem. Prav tako so razne ustanove dn večji lastniki dali radi malim pridelovalcem na razpolago zemljo. Žal, pa se je pri zemlji že lani opazila neke vrste pretirana špekulacija, ki so jo zagrešili bolj pohlepni lastniki zemlje. Zemljo so dajali namreč v najem po pretirano visoki najemnini — saj so ponekod zahtevali celo ipo eno liro od kvadratnega metra. Ako tak mali pridelovalec računa dano najemnino, stroške za 601110, gnoj, stroške za oranje in vse drugo, potem s]k>zna, da mu zemlja ne vrže niti toliko, kolikor je dal sam vanjo, da lastnega dela niti ne računa. Pretirane najemnine jemljejo malim pridelovalcem veselje do zemlje. Zato bi se morali vsi lastniki ozreti po mestni občini, ki daje zemljo v najem po prav nizki ceni, revnim celo brezplačno. Marsikatera leha je bila lani prvič zasajena in zalo pridelek ni bil bogvedi kakšen. Zemlja mora biti namreč prežeta z bakterijami, kar pa moremo doseči le z večletnim gnojenjem s hlevskim gnojem in pridnim obdelovanjem. Kdor torej letos prvič obdela leho, mu svetujemo predvsem, da vsadi take rastline, ki imajo same pri koreninicah bakterije in morejo s temi same pridobivati kisik iz zraka. Take rastline pa so le metuljčnice, torej detelja, grah, fižol in bob. Kdor sadi na svežo leho krompir, naj ga sadi med nizki fižol; pridelek bo boljši. Ako pregledamo uspeh »vojnih vrtov« v lanskem letu, moremo reči, da je bil ta uspeh zadovoljiv. Pod »vojnimi vrtovi« mislimo namreč parke in druge javne prostore, ki doslej niso bili obdelani s koristnimi razlinami. V Zvezdi je bil pridelek krompirja prav zadovoljiv, da6i bi se fižol še bolje obnesel — ker je bila Zvezda pač prvič odlelana. Povelje za klanje Slovencev V pismu komandantu Matiji je generalni tajnik komunistično stranke Edo Kardelj zaukazal: »No oklevajte in ne popuščajte! Tiste, ki se bodo uporno borili., postreljajte. Duhovno vse po-slreljajte. Prav tako oficirje, iatelektualco itd., ter zlasti kmete in kmetsko sinove.« Tak ukaz je dala komunistična stranka, katere predsednik je bil Lovro Kuhar. Znameniti roman iz križarskih vojska »ROŽA SVETA« bogato ilustriran — je izšel. Dobite ga po vseh knjigarnah in trafikah. KULTURNI OBZORNIK Nova slavistična dela prof. Damianija Profesor Enrico Damiani, redni profesor za bolgarski jezik in književnost na univerzi v Rimu ter glavni ravnatelj knjižnice fašijev in stanov, se s svojimi deli iz vseh slovanskih književnosti uvršča med vodilne italijanske slaviste. Predvsem so pomembni njegovi priročniki za slavistične študije na italijanskih univerzah, ki se odlikujejo po bogatih bibliografijah domačih in tujih del. Velika razglednost po vseh slavističnih kulturah ter ogromna načitanost in pridnost v zbiranju biblio-gtafičnih podatkov, sta oznaka njedovega znanstvenega delovanja; poleg tega pa f?a odlikuje še velika pesniška nadarjenost, da lahko posreduje italijanskemu občinstvu v vezani besedi največje stvaritve slovanskih pesnikov. Tako je mnogo prevajal Kochanovvskega (Trcny), Mickievvicza (Krimski soneti), Kasprovvicza (Himne), Puškina (Bahči-sarajski vodomet), itd. itd., predvsem pa bolgarske pesnike (Vazov, Debeljanov), iz katerih pripravlja veliko antologijo. Sedaj p J je izdelal velik kompedij: slovnico bolgarskega jezika, pod okriljem kr. univerzitetnega zavoda za vzhodna vprašanja in pod naslovom: Corso di lingua bulgara. Je to velik kompedij, v obsegu 420 strani ter je nastal iz njegovih dolgoletnih tečajev na univerzi v Rimu in v Napoliju. V uvodu sam pisatelj označuje značaj svoje knjige, ki hoče biti ne zgolj znanstveno filo-loška razprava, pa tudi ne navadna praktična slovnica brez globljih filoloških prijemov, temveč hoče združiti teoretično in praktično poznanje bolgarskega jezika. Zato pomeni njegova slovnica posrečeno sintezo znanstvenega uela s praktičnim ter bo tako lahko s pridom služila tako začetniku v bolgarskem jeziku, kakor tudi tistim, ki ga Še obvladajo, pa ga hočejo podrobneje poznati po Prav zadovoljiv je bil tudi pridelek v Tivoliju, pa najsi ga je obdelala mestna občina sama oziroma njena vrtnarija, ali mali ljudje sami, ki so vzeli zemljo v najem. V Tivoliju smo videli celo njivo ovsa, da so 6e marsikateri spraševali, katera čudna rastlina je to. Dve glavni skrbi so imeli mali pridelovalci že lani, pa ju bodo imeli tudi letos. Prva skrb je namreč, kako zemljo zorati, ker marsikatere večje parcele res ni mogoče prekopati z nioliko. Svetovali bi malim pridelovalcem, naj se v ta namen združijo ter naroče orača za več parcel 6kupno; lo bi bilo ceneje. Gledo gnoja pa je Čimdalje bolj pereče vprašanje naprave osrednje ljubljanske kompostarne, kjer bi 6e zbirale smeti in drugi odpadki in bi 6e od tam delil malim pridelovalcem kompost. Sicer si pa mnogi že sedaj sami napravljajo kompost iz raznih odpadkov, smeti, saj, pepela in apna. Živinskega gnoja pa je v Ljubljani odločno premalo in to jo volika pomanjkljivost ljubljanskega »kmetovanja*, ker umetni gnoj tudi ne more vsega nadomestiti, pa je tudi predrag. V Ljubljani imamo tudi še kakili 200 pravih kmetov, ki pridelujejo tudi žito, toda še teh je malo, ki ga pridelajo za lastne potrebe dovolj. Vobče moramo reči. da ti številni mali pridelovalci v Ljubljani — poznavalci cenijo, da je v našem mestu okoli 5000 družin, ki obdelujejo zase vrtove, parcele ali njive, — lani znatno razbremenilo preskrbo Ljubljane z živili. Ne samo, da njim ni bilo treba v toliki meri kupovati zelenjave in celo krompirja ne, temveč je zato tudi uvoženih živil bilo več na razpolago za one, ki niso prav nič pridelali, in teh je večina. Tudi 1. 1013. bo ostalo pri tem in se bo število malih pridelovalcev v mestu gotovo še. povečalo, pa tudi površina obdelane zemije, in upati je, da nam da tudi nebo ugodno letino. Tako je Ljubljana lani in bo tudi letos izpolnjevala dolžnosti in odgovarjala zahtevam, ki jih slavi nanjo sedanji čas. Obrtništvo na Dolenjskem je močno razvito \ S preureditvijo obrtniških organizacij je tudi vse delovanje bivših združenj dobilo čisto drug tir in drug smisel. In kakor pri vseh drugih ustanovah, tako je tudi pri obrtnih organizacijah poslalo v dobi enega lela mnogo drugače. Zelo velike iz-premembe je doživelo tudi bivše r.cvomeško skupno združenje obrtnikov. Stanovska združenja posameznih obrtniških skupin, v katerih je bil dolenjski obrtnik dolga leta organiziran, so bila že v letu 1941. deloma pripojena prej omenjenemu bivšemu skupnemu združenju obrtnikov v Novem mestu. V teku leta 19942. pa so se vse obrtniške organizacije popolnoma reorganizirale. Izvršena je bila centralizacija obrtništva. Sedež centrale je v Ljubljani z nazivom Združenje industrijcev in obrtnikov, obrtniški odsek za ljubljansko pokrajino v Ljubljani. Ta ustanova je danes vrhovna organizacija obrtništva, od tu prihajajo vse določbe in naredbe za obrtnike. Na to organizacijo se naj obračajo obrtniki preko njenih poverjeništev ali pa naravnost. Ta obrtniška centrala se deli v dva dela, in 6icer za industrijce v industrijski, za obrtnike pa v obrtniški odsek. Oba odseka delujeta za svoje članstvo popolnoma ločeno, vendar pa po sorodnosti v gotovih stvareh 6kupno. Po pokrajini je ta vrhovna organizacija ustanovila zlasti v večjih krajih in kjer 60 že prej delovala skupna obrtniška združenja svoja poverje,-ništva, ki po navodilih centrale poslujejo popolnoma samostojno. Tako poverjeništvo imamo tudi v Novem mestu, v Kostanjevici in Mokronogu. To je pač dovolj velik znak, kako močno je razvito obrtništvo na spodnjem Dolenjskem. Novomeško poverjeništvo je štelo v preteklem letu 544 mojstrov, ki so zaposlovali 203 pomočnike in 302 vajencev. Aled najmočnejše obrti moramo pač šteti mii- TEU KINO SLOGA 27-30 Temno tn sončne strani naSe mladosti lepo prikazane v tllmu »Počitnice v kolegiju« FIlm, ki vam pokliče v spomin najlepša leta vaso mladosti. V gl. vlogi: Enrico Poupon. PREDSTAVE ob delavnikih od 11.30 daljo; ob nedeljah ob 10.30, 14.30, 16.30 ln 18.30. TEL, KINO UNION 22-21 Od odrske plesalke do kmetico — dunajsko koroška zgodba »Vse zaradi ljubezni« V gl. vlogi: Gustl Huber, Wolf Albach Retty PREDSTAVE: ob delavnikih ob 18 ln 18.16; ob nedeljah In praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 tn ob 18.30. TEL. 22-41 KINO MATICA Tajinstvena ljubezenska drama »Molčeča usta« 7. znanimi Igralci: Fosco Glaehettl. Annette Bach, Andrea Checchl, Carlo Campaninl. PREDSTAVE: dnevno ob 14.30, 16.30 ln 18.30; ob nedejah ln praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 ln 18.30. KINO KOOELJEVO Telefon 41-64 Ljubezen do zemlje ln do trpečega človeka v krasnem filmu B ANDIT 'Agustlnt Irusta — Anella Benee. Odlična zabav, komedija iz družin, življenja Ženska vojska Predstave ob 14.40 ln 17 narje in Žagarje, katerih je skupno 136. pa imajo kljub temu najmanj pomožnega osebja, in sicer zaposlujejo samo 3 pomočnikov in 5 vajencev. Njim slede kot*najmočnejši čevljarji, 96 po številu. Zaposlujejo pa 5S pomočnikov in 55 vajencev. Krojači in šivilje štejejo skupno 101 mojstra oziroma mojstrico. Pomočnikov imajo zaposlenih 34, vajencev pa 98. Obrtnikov kovinarskih strok šteje poverjeništvo 88. Pomočnikov imajo zaposlenih 20 in 46 vajencev. V kovinarskih strokah so najštevilnejši kovači, ki štejejo 65 mojstrov. Tej obrtni panogi slede zidarji, katerih je 61 in ki zaposlujejo 30 pomočnikov ter 52 vajencev. Nato slede po vrsti: brivsko-frizerska stroka z 11 člani. 23 pomočniki in 12 vajenci, dalje kolarji s 17 člani, peki s 16 in sedlarji ter tapetniki z 131 člani ter nekatere druge obrtne 6troke, ki so številčno mnogo nižje kakor prej omenjene. Vse te obrti zaposlujejo še ostalo pomožno osebje. Od jx>verjeništva so se izločili slaščičarji po številu 5, katere pa poverjeništvo še vedno votli v evidenci. Ti intajo svoj sindikat v Ljubljani in težijo tja. Prav tako tudi pogrebno podjetje, ki je včlanjeno v svoji stanovski organizaciji v Ljubljani. Novomeškemu povrjeni-štvu pa so bili lani priključeni mlinarji in /agarii, ki so do meseca avgusta 1942 obdržali še svoje stanovsko združenje. S tem je število obrtništva novomeškega poverjeništva zelo naraslo. V preteklem letu je nanovo prejelo obrtna pooblastila 22 mojstrov, in sicer 8 čevljarjev, 2 krojača, 1 šivilja, 2 brivca in frizerja, 1 slaščičar, 2 kovača, 2 mizarja, 1 predelovalec peska, 1 kolar, 1 pečar in keramičar, 1 knjigovez. Eno dovoljenje pa je bilo izdano za podružnico žagarskega obrta. Nadaljevanji obrta po vdovi sta bili prijavljeni 2, eno v krojaški, drugo v mlinarsko-žagarski stroki. Odjavljenih je bilo 7 obrti, od teh ena podružnica. Ena obrt je prenehala zaradi smrti lastnika, dve obrti pa 6ta bili odjavljeni le začasno. — V preteklem letu je bilo sklenjenih 122 učnih pogodb, in sicer: 17 v čevljarski, 18 v krojaški, 34 v šiviljski, 21 v kovinski, 14 v mizarski, 2 v mlinarski, 8 v brivsko-frizerski, 3 v kolarski, 3 v pečarski, 1 v soboslikarski in 13 v tapetniški stroki. — Razveljavljenih je bilo 26 učnih pogodb. In kakor je bilo največ vpisov v šiviljski stroki, tako je bilo Pri tej stroki tudi največ izbrisov, namreč 10. — omočniški izpit je položilo 88 vajencev, in sicer: 10 iz čevljarske stroke, 17 iz krojaške, 13 iz šiviljske, 14 iz mizarske, 17 iz kovinarskih strok, 3 iz mlinarske, 2 iz kolarske, 1 iz tapetniške, 7 iz briv-sko-frizereke, 1 iz soboslikarske, 2 iz pečarske in 1 iz sedlarske stroke. Brez izpita je ostalo 20 vajencev. Pomočnikov je bilo v preteklem letu na novo prijavljenih 207, odjavljenih pa 71. Največ odjav in prijav je bilo v čevljarski stroki. — Poverjeništvo je izdalo v preteklem letu 127' poslovnih knjižic, in sicer 54 pomočnikom in 73 vajencem. Poverjeništvo je imelo na skrbi tudi razne dobave, ki so 6e večinoma vse vršile na nakaznice. Poverjeništvo samo je tudi izdalo nakaznice za predmete, ki jih je za 6voje obrtnike dobilo brez nakaznic, zato pa je bila vsakemu obrtniku dotične stroke zagotovljna gotova količina blaga. Z razdeljevanjem nakaznic in z dobavami na splošno je imelo poverjeništvo obilo dela. V nešteto primerih je poverjeništvo posredovalo, obrtnikom izdajalo razna potrdila, izjave, jim pisalo prošnje za oblasti, jim oskrbovalo jyravilne prepise, važnih listin itd., saj ima lastno pisarno, ki je vsak dan odprta in je obrtnikom na razpolago tajnik. V prostorih novomeškega poverjeništva so se tudi vršili meseca januarja mojstrski izpiti. Iz tega je razvidno, da je postalo novomeško poverjeništvo 6amo zelo močno središče dolenjskega obrtništva in da to obrtništvo nikakor ne bi moglo več prebiti brez 6voje strokovne organizacije. Pokazalo se je, da je ta organizacija nujno potrebna in je v današnjih ča6ih in razmerah dobila še posbben poudarek. L. C. Ali se bo komunizem spremenil? Nekateri dopovedujejo katoličanom, da se ni hali komunizmt, češ komunizem se itak spreminja in so bo sčasoma docela spremenil. Opustil bo ateizem iu zločinske metode ter bo le še to, kar do« lovni sloji po pravici pričakujejo in od človeške družbe tudi po pravici zahtevajo, nov pravičen gospodarski red, osnovan na načelih socialne pravičnosti. Tako je lanska velikonočna poslanica OH vabila duhovnik« r skupnost s komunisti z razlogom. da j« sedanja oblika komunizma nekaj časovnega, kar se bo izpreinenilo, kakor se s časom in v času vse spreminja. Drugi kažejo tudi na to, da je nova ruska ustava res te svoje sovraštvo do vere omilila. Vso to govorjenje je prazno, zavedna ali no. zavedna prevara ljudi. Kar se tiče zadnje ustave (2. 1. 193fi), je pravni strokovnjak v vatikanskem listu »L'Osservatore Romano« (jeseni 1936) s podrobno analizo pokazal, da jo vse tisto zboljšanje le videz. Sicer je pa slavni tajnik organizacije hrezhožnikov Jaroslavski sam izpovedal, da jn »nova Stalinova ustava najboljše jamstvo za ateizem, kakor ga oznanjata država in stranka«. Seveda se jc komunizem izpreminjal in sc bo izpreminjal, namreč glede na taktiko po mmjajnčih se časovnih razmerah, a taktika ne iz-preminja bistva in narave. Taktika sedaj bolj zakrije, sedaj boli odkrijo notranjo naravo komunizma. u komunizem oMane, kar je in kar je bil. Taktika ljudske Imate in ponujali« roko ni prav nič izpremenila prvega namena komunistov, zanesti v ves svet socialno revolucijo in iztrebiti z zemljo božje ime. Ali vodi ta boj zoper Boga naravnost ali po ovinkih, to je taktika, ki poglavitnega namena nič ne izpremeni. Seveda komunizem nI nd večnosti in tak nn bo do večnosti, toda sedaj je in dokler bo, bo isti zločinski in brezbožni komunizem. Morda ho kakor sedaj, tako tudi poslej med komunisti kaj naivnih posebnežev, ki pravijo, da so kljub komunizmu dobri kristjani in ki n svetih časih naročajo celo maše. Ce ni to hinavščina, ki hočejo z njo dobre ljudi varati, je pač dokaz, da ne vedo zares, kaj je komunizem, ampak da jih pravi komunisti vlečejo s seboj, ker jim vendarle vsaj hlapčujejo. Nekateri se učeno sklicujejo na dialektiko, češ po zakonih dialektike se nitfta tudi komunizem razvijati in izpreminjati. Po zakonih katere dialektike? 1P<> zakonih dialektike, kakor jo uinevajo proletarci, ne! Po njih mnenju je komunistična uredba človeške drtižhe končni cilj, na katerega jo bil naravnan ves razvoj: prvotni komunizem — uredba zasebne lastnine s končnim kapitalizmom — končni in dokončni zaželeni komunizem višjega reda z zemeljskimi nebesi. Ali naj se mar še nebesa razvijajo v nasprotju, v pekel? Ali so sc proletarci burili za pekel? Po drugem pojmovanju dialektik« bi se pa razvoj res n« smel ustaviti, ampak bi so moral komunizem sčasoma prevreri zopet v neko vrste ne-kumunizem —. Ker jc pa po Marvu ves ideološki svet z religijo vred le odraz gospodarskih razmer, hi s« šel« tedaj po novih prevratih morda izrazila zopet kaka religija. Kakšna? Kdo bi mogel povedati? V prvem primeru bi bil torej ateizem s komunizmom vred trajen. V drugem primeru bi se morda kdaj z ne-komunizmom zopet obnovila kaka religija, a nihče ne ve, ali res, nc kdaj in kakšna. Ali naj za tako razglede katoličani zapusto krščanstvo in krščansko kulturo in gredo ntcd komuniste? C« pa dialeki ... 'cmo po naši naravni pameti, no pomeni nič drugega kakor to, da ni nemogoče, da bo komunizem proletarco močno razočaral in ho globoka nezadovoljnost povzročala vedno večji odpor in nazadnje nov prevrat, ki bo ves komunizem in vse komunistične uredbo prevrgel. Kaj bo potem, ka.ipa ni mogočo povednti. Ker so narodi, kakor jih jc Bog ustvaril, »ozdravljivi« — tako prevaja vulgata tisto niosto I. 14 v Knjigi Modrosti: sanabiles fecit (I)eus) nationes orbis ter-rarum — je upanje, da bodo spoznali, zakaj je prišlo nanje vso gorje. Zavzeli sc bodo za pameten gospodarski red in morda tudi vrnili k svojemu Bogu in Kristusu Odrešeniku. Gotovo kajpada to ni, saj ni nemogoče, da obtiče v temah hrezboštva in nenravnostl. A zopet vprašamo: Ali naj zaradi to temne in negotove bodočnosti katoličani zapusto krščanstvo, in krščansko kulturo in gredo s komunisti? Ali more pamet kaj takega svetovati? Nekateri mislijo ne samo, da nas ti ljudje no vabijo v komunizem po nasvetih pameti, ampak da nas vabijo iz satne slrahopctnosti. Boj« se komunistov, pa bi se radi skrili med njimi, po reklu: z volkovi tuliti!, nas pa navidez vabijo s seboj, da bi sc mislilo, da delajo to le iz globokega spoznanja. Ce je tako, moramo le reči; res j« komunizem brezobziren' nasprotnik in res še ne vemo, kaj ho prinesla bodočnost, toda strahopetneži katoličani n« smemo hiti. V božjih rokah smo in pripravljeni moramo biti. dati za krščanstvo tudi življenje. Sram bi nas moralo biti bratov in sestra, ki so šli pred nami, če bi s« mi bojazljivo hlinili komunistom, da smo z njim, ko nismo in biti ne moremo, d. filološki strani. Na isti način je svoj čas Damiani napisal slovnico italijanskega jezika za Bolgare (Gramatica italiana per Bulgari). V bolgarski slovnici se tako vrste poglavja gramatičnega značaja, razložena po sodobni, znanstveno filološki metodi, slede jim pa praktične vaje v čtivu in razgovorih, kar daje posebno pestrost knjigi. Na koncu so dodana še pravila transkribcije italijanskih imen v bolgarske in narobe, ter slovarček italijansko-bolgarski in narobe. Tako je knjiga, pri kateri so sodelovali tudi bolgarski sodelavci v njegovem univerzitetnem institutu, katerim se pisatelj zahvaljuje, pravi univerzitetni učbenik živega slovanskega jezika, praktične in teoretične veljave, pa tudi — kakor poudarja pisec sam: izraz vere in zvestobe dveh narodov: vere v nesmrtne vrednote kulture, v človečansko razumevanje, sodelovanje, bratstvo ter poznavanje dveh narodov in dveh jepikov. Temu služijo njegove slovnice bolgarskega jezika za Italijane ter italijanskega za Bolgare. V založbi istega vzhodnega zavoda je izšla v zbirki slovarjev, slovnic in literarnih tekstov nova knjiga prof. Damianija, ki jo je sestavil s pomočjo Čeha Adolia Plachega, pod naslovom: »Canti epici cechi« (Epska pesem češka). Je to zopet priročnik za slaviste, ki se uče češkega jezika ter rabijo v seminarijih tekste za proučevar.je jezika in književnosti. V tem smislu je prof. Damiani svoj čas izdal Mickievviczeve pesmi, ali Puškinov Bahčisa-rajski vodomet v izvirnih jezikih s komentarji, pri čemer so mu pomagali strokovnjaki dotičnih narodov. Tu pa je v sodelovanju s svojim lektorjem češkega jezika izdal in' komentiral v češčini kratko antologijo češke epične pesmi. V uvodu govori lektor Adolf Plachy o veličini češke lirike in glasbe, o Bfezini, Smetani in Janačku, toda predstaviti hoče tudi najlepše cvetove češke epike. Tako je v tej zbirki zbral deset pesmi devetih čeških starejših in modernih klasikov ter jih predstavil kot mojstre češke balade. Tu je Celakovsk^ s svojo klasično »Toman in gozdna vila«, dalje Erben z najlenšo balado »Povodnji mož:, potem Nerudn ( z lepo religiozuo pesmijo o Kristusovih ranah pod (naslovom »Zaceljene rane« ter »Rajsko balado«, govorečo o skvarjenosti na svetu. Neruda je predstavljen z dvema pesmima. Nato sledi Svatopluka Čecha »Gozdarjevo dete«, pesem v slogu zazibalke. Zeyer je predstavljen z epično pesmijo »Quo vadiš, Domine?« Kam greš, Gospod, ki v pesniški besedi opisuje srečanje Petrovo in Kristusovo v Rimu. Vrchlicky je zastopan z improvizacijo Zapad. Zanimive so moderne balade s Šramovim Raportom, moderno vojno balado izredno močne ekspresije, ter Wolkerjevo Balado o kurjačevih očeh. Bieblovo Maščevanje je pa prav tip moderne razpoloženjske balade. Tako je v takem prerezu podana češka epika, kar koristi tako pouku literarne zgodovine (oznaka pesnikov pred vsako pesmijo), kakor tudi jeziku, za kar po vsaki pesmi sledi obširen jezikovni komentar. Tako je knjiga lep, estetsko visoko vreden izbor pesniškega čtiva, ter obenem učbenik, kakor izhajajo v teh zbirkah literarnih tekstov, pri katerih močno sodeluje prof. Damiani. V zadnji številki (fasc. XI-X11) znanstvene revije L'Europa orientale, ki jo izdaja zavod za vzhodno Evropo pod uredništvom senatorja dr. A. Gianninia in univ. prof. dr. E. Lo Gatta, je napisal prof. Damiani oceno prevoda zadnjih spevov Pekla iz Dantejeve Božanske komedije, ki so izšli lani v Slovcnčevem Koledarju. Tu predstavi najprej Slovenčev koledar, kot »letni almanali z bogatim in raznolikim gradivom, ki je lep in obsežen koledar .Slovenca', največjega dnevnik« v Ljubljani,« nato pa predstavi prevajalca dr, Tineta Debeljaka kot slavista in književnika, na kar preide k opisu dosedanjih prevajalcev Danteja v slovenščini (Vraz, Koseski, Debcvec, Ušeničnik, Zupančič), pri katerih omenja pod črto tudi drugega »največjega živega slovenskega pesnika in največjega slovenskega italijanista« Gradnika, ki je prevel v »najboljši poeziji« 11 sonetov iz Vite nuo-ve. Nato oceni Debeljakov prevod treh zadnjih spevov Pekla, v »katerih se ni pokazal samo prevajalca in italianista«, temveč tudi pesnika. Je to nrevod, M se mu posreči težke ve7< rc;ii*.!t» nh!i-t ke, rim in tercin, skoraj vedno rešiti ter ohranili zgledno duha in misel originala ter tako približati — v kolikor je mogoče pri tako gigantični ekspresiji te vrste — slovenskega bralca genija italijanskega pesnika.« V zaključku se ozre tudi na uvod v te tri speve, iz katerega je posnel podatke o slovenskih prevajalceh Božanske komedije. V isti številki je prof. Damiani ocenil tudi knjigo proi. Umberta Urbanija: Piccolo mondo sloveno — Mali slovenski svet. Tudi tu predstavi prof. Urbanija kot pisca mnogih del iz slovenske književnosti, na kar preide k pomenu te knjige, ter njene dvojezičnosti, ki »je praktična ter koristna« za obe strani: za Italijane in Slovence. Nato označi referativno vsebino obeh delov, kritičnih sestavkov in prevodov iz slovenskih pisateljev in pesnikov. Tako prof. Damiani k svojim člankom iz slovanskih književnosti dodajc tudi članke iz slovenske književnosti ter se s temi uvršča med slaviste, ki svoje zanimanje posvečajo tudi naii kulturi, td Grob ob Donavi Sestre Marijinega obiskanja, ki 6o se šele pred kratkim naselile pri nas, so izdale prevod življenjepisa sestre Marije Margarete Bogner, cvetke iz njihovega reda, v katerem je bila tudi sv. Marjela Marija Alacoque, ki ji je Gospod sam zaupa! nalogo, da je uvedla češčenje Srca Jezusovega. Knjižica nosi naslov: Grob ob Donavi. Sestra Marija Margareta Bogner, ki je šele z dvaindvajsetim letom vstopila v samostan, po mnogih ovirah, kajti bila je slabolna in nekoliko pohabljena (bila je to posledica bolezni v otroških letih). Kakor je že njeno življenje v 6vetu bilo ne samo vzorno ampak res globoko in prežeto ljubezni do Boga, tako je tudi v kratki dobi redovnega življenja bila pravi vzor redovnice, prave posnemalke »Male cvelke iz Liabietixa«. Kmalu po sprejemu v red je odpotovala v dvoio domovino skupaj z nekaterimi drugimi redovnicami, ki so v Erdu na Ogrskem ustanovile prvi samostan sester Marijinega obiskanja. Le,ta 1933 je umrla v tem samostanu y sluhu svetosti. te Koledar Nedelja, 17. januarja: Anton Puščavnilt; Leo-fiila, mučenica; Stilpu-ij, škof. Ponedeljek, 18. januarja: Petrov stol v R.; Prlska, devica in mučenica. Torek, 10. januarja: Kanut, kralj in muče-nec; Marij, mučenec; Pija, mučenica; Gernianik, mučenec. Novi grobovi "t" Fani de Schiara. V Ljubljani je 15. jan. po daljši bolezni umrla v 87. letu starosti gospa Kani de Srhiava vd. Kopitar, roj. Deisinger, bivša gostilničarka in posestnica. Pokopali jo bodo v nedeljo ob pol štirih pop. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. + Rozalijfa Burja. V Ribnici je umrla 15. jan. v starosti 87 let gospa in mati Rozalija Burja, roj. Pust Pokopali jo bodo v nedeljo v Ribnici. -j- Lidijca Brodšuajder. V Novem mestu je 13. jan. umrla dolgoletna keramična slikarica tovarno »Keramika«, gospodična Lidijca Brodšnaj-der. Naj sveti rajnim večna Luč; vsem, ki žalujejo za njimi, našo sožalje. ■ Jubilej gospe Elsnerjeve V tihem domu v Mostah obhaja danes 70 letnico rojstva gospa Antonija Elsner. Tiho in brez hrupa — morda ne lx>do vedeli niti sosedje za to. Nam pa se zdi prav, da ve za tak jubilej slovenske matere vsa bela Ljubljana. Gospa Elsnerjeva je mirna, tiha, a izredno delavna žena. Od ranega jutra do poznega večera dela. Iz cerkve jo vodi pot k delu. Ko ima trenutek časa, vzame v roke slovensko knjigo ali pa časopis. Nikdar pa je ni bilo na veselicah; na velike verske prireditve je prišla v narodni noši, ki jo ima izredno rada, potem jc odšla domov. Živela je in živi le za svoj dom. Rodila jo 17 otrok — danes jih živi še 12. In kadar koli ji je kateri umrl, je trpela, kot da je izgubila edinca. Vzgajala je ta svoj rod. kot to more samo dobra slovenska duša in vzgajala je katoliško, kot to čuti lo plemenito srce. In v tem je njena veličina. Cela Ljubljančanka je, a ni mehkužna, razvajena, bogala »mamica«, ampak zdrava, delavna mati! Ni skrbela za imetje; če je imela, je dala onim, ki nimajo. Pri njej ni razkošja, pač vse lepo in solidno. Nešteto bridkosti. trpljenja in razočaranj jo je obiskalo, pa je našla v veri moč in v družini tolažbo. Ko ji je leta 1935 umrl dobri in plemeniti mož, je ostala sama med svojimi otroki. Danes jih ima v vseh krajih, vsi so v svojih poklicih. Njene misli romajo vsak dan ob tihih večerih od enega k drugemu — najrajši hi vse okoli sebe imela. Pa k njeni družini spadamo danes še mnogi. Vsi, ki smo bili deležni njeno ljubeznivosti, se čutimo, kot da spadamo v njen dom. študent, ki ni vedel ne kod ne kam, je našel pri njej toplo posteljo in je jedel 7. njo pri isti mizi. Njena družina je tedaj res velika I Ob visokem življenjskem jubileju, ko jo gledamo zdravo in krepko, prosimo Boga, da bi ji dal zdravja še vnaprej, da bi doživela še mnogo let. Iz srca ji čestitamo in se veselimo njenega jubileja. Prosimo pa tudi dobrega Boga, da nam bi dal takih slovenskih mater. SJie ttonuroine "Tfl bl.N.de Fiiie - spisal dr. Farkaš /rn/lžicel — Sv. maša za pok. kaplana Antona Hočevarja bo brana na dan njegovega godu dne 17. t. m. oh 7 takoj po pridigi pri 00. frančiškanih pri oltarju Svetogorske M. božje na ženski strani. Znanci in prijatelji vabljeni! — Proseliiev. Odvetnik in zagovornik dr. Ivo Benkovič se je v Ljubljani preselil v Puharjevo ulico 14 za Narodnim domom. — »Sujier« čaj ustreza vaši želji po pravem ruskem (kolonialnem) čaju. — Tvrdka EVERF.ST sporoča cenjenim interesentom, da je dobila iz Castelfidarda izborne harmonike po konkurenčnih cenah ter vljudno vabi vse interesente na brezobvezen ogled. — Tri dni jc hudo snežilo. Še v petek 15. t. m. Je sila močno snežilo. Snežna plast je v okolici debela do 50 cm. V petek do solvote zjutraj jo bilo 2.2 mm padavin. Precejšnja količina vode! V petek jo bila dosežena dnevna maksimalnu temperatura —2, v soboto zjutraj pa minimum 5. Barometer se dviga in je v soboto dosegel 763.2 mm. Znak, da lahko računamo na vremensko spremembo in bo najbrž pritisnil tretji mrzli val, mogoče še nekoliko hujši mraz, kakor jc bil doslej v tem letu. Visok sneg jo nekoliko oviral v petek javni promet, posebno tramvajski v mestu. V solKito so se prometne prilike primerno izboljšale. Glavne prometne žile so očiščeno in sneg odkidan. Mestna občina jo najela nekaj delavcev za kidanje snega. — Ali že imate »Duhovni koledarček 1943«? Sedaj ga lahko zopet dobite v knjigarnah in v upravi na Rakovniku. Cena 1 lira. Klavirski koncert G. Gcrinija Z ozirom na jutrišnji koncert pianista Gori-nija, smo dobili od strokovnjaka par pripomb o skladbah, ki so na sporedu. Spored slavnega pianista Gorinija obsega skladbe raznih slogov in dob. Zastopani so na njem italijanski čembalisti, ki so ;e odlikovali z jasnostjo, živahnostjo in formalno preglednostjo svojih del. Zlasti Domenico Scarlatti jc eden njihovih najboljših predstavnikov, saj so njegova dela danes šc prav tako navdušeno sprejeta od občinstva, kakor katera koli romantična skladba. Nasprotno, v sodobni smeri sestavljanja sporedov, sc vedno pogosteje povračajo pianisti k staro-klasič-nim mojstrom, seveda pa postaja tudi interpretacija vedno odgovornejša v tehničnem, slogovnem in izraznem pogledu. Debussyjeve klavirske skladbe s programskimi naslovi prištevamo med najlepša dela francoskega impresionizma. V svojih preludijih, pagodah, estampih in drugih tovrstnih zbirkah je francoski mojster posegel v najrafiniranejši barvni svet, ki ga je izražal s celotonskimi harmoničnimi postopi, s skrajno odtehtano, občutljivo dinamiko in z novo, originalno razvrstitvijo vse tonske materije v klavirskem stavu. Dostikrat je na prvi pogled njegova glasba le figurativna, toda iz kopice melodičnih utrinkov in dinamičnih učinkov raste enotna, točna, neskončno nežna, barvita slika, ki je v svojem smislu prav tako edinstvena kakor svojčas kaka klasična sonata. Chopinova glasba so zares »rožice, posejane med topove*, kakor je nekoč s proroško jasnovidnostjo rekel Schumann. Najsmelejši, najizvirnejši utiralec poti je bil Chopin, ki je z neskončnim bogastvom 6voje fantazije prelomil vse vezi e tradicijo in je v harmonskem, melodičnem in predvsem klavirsko-inslrumentalnem pogledu stopil na pot, ki je bila za stoletje merodajna za klavir specialno, pa tudi za harmonske postopc v glasbi sploh. Imena, kakor Dcbussy, Stravinski, Skrjabin in celo Wagner, vsi ti so bili več ali manj odvisni v 6Vojetn delovanju od velikega umetnika. i, Ker bo koncert velik umetniški dogodek opozarjamo, da se bo vršil jutri v ponedeljek ob pol 7. uri zvečer v veliki filharmonični dvorani. Semenski krompir iz Danske S poskusi se jo dognalo, da krompir prenese tudi nekaj stopinj pod ničlo, ne da bi pri tem trpela njegova semenska vrednost in da bi se pri tem za veliko zmanjšala njegova okusnosl. Najnižja temperatura, ki ne škoduje krompirju, leži okoli —3 do —4 stopinj, kar se da razlagati na ta način, da krompirjevi gomolji kot živi organizmi dihajo in proizvajajo topiolo. Pri dihanju naslajajoča toplota je razlog, ki preprečuje, du bi krompir že pri —3 do —4 zmrznil, vzlic temu, da .je ledišče soka v slanicah krompirjevih gomoljev že pri —0.5. Potom dihanja proizvedena toplota jo lahko prav velika, ker v velikem kupu spravljen krompir proizvaja toliko toploto, da se kup močno segreje, zaradi česar ni priporočljivo shranjevali krompirja v visokih kupih, toplih kleteh ali v drugih gorkih prostorih. Kakor je ta toplota pri jesenskem spravljanju krompirja nezaželena, je pa od velike koristi za prevažanje krompirja pozimi. S primernim pakovanjem namreč lahko zadržimo to toploto v notranjosti vagonov, da se preveč 110 ohladijo. Najboljši strokovnjaki v zimskem pakovanju krompirja so Danci. Pa poglejmo način njihovega pakovanja. Pod in stene vagonov opazi jo z 10 do 15 cm debelo plastjo slame in lepenke, da preprečijo uhajanje in izhajanj© zraka. V tako opremljen vagon naložijo krompir v papirnatih vrečah po 50 kg. V izredno hudih zimah pa zavarujejo pošiljko še s tem, da položijo vodoravno med j>os&mezne plasti vreč lepenko, slamo in ludi krompir paku-jejo nameslo v eno vrečo v več (3 do 5) vreč. Na la način pakovan krompir vzdrži —12 do — 15. kar smo ugotovili tudi pri naših zadnjih pošiljkah, ki so prispele v Ljubljano. Namrznilo je lo nekaj krompirja v vrečah, ki so bile v bližini vagonskih vrat, čemu se pa ni čuditi, saj je bila okoli 0. januarja temperatura —18. Nnmrznjen krompir pa je potrebno pod vsakim pogojem spravili na hladen proslor (2 do 3 stopinje), da se polagoma otali in ne v tople prostore (kuhinja, zakurjene sobe itd.), ker tople shrambe niso za krompir, zlasti pa škoduje semenski vrednosti hitro se menjajoča temperatura mrzlo s toplim. Zmrzli krompir pa ni za seme, vendar pa ga lahko uporabimo za pičo, če ga otalimo neposredno pred krmljenjem. Dnevno je torej otaliti le toliko krompirja, kolikor ga isli dan pokrmimo, ker dolgo časa otajan krompir začne gnili in ni več sposoben za živalsko krmo. Končno naj še omenimo, da je zamrznjen krompir ludi užiten, v gotovih jedilih celo okusen, kakor na primer v pireju. Ta navodila navajamo iz razloga, da l>i znali ljudje ravnati tudi z namrz-njeniin krompirjem, ker v današnjih težkih prehranjevalnih razmerah je vsak kilogram krme ali hrauc dober, če ga lahko pridobimo v te svrhe. iz Kočevja Podpornemu skladu za slepe na zavodu za slepo otroke v Kočevju so darovali: g. Anton Pre-log, trgovina pisalnih strojev, Ljubljana, 300 lir; g. Franc Prelesnik, trgovec v Kočevju, 110 lir; gg. Joško in Jožica Šubert in ga. Francka Kajfež iz Ljubljane po 100 lir. Vsem navedenim dobrotnikom slepe mladine iskrena hvala! Križanka it. 7® 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 29 21 22 64 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 42 35 36 37 38 39 40 41 43 44 45 46 47 43 49 50 51 52 53 54 55 5o 57 53 59 60 61 62 63 Vodoravno: 1. zbirka novel iz Slovenčeve knjižnice; 20 čistilna priprava; 21. božanstvo Moabitov, angel, 22. starogrško božanstvo; 23. gostija; 24. koroška svetnica; 25. del sobe; 27. izobčenec; 30. reka v 6everni Italiji; 31. pokrajina v Afriki; 34. moško krstno ime; 35. mesta na Kal-dejekem; 36. mesto v Prusiji; 38. divja žival; 40. matematični izraz; 42. utrjen otoček zraven Mar-6eilla; 43. bolezen; 44. judovski pesnik; 46. svetopisemska oseba; 47. matematični izraz;.49. znamka čevljev; 51. gorivo, podnetek; 53. vrsta snega; 55. starorimski denar; 56. kemični izraz; 57. vrata; 59. polet; 60. razčlenitev (tujka), 61. abesinski poveljnik; 62. 6tarorim6ko božanstvo; 63. del spovedi; 64. kurivo. Navpično: 1. moško krstno ime,; 2. prebivalec Amerike; 3. zakrinkana oseba, prismoda; 4. sestavek; 5. starogrška boginja; 6, električni izraz; 7. ploskovna mera; 8. Tantalova hči; 9. hrib na Gorenjskem; 10. starogrško bivališče izvoljenih; 11. starogrški junak; 12. reka pri Celju; 13. slovnični izraz; 14. starorimski cesar; 15. haremski Žitnik 15. <3$. - Prvo noč sem prespal pod košatim grmom. Prespal? Nc... stfj nisem spal! Tisto čudno, grozno tul jenje, piskanje, šelestenje po tleh, na drevju in v zraku ... uh, res nisem mogel zatisniti očesa. Vstal sem. Na prijazni jasi sem se dobro razgleclal. 16. . Z jase je v notranjost gozda vodila komaj vidna steza. V okolici je rastlo bujno drevje. Tudi studenček sem našel. Sklenil sem, da si bom tukaj zgradil kočico. Posekal sem nekaj drobnih dreves ter jih nekoliko obdelal, da so bila bolj pripravna. služabnik; 16. 6taroegiptovsko božanstvo; 17. slovstvena oblika; 18. umetniški izdelek; 19. starogrško božanstvo ljubezni; 26. majhna raca; 23. ljubezensko razdražljiv človek; 29. kuhinjsko orodje; 32. lurška politična osebnost; 35. moško krstno ime; 37. prebivalec Mavretanije; 39. reka na Hrvatskem; 41. poseka; 45. kurivo; 46 grška gora; 48. državni poglavar; 50. starogrški bog vetrov; 52. oseba iz uotovčeve opere; 54. vrsta zemlje; 56. kraj v Mali Aziji; 57. doktorska kratica; 58. nada. Rešitev križanke št. 69 Vodoravno: 1. Dom med goricami, 15. rapir, 20. ekipa, 21. Ratibor, 22. Ezop, 23. oda, 24. losos, 26. Elos, 27. imam, 28. učenec, 29. olu, 30. stvar, 32. usad, 33. Emilija, 36. Pirej, 38. Otello, 40. Celovec, 45. ar, 47. učilo, 48. reja, 49. pinakoteka, 51. San. 52. oje, 53. jen, 54. Ineni, 55. nasad, 56. tnalo, 57. Dacija, 58 Jasenica. Navpično: 1. delopust, 2. okoličan, 3. Misuri-na, 4. m. p., 5. East, 6. drevored, 7. Galateja, 8. Olo, 9. ris, 10 Ibis, 11. Comacina, 12. Arad, 13. Memel, 14. izum, 15. roč, 16. Apel, 17. poni, 18. ide, 19. raca, 25. osel, 31. rejec, 32 ulani, 34. Ivo-ne, 35. .lakac, 37. jojo, 39. opij, 41. Ene j, 42. okis, 43. etan, 44. Cesi, 46. Rada, 50. Ana, 52. ol, Drobna Ifuhljanska kronika Sv. maša zadušnlca za pokojnim tovarišem akad. slikarjem prof. 1. Vavpotlčein bo darovana v sredo, 21). t. m. oh 8, in sicer v Frančiškanski cerkvi pri oltarju srca Jezusovega. .Društvo slovenskih likovnih u-metnikov vabi vse znance in prijatelje tet ljubitelje njegove umetnosti, predvsem v Ljubljani bivajoče stanovske tovariše, da so številno udeležo zadušnice. lzkažimo nni zvestobo za zvestobo; oddolžimo se njegovemu spornimi zaenkrat s tem, da številno zbrani v tihi molitvi prosimo Vsemogočnega za vočnl pokoj njegove duše. 1'riditel — Odbor. Rojaki s Planine, lz Pllštanja, Kozjaka in okolice vabljeni k spominski pobožnosti, ki bo v cerkvi na Rakovniku v nedeljo, 17. januarja oh 171 Sobotni živilski trg. V petek je bil živilski trg zaradi hudega sneženja močno žameten, zato so bili branjevci in drugi prodajalci prav redki. Mestni delavci so že zgodaj v soboto zjutraj popolnoma očistili trg, zlasti drugi zelenjadni otok, na katerem so jo razvijalo še kaj živahno sobotno tržno vrvenje, branjevci so bili dobro založeni 7. gorizijsko endivijo, ki jo je prišlo en vagon. Ta endivija je bila na drobno po 5.30 lir kg. Domača endivija je bila bolj redka. Cvetača, ki je jo bilo tudi mnogo na izbiro, je bila nekoliko zmrznjona in za dobro liro cenejša, namreč po 4 lire kg Gospodinje so pridno segale po kisli repi in domačem kislem zelju. Na izbiro je bil lep, debel korenček za juho. Naprodaj je bila dalje domača nadzemeljska. zelena koleraba, prav tako tudi rumena. Peteršilja in zeleno jo bilo manj na izbiro, kakor pa običajno ob sobotnih tržnih dnevih. Iz oko-jice so nekatere kmetice na saneh pripe-j.iale razno zelenjave. Motovileč se serta.1 zaradi snega bolj tožko dobi, nekaj je bilo radiča. Mnogo jo naprodaj tudi uvoženega ČGRTlfl. Danes popoldne ob 5 bo na Rokodelskem odru novo presenečenje. Prvič bodo uprizorili zabavno in prijetno komedijo »VI-j.«!. R.^.dor med zaročencema, spor med prijatelji, dva se najdeta na sod-nlji in se imala rada. Vse to se plete v tej zapletoni komediji. Zanimiva vsebina ter izvrstna karakteristika posameznih vlog nam jamčita, da se bomo pošteno nasmejali in prijetno zabavali. 1'redprodaja vstopnic bo danes dopoldne od 10 do 12 in dve uri prod pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12-1, desno. Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-ln trimesečni tečaji prlčno dne 18. ln 19. Januarja. Najuspešnejša desetprstna učna 1110-toda. Specialna stroplsna šola: Največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Novi prospekti s slikami brezplačno na razpolago. Vpisovanje dnevno: Trgovsko učiltščo »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Vsem, kl sc hočejo poSteno razvedriti in prijetno zabavati ob lepi gledališki igri, priporočamo, da si ogledajo danes popoldne ob 5 na Rokodelskem odru veselo in tudi vsebinsko zanimivo komedijo Vihar v kozarcu«. Opozarjamo, da si preskrbito vstopnice v predprodaji. Zopet so nas razveselile »Knjižice« s krasnim zgledom iz življenja svetili. V odlični naslovni sliki, ki predstavlja švicarsko vasico z Alpami, vzbudi pozornost velika roka, ki dobrohotno varuje deželo. Ta drobna knjižica »Oče domovine« — zaščitnik Švico hI. Nikola de Flile — bo mnogim trpečim v pomoč in tolažbo. Knjižico jo napisal dr. Andrej Farkaš. — Februarja izide knjižica »Satan« (spisal dr. Knlfic). — Naročite se na Knjižico! Naročnina 12 lir. Obvestilo vsem, kl se učijo moderne jezike. Velik pripomoček pri učenju tujih jezikov so jezikovne šole tla ploščah slovitih profesorjev po praktični metodi. — Uspelo nam je dobiti šo nekaj izvodov takih šol. in sicer za italijanščino, nemščino, angleščino itd. Vabimo cenjeno interesente, da se čimprej zglase, ker imamo le nekaj izvodov. Triglavska roža, mladinska igra pisatelja Mirka Kunčiča, ho danes ob 1 popoldne v frančlškanpki dvorani razveselila srea ne samo mladini, temveč tudi odraslim. Igro uprizori frančiškanska prosvetn. Gorsko okolje, v katerem so dogaja zgodba malega Jožka bo zanimalo ve«, ljubezen matere, ki iS^e svojega sina v podzemlju rod Borovljami. bo orosila vsako oko, dobroti,)!-vost gorskih žarkžena nas bo odmaknila v pravljico, — Ker Je mnogo zanimanja za igro, vas vabimo, da si pravočasno preskrbi te vstopnico v predprodaji od 9 do 12 dopoldne in dve uri pred predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane. Ponesrečenci v Ljubljani. V splošno bolnišnico so bili sprejeti štirje ponesrečenci zadnjih dni. Jakob llyneček, 59-letui sudar, si jo pri padcu poškodoval desno nogo. — Zasebnica, 85 letnu Jerica Molkovu, : jo padla po stopnicah iu se pobila po glavi. | — Dijak. 16 letni Ciril Žagar na Rakovni-1 ku, si je pri drsanju zlomil desnico, ko mu je tla ledu spodrsnilo. — Cerkovnik, 30 letni Miha šnšelj so jo močno usekal v desnico prt cepljenju drv. Gledališče OrERA. Nedelja, 17. januarja oh 11:] »Angel z avtom«. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ob lfi: »Thals«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 18. januarja: Zaprto. — Torek, 13. januurja ob 17: »Beg Iz seraja«. Red A. — Sreda, 20. januarja ob 17: »La Doliemo«. Red Sreda. DRAMA. Nodclja, 17. januarja ob 14: »Oče naš...« Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: »Deseti brat«. Izven. Znižano ceno od 15. lir navzdol. Ponedeljek, 18 januarja: Zapito. — Torek, 19. januarja ob 17: »Hamlet«. Red Torek. — Sreda, 20. jan. ob 17.80: »Veliki mož«. Krstna predstava. Red Premicrskl. Opozorila davčne uprave Vsi gostilniški obrati, kavarne Itd., za kntore je napitnina v smislu naredbe Viso kega kotnlsariata obvezno določena z go lovim procentom, so dolžni napitnino prišteti rednim plačam uslužbencev v mesecu ki se jim izplača in od skupnega zneska zaračunati uslužbenski davek po čl. 05. Ta napitnina Ima namreč značaj ponavljajočih se prejemkov Navodoni obrati naj so ravnajo točno po tem navodilu. Obrati in podjetja, ki plačujejo dru-benl davek ali so temu davku načeloma zavezani, so dolžni plačevati uslužbenski davek v gotovini. Ker jo mnogo teh podjetij doslej plačevalo iislir/henskl davek v davčnih znamkah, pozivamo vso to obrate, družbe z omejeno zavezo I. dr., da počenSI 7, januarjem tega leta plačujejo uslužbenski davek v gotovini potom plačilnih seznamov, in sicer najkasneje do 15. prihodnjega meseca za pretekli mesce. Opozarjamo, da se kaznuje opustitev plačila ali prekoračitev roka po čl. 139 zakouu o neposrednih davkih z dvukratniin zneskom neplačanega davka. Davčna uprava ponovno poziva delodajalce, ki zaposlujejo hišno služahništvo, da si davčno karte za leto 1943 nabavijo pravočasno, to jo do 31. januarja t. 1. Po tem roku bodo pregledani vsi seznami in so bo izvršila kontrola pri delodajalcih. Kdor so ne bo izkazul z davčno kurto, bo kaznovan s 5 kratnini iznosom rednega davka. Delodajalci, kl zaposlujejo povprečno nad 21 uslužbencev, morajo plačevati uslužbenski davek v gotovini ter se morajo prijaviti do dne 25. januarja t. 1. davčni upravi zaradi vpisa v knjigo delodajalcev. Opustitev le prijavo ali prepozna vložitev so kaznuje po čl. 138, in sicer 7. največjim zt'.o-skotn kazni, ki jo ta člen določa. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 17. januarja ob 5 popoldne: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo nn predprodajo vstopnic, ki bo danes dopoldue od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ul. 67-1, desno. RADIO. Nedelja, 17. jan.: 8 Nnpoved časa — Poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organista Ilomonica IPAseolija — 11 Prenos pote maše iz bazilike presv. Oznanjena v Firenzi — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. G. II. Marino) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. K. Seko-vuuič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa — poročila v Italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lahka glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radij-iskega orkestra in Komornega zbora vodi I dirigent Šijnnec — Slovenska glasba — 15 i Poročila v slovenščini — 17.15 Inž. Muck Oton: Zakaj je molzna kontrola potrebna — prodavunje v slovenščini — 17.35 Pesmi in nnpevl — 17.45 Lahka glasba — 19.30 Poro-'čilo v slovenščini — 19.45 Lnbka glnsbn — 20 Nnpoved časa — Poročila v italijanščini — 20.t>0 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Seeurini — 21.15 Koncert trla: šlajs—Burger—Llpovšek — 22 Pre-davanjo v slovenščini — 22.10 Koncert Ada- mičevega orkestra — 22.15 Poročila v Italijanščini. Ponedeljek, 18. jan.: 7.30 Pesmi ln na- pevi — 8 Nupoved čusa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošje — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operotnu glasha — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v 6lovonščini — 13.20 Glasba in pesmi — orkester vodi dirigent Segurini — 14 Poročila v Italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra iu. Komornega zbora, vodi dirigent Šijnuoo — Glasba za godalni orkester — 14.45 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.15 Operna glasba — 17.35 Moderne pesnil vodi dirigent Zeme — 10 »Govorimo italijansko« — pučuje prof. dr. Lobcn — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Italijansko pesmi v dialektu — 20 Napoved časa — Poročilu v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Slmfonično-vokalnl koncert vodi dirigent De Fabritiis, sodelujeta so-pramistkn Pia Tassinari in tonorist Fcrru-cio Tugliavlni — 21.45 Godba — 22.15 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. ltakarčič. Sv. Jakoba trg Hi mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Mur-mayer. Sv Petra 78. — V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. Den-Klnnjfiček, GosposvetRkn 4, in mr. Bohinc, Cesta 29. okt. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak, Blci\veisova cesta 62. Poizvedovanja V tramvaju Sv. Križ sem zgubila listine, živilsko nakaznico, bolniško nakazilo In prepustnico tlnsciapnssnre) nn ime Ivan-kn Barilli, Jenkova ul. 13. Prosim najditelja, naj vse vrne na naslov. Izgubila sem pri Glavni pošti gostilni-čarsko koncesijo, glasečo se na Ime Fr. Križ, osebno izkaznico in oblačilno nakaznico glaseči so na ime Anica Križ. Najditelja prosim, dn najdeno odda prati visoki nagradi v upravi »Slovenca«. Prazno aktovko sem Izgubil in prosim najditelja, da bi jo odda vratarju Delavskega doma. HRANILNICA LJUBLJANSKE POKRAJINE Ustanovljena 1. 1820. Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih Telefon 2057, 2979 ŠPORT Danes važno srečanje v Torinu Čeprav je pritisnila zima, imajo na nogometnih tekmah v Italiji še vedno lepo število obiskovalcev. V Rimu jih je bilo preteklo nedeljo 18.000, diugod pa tudi toliko, da je moral biti blagajnik zadovoljen. Glavni dogodek današnje nedelje, ki je 16. po vrsti, bo v Torinu. Tu bo igral prvak razpredelnice s krepko Ambrosiano. Če jo bo premagal, se bo še bolj prepričevalno utrdil na mestu, na katerem se trenutno nahaja. Naloga, ki čaka danes enajstorico Livorna, je razmeroma lahka. Moštvo, 'ki je na drugem mestu od spredaj (Livorno), se bo merilo z Venezio, 'ki jo na drugem mestu od zadaj. Ugibanje o izidu torej ni težko. Sedaj, ko so žo odigrali prvo polovico državnega prvenstva, smo dobili že precej jasno sliko o moči posameznih klubov. Razpredelnica, ki jo objavljamo, je dovolj zgovorna in nam pove, da je Torino po pravici pred ostalimi, številko po vrsti pomenijo, da je odigral Torino 15 tekem in dosegel 10 zmag, 1 neodločen izid in štiri poraze. Napadalna vrsta Torina je poslala v mrežo v vsem 36 žog, njih vratarja pa so ukanili 12 krat. Ker pomeni vska dobljena tekma po dve točki, neodločena pa eno, čitamo na koncu razpredelnice odločilno številko, ki pomeni 21 točk. Torino 15 10 1 4 36 12 21 Livorno 15 9 8 3 28 21 21 Juventus 15 8 4 8 36 25 20 Ambrosiana 15 8 3 4 24 14 19 Bologna 15 7 2 6 28 15 16 Lazio 15 6 4 5 33 30 16 Atalanta 15 7 2 6 16 10 16 Fiorentina 15 7 2 6 28 32 16 Genova 15 7 1 7 36 31 15 Milano 15 4 7 4 17 17 15 Roma 14 4 4 6 15 22 12 Bari 15 4 4 7 16 25 12 Liguria 14 4 3 7 14 3t 11 Triestina 15 1 9 5 11 18 11 Venezia 15 2 5 8 11 23 9 .Vicenza 15 2 4 0 14 28 8 Dotrpela je po težki bolezni v cvetu let naša dolgoletna keramična slikarica, gospodična Lidifca Brodsnafder Marljivo, zvesto uslužbenko bomo ohranili vedno v najlepšem spominu. Novo mesto, dne 13. januarja 1043, TOVARNA »KERAMIKA« — KLEMENČIG Danes bodo igrali po naslednjem sporedu: Flo-rentina : Roma v Florencl, Viccnza : Genova v Vicenzi, Milano : Juventus v Milanu, Venezia : Livorno v Benetkah, Torino : Ambrosiana v Torinu, Liguria : Bari v Genovi, Atalanta : Bologna v Bergamu ter Lazio : Triestina v Rimu. * Objava Zveze lovskih društev št. 1. Zveza lovskih društev poziva vse člane, da plačajo takoj pri svojih društvih članarino v višini kakor lani. Od točnega plačevanja članarino sta odvisna na-daljni obstoj in delovanje naše organizacije. V zadnji številki »Obiska« jo objavil Ciril šoukal zanimiv športni članek pod naslovom »Baj-ke in resnica o maratonskem teku<. Pisec ugotavlja, da no gre za resnično dejstvo o maratonskem teku 1. 490. pred Kristusom (po zmagi na Maratonskem polju), temveč da jo nastala bajka šele dobrih 1000 let pozneje. V nadaljevanju članka obuja pisec spomine na dogodke v zvezi z maratonskim tekom na modernih olimpiadah. Posebno zanimivo so slike, na katerih vidimo novodoh-ne legendarne tekače kakor Doranda, Scherringa, Hicksa in druge. » Prisrčno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam izkazovali v dnevih trpljenja naše nepozabne IvSce Klemenčičeve svojo požrtvovalno pomoč in nam izrazili svoje blagohotno sožalje ob njeni prerani smrti. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom dr. Lojzetu Baragi, dr Iv Pavšiču dr. Radu Poljanšku in dr. Gv. Cndežu, ki so vse storili, kar premore zdravniška veda, da nam ohranijo njeno drago nam življenje: gosp. dr. Jakobu Kotniku, ki je nudil naši ljubi lvici versko tolažbo v zadnjih dnevih njenega življenja, in' sestram usmiljenkam v Leonišču, ki so ji požrtvovalno stregle v njeni bolezni. . Zahvaljujemo se nadalje vsem, ki so nam v teh težkih dneh izkazati svoje sočutje in sožalje, vsem darovalcem krasnega cveija in vencev, vsem, ki so pokoj-nieo spremili na njeni poslednji poti, in sploh vsakomur in vsem, ki so nam kakor koli izkazali svoje sočustvovanje. Rakek, dne 16. januarja 1943. Rodbina Klemenčičeva ZAHVALA Za premnoge izraze sožalja ob smrti našega ljubega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Karla Ravnikarja se vsem njiskreneje zahvaljujemo. — Posebej se zahvaljujemo vsem, ki so rajnega počastili s cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 15. januarja 1943. Žalujoče družine. Berite \Slotienca* in ogla-iujtt v njem! PO VAŠI ŽELJI VAM IZDELA KMOVEZMU LJUDSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji črt&lntoi r&z-ne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako Izvrši tudi vsa draga Knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnili, pasov.de narnle, kovčkov in dragega usnjenega galanterij. blaga Vam nudi te pred mate vedno » lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUŽITE SE JIH! Sporočamo žalostno vest, da je danes po daljši mučni bolezni, v 87. letu starosti, previdena s sv. zakramenti, izdihnila svojo plemenito dušo naša preljubljena sestra, teta, stara teta itd., gospa Fani n Sehiava ni. Kopitar roj. Deisinger bivša gostilničarka in posestnica Pogreb bo v nedeljo, 17. januarja ob pol 4 pop. z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica za blagopokojno bo brana v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani 23. januarja ob 7. uri zjutraj. Ljubljana, dne 15. januarja 1943. Žalujoči ostali. ■ i I I I ' k, - >••. '•i v- ^ TOMAŽ POKLUKAR: f"- ""-n, ,«■»-« lifllTl mffiBsnrmr i23 iiit SliiiHiiilliiiiciSuilHini! jJJjj cifccfTl iffi-i-iijijn-j-jr iRimna jnpl '/ toh! ,i ir l il! Hm tHiiniiihil&r 'ii"! Po cesti so vlekli konji težke sloge lesa, zdaj pa zdaj pa je zacingljalo živahnejše in mimo Matevža so švignile lahke sani z ljudmi, ki so se zavijali-v kožuhe in koce. Matevž je tekel z razpeto srajco in osvežujoči veter mu je pihal v gola, s kocinami porasla prsa. Po ravnem je hitel, zakaj pot se mu je zdela dolgočasna. Rad bi bil čim preje ob vznožju, kjer se bo začel vzpon. Kmalu se je prepričal, da je krenil o nepravem času. Drvarji so se vračali s hribov »s svojimi tovori na saneh. Iz gozda tam zgoraj je slišal vedno nove furmanske vzklike in klice, prikupne in odvratne. Ne. ne, ne bo se jim izogibal, počakal bo, da bo mir in da bo pot prosta. Zavil jo v zadnjo goslilnico v dolini ter dobil za večerjo sočno klobaso, dišečo po česnu in gnjati in krožnik kislega zelja z ocvirki. Potem se je grel za pečjo in čakal večera, ko bo pot prosta. Lahko bi .tukaj prespal in počakal na sani, ki bodo vlekle nove goste v planino. Ne, vozili se ni maral, za to je res premlad. Se ne bi spodobilo. ( 1 T- ; M v m i®.. UUltiilillllllliiiLjilillUUlltSUili'' "u:i:-.i.1liL.dii!lililllllll Čez pol ure je odrinil; nekaj časa za potokom, ki se mu je zdel ves črn, polem pa v hrib, skozi gozdove, mimo dveh, treh kmetij in vedno naprej. Opazil je, kako postaja sneg vse debelejši, kako je drevje tu zgoraj obloženo s težkimi blazinami. Pri prvem gruntu se je zagledal v jablane, ki so dremale in sklanjale svoje veje prav do tal. Smuči so enakomerno šumele in zazibale Matevževo dušo v premišljevanje, ki spremlja vsakogar, ki se vzpenja sam v planine. Vsako delo, ki jo lahko in prijetno, ali ki se venomer ponavlja z istimi opravki, budi človekovo domišljijo. Tako je z dekleti, kadar pletejo vence za žeg-nanje, tako je z druščino, ki se zbere na kmetih k llčkanju koruze, tako je z drvarji, Žagarji, pa z ljudmi, ki hodijo po dolgi poli. Okrog kmečke hiše v bregu ob poti SO stale jablane Ah. te jablane! Tako bodo prezimile, in takšne bodo* vse do sv. Jurija. Polem bodo spel tekli sokovi po deblu v veje in vejice, popje se bo nabrekalo kakor prsa dozorevajočim de- kletom in potem bodo zažarele v tisočerih cvetih. Sonce jih bo grelo, toplota budila, čebele se bodo muzale, veter bo raznašal cvetno listje in z njim nežne dišave. Ostale bodo samo spafene glavice, podobne obrazkom novorojenih otrok. Kdo jih bo negoval? Listje na drevju bo dihalo za njih, zemlja sama jih bo dojila, nebeško sonce bo skrbelo za pleničke. Veter jih bo zibal, škrjančki in slavčki jim bodo prepevali, tem drobnim, zelenim glavicam na jablani. Ob nedeljah jih bo obiskal gopodar in po očeh bodo razumele, da so mu všeč. Tako bodo preživele svojo pomlad, pa Še nekaj vročili mesecev zorenja. In iio bo začelo listje rumeneli, bodo na drevju žo prava jabolka. Še enkrat bodo zadišala, še enkrat vabila v 6vojih rdečih ali rumenih oblačilih: »Pridi, popotnik, pridi, za to smo, pridite škorci in kljuvajte !< Gospodar jih bo obiral in delil otrokom. popotnik jih bo trgal in hvalil Boga. Mati jablana bo ostala spet sama. pusta in gola. Kdo ve, ali so tudi dre-1 vesa otožna, ko pride pozna jesen in za i njo zima? Taka se nam zdijo. Toda no-| ve poganjke pripravljajo, novo popje ' spet snujejo... Samo oddih je to in potem bo spet novo življenje. I Vse je tiho. Na nohti migljajo be'e zvezde, pod nogami škriplje beli sneg Matevž se poli in leze kakor romar po j strmi poti. Vse je mrtvo, vse počiva Edini, ki jo v naponu življenja tudi pozimi, je gospod človek. »Ali sem delilo, ki snuje, ali cvet, ki obeta, ali sad, ki daje? Ah, da bi bil šele cvet, ki gori in obetal« »Morda bi bilo kaj iz mene, če bi postal pravnik; veliko področje udejstvo-vanja bi se razlegalo pred menoj. Tako pa bom kmet, členek v verigi Andraževih. Na očetovi zemlji bom oral, sejal in žel, dokler bodo zmogle tele šoke. In potem bom ded, ki l>o pravil povesti in potem bom spal, spal pri sv. Lovrencu. Tam so bom sestal z druščino vseh rajnih Andraževih.« Matevž se je vzpenjal vodno naprej, vedno višje. Spomnil se je Majde, svojo bodoče življenjsko družice. Kako je že rekla? »Ko bom tvoja žena, ti bom rodila otroke, enega, dva. tri... kolikor boš hotel.« — »Ah, ti moje ljubo deklo, vsako leto, ko bodo cvetele jablane, boš prinesla v domovje Andraževih novo pomlad. Drevo bova, ki bo rodilo in zemljo bova obračala, da bo kruha za desetero Andražičev.« »Kakšen neki mora biti občutek, ko zagledaš svojega prvega otroka? Ali se ti zdi, da je cvet ali da je sad? To mora biti praznik nad prazniki, tistemu svetemu času podoben, ko vasujejo čebele v cvetju, ko vetrovi raznašajo dišave in zagledaš na vejici drobno zeleno glavico.« »Majda, za besedo le bom prijel in morala boš roditi, da pri nas 110 bo pu sto, ko bodo laslavice pletle gnezda.« »Roditi — pravijo, da Je zelo hudo. Kako pa bi moglo bili drugače? Mar naj pridejo otroci na svet z burko in smehom? Ali ni bolečina najsvetejši občutek, ki lahko spremlja dogodek, ki mu pravimo rojstvo?« »In ko bo Majda zagledala glavico, podobno njenim nli mojim, takrat lio blažena. Pravijo, da je lo sreča, kakršne ni oličutil še noben moški. Iz najhujše bolečine v največjo radost, v tem je človeška pomlad, je obnova rodu. Da, in potem, ko bova z Majdo samo še sivo drevo, kateremu odpadajo suhe veje, naju ne bo skrbelo, kdo bo prevzel domačijo Andraževih.« »S teboj 'grem, pa če bi morala v ubogo stanovanje uradnika ali v palačo, na kmete ali kam daleč mod tuje ljudi. Ko je tako vse eno. če je kruh bel ali črn, če je postelja židana ali raiecina-sta. Vse to je samo zunanji videz življenja. Njega bistvo pa je v duši, v njeni lepoti brez dna.« »Da, tako nekako je govorila, ko sva hodila na Šmarno goro.« »Pa tisto, o čemer je sanjala pred letom? Da bova imela abonma v gledališču in da bi rada preživela ,K)čilnice enkrat na morju, drugič v gorah ali na kmetih? Res. o tem ni več govorila odkar ve, da bom moral prevzeti doma. Ni govorila, ostalo pa ji je v duši. Bo skrito, nekoč pa bo privrelo na 'an to žena Ho nesrečna. To-pa Matevževa iena ne sme biti.« A. Fogazzaro: 85 Palača ob jezeru »Dolgo sem razmišljala. Iskala sem v svojem spominu. Nič. Nato pa se mi je nenadoma zbudila vera; v hipu sem verovala vse,< je nadaljevala, se dvignila s tal in položila Sillu roko na ramo. »Nekaj dni je že, odkar se spominjam vsega, do najmanjše podrobnosti.« Za hip je umolknila, sklonila glavo in dejala nežno: »No razumeš, da je moja duša bila dolgo časa v grobu, dokler se ni popolnoma osvobodila od one strašno stvari? Govori mi o ljubezni! Ali ne vidiš, koliko sem trpela? Upam, da se boš kmalu tudi ti spomnil vsega. listnice naslanjam nn tvoje srce; rada bi ti pomagala najti. Veš, komaj sem to prvič videla, sem te že ljubila.« Silla je postajal vedno bolj zmeden, zaradi rokopisa, zaradi njenih nežnih besed, še bolj pa zaradi njeno opojne bližino. Marina je dvignila glavo. »A nisem hotela,« je nadaljevala. »Moram ti povedati vse. Menila sem, da te je grof Cezar povabil semkaj zaradi mene. Hotela sem te sovražiti. Oh, tisti večer v čolnu, po tvojih ponosnih in ostrih besedah, če bi si bil upal! Ko si me zopet odvedel h kapelici...« »V pristan,« je nehote popravil. Marina je naredila nestrpno kretnjo. »Ne! II kapelici. Se ne spominjaš več? Ko si me zopet odvedel tja in me pustil tam, potem ko si mi vrgel moje prejšnje ime, sem se zgrudila, kakor da Bi bila mrtva. Ko sem se zavedla, sem razumela. Dejala sem si: on jo. Prej ali slej se bo vrnil. Naj le prideta oba Salvador. Saj veš, da blu sorodnika d'Onnengov. Spoznala sem, da se lahko maščujem nad vsemi. Prav tisti večer, ko sem Nepu obljubila, da postanem njegova ženo, sem zvedela, da si Lavrencij bil ti. To spoznanje me je za hip potilo. Pisala sem v Milan. Hotela sem vedeti nešteto podrobnosti o tebi. Ti pa nisi več zahajal k Juliji. Dan pgroke pa se je naglo bližal. Kako sem bila v začetku hladna in mirna I Zadnje dni pa sem se popolnoma spremenila. Vso noči me je mučila mrzlica. Iloteia sem se poročiti z njim in ga nato pohoditi. A tebe ni l>i!o od nikoder. Odložila sem poroko do drugega dne. Kako strašno sem trpela tisto noč! Tedaj pa sem hipoma spoznala, kaj moram storiti. Šla sem dol in spregovorila. Drugi večer sem ti poslala brzojavko. Kaj si storil ti tedaj?« Tudi Silla se je lotevala blaznost. Stene, mizica, Marinine oči, samotna sveča, vse se je začelo vrteti okrog njega. Ni pa utegnil odgovorili, kajti nekdo je z vso silo potrkal na vrata in jih nato nasilno odprl. Nekdo, ki ga že dolgo ni bilo v Palači, je prestopil prag hišo medtem, ko je Silla čakal Marino na stopnicah v pristanu. Ivanka je sama bdela ob grofovj postelji, medtem ko so vsi ostali že sladko spali. Vsa vrata so se takoj odprla pred strašnim gosjom, ki je prihajal. Gost je krenil proti grofovi sobi. medlem ko so kamni Palače drug drugemu šepetali njegovo ime! » S m r t.« »Markiza!« je poklicala Fani, ko je vstopila. Zagledala je Silia in se umaknila kakor od strele zadeta. Silla se. je odtrgal od Marine in se za par korakov umaknil. Tucji Marina je bila za hip presenečena, a kmalu se je zopet zavedla. Pri- stopila je k Sillu in ga prijela za roko, ker ni hotela tiliniti, ter vprašala sobarico: »Kaj hočeš?« »Gospod grof!« je odvrnila Fani. »Kaj je z njim?« »Pred eno uro je dobil nov napad in zdaj uinira. Naročili so, da pridite takoj dol.« Marina je planibi k sobarici, »Umira?« je dejala. Sobarica je res že pred tremi dnevi opazila, da ima njena gospodarica čudne oči. A zdaj so bile še bolj. Bila je vsa zbegana in ni mogla odgovoriti. Stala je poleg vrat, vsa razkuštrana, z lučjo v roki in gledala Marino z izbuljenimi očmi. »Pojdiva,« je Marina dejala Sillu in držeč ga za roko planila skozi vrata na hodnik. »Tudi duhovnik je spodaj,« jo dejala Fani, ko je zopet prišla do sape. Silla se je v prvem trenutku hotel upirati. Hotel se je oprostili roke, ki ga je krčevito stiskala A nek glas mu je zaklical v duši: »Bo-jazljivec! Zdaj jo zapuščaš?« Šel je torej za njo. Fani jo hodila za njima kakor v sanjah in jima svetila. Se celo svetilka se je zdela zbegana. Plamen je plapolal, kakor da bi mu vel nasproti dih smrti. Iz spodnjega nadstropja jc prihajala po stoji-nicah druga svetloba. Nekdo je zaklical: »Gospodična Fani! Gospodična Fani!« Bil je sluga, ki je hitel navzgor s svetilko v roki. Ne da bi se zmenil za ostala dva, je vprašal Fani, če ima kak križ. »No, ne! V Ivankini sobi, v Ivankini sobi!« se je od spodaj zaslišal Kntin glas. Fani je začela iliteti, sluga pa je naredil nestrpno kretnjo in zopet odšel navzdol in se začel prepirati s Kati. Neka vrata so se odprla in zaslišal se je zdravnikov glas: »Prinesite led.« Tihi glasovi so ponavljali za njim: Marina ni hitela več. Stopala je navzdol počasi. Vsa hiša je*bila polna veličastne groze. Prestrašeni glasovi in luči, ki so se premikale, so jo še večale. Preden je Marina dospela do konca stopnic, je zagledala odvetnika in Vezza, ki sta hitela proti grotovi sobi, brez ovratnika in sa-moveznice. Vrtnar, ki je nesel led, ju je dohitel, se zadel ob nju s komolcem in odhitel naprej. Nenadoma se je zaslišal slovesen župnikov glas: »Renova in eo, piissime Pater, quidquid ter-rena fragilitate ...« Potem nič več. Neka vrata so se odprla in zopet zaprla. Marina in Silla sta odšla po hodniku in videla, kako sta odvetnik in Vezza previdno odprla vrata grofove sobe in izginila skozi nje. Za hip se je zopet zaslišal župnikov glas: »Conimendo te omnipotenti Deo.t Fani je zavpila, postavila svetilko na tla in zbežala. Marina je obstala in se ozrla za njo. »Neumnica!« je zamrmrala. Nato je zašepetala Sillu: »Tisto noč, ko sem se šla maščevat, sem padla prav na tem mestu in prav ob tej uri. Ali ti nisem rekla, da sem ga smrtno zadela?« Naredila je korak naprej. V tem trenutku pa jo je Silla prijel čez pas in ,io odnesel proti stopnicam. Za hip je Marina vsa presenečena umolknila. Ni uganila njegovega namena, zato mu je smehljaje zašepetala: Ženske v nemški železniški službi 2e zdaj jih je pri železnici zaposlenih nad 100.000 Pomoč, ki jo nemška žena daje svoji domovini v vojnem času, je brez dvoma znatna. Danes res' ni skoraj nobenega polja človekovega udejstvovanja. kjer ne bi nastopala tudi ženska, 'lnko so zdaj ženske v zelo velikem številu v službi tudi pri nemški drž. železnici. Ženske so bile v Nemčiji, pa tudi še marsikje drugod v Evropi zaposlene pri železnici tudi že pred sedanjo vojno, torej tudi v normalnem mirnem času, čeprav niso opravljale takšnega posla kakor ga sedaj v vojnem času. Bile so zajioslene samo po uradih, predvsem kot pisarniške moči, zlasti pa še kot tipkarice. Zdaj pa izdajajo ljudem tudi vozne listke, opravljajo službo nadzornic pri železnici, navadnih žaviračev na vlakih, kretničarjev, po-stajcnnčelnikov in celo strojevodij. Pri nemških železnicah je danes zaposlenih dobrih sto tisoč žensk- Porazdeljene so po raznih panogah železniške službe ter opravljajo svoj, vsekakor jirecej odgovoren posel v veliko zadovoljstvo svojih predstojnikov, pa tudi fio-tujočega občinstva. Tako so izurjene v tem poklicu, da bi jim človek pač ne pripisoval, da so kdaj opravljale kak drug posel, ln vendar so ga. Naj navedemo samo dva primera. »Bila sem zaposlena,« je pripovedovala radovednemu časnikarju ena teli nemških želez-ničark, »v neki modni trgovini. Moja naloga je bila razkazovati ljudem, ki so prišli v trgovino, zadnje modne novosti. Prišle pa so razne omejitve tudi v oblačilno industrijo in izgubila sein prejšnjo službo. K sreči sem neko jutro brala v časopisu, da tudi ženske lahko vstopijo v železniško službo kot sprevodnice, strojevodje, nadzornice itd. Evo me, zdaj nosim modro železničarsko obleko. Nadomeščam za-virača, ki zdaj opravlja svojo novo službo nekje na zasedenem ozemlju.« »Bila sem hišna gospodinja.« je časnikarju ripovodovala neka druga sedanja nemška že-ezničarka, »in sem bila tudi domača šivilja, če je prilika nanesla. Nekega večera mi je mož. ki je železniški nadzornik, pri večerji dejal: Ali veš, da zdaj jemljejo v železniško službo tudi ženske, ki so prijiravljene pri tem poslu nadomestiti moške, ki so bili poklicani pod orožje? Bi ti hotela postati moja tovarišica v službi? Odgovorila sem mu, da zelo rada in tako zdaj jx>lcg domačih opravil opravljam sedem ur na dan službo skladiščnika pri železnici.« Seveda ni bilo dovolj, da so se ženske ramo riiavile in na pristojnih mestih izjiovedale, da >i bile pripravljeno opravljati namesto vpoklicanih moških železniško službo. Niso jih kar tako brez nadaljnjega sprejeli v to službo, saj vendar ni tako lahka in neodgovorna. Morale so prej obiskovati določeno dolxi posebne tečaje, ki so jih priredili nalašč v ta namen. V svoji novi stroki jc morala vsaka prijavljen-ka biti primerno usposobljena. Morala je opraviti nekak sprejemni izpit, poleg tega pa še z zdravniškim spričevalom dokazati, da je zdrava in da bi službo, ki se je zanjo odločila, lahko opravljala, ne da bi to njenemu zdravju kaj škodilo. Železničarke, H opravljajo službo po že- lezniških fc E tinnjo pa liodisi ko uradih, nimajo posebne uniforme, jo tiste, ki so zaposlene na vlakih ot sprevodnice, strojevodje, nadzornice in podobno Te nosijo prav takšno obleko, kakor so jo nosili prej moški, katere so zdaj ženske v službi nadomestile. Njihova uniforma je torej modra. Razlikuje se od moške le po tem. da ženske namesto baretke nosijo nekako čejiico. Le postajenačelnice nosijo, kadar so v službi, živordečo baretko. Kakor rečeno, je v Nemčiji zdaj zaposlenih pri železnici dobrih sto tisoč žensk. Že to je lejio število, a kakor vse kaže, ni še dokončno. Naraslo bo prav gotovo še znatno, saj je vedno znova izpraznjeno kakšno službeno mesto, na katerem je bil moški, n so ga v sedanjem vojnem času poklicali v drugo, nujnej-šo službo. Zaenkrat še ni bilo mogoče sprejeti v železniško službo vseh žensk, ki so zanjo že zaprosile, in teh je že zdaj na tisoče. Spričo tega ni nevarnosti, da bi železniški promet trpel zaradi kakšnega pomanjkanja železniškega osebja, liodisi da je zaposleno po uradih ali pa na vlakih samih. Prevozna letala v službi vojne Skušnje nemškega prevoznega letala »Jif 52« bodo brez dvoma koristne za bodoči razvoj civilnega letalstva Berlin, CE. — Vojna poročila vedno pogo-s'eje omenjajo uporalio prevoznih letal pri vojaških nastopili liodisi na ruskem bojišču ali pa — zlasti v zadnjem času — na Sredozemskem vojnem prizorišču. Na vzhodnem bojišču «o se začeli prevoznih letal posluževati spričo težav, ki bi jih nudilo tako ogromno vojno prizorišče, če bi pri oskrbovanju vojnih potrebščin uporabljali kakšna drugačna, kopenske prevozna sredsna. Vojaškim o ! lelkom. ki se nijejo v sprednjih vrstah, je treba stalno do-važati strelivo, hrano in druge potrebščine. Tudi ojačenja. A vsemu temu na tako ogromnem prostoru, kakor je ru«ko bojišče, ne bi mogli biti kos, če se ne bi za prevoz vseh potrebščin, vsaj najnujnejših, posluževali letal. Zgodi se včasih na primer, da je ta ali oni vojaški oddelek, ki nastopa v prvih vrstah, zn kratko dobo odrezan od zaledja, jn edino zvezo z njim lahko vzdržujejo letala. V Severni Afriki pa gVe zlasti zato, da se postavi " »letalski most« med Evropo in Afriko - med obalo Sicilije in južne Italije na eni ter tunizijsko in libijsko obalo na drugi strani. Vojaški nastopi, pa tudi svojevrstne vremenske razmere zahtevajo uporabo prevoznih letal. Povsod, bodisi na zamrznjenih ruskih stepah, kjer divjajo snežni viharji in kjec prevladuje naravnost sibirski mraz, bodisi na izsušenih afriških puščavskih tleh. med peščenimi viharji ali viharji ob obali, so nemška prevozniška letaila znala odlično prestati svojo preskuš-nio ter dokazala, da 60 kos vsem sahtevam, ki jih ni malo. 25 narodov je uporabljalo letalo »Ju 52« Predvseth gre pri tem za nemška letala vrste »Ju 52«, ki so znana po vsem svetu, zakaj ta letala so prevzeli neposredno iz civilnega letalstva ter so jih prea vojno vprav zaradi njihovih posebnih prednosti uporabljali na neštetih letalskih progah. So to vozila, ki se jih je i>osluževaiIo kar 30 letalskih družb pripadajočih 25 narodom .Tega slovesa letalom »ju 52« ni mogel nihče vzeti. Rodilo se je lo prevozno letalo leta 1930. Bil je najprej enomotor-nik. Je povsem iz kovine in je enokrilnik, zgrajen zelo ekonomično, tako da porabi zelo malo bencina v primeri s svojim tovorom. »Ju 52« je zelo močno izdelano letalo in mu sovražnik ne more zlepa do živega. Trda preskušnja v Kanadi Prvo letalo takšne vrste so praktično preskusili v Kanadi. Preskušnja je bila tam še prav jKisebno trda spričo neugodnih vremenskih razmer, ki vladajo tam, zlasti v zimskem času. Prednosti in uporabnost trimotornikov »Ju 52« Popoln uspeh pa je bil po tej i rdi presktiš-nji dosežen, ko se je Junkersovo podjetje odločilo izdelovati trimotornike takšne vrste. Pa tudi v drugih ozirih jc bilo to trimotorno letalo precej boljše kakor pa njegov enomotorni prednik. V primeru, če se eden teh treh motorjev iz kakršnega koli razloga ustavi in ne deluje več, letalo lahko mirno leti dalje z ostalima dvorna motorjema in lahko doseže višino 2500 m, io se pravi višino, kjer je letalo povsem varno pred izstrelki jirotiletulskega topništva. Kolesa za pristajanje so prt tem letalu tako trdna, da prenesejo tudj zelo hude in neprijetne sunke, kadar zadenejo ob tla. A to kolesje je preveliko in preveč močno, da bi ga biio mogoče potegniti pri pristajanju v trup, ki jo zelo vitek in zgrajen po vseli načelih aerodinamike. Da je te vrste letalo res odlično, pa najbolje dokazuje dejstvo, da še danes, po desetih letih, ne spada med staro šaro, pač pa opravlja najraznovrstnejše službe. Ujjorablja-jo ga bodisi za prevažanje vojaštva, bodisi za jirevaižanje najraznovrstnejšega vojnega blaga, ali pa tudi kot sanitetno letalo, ki se je že neštetokrat odlikovalo pri reševanju mornarjev 6 torperliranih ladij. Vprav letalo vrste »Ju 52« tudi dokazuje, da obstoji nefKisredna zveza med izdelovanjem civilnih in vojaških letal. Očitno je. da bodo skušnje, ki jih doživlja to nemško prevozno letalo v sedanji vojni, zelo koristne za bodoči razvoj nemškega civilnega letalstva. Ha 1300 načinov naj bi bilo mogoče ozdraviti raka Deset nasvetov, ki služijo zdravim ljudem bolj za zabavo Če pomislimo na tisoče in tisoče revežev, ki trpe na raku in ki so spričo dejstva, da zdravilska veda še ni našla uspešnega sredstva, s katerim bi bilo raka mogoče ozdraviti, prej ali slej obsojeni na smrt, pač težko verjamemo, da bi bilo to grdo bolezen mogoče ozdraviti kar na 1800 načinov, kakor pravi neko čudno zanimivo poročilo iz Amerike. Bilo je pred sedanjo vojno. Neka ameriška »družba za nadzorstvo nad rakom« se je po časopisju obrnila na javnost, naj pove svoje mnenje o tem, kako se da rak najuspešneje zdraviti. Odgovorilo je okrog 4000 ljudi, ki so dali skupno kar 1800 nasvetov za zanesljivo ozdravljenje ljudi, ki trpe na raku. Med temi nasveti so tudi ti-le: 1. Potresti meso, kjer človeka razjeda rak, s prahom na surovem maslu pečene žabe. 2. Položiti na rak-rano najprej živo krastačo, potem pa jo nadomestiti s takšno, ki je pravkar poginila. 3. Držati v roki živega krta, dokler ne pogine, zakaj krt učinkuje na raka kot magnet. 4. Jesti slanike, a samo takšne, ki so brez glav. 5. Dati na rak-rano živega vodnega raka brez nog ter ga držati na rani toliko časa, da pogine, nato pa rano izžgati. 6. Spiti kozarec vode, v kateri so se kuhale zelene želve. 7. Zmešati jabolčne pečke s prašičjo krvjo ter s to zmesjo mazati tisto mesto, kjer ima človek raka. 8. Bolniku dati na obraz kakšno tako živo žival, ki je ne pozna. 9. Uporabljati zmes suhih fig in mleka. 10. Človek, ki se-hoče obvarovati pred rakom, ne sme pisemskih znamk lepiti z jezikom. Zadnji nasvet velja torej le za tiste, ki raka še nimajo. Kako pa je z drugimi omenjenimi devetimi nasveti, si pa lahko sami mislite. Zadostuje, če pomislite, da tako svetujejo iznajdljivi Amerikanci. Na Madžarsko pritiskajo volkovi Budimpešta, CE. — Na Madžarskem opažajo, da je od tedaj, ko je izbruhnila vojna z Rusijo, vedno več volkov. Nobenega dvoma ni, da volkovi pritiskajo na Madžarsko zaradi vojaških nastopov na ruskih bojiščih. Za Madžarsko so trume volkov postale že prava nadloga, zaradi česar je madžarska vlada razpisala celo nagrade za vsakega ubitega volka. Prišlo je že tako daleč, da so izdali odlok, po katerem je tisti, ki bi se upiral preganjati volkove, lahko kaznovan z globo do 8000 piingov. Edgar Wallace: 49 Skrivnost skrivljene sveče Roman Soba jc bila zelo prostorna in opremljena z divani ob stenah kakor najrazkošnejši francoski salon, in z ogromno perzijsko preprogo čudovite lepote, kakršne prihajajo iz Shiraza. Potrebno je, da vam še povem, da se je vedel Kara med potovanjem do inene zelo prijateljski in da je bil do Grace zelo obziren in vljuden, kakor bi bil najin najboljši prijatelj. Ko smo prišli v njegovo sol>o, mi je rekel s tako prijaznostjo, kakršno je kazal med vožnjo: j Bi želeli videti svojo sobo?« Pritrdil sem in plosknil je v roke, nakar se jc prikazal izza zaves pri vratih močan albanski sluga, pozdravil s svojim »Salaam« in Kara mu je nekaj rekel. Govoril je menda turški. »Ta vam pokaže pot,« je rekel Kara z najprijaznejšim nasmeškom. Sel sem s slugom, a knmaj so se zgrnile za nama zavese, so me zgrabili štirje možje, me s šiloma vrgli nn tla, mi stlačili v usta umazano cunjo in preden sem se zavedel, kaj se godi, sem imel že roke in noge zvezane. Ko sem spoznal podlo izdajstvo Karovo, sem kakor blazen najprej pomislil na Grace in njeno rešitev. Boril sem se za tri, a moja moč je bila le prešibka in odvlekli so me po hodniku in me vrgli v neko prazno sobo, kjer sem obležal na tleh kake pol ure, dokler se niso spet vrnili v spremstvu nekega srednje starega Salvolia, o katerem ne vem, ali je bil Italijan ali Grk. Govoril je precej dobro angleški in mi je jasno povedal, naj bom miren. Nato so me spet odvlekli v sobo, iz katere sem prišel, in v njej sem našel Kara, ki je sedel v lepem naslon jaču in kadil. Pred njim je bila, še vedno v turški noši, uboga Grace. Ni bila vklen jena in hotela mi je stopiti naproti, a so jo čuvaji, ki so stali ob njej, kar meni nič tebi nič potisnili nazaj. »Gospod John Lexman,« je zlogoval Kara, »pripravite se na razočaranja. Povedati vam moram neka j, kar vas užalosti...« Tedaj Sem šele izvedel, da sem bil pomi-loščen in da je bila dokazana moja nedolžnost. »...ker sem se neznansko prizadeval, da bivaš spravil v ječo,« je nadaljeval Kara, »nisCm mogel dopustiti, da bi mi vse spodletelo, ker bi morala po mojem načrtu oba neznansko trpeti...« Govoril je enakomerno, jirijazno in skoraj veselo. »Sovražim vas iz dvojnega razloga,« je rekel in ju navedel na prstih, »prvič, ker ste se poročili z ženo, ki sem jo hotel jaz. Za moža mojega značaja je to neodpustl ji v udarec. Nikdar nisem želel žensk ne za prijateljice ne za zabavo, ker sem eden tako redkih, ki so si sami sebi dovolj na svetu. Primerilo pa se je, da sem si zaželel nekoč Grace, a me je zavrnila, ker je ljubila vas...« In me je čudno pogledal. »Zdaj pa pon^lite,« je nadaljeval, »da jo hočem le imeti in spraviti v svoj harem, dn se mašču jem, s čimer u tešim svoje žel je in misli. Črni Roman se ne zadovolji z ostanki kakega takega bednega nesrečnika, kakršni ste vi. Oba vaju enako sovražim in za oba sem I pripravil nekaj tako groznega, kar presega ' sleherno vašo najbujnejšo domišljijo. Razumete, kaj hočem reči?« me je vprašal, še vedno mirno. Nisem mu odgovoril in nisem si upal pogledati Grace, h kateri se je obrnil. »Mislim, prijateljica moja, da svojega soproga ljubite,« ji je rekel, »a vaša ljubezen bo morala prestati najhujšo preizkušnjo. Videli boste kratkomalo samo še brodolomca. Videli boste, kako bo mučen bolj ko živina na polju. Ne dovolim mu nikakega veselja in ne mirne misli. Od tega trenutka dalje sta moja sužnja, da, še huje kot sužnja.« Plosknil je z rokami- Pogovor je bil končan in odtlej sem videl Grace samo še enkrat.« John Lexinan se je ustavil in si zakril obraz z rokami. »Odpeljali so me v neko podzemsko klet, ki je bila izklesana v živo skalo. V marsičem, je sličila ječi na chillonskem gradu, tako na primer, da je imela edino okence na divje razburkano jezero in hrapava kamnita tla. Rekel sem podzemska klet, ker je od ene strani res bila. zakaj palača se je dvigala na strmem pobočju jxxl vrhom griča. Na noge so mi dali verige jn me prepustili mojim mislim. Enkrat na dan so mi dajali po košček kozletinc in lonec vode, a enkrat na teden je prišel Kara, razprl izven območja mojih verig sklopni stol. sedel, kadil cigareto in kramljal. Moj Bog, kaj ie. vse govoril ta človek, kaj je vse opisoval, kaj je vse pripovedoval! Središče njegovih opisov je bila vedno Grace. In pri|>ovedoval je. Zgodbe, ki jih je pravil, je poteni ponavljal njej. Teh ne morem podati, nemogoče je, da bi jih ponovil.« John Lexman se je stresel in zaprl oči. »To je bilo njegovo orožje. Ni me dal mučiti pred mojo drago, ni mi dal prilike, da bi videl, kako ona trpi. Samo sedel je, govoril in grozno nazorno opisoval zabave, ki se jih je sam udeleževal in so bile za tujca nekaj neverjetnega. Mislil sem, da zblaznim. Dvakrat sem se zagnal vanj in obakrat so mc verige na nogah zaustavile, da sem padel na obraz na grozni tlak. Enkrat je privedel s seboj ječarje in me dal bičati, kar sem prenesel tako mirno, da ni imel zadoščenja. Povedal sem vam, da sem videl Grace samo enkrat, kar se jc takole zgodilo. Bilo je po bičanju. Kara, ki je v jezi postal pravi demon, se je hotel maščevati nad mojo mirnodušnostjo. Grace so pripeljali v čolnu na jezeTo, in sicer na mesto, ki sem ga mogel videti s svojega okna. In tam, tam so potem bičali njo namesto mene. Ne morem vam več govoriti » tem,« je rekel odsekano, »a v meni je tako vrelo, da bi se na jrajši vrgel na jezero in pokazal temu psu, kakor je zaslužil. Moj Bog, bilo je grozno!... Ko je prišla zima. so me vodili ^ verigo na nogah v gozd po drva- Ni bilo potivbno, da bi moral opravljati to delo, n kakor mi je pozneje povedal Salvolio, je menil Kara, da je moja celica prctopla. Grič jo je od zadaj varoval pred vetrom in v najmrzlejših dneh in nočeh je bilo v njej še znosno. Potem je Kara za nekaj časa odpotoval. Mislim, da je odšel nn Angleško, odkoder se je vrnil kar besen. Eden izmed njegovih največjih načrtov je spodletel in način, kako me je potem mučil, jc bi! hujši ko kdaj koli prej. Zl Ljudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramar® Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčil