V Desini seriji i* ti - - r%r Zbirka Čudežna bolha Megi pomaga otrokom poskrbeti za domače živalce. Z nasveti veterinarke! Najhitreje do knjig: ® v knjigarnah ® www.emka.si O 080 12 05 V tej Štetfilki^^™februar2014 Drogi plonetovci! Najprej vas moram zelo0000 pohvaliti, ker nam pišete ^nirni« in Zelo izvirna pisma! Vsako je za nas dragoceno, saj nam narišete, napišete, izrežete, nalepite ... prave male umetnine. Doris in Lina navijata za kužke, pa jima bomo v tej številki res lepo ustregli, saj bosta spoznali prikupnega terierja, ki se rad in hitro uči, zato nastopa v številih oglasih in filmih. Jaku so posebej všeč nasveti dr. Vetka, pa mu sp°ročamo, da jih lahko prebere tudi na planetovi spletni strani http://www.mladinska. com/moj_planet/. Ela pa obožuje kolibrije in prav o ptičkih bo v tej številki poseben članek, ki ga je prispevalo Društvo za opazovanje ptic. Meni osebno pa je^ najbolj prikupen muci medo. © Juhuuu, še malo pa bodo počitnice! Vabimo vas v tri čudovite slovenske krajinske parke. Če prostih dni še niste povsem splanirali, vam morda pride prav kak naš namig. |n res same lepe reči nas čakaj° saj ko bo počitnic konec, bo pred durmi pomlad. Pošljite nam kako slikico vašega gregorčka. Lučke imamo vsi radi. © Lepo se imejte! Senja Požar, odgovorna urinim en^v 22 Pišite nam na moj.planet@mkz.si ali www.mladinska.com/mojplanet, kjer najdete poskuse pa tudi učne liste in filme. ¥ 4 DIVJE ŽIVALI Pomlad v svetu ptic 8 SEVERNA AMERIKA Njene veličastne lepote 10 PROJEKTNO DELO Nemogoče je mogoče 12 FIZIKA Teža 14 TUJE DEŽELE Slovaška 16 LJUBLJENČKI 4 Cirkusantski terierji 18 NARAVOSLOVNI POKLICI Veterinarka 20 OGROŽENA ŽIVAL Mačji panda 22 ČLOVEŠKO TELO Možgani 24 TA MESEC 26 FOTOGRAFIJA MESECA 27 POSTER Zlati prinašalec, tjulenj 36 DR. VETKO 38 REKORDERJI Galapaška velikanka 40 HLADILNIK 42 PLANETOV STRIP Robotski virus 46 POTEPANJA PO SLOVENIJI Narodni parki 48 MOJ TEST Samo(ne)zavest 50 SIVE CELICE 52 NUŠIN KOTIČEK Skočim ti v srce 54 MOJ PLANET PRIPOROČA 56 VAŠA POŠTA divje živali V svetu ptic je zagotovo najbolj zanimivo sp°mladi. Ptice se takrat pripravljajo na gnezdenje, kar lahko prav dobro slišimo, saj samci na ves glas prepevaj°. Poleg tega se k nam z juga vračajo tudi selivke, ki še d°datno obogatijo ptičji orkester. ALi ptice pojejo zato, da bi nas razveseLjevaLe? Ne, petje je namenjeno drugim pticam iste vrste. S petjem samci vabijo samice, da se jim pridružijo pri gnezdenju, hkrati pa s tem pred drugimi pticami Ali lahko prepoznam različne ptice po petju? Na začetku se nam morda zdi zelo težko, da bi različne ptice ločevali po petju. Vendar nekatere morda ločite že zdaj - vam je znano čivkanje vrabca, kukavičin ku-ku ali ci-ci-do velike sinice? Prepoznavanje petja ptic je podobno kot prepoznavanje melodij na radiu. Lažje je začeti zgodaj spomladi, ko še ne poje preveč vrst naenkrat. V tem času v vrtovih in parkih slišimo ščinkavca, veliko sinico, taščico, kosa, brgleza, zelenca, turško grlico ... »rezervirajo« območje, na katerem bodo iskali hrano za svoje mladiče. Petje je v tem primeru kot nekakšna »zvočna ograja«. Včasih pa petje le ni dovolj, takrat se samci za svoje območje tudi stepejo. Selitve ptic Nekoč so verjeli, da tudi ptice zimo prespijo kot nekateri sesalci in dvoživke. Danes vemo, da ni tako. Nekatere vrste se selijo čez celotno Evropo vse do juga Afrike, kjer prezimijo. Njihovo potovanje traja več tednov, pri tem pa preletijo na tisoče kilometrov. Spomladi se zopet vrnejo. Ko jih prvič opazimo, je to znak, da se zima zanesljivo poslavlja. Sprehodite se okoli doma in prisluhnite, koliko različnih napevov slišite. Morda vam bo uspelo prepoznati različne pevce. Pri določanju si lahko pomagate s posnetki petja in oglašanja, objavljenimi v Ključu za določanje pogostih vrtnih ptic avtorja Tomija Trilarja, ki ga najdete na povezavi http://www2.pms-lj.si/kljuci/vrtne-ptice/ Kdaj se ptički ženijo? Včasih so rekli, da se ptički ženijo na gregorjevo, 12. marca. Takrat je petje ptic običajno res že precej glasno. Ima pa vsaka vrsta svoj čas, ko se pripravlja na gnezditev. Sinice, ki ostanejo pri nas čez zimo, lahko začnejo prepevati že prej, februarja ali celo januarja. Selivke, ki se k nam vrnejo šele maja, pa se tudi »ženijo« bolj pozno. Zakaj se ptice seljo? Ena najbolj osupljivih značilnosti ptic je njihova sposobnost, da preletijo velike razdalje. Tako lahko naselijo območja, ki so bogata s hrano le del leta, in v takih ugodnih razmerah vzredijo svoje mladiče. Na severu so poleti daljši dnevi in obilica žuželk. Poleg tega je manjša gneča kot v tropih. Pozimi, v času pomanjkanja, pa se ptice lahko spet odselijo. Nekatere vrste se odselijo nagonsko, ko se dnevi pričnejo krajšati, druge šele, ko zaradi mraza začne primanjkovati hrane. Čeprav na poti veliko ptic pogine, se jim vseeno splača seliti, saj na severu lahko vzredijo več mladičev. Poimagaj naM opazovati ptice selivke Raziskava Pomlad prihaja! vsako leto poveže mlade iz vse Evrope. Pri tem lahko sodeluješ tudi ti! Opazujemo pet vrst, med njimi dobro poznane kukavico, belo štorkljo in kmečko lastovko. Ko prvič opaziš (oziroma slišiš) katero izmed selivk, svoje opazovanje vpiši na spletni strani www.springalive.net. Te podatke zbiramo zato, da ugotovimo, kdaj se ptice selivke vračajo v Evropo. Na spletni strani lahko na zemljevidih ves čas akcije spremljaš, kako ptice selivke napredujejo proti severu Evrope. Ptičji turisti Kako se lotimo opazovanja selivk? Za selivkami lahko oprezamo kjerkoli, tako v »divjini« kot v naseljih. Nanje ste lahko pozorni že na svojih vsakdanjih poteh, npr. na poti v šolo, ali pa se prav s tem namenom spomladi odpravite v naravo. Več časa ko boste preživeli zunaj in ob tem pozorno opazovali okolico, bolj verjetno boste že zgodaj opazili prve vračajoče se selivke. Najprimernejši čas za opazovanje je marca in aprila, za hudournika tudi maja. Tudi sicer je opazovanje selivk lahko zelo zanimivo. Ptice na selitvi navadno ne letijo brez postanka. Na poti se večkrat ustavijo. Na teh počivališčih, vmesnih postajah, se nahranijo in odpočijejo. Postajališča na selitvi so za ptice kot nekakšne bencinske črpalke. Njihovo gorivo pa so maščobne zaloge, ki si jih naberejo med intenzivnim hranjenjem. Nekatere vrste ob tem pojedo toliko hrane, da se njihova teža lahko celo podvoji. Še posebej veliko »goriva« potrebujejo pred dolgim poletom preko Sredozemskega morja in Sahare. Če pticam ne uspe dovolj napolniti svojih zalog, se prav lahko zgodi, da na poti omagajo. Med spomladansko in jesensko selitvijo se v naših krajih tako ustavijo tudi vrste, ki sicer živijo bolj severno od nas. Še posebej pomembna postajališča so mokrišča, predvsem plitva in bogato zaraščena jezera ter obalne plitvine. Če v tem času obiščeš kakšno mokrišče v svoji okolici, lahko opaziš »ptičje turiste«, predvsem iz skupine rac in pobrežnikov. t Kje pri nas najLažje opazuješ selivke? Škocjanski zatok • naravni rezervat • življenjski prostori: polslana laguna, sladkovodno močvirje, močvirni travniki • značilna selivka: močvirski martinec • več informacij: http://skocjanski-zatok.org/ Cerkniško jezero • del Notranjskega regijskega parka • življenjski prostori: trstišča, poplavni travniki, reke • značilna selivka: raca žličarica • več informacij: http://www.notranjski-park.si/ Ljubljansko barje • krajinski park • življenjski prostori: poplavni travniki, mejice • značilna selivka: priba • več informacij: http://www.ljubljanskobarje.si/ Hraški mlaki • življenjski prostori: plitva stoječa voda, bogato zaraščena z obvodnim rastlinjem • najbolj značilna selivka: regija • več informacij: http://www.smlednik.si/hraski-bajer.html Zadrževalnik Medvedce • del Mednarodno pomembnega območja za ptice (IBA) Črete • življenjski prostori: obsežna plitva vodna površina, bogato zaraščena z obvodnim rastlinjem • značilna selivka: ribji orel Ptičje selitve in ženitve lahko spoznate tudi pod vodstvom poznavalcev ptic. Udeležite se katerega od izletov: 1. marec 2014 (sobota): Spoznavanje vodnih ptic na Bakovski gramoznici (vodi Gregor Domanjko) Dobimo se ob 9. uri na parkirišču pri gramoznici. Več informacij dobite pri vodji izleta po telefonu 031 340 399. Za izlet se prijavite na e-naslov gregor.domanjko@gmail.com. 2. marec 2014 (nedelja): Spoznavanje ptic v parku Tivoli (vodi Dare Fekonja) Dobimo se ob 9. uri na parkirnem prostoru pred kopališčem v Tivoliju. Prosimo vas, da se za izlet prijavite vodji izleta po telefonu 041 513 440. 8. marec 2014 (sobota): Ptički se ženijo v pomurskih mestnih parkih (koordinira Gregor Domanjko) Stojnice v mestnih parkih v Murski Soboti, Ljutomeru in Radencih bodo postavljene med 8. in 12. uro. Vsako polno uro bomo organizirali vodene izlete po parku. Za dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu 031 340 399 (Gregor Domanjko). 9. marec 2014 (nedelja): Ptički se ženijo - izlet po Mestnem parku v Mariboru (vodi Tilen Basle) Dobimo se ob 9. uri pred mestnim akvarijem Maribor. Za dodatne informacije pokličite vodjo izleta po telefonu 051 636 224. Za podrobnejše informacije obiščite spletno stran: Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije www.ptice.si i DOPPS Eva Vukelič, Tanja Šumrada Severna Amerika N CJ en® ve Veliki kanjon — največji in najgloblji kanjon na svetu Veliki kanjon na severu Arizone v ZDA je globoka rečna dolina s strmimi, skoraj navpičnimi pobočji. Izdolbla ga je reka Kolorado, ko je vrezovala svoj tok skozi različno stare kamnine. Svetovno slavo si je pridobil prav s svojo velikostjo. Dolg je 446 kilometrov, na najširšem delu meri okoli 25 kilometrov, na najglobljem pa skoraj dva kilometra in velja za največji in najgloblji kanjon na svetu. Uvrščen je na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Letno ga obišče okoli 5 milijonov turistov in je eden najbolj obiskanih narodnih parkov *«=> v ZDA in na svetu. Niagarski slapovi — najbolj vodnati slapovi m? 4 ZDA „s Denv v j» Al. - X H T i ** ■■ ^^ Niagarski slapovi so skupina slapov na reki Niagara na vzhodu celine na meji med ZDA in Kanado. Trije med seboj povezani slapovi so: Podkvasti slapovi, Ameriški slapovi in Slapovi nevestine tančice. Niagarski slapovi veljajo za najbolj vodnate slapove v Severni Ameriki, po svoji lepoti pa slovijo po vsem svetu. Poleti, ko je največ vode, se na slapu pretoči več kot 150 milijonov litrov vode v eni minuti. Ime Niagara v jeziku indijanskih staroselcev pomeni 'grmenje voda'. Ogromno količino vode uporabljajo kot energetski vir. Prvo hidroelektrarno na Niagarskih slapovih je zgradil Nikola Tesla. Dol ina Sm rti — najnižja in najbolj vroča puščava Dolina smrti je puščavska dolina, ki jo pokrivajo peščene sipine. Divja kamnita pokrajina se razteza med Kalifornijo in Nevado v ZDA. Puščava obsega 7800 kvadratnih kilometrov. V Dolini smrti so izmerili najvišjo temperaturo v Severni Ameriki, in sicer 56,7 stopinje Celzija. Kotanja Badwater v Dolini smrti je tudi najnižja točka celine, saj leži 85,5 metra pod morsko gladino. Dolina smrti je bila nekoč obljudena, kraji pa imajo prav strašljiva imena: Mrtva-kov prelaz, Kanjon suhih kosti in Pogrebne planine. Mnogi popotniki in iskalci zlata se iz nje niso nikoli vrnili. mm Yellowstone — največji in najstarejši narodni park na svetu Yellowstone se razteza v državah Wyoming, Montana in Idaho na severozahodu ZDA. Z 900 hektarji površine velja za največji narodni park na svetu. V njem so vidni ostanki nekdanjih vulkanskih izbruhov, številni še aktivni gejzir-ji, ki bruhajo vročo vodo, reke, jezera in travnate planjave, po katerih se pasejo bizoni. Obsežno območje ognjeniškega delovanja je bilo razglašeno za narodni park že leta 1872. Yellowstone je najstarejši narodni park na svetu, vsako leto si ga ogleda več kot 3 milijone obiskovalcev. Je med najbolj potresno aktivnimi območji na svetu. Gora McKinl« — najvišja gora severnoameriške celine Gora McKinley se dviga 6194 metrov visoko v gorski verigi na jugu Aljaske. Goro McKinley je prvič osvojila britansko-ameriška alpinistična odprava leta 1913. Slovenski alpinisti, ki so osvojili njen vrh, so Stane Klemene, Viki Grošelj in ekstremni smučar Davor Krničar. Najvišja gora v Severni Ameriki je v narodnem parku Dena-li, kjer boste zagotovo srečali grizlije. McKinley velja za eno najnevarnejših gora na svetu. Po skalnati lepotici je imenovana tudi pohodniška oprema, ki jo kupujemo v naših športnih trgovinah. Mamutske jame so globoko pod površ jem države Kentucky v ZDA. Gre za več povezanih podzemnih jam in rovov, ki skupaj merijo skoraj 580 kilometrov. So največji jamski sistem na svetu. Jame in obsežno kraško območje narodnega parka Mamutske jame sta oblikovali Zelena reka in reka Nolin pred 350 milijoni let. Jame imajo bogato kapniško okrasje, večina podzemnih labirintov pa še ni raziskana. Turistični ogledi jame potekajo že od leta 1816. Unesco je razglasil Mamutske jame za svetovno naravno dediščino. Vlasta Mlakar projektno delo p mogoče ALi BO BALON POCiL? Živijo! S tem NAGRADNIM vprašanjem smo v prejšnji številki zaključili našo ekspedicijo okoli Koseškega bajerja. Na sliki lahko vidite, da nas je učiteljica Renata fino potegnila za nos, ker smo po večini glasovali, da balon BO počil. Pa ni! © No, tisto šolsko uro smo prišli do novih ugotovitev, ki si jih brez poskusov in preverjanja rezultatov ne bi mogli niti zamisliti. Če namreč v balon vlijemo nekaj vode, ga ta hladi, zato se balon ne stali in ne poči. Vodo v balonu lahko celo zavremo. © Tega ne boste našli v nobenem učbeniku, mi pa si bomo do konca življenja zapomnili, da je včasih mogoče tudi, kar se na prvi pogled zdi nemogoče.© Zato pa so poskusi tako zabavni! Dve naši »nelogični« ugotovitvi vam tokrat zastavljamo kot nagradni vprašanji. A pojdimo po vrsti. Predstavili vam bomo dva poskusa, s katerima smo preverjali dve lastnosti snovi, gostoto in prevodnost. Za vsak poskus smo imeli na voljo točno 12 minut in 15 sekund. Nazadnje je šlo res za sekunde, ker rezultat ni bil vedno logičen. © PRVi OREH - iZRAČUNAJ GOSTOTO KAMNA Luka, Timeja in Neža so se lotili naloge, ki je postala precej zabavna, ker je bil kamen prevelik za v posodo. © Najprej so stehtali kamen, ki je bil težak 1100 gramov. Potem so izmerili prostornino kamna v merilni posodi z vodo. 4. Razlika v gladini vode je znašala 250 ml in toliko znaša tudi izmerjena prostornina. Težo kamna 1100 g so delili s prostornino 250 ml in dobili gostoto kamna 4,1 g/ml. Ker ima voda gostoto 1 g/ml, se je kamen potopil. Logično! Ampak les plava na vodi, kakšna je torej njegova gostota v primerjavi z vodo? , DRUCi OREH - ELEKTRiČNR PREVODNOST SNOVi Še ena zvita in zavita! Domen, Nejc in Taja so morali sestaviti električni krog z ugotavljanjem prevodnosti grafita in plastike. Če je žarnica zasvetila, je bil krog sklenjen in snov prevodna. e. Rezultate so skrbno zabeležili in narisali. Nastavek na žički, ki oprime baterijo, se imenuje krokodilček (ima številne zobčke). ! 3. Pri plastični žlički lučka ni zasvetila, pri svinčniku pa je! To sploh ni logično ... Kaj bi bil lahko torej vzrok za to, da svinčnik prevaja elektriko? 1 Naslednjič: Rastline na tri načine Senja Požar fizika Pred približno 350 leti je mladi angleški fizik, matematik in astronom Isaac Newton sedel pod jablano, srkal čaj in razmišljal o naravnih zakonih. Že nekaj časa ga je mučilo vprašanje, kako in zakaj vsa telesa na Zemlji občutijo težo, nekakšno nevidno silo, ki jih vleče proti tlom. Tedaj je z drevesa padlo jabolko, ki je kot vsako drugo telo padlo navpično navzdol in ne stran od drevesa. Menda se je Newtonu med opazovanjem padajočega jabolka posvetilo, kako deluje težnost oz. gravitacija. • namen, t,angleški fizik Isaac Newton ' ? delovanje težnosti, se }e rodil leta l(oHl umrl pa je leta 1727 Pred Newtonom so si tudi drugi učenjaki razbijali glave, da bi rešili uganko težnosti, pa jim ni šlo. Največ preglavic jim je povzročalo vprašanje, od kod izvira ta sila, ki očitno na Zemlji deluje navpično navzdol. Telo, ki ga spustimo, pada navpično in natanko proti središču Zemlje. Po drugi strani pa težnost vpliva tudi na gibanje vesoljskih teles. Zemlja s svojo težnostjo privlači Luno, a ta ne pade na nas. Tudi Sonce s svojo težnostjo privlači planete, pa ti ne padejo nanj. ln kaj je ugorouii Newton? Težnost izvira iz lastnosti teles, ki ji pravimo masa. Masa pa ustvarja privlačno silo težnosti oziroma gravitacijsko silo. Vsa telesa v vesolju se med seboj privlačijo s silo, ki je odvisna od njihove mase. Tudi dve jabolki na mizi vleče skupaj, a tega ne opazimo, ker je ta sila zelo majhna. Sila postane znatna, če je masa vsaj enega od teles velika. Veliko maso pa ima Zemlja, zato močno privlači telesa okoli sebe, na primer jabolko, da pade na tla. Teža, tudi naša, ni nič drugega kot gravitacijska sila, s katero nas Zemlja vleče proti svojemu središču. Pnuiačna jramracijSka sna reiesa pa se z oddaljenostjo od njegovega središča manjša. Primer Če je eno iabolko dvakrat c^je od središča Zemlje kot drugo, potem čuti štirikrat man*)težo če te o L LleaieUnrdHntkrat ™f° Č<5 je Štirikrat dlje' šestnajstkrat man^o lu, U Z bllzn0 osemdesetkrat dlje od središča Zemlje, kot je bilo Nevvtonovo jabolko, a jo Zemlja vseeno privlači. Privlačna sila eže Zemlie ali mfhnTZ" drugegatelesa nikoli ni ^ ie pa na velikih oddaljenostih zelo zelo majhna. Zato je prepričanje, da v vesolju ni težnosti, zmotno. ¿¿¿te -A Ljiii H fMM k ¿K Astronavti na Luni imajo prUdno šestkrat manjšo težo kot na Zemj njihova masa pa je enaka. Razlika med maso reiesa in njegouo režo pa je bistvena. Neko telo bo imelo povsod enako maso, pa če ga odnesemo na Luno ali Mars, teže pa ne. Ker je masa Lune manjša od mase Zemlje, telesa privlači z znatno manjšo silo. Na njenem površju je teža približno šestkrat manjša kot na Zemlji. Na spletu si oglejte posnetke astronavtov, ki so bili na Luni. Opazili boste, da po njenem površju kar skakljajo, čeprav imajo na sebi težko obleko, ki ji pravimo skafander, in opremo. To je prav zato, ker je tam teža toliko manjša. Ste si zapomnili? Masa astronavtov na Luni pa je prav taka kot na Zemlji. V Vesolju ni breztežnosti. ^ Astronavt, ki kroži okoli Zemlje, ver čas pada proti njej, a prav zaradi kroženja ne pade na tla, zato je v navidezni breztežnosti. naj pa brezrežnosr. saj astronavti na vesoljski postaji lebdijo v zraku? Ta breztežnost je navidezna. Zamislite si tak poskus. V dvigalu je fizik, ki s padanjem jabolka meri težnost. Dvigalo miruje in fizik izvede poskus. Jabolko spusti in to pade na tla dvigala. Nato se vrv, s katero je pripeto dvigalo, strga. Tedaj začnejo dvigalo, fizik in jabolko v njem padati. Kaj se bo zgodilo, če med padanjem fizik iz rok spusti jabolko? Jabolko tako ali tako že pada skupaj z dvigalom, zato bo glede na dvigalo mirovalo oziroma lebdelo v zraku. Tak poskus se seveda žalostno konča s padcem dvigala na tla, zato ga ne izvajamo. Toda zakaj ne pade na tla vesoljska postaja? Tudi vesoljska postaja namreč ves čas pada, a ker kroži okoli Zemlje, ne pade nanjo. Če pa bi vesoljska postaja nenadoma nehala krožiti, bi tudi ona začela padati navpično proti tlom. Andrej Guštin tuje dežele Seveda smo edinstveni in neponovljivi, a kar priznajmo si: veliko tujcev zamenjuje Slovenijo s Slovaško. So v šoli vsi po vrsti sedeli na ušesih ali nekaj podobnosti vendarle obstaja? Jezik: pri nas slovenski, na Slovaškem slovaški. Toda! Tudi Slovaki zase pravijo, da govorijo slovensko. Zastava: enaki trobojnici, a različna grba. Velikost in število prebivalcev: številke iz Slovenije pomnoži z dve in še malo dodaj ... J Lesene slovaške cerkve v Karpatih Osem lesenih cerkvic in en zvonik so vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine. Zgradili so jih med 16. in 18. stoletjem. Dve cerkvi sta rimskokatoliški, tri protestantske, tri pa grškokatoliške. Slovaki so z nekaj strpnosti očitno lahko sprejemali tudi drugačnost ... Potrkajmo na les! 1. januar 1993 - Češkoslovaška razpade na Češko in Slovašk°. Hokej! Najbolj priljubljen šport na Slovaškem je hokej. Ne, nogomet! Ne, hokej! ... Ob svetovnem prvenstvu v hokeju, ki je bilo leta 2011 na Slovaškem, so obiskovalce pozdravljali tudi takšni »hokejisti«. PodzeMne lepotice Slovaki morja sicer nimajo, imajo pa kras z malo začetnico ... Kraške jame na obmejnem pasu med Madžarsko in Slovaško so (tako kot naše Škocjanske jame!) vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. SLovaški Triglav Najvišji vrh Slovaške je Gerlachovsky štit. Najdemo ga v Visokih Tatrah, visok pa je 2655 metrov. Od Triglava je torej ... Nižji? Višji? Takoj preveri na zemljevidu, če ne znaš! Po poti pop arta Oče in mama enega najslavnejših umetnikov 20. stoletja Andyja Warhola sta bila priseljenca s Slovaške. Na znamki je eno njegovih kultnih del - portret Marilyn Monroe. Angelina Slovaška Pradedek Angeline Jolie po očetovi strani se je rodil leta 1879 v Košicah (danes drugo največje mesto na Slovaškem). Slovaške korenine ima na primer tudi modrooki igralec Paul Newman (vprašaj babico!). Diši po zapleteni izgovarjavi ... Skuhane krompirjeve cmočke zmešaj s stopljenim ovčjim sirom, dodaj popečene kockice slanine in trikrat glasno reci bryndzove halušky. Martina Hingis Teniška igralka, ki je bila nekaj časa številka 1 na svetovni teniški lestvici. Igrala je za Švico, rodila pa se je v Košicah. Jasna Merc 15 V 18. stoletju so v Angliji želeli vzredtt doUrega psa tenerja za lov pod zemljo in nad njo. Psa bele barve ter z navimi m črnimi lisami so po kinologu, ki se je z vzrejo temperamentnih lovskih pomočnikov prvi ukvarjal, poimenovali ter«er Parson jack russell. Mnogo pozneje, leta 2001, sta bili prizna"iudve pasmi: terierji jack russell so energKM beli ps na krajših tačkah, terierji parson russell pa tisti malce višji. Parson russell Odrasel parsonček, kakor ljubkovalno imenujemo psa pasme terier parson russell, je visok okrog 36 cm in tehta od 6 do 9 kg. Jacki, kot pravimo terierjem jack russell, so nižji, visoki okrog 32 cm. Zaradi njune energičnosti in živahnega temperamenta pravimo, da so to veliki psi v majhni embalaži. Oboji so zelo radovedni, pogumni, vztrajni, igrivi in marsikdaj trmasti psi, ki dočakajo starost okrog 15 let. E V: W Dober lovec Parsoni in jacki kljub svoji učljivosti niso primerni za začetnike. Potrebujejo ne samo dolge sprehode, ampak tudi miselno zaposlitev. Če jih ne bomo zaposlili mi, si bodo opravila našli sami - če jim je dolgčas, se lotijo tudi preurejanja stanovanja. Četudi so že desetletja spremljevalci ljudi v urbanih okoljih, so po svojem bistvu ostali srčni lovci. Kopljejo luknje, preganjajo mačke, se podijo za srnami ali zajci, zato jih mnogi lovci z veseljem šolajo za svoje pomočnike. Pes iz TilMov in rekLaM Za russllove terierje je značilno, da so izjemno inteligentni in učljivi. Naučimo jih lahko številne trikce, spretno lovijo frizbi, radi tekmujejo v agilityju in drugih pasjih športih. Mnogi parsoni in jacki se z veseljem vozijo na rolki in celo plešejo. Ker se radi in hitro učijo, nastopajo v številnih reklamah in filmih, v katerih marsikdaj tudi kakšno ušpičijo. Za hrano ali žogico bi naredili vse: prosijo, skačejo, se valjajo po tleh, pa tudi glasno lajajo. Maja Ogrizek naravoslovni poklici veronika radobiiijac, dr. vet. med. OPRASKANE ROKE SO DEL POKLiCA V ambulanti za male živali Vet BM so najbolj pogosti pacienti mačke in psi, prihajajo pa tudi dihurji, kunci, hrčki in miške ter tudi nekaj plazilcev, na primer agama. Na vprašanje, v čem je največja razlika med mačkom in psom, je Veronika odgovorila: »Predvsem v obnašanju. Različno kažejo bolečino in svoje občutke - dobre in slabe. Nekatere bolezni so zelo podobne, druge povsem različne. Zgradba telesa pa je praktično enaka. Ptice pa imajo popolnoma drugačne kosti, dihala, sečila ...« Zdravniki se naučijo, kako zdraviti ljudi. Veterinarji pa morajo poznati telesa in bolezni zelo različnih živali, sesalcev, ptic, plazilcev. Poskrbijo za zlomljene tačke, prebavne motnje in vneta ušesa, hkrati so zobozdravniki, vešči pa so tudi kirurgije. V Brežicah smo v ambulanti za male živali Vet BM obiskali dr. veterinarske medicine Veroniko Radobuljac. KJE DELAJO VETERiNARJi? Njena pripoved se začne podobno kot pri njenih kolegih. Veterinarka si je želela postati že kot otrok, ko je s stricem terenskim veterinarjem hodila po kmetijah. Veroniki je bilo najbolj všeč delo z malimi živalmi. Predvsem fantje se odločajo za delo terenskega veterinarja, ki skrbi za večje živali na kmetijah. Veterinarji seveda delajo tudi v živalskih vrtovih in na farmah. V klavnicah lahko nadzorujejo delo z živalmi in ugotavljajo, ali je meso zaklanih živali ustrezno za prehrano ljudi, živali. V mlekarnah pregledujejo ustreznost mleka. Tisti, ki si ne želijo dela z živalmi, pa lahko delajo v farmacevtski industriji (proizvodnja zdravil), v laboratorijih ali kot veterinarski inšpektorji. Mačke in psi hodijo tudi k zobozdravniku! Zato da so živali pri miru, morajo biti med čiščenjem zobnega kamna in poliranjem zob v splošni anesteziji (pomeni, da jih veterinar uspava). mS Živali se na obisk pri veterinarju odzivajo različno, nekatere je tudi strah. Ali kdaj opraskajo, ugriznejo? »Verjetno se je že vsakemu veterinarju zgodilo, da ga je kakšen kuža ugriznil, še večkrat smo opraskani od mačk. To spada k našemu delu.« Seveda zelo dobro poznajo vedenje živali, pa tudi posamezne paciente, zato že vnaprej vedo, kdaj morajo biti pazljivi in kdaj so lahko bolj sproščeni. TEŽKE ODLOČITVE Med splošnim pregledom je Veroniko Radobuljac nemški bokserki Pippi pregledala oči in gobček. S tem je ocenila prekrvitev. Pretipala je bezgavke, ki po navadi kažejo začetek vnetja, na primer prehlada, vnetij sklepov ali drugih organov. Poslušala je tudi srce in dihanje. L_> Srečujejo se tudi z zelo bolnimi živalmi, ki jim ne morejo pomagati z zdravljenjem, ampak le z evtanazijo -nebolečo usmrtitvijo z injekcijo. »Na začetku veterinarske kariere sem po vsaki evtanaziji jokala. Grozno je, ker joka tudi lastnik. Čeprav se veterinarjem živali vedno smilijo, kasneje postanemo kar odporni. Dokler lahko, živali pomagamo z zdravljenjem, ko vidimo, da ji s pomočjo delamo več hudega, pa raje odnehamo,« nam pove mlada veterinarka. Mnoge bolezni veterinarji določijo z uporabo mikroskopa. VETERINAR 24 UR NR DAN V ambulanti za male živali Vet BM delata dve veterinarki, ena dopoldne, druga popoldne. Pri zahtevnejših operacijah sodelujeta obe, ponoči, ob koncih tedna in praznikih pa sta na voljo za nujne primere. Male živali pogosto obiščeta tudi na domu. Na primer, če morata pregledati psa, ki je že celo življenje na kmetiji, morda celo privezan na verigo. Tam je delo toliko težje, saj s seboj nimata vse opreme iz ambulante, poleg tega pa pes čuva svoj teritorij. Če mu ne moreta pomagati na domu, ga prepeljeta v ambulanto. Kako postaneš veterinar? Z ultrazvok°m pregledamo mehur in črevesje vidimo p° Uk° še levice, želodec in vse notranje organe. pri brej;h samicah pa na zaslonu vidimo tudi mladičke. 1.) Najprej končaš osnovno šolo. 2.) Potem končaš gimnazijo ali srednjo veterinarsko šolo in opraviš maturo. Z zelo dobrimi ocenami! 3.) Nato še šest let študiraš na veterinarski fakulteti. 4.) Med študijem opraviš veliko prakse. Matej Zalar 19 ogrožena žival - ^ ^ -mv i L iftiš N % ' Živi v gorovjih Himalaje in severozah°dne K-tajske. Lahko je pravi alpinist, saj ga včasih srečajo tudi na nadmorski višini 4800 metrov. Vajen je hladnega podnebja z velik° padavh nami, kjer uspeva bambus Ognjeni lepotec 20 Kil tj ki s Mačji panda je lepotec brez primere. Po videzu in velikosti je podoben rakunu. Krasi ga dolg, kosmat rep, k ima približn° dvanajst rdeče obarvanih obročev. Ušesa so dolga in štrleča. Gosta dlaka je po telesu rdečerjave barve po trebuhu in nogah sijoče črna, tačke pa so bele. Tudi obraz je bel, le pod očmi je rdeča »solzica«. j Jrs -■ Ponočnjaki Mačji pande so najbolj dejavni zvečer, ponoči in zgodaj zjutraj. Večino časa preživijo na drevesih, kjer tudi spijo. Neverjetna spretnost jim omogoča, da se z dreves spustijo z glavo naprej in brez težav plezajo z veje na vejo. Z repom lovijo ravnotežje. Ko se zbudijo ali najedo, se podobno kot mačke ližejo po vsem telesu in si s tačkami čistijo obraz. Rastlinojedi Najraje jedo liste bambusa. Vejo si s tačko približajo tako, da z usti lahko trgajo liste. Občasno jedo tudi semena, plodove, cvetove, sadje in celo ptičja jajca. Hrano nosijo v usta s sprednjimi šapami. osebna izkaznica MiJČji medvedi (Ailuridae) Ailurus fulgens Nedružabne, a skrbne MaMe Odrasli pande se držijo bolj zase. V parih jih srečamo le zgodaj pozimi med sezono parjenja. Takrat samci navdušeno odišavijo drevesa z vonjem urina in privabljajo samice. Samice začno nekaj dni pred porodom zbirati palice, travo in listje za gnezdo v votlem deblu. Kotijo spomladi ali poleti. Samci ne pomagajo skrbeti za naraščaj, samice pa so zelo skrbne matere. Prvih nekaj dni skoraj ne zapustijo gnezda, kasneje pa se vanj vračajo vsakih nekaj ur, da nahranijo mladiče in očistijo gnezdo. Mladiči ostanejo v gnezdu tri mesece in so vse do spolne zrelosti pri 18 mesecih tesno povezani z materjo. Ogrožena in zavarovana vrsta Lovijo in pobijajo jih zaradi krzna. Kapa z dolgim repom je še vedno zelo zaželena na porokah na Kitajskem, ker naj bi prinašala srečo. Mačje pande ogroža sekanje gozdov zaradi naraščanja števila ljudi v Aziji in prodaje lesa. Maja Stopar ALi veš? Mačjega panda so prvič opisali že v I3. stc>letju na Kitajskem. Samo peščica vrst sesalcev hrani pretežno z bambusom. Med njimi je najbolj znan veliki panda. Odrasel mačji pande poje do 200.000 bambusovih listov na dan. Za iskanje hrane in hranjenje porabi kar 13 ur na dan? človeško telo TEMENSKI REŽENJ ZATUNl REŽENJ SENČNI REŽENJ " KALI MOŽGANI HRBTENJAČA ČELNI REŽENJ možgani Možgani so najbolj zapleten organ človeškega telesa. So prostor zavesti, mišljenja, razuma, spominov in čustev. Obdelujejo informacije, ki jih prejemajo iz vsakega kotička telesa, in se na te informacije ves čas odzivajo. Več sto milijard med sabo povezanih nevronov sestavlja možgane, ki so tudi nadzorno središče živčnega sistema. S pomočjo nevronov ta čudoviti organ skrbi za naše razumne odzive na okolico. Veliki Možgani Največji del možganov so veliki možgani. So zgubani in polni grebenov in jarkov ter zavzemajo večji del vseh možganov. Razdeljeni so na levo in desno poloblo, ki sta med seboj povezani s snopom živčnih vlaken, ki se imenuje prečnik. Vsaka polobla velikih možganov se deli v čelni, temenski, zatilni in senčni reženj. Možgansko deblo in Mali Možgani Pod velikimi možgani sta še dva manjša dela možganov. Prvi del je možgansko deblo, ki skrbi za uravnavanje in potek življenjskih procesov, ki se jih ne zavedamo, npr. bitje srca in dihanje. Možgansko deblo tudi povezuje velike možgane s hrbtenjačo, iz katere vodijo številne pomembne živčne poti. Drugi del pa so mali možgani. Njihova naloga je nadzorovanje mišic in ravnotežja. Možganska skorja Veliki možgani so razdeljeni na dva sloja. Notranji sloj možganov imenujemo možganska belina. Sestavljajo jo živčna vlakna, po katerih potujejo informacije. Zunanjemu sloju velikih možganov pravimo možganska skorja ali možganska sivina. Sestavljajo jo telesa živčnih celic. Kljub »sivini« je prav možganska skorja velikih možganov odgovorna za zahtevnejše možganske funkcije. Delovanje možganske sivine omogoča, da znamo misliti in načrtovati, usklajevati zapletene gibe, govoriti, poslušati oziroma prevajati zvoke. Možganska sivina daje tudi navodila mišicam za krčenje in raztezanje in ves čas sprejema dražljaje iz čutil ter oblikuje slike. Možganska kap Če v možganih ni dovolj krvi, ne morejo opravljati svojih nalog. Možganska kap je eden izmed najbolj pogostih vzrokov smrti, je prekinitev prekrvitve dela možganov. Možgansko kap lahko povzroči krvni strdek v možganski arteriji ali možganska krvavitev. O ALi veš? G Zaščita Možganov Možgani so zelo občutljiv organ. K sreči so dobro zaščiteni pred udarci in tresljaji. Poleg trdih lobanjskih kosti in triplastne varovalne ovojnice možgane obliva še možganska tekočina, ki jo izločajo posebne celice v možganih. V tej tekočini, ki je večinoma iz vode, je tudi nekaj hranil, predvsem glukoza, ki jo možganske celice obožujejo. Možgani in kisik Ker možgani opravljajo zapletene naloge, potrebujejo ogromno kisika, ki jim ga prinaša kri. V možgane priteče približno petina vse krvi, bogate s kisikom. V možgane kri priteka kar po štirih arterijah, ki se na spodnji strani možganov povežejo v t. i. Willisov krog, od tam pa se razvejijo in prepletejo vse možgane. • Nekateri razmišljajo bolj z desno polovico možganov, drugi pa bolj z levo polovico. Delovanje leve in desne polovice možganov se razlikuje. Leva polovica je pomembna predvsem za branje govor, številske operacije in logično mišlJenje, medtem ko je desna polovica predvsem polovica intuicije in umetnosti. • Čl°veški možgani so po zgradbi podobni možganom opic, le da se od njih razlikujejo po velikosti. • Možgani med spanjem posvečajo pozornost doživetjem preteklega dneva in utrjujejo naš spomin. • Občutek za strah nastaja v možganih. S strahom se varujemo pred nevarnostmi in jih razumno obidemo. • Pri učenju učno snov »utrdimo« med možganskimi celicami. S ponavljanjem dosežemo, da rnformacije, ki so v učni snovi, vse laže in hitreje potujejo od celice do celice. Krištof Dovjak 23 opazujem in raziskujem Marec Na PrimorskeM zacveti Mandljevec Nežni beli cvetovi mandljevca se začno odpirati februarja, še preden se drevo olista. Po odcvetu se razvijejo koščičasti plodovi z užitnimi semeni - mandlji. Odlični so tako presni kot predelani v slaščice, zelo cenjeno pa je tudi mandljevo olje. Mandljevec potrebuje veliko svetlobe in toplote, zato ga v naših krajih gojijo predvsem na Primorskem. Prebujanje iz otrplosti in kuščarice. Ptički se ženijo Velika sinica, plavček, brglez, taščica, zelenec, ščinkavec in še mnoge druge ptice, ki jih pozimi opazujemo v ptičjih kr-milnicah, začno peti svoje svatovske napeve že februarja. Samčki žvrgolijo, da privabijo samice in naznanijo tekmecem, kje so meje njihovega ozemlja. Različne vrste ptic imajo različne napeve. V mrzlih poznozimskih jutrih se njihovo petje razlega daleč naokoli. Mnoge živali preživijo zimo tako, da se zarijejo pod odpadlo listje, v blato, prst ali skalne razpoke in tam otrpnejo. Tako prezimujejo žuželke, dvoživke, plazilci in druge živali z nestalno telesno temperaturo. Ko nastopijo topli dnevi, se začne postopno prebujanje iz stanja otrplosti. V naravi bomo po dolgem času spet zaslišali brenčanje žuželk, opazili žabe Nabiramo regrat Še pred začetkom pomladi na travnikih požene regrat. Mlade liste te užitne in zdravilne rastline mnogi nabirajo za solato. Pripravljajo jo s kuhanim krompirjem, jajci ali ocvirki. Krepčilne regratove jedi naj bi pomagale pregnati pomladansko utrujenost. Regrat bo zacvetel aprila. Takrat bo nastopil čas za nabiranje regratovih cvetov za sirup. Tinka Bačič POMLADANSKI VELiKi ZVONČEK ALi KRONiCA V zemlji ima čebulico, na steblu je običajno en zvonast cvet s šestimi belimi cvetnimi listi, ki so na konici zelenkasti ali rumenkasti. Plod je ovalen, seme pa belkasto in ima mesnat privesek. Vsebuje olje in privlači mravlje, ki semena raznašajo naokrog. Kot večina znanilk pomladi imajo kronice veliko ljudskih imen: norica, šebojka, truterica, bingeljc, katršca, gospodična, klinčki in soldatki. osebna izkaznica Družina: narcisovke (Amaryllidaceae) Vrsta: Leucojum vernum od 10 do 30 cm Rastisfe v|ažni gozdovi in travniki v srednji in južni Evropi, ne najdemo pa jih v Sredozemlju Pozor, vsa rastlina je strupena! Če pojemo sveže čebulice, povzročijo bruhanje, glavobol in živčne motnje. Kronica je zavarovana. Ne smemo jih izkopavati in nabirati semen oziroma plodov, lahko pa jih trgamo za šopke, vendar jih ne smemo prodajati. ČRNi TELOH V zemlji ima kratko, okroglo, črno koreniko, po kateri je tudi dobil slovensko ime. Listi imajo dolg pecelj in so usnjati in vedno zeleni. Na cvetnem peclju je en cvet. Čašni listi so beli, včasih so rožnato ali rdečkasto nadahnjeni. Po odcvetu velikokrat močneje pordečijo. ® osebna izkaznica Vrsta: Helleborus niger Višina: 0d 10 do 15 cm Rastišče: grmovnata pobocja, svetl gozdovi, pašniki in pusta ■ od nižin do ruševja v južn in srednji Evropi i travišča i Kot vse zgodnje pomladanske cvetice ima pri nas več kot šestdeset domačih imen: črnoglavec, glavobolka, kihavka, kurica, kurja smrt, pastorka, slepice, smrtnica, talog, talovna trava, trpoglavka, zavlačni koren, zavlačnik ... Na nekaterih zelo obiskanih izletniških točkah pa je zaradi nabiranja že močno ogrožen in postaja vedno bolj redek. Teloh je zavarovan. Ne smemo nabirati semen in plodov. miSlPlJSKl ALIGATOR Za ^ej: armPa v j dr. Vetko Dragi dr. Vetko! Doma imam činčilo. Zanima me, pri kolikšni temperaturi jo začne zebsti? Ana, 12 let i. na, činčile so živali z enim od najgostejših kožuhov. Pravzaprav so kot narejene za hladnejše okolje, saj jih ne zebe prav hudo. Pravzaprav te mora bolj skrbeti visoka temperatura kot pa mraz. Optimalna temperatura okolja za činčile je nekje med 10 in 15 stopinjami Celzija. Nad 25 stopinjami jim je že pošteno vroče, višje temperature pa lahko vodijo celo v temperaturni šok. Nizke temperature, sploh če ne trajajo dolgo časa, dobro prenašajo. Moja Zajkljica Lili, ki smo jo dobili nedolgo nazaj in Smo jo dali k mojemu Zajčku Jumpyju, se je Začela Zelo gristi in me Zanima Zakaj. Zakaj se grize in cvili, Jumpy pa »brunda«? Hvala že Vnaprej. Naja, 10 let Na aja, tvoja kunčka se bosta verjetno morala odpovedati skupnemu življenju, če seveda nočeš imeti kaj kmalu povečane kunčje družine. Če sta res samček in samička, te verjetno že kaj kmalu čaka presenečenje v obliki gnezda malih kepic. Kunci so namreč med najbolj plodnimi vrstami živali, to je ena od strategij preživetja, če si zaželen plen (seveda govoriva o divje živečih živalih). Tvoja ljubljenca sicer nista plen nikomur, imata pa vse biološke značilnosti svojih divjih sorodnikov. Svetujem ti, da se najprej prepričaš, ali imaš res parček. Če da, potem ju čim prej daj vsakega v svojo kletko (sumim pa, da je že prepozno in je naraščaj na poti). Če imaš dve samički ali dva samčka, ju bo verjetno tudi treba ločiti, ker znajo biti kunci kar teritorialni, čeprav iz tvojega opisa vedenja tega ne moremo sklepati. Kar pa se tiče nenavadnega grizenja, morda ni le posledica izražanja spolnih želja, ampak je povsem mogoče, da je tvoja kunčica prinesla v tvoj dom kakšnega od zunanjih zajedavcev. Zato bi bilo prav opraviti pregled pri veterinarju, ki ti bo svetoval, kako se jih znebiti (pri kuncih je potrebna posebna pozornost pri izbiri zdravila, saj so izredno občutljivi in brez nasveta veterinarja ni varno uporabiti ničesar!), z gotovostjo pa ti tudi lahko določi spol tvojih živalic. Tako in tako moraš k veterinarju z obema; če ima parazite kunčica, jih ima gotovo tudi že kunček. Dragi doktor Vetko, Zanima me, za katero boleznijo (dedne bolezni) lahko zboli pes, ki je potomec dalmatinca in labadorke. Decembra bo imel eno leto. Zato bi prosila, da čim prej objavite moje pismo, in to Ze v naslednji številki Mojega planeta. Lara, 10 let ir Č Č eprav so vse pasme nagnjene k tej in oni prirojeni bolezni, pa seveda pripadnost določeni pasmi še ne pomeni, da bo pes res zbolel. Tako pri dalmatincih kot pri labradorcih je nekaj bolezni, za katerimi pogosteje obolevajo. Dalmatin-ci denimo imajo lahko težave z ledvicami, labradorci pa so nagnjeni k obolenju kolkov in komolcev. Kljub povedanemu moraš vedeti, da se vestni rejci pasemskih psov trudijo, da vzrejajo le živali, ki so zdrave, in tako se večinoma rojevajo psički, pri katerih je manjša verjetnost, da bodo oboleli za katero od teh bolezni. Ker pa biologija ni tako dokončna, so bolezni poleg genetske predispozicije, torej nagnjenosti, vedno tudi plod okolja, prehrane ... Eno od čudes narave pa so tudi križanci, po domače jim rečemo mešančki. Ti kužki, ki so potomci staršev dveh ali več pasem, se običajno izognejo nagnjenosti k prirojenim boleznim. Od vsakega starša namreč poberejo nekaj lastnosti, in to očitno prav najboljših. Prikupni mešančki so prav zato lahko celo boljšega zdravja kot čistokrvni pasemski psi. „A. • • -fJT?- Prebrala sem, da imajo morski prašički zelo občutljive nogice, predvsem podplate. Zato me skrbi, da so briketi, ki jih posuješ po dnu kletke, zanje pretrdi. Slama in Zagovina pa nista primerni za moja dolgodlaka morska prašička. Kar naprej se jima to zatika v dlako. Kaj naj torej posujem po dnu I zza, se ti zdi, da tvoja morska prašička stelja moti? Imaš občutek, da ju boli? Če nimaš kakega objektivnega razloga, da bi tako mislila, na primer vidne poškodbe na nogi-cah, očitno kazanje bolečin, potem ni smiselno, da bi karkoli spreminjala. Sicer bi bil idealen res mehkejši nastilj; priporočamo žagovino ali oblance, ki se jih prekrije še s plastjo slame. Tak nastilj je mehak, dobro vpojen in omogoča tudi aktivnosti, ki so morskim prašičkom naravne - zelo radi se zarinejo v nastilj. Predvsem je najbolj pomembno, da je nastilj suh, da nogice niso na vlažnem; torej da kletko pogosto in redno čistiš in vzdržuješ primerno čistočo. Le tako bodo tvoji morski prašički zadovoljni in zdravi. Imaš vprašanje? Pošlji ga na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali na moj.planet@mkz.si. Če je objavljeno tvoje pismo, nam čim prej pošlji svoj naslov, da ti pošljemo nagrado! Dr Vetku lahko zastavite vprašanje tudi na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet. Več vprašanj in odgovorov dr Vetka najdeš tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/mojplanet/drvetko Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Največja kopenska želva je dolga tudi do 2 me*ra in lahko živi tudi več kot 100 let. ___ v« Velik oklep Ima ogromen karapaks*, močne noge in dolg vrat Ga-lapaške velikanke so vegetarijanke - nič kaj izbirčne niso in se hranijo z vsemi vrstami rastlinja. Lotijo se cdo kaktusov! Pasejo se v majhnih skupinah, zelo rade pa se tudi sončijo in namakajo v lužah ali blatu. V času parjenja samci varujejo svoj okoliš in iščejo samice, ki po paritvi odložijo jajca v jamice. Samci galapaških želv niso pri parjenju nič kaj nežni. Nasprotno - izbranko s ščipanjem v noge prisilijo, da se jim vda. Samec se potem povzpne na njen hrbet, da se sparita. f Karapaks je zgornji del oklepa Želve spadajo med najstarejše skupine plazilcev. Plazilci so vretenčarji, ki odlagajo jajca. Imajo nestalno telesno temperaturo. Želve so se pojavile pred 200 milijoni let in se do danes niso kaj prida spremenile. Te, ki jih srečamo danes, so zelo podobne tistim iz časa dinozavrov. Prepoznamo jih po oklepu, ki ščiti mehko telo pred plenilci in drugimi nevarnostmi. RanLjiva vrsta Galapaška velikanka je ranljiva vrsta. Ogr°žajo jih želve, ki jih je na otok Galapagos prinesel človek. P°clgane in mačke plenijo komaj izvaljene mladiče, koze in govedo pa jim popasejo rastline. Zato galapaške veNkante že štirideset let razmnožujejo na raziskovalni postaji Char-lesa Darwina. V naravo so izpustili že več kot 1000 mladih želv. Najverjetneje je galapaška velikanka tako velika zato, ker se je morala prilagoditi življenju v zelo težkih razmerah. Večja želva si lahko v telesu nabere večjo zalogo hranilnih snovi. 9 ALi i/eš? Želve nimajo zob in razkosavajo hrano z ostrimi poroženelimi čeljustmi. Poznamo kopenske, morske in take želve ki živijo v slanih vodah. Vse želve odlagajo jajca na kopno. Iz jajc se izležejo popolnoma razviti mladiči. • Želve ne skrbijo za svoje mladiče. Le burmanske nekaj dni varujejo gnezdo z jajci pred plenilci. Dalibor Tomic ■¿Hi e» 41 Že v antiki so za hlajenje zalog pokvarljivega blaga iznašli načine za prevoz ledeniškega ledu v mesta, ki so ga nato skladiščili v posebnih kleteh. Oskrbovanje »hladilnih omar« z umetno proizvedenim ledom, ki hladi živila - pomislimo samo na led v ribarnicah - se je ohranilo vse do 20. stoletja. A to, kar običajno opisujemo z izrazom hladilnik, torej sodobna hladilna naprava na električni pogon, deluje po načelu, ki ga je leta 1876 razvil nemški inženir Carl von Linde. Krčenje in raztezanje Načelo, ki ga je razvil Carl von Linde, izrablja lastnost plinov, ki se med tlačenjem krčijo in segrevajo. Če se raztezajo, se ohlajajo. Pomislimo na učinek, ki ga ima zračna tlačilka za kolo. Bolj ko polnimo kolesno gumo z zrakom, bolj ko ga tlačimo, bolj se bat segreje. Kdor je že kdaj polnil sifon za smetano, se gotovo spomni, da se bombica z ogljikovim dioksidom pošteno ohladi, ko se plin nenadoma sprosti, torej raztegne. H W ■ Zgoščevanje Carl von Linde je na zunanjost hladilnika dodal tako imenovani »kompresor« - ta tako zgosti plinasto hladilno sredstvo, da se utekočini. Toplota, ki se ob tem sprosti, se prenese na zunanji zrak, hladilno sredstvo pa je pri »normalni temperaturi« speljano v hladilnik, kjer se znova raztegne in zato uplini. Med raztezanjem nastopi želeni hladilni učinek. Pozneje se hladilno sredstvo izčrpa in hladilni krogotok se lahko začne znova. Po natanko istem načelu sicer deluje tudi toplotna črpalka. Kloro ... fluoro ... Kaj? Prvi hladilniki so za hladilno sredstvo uporabljali amonijak. Pozneje so med hladilnimi sredstvi prevladovali klorofluorooglji-kovodiki, z drugo besedo freoni, s kemijsko oznako CFC - plini, ki so se izkazali za razgrajevalce ozona. Zaradi njih sta se ozonska luknja in z njo ultravijolično sevanje desetletja samo še povečevala. Danes kupujemo hladilnike, ki so večinoma prijazni do okolja. Termoelektrika Prenosne hladilne torbe, ki so namenjene uporabi v avtomobilu, ne vsebujejo hladilnega sredstva, temveč delujejo po načelu tako imenovanega Peltierovega pojava. Pojav je leta 1834 opisal francoski fizik Jean Charles Atha-nase Peltier kot ustvarjanje temperaturne razlike z električno napetostjo. Ko električni tok steče skozi dvoje kovin, ki se stikata na dveh spojih, poganja obenem toplotni tok od enega stika k drugemu, en stik se segreva, drugi ohlaja. Podobno se zgodi v hladilni torbi. Ko tok steče skozi ploščati Peltierov element, se stran, ki je v stiku z notranjo steno torbe, ohlaja, zunanja stran pa se segreva. A hladilni učinek je prejkone skromen. Če pola električne napetosti obrnemo, lahko vsebino torbe tudi segrejemo. Da Vinci Learning MINI kviz Obkroži pravilno trditev. Brez katere naprave ne bi bilo modernega hladilnika Carla von Lindeja? a) Brez hladilnega sredstva. b) Brez kompresorja. c) Brez procesorja. Kako še imenujemo kl°rofluoroogljikovodike? a) Feromoni. b) Freoni. c) Ozoni. V katero skupino fizikalnih pojavov napetostjo? a) V astrofiziko. b) V hidrodinamiko. c) V termoelektriko. ZA VEČ O HLADILNIKU PREKLOPITE NA TV-PROGRAM DA VINCI LEARNING ali OBIŠČITE SPLETNO STRAN http://ii.da-vinci-learning.com. planetov strip ROBOTSKI VIR l/S 17. del hM Q D ZtA€. A Se Sij včniiaV /7% -v M Al U - ."-i \ 1 /N f!SKoTJ//^V£S KTEMLJ¡.C6 m^ctm ziou. /Met TV /) / L I /A ft i^fl A 1 nI * /i fpiTf LAH K c To zaGAT? > (ffCP p "v rttiw ^oitJliNltA faLiiAl TUE>J ^čDltJNSKo i i Do^LJ, ZAT*> ffStD^i- pot) J epu/ MAČJ£Tf CA —\/v5£ STW t£JANJ€Mjl &OVA /HO 1 VZ. NrJ e _J £ ZIVL^J. ALi H^jen cfli LOJ¿£^ AH, ML JA* ^oSorT SolMŠNiCO, ( u 7TVAČNG m JIM j>05jeuL T¿a' J4Z GKÉM V 61 TJA; SE Un&i/A Hn i L pOPJêTJÉ KS ïH PûWETJf QfKMU/ï f^éSTNf fcoLNlŠNlCD 1 Lojzéta,£< porv\&AU < epiPtMíJfl 6WÉ še 0! NAPISALA: NELI KODRIC FILIPIc, NARISAL: DAMIJAN STEPANCIC potepanja po Sloveniji (renski park Logarska dolina se blizu Solčave zajeda v Kamniško-Savinjske Alpe. Velja za eno najlepših alpskih ledeniških dolin v Evropi. Zadnji oblikovalec doline je bil ledenik in še danes so vidni ostanki ledeniškega delovanja. Dolino prekrivajo gruščnati nanosi kamenja, ki jih je narinil ledenik. Med njimi so balvani ali večje skalne gmote, ki jih najdemo po vsej dolini. Ledenik je dolino tudi obrusil in razširil njeno dno. V spodnjem delu je Logarska dolina široka kar pol kilometra, v zgornjem delu pa se zaključi z eno najlepših krnic v Sloveniji z imenom Okrešelj. Pod Okrešljem pada z 90 metrov visoke stene slap Rinka - izvir reke Savinje. Nad Logarsko dolino se bahavo dvigajo alpski dvatisočaki, kar daje dolini še veličastnejšo podobo. Logarska dolina je poseljena s samotnimi kmetijami. Njeni prebivalci so se nekoč preživljali z živinorejo in gozdarstvom, danes zlasti s turizmom. Zaradi številnih naravnih in kulturnih znamenitosti je bila Logarska dolina leta 1987 razglašena za krajinski park. V njej najdemo več kot 40 naravnih spomenikov. Najbolj znani so slap Rinka, slap Palenk, ledeniška krnica Okrešelj, Logarjeva lipa, Plesnikov brest in izvir Črne. Naravna posebnost je tudi brin, ki je namesto v grm zrastel v drevo. Med kulturnimi spomeniki je še posebej zanimiva gozdarska ali olcarska bajta. V njej je razstavljena zbirka orodja, ki so ga nekoč uporabljali gozdarji. Planšarija v Logarskem kotu je tradicionalna alpska kmetija, kjer vam bodo postregli s solčavskimi dobrotami: gobova juha, oglarski golaž, sirovi štruklji in kislo mleko z žganci! Njami! Lepote Logarske doline privabljajo obiskovalce od vsepovsod. Dolina ponuja številne priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa: pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, pozimi pa sankanje in tek na smučeh. Za najmlajše obiskovalce pa so v Logarski dolini uredili prav poseben gozd. Vstop v Pravljični gozd je zares čarobno doživetje. V njem živijo pravljični junaki, ajdovska deklica, strašni zmaj - lintver ... Krajinski park Reka Kolpa je mejna reka s sosednjo Hrvaško na jugovzhodu Slovenije. Leta 1998 je bil ustanovljen Krajinski park Kolpa, njegovo poslanstvo pa je ohranjanje naravnega okolja reke Kolpe. Zavarovano območje parka se razprostira ob reki Kolpi med Starim trgom in Dragoši v občini Črnomelj v Beli krajini. Osrednja znamenitost je reka Kolpa s svojo dolino, ki večkrat spremeni značaj. Reka iz ozke doline preide v kanjon s strmimi in previsnimi stenami, na koncu pa se spremeni v leno nižinsko reko, ki se vije po široki ravnici. Reka Kolpa je življenjsko okolje številnim živalskim in rastlinskim vrstam. Ob njej so tudi pomembna gnezdišča sive čaplje. Znanstveniki so opazili, da se v naravno okolje vračajo tudi bobri. Bober je največji evropski glodavec, ki se odlično potaplja in slovi po gradnji svojih jezov ali bobrišč, v katerih ima svoj brlog. V krajinskem parku najdemo toliko naravnih in kulturnih spomenikov, da je nemogoče vse našteti in opisati. Med naravnimi posebnostmi izstopajo vrtače, kraški izviri, ki jim Belokranjci pravijo »zdenci«, in steljniki -brezovi gozdovi s praprotjo. Med tehniškimi kulturnimi spomeniki pa so zagotovo številni mlini, ki 46 Obisk Logarske doline bo vsekakor nepozaben! Kolpa Triglavski narodni park so danes večinoma opuščeni. V zgornjem toku reke Kolpe jih je nekoč delovalo kar 86. Nekateri med njimi so mleli moko, drugi so poganjali žago, spet tretji pa so imeli kovačnico. Slovenska legenda pripoveduje, da je v krajih ob Kolpi nekoč živel junak Peter Klepec. Vile so mu podelile nadnaravno moč, da je lahko iz doline pregnal vsiljive tujce. Še danes se zdi, da je svet ob Kolpi pozabljen od ljudi. Zato pa je toliko več priložnosti za pustolovska doživetja. Reko boste najlepše doživeli, če se boste po njej odpravili na divji spust z raftom. Da o poletnem plavanju v topli reki sploh ne govorimo! Razlogov za »zeleni« obisk krajinskega parka Kolpa je več kot dovolj. Triglavski narodni park obsega osrednji del Julijskih Alp in je edini narodni park v Sloveniji. Ime je dobil po najvišji slovenski gori - Triglavu, ki meri 2864 metrov in je simbol Slovencev. Na vrhu Triglava stoji Aljažev stolp. Triglavski narodni park obsega 828 kvadratnih kilometrov visokogorskega sveta, kar je 4 odstotke celotnega površja Slovenije. Da bi ohranili neokrnjeno naravo, v njem velja poseben naravovarstveni red. V parku se zrcalijo jezera, bučijo slapovi in reke v globokih soteskah. Naše največje ledeniško jezero je Bohinjsko jezero. Na njem se poleti odvijajo vodni športi, pozimi, ko zamrzne, pa drsanje. V Triglavskem pogorju je tudi najlepša visokogorska dolina z imenom Dolina Triglavskih jezer, v kateri je sedem ledeniških jezerc. Med slapovi sta najlepša slap Savica in slap Peričnik. Najnižja točka v narodnem parku so slikovita in divja Tolminska korita z osupljivim Hudičevim mostom. Med najbolj obiskanimi naravnimi znamenitostmi pa je tudi soteska Blejski Vintgar. Triglavski narodni park ohranja edinstveno naravno okolje. Značilno planinsko cvetje si lahko ogledate v Alpskem botaničnem vrtu Julijana v Trenti. Med alpskimi cvetlicami je tudi triglavska roža, ki je povezana s pravljico o Zlatorogu. V pogorju Triglava še danes živijo gamsi in kozorogi, plašni svizci, risi, kune in divji petelini, predvsem pa je to kraljestvo planinskega orla. Za območje narodnega parka je značilno zelo razgibano površje iz apnenca - visoki priostreni vrhovi, strme skalne stene in globoke ledeniške doline. Triglavska severna stena je najmogočnejša stena v Alpah, saj je visoka kar 1 kilometer in široka 3 kilometre. Poleg Triglava so mogočni vrhovi še Mangart, Jalovec, Prisojnik in Špik. Gore so prepredene z dobro označenimi in zavarovanimi potmi. Ob poteh so tudi planinske koče. Pohodništvo in planinarjenje sta množična v poletnih mesecih, pozimi pa zlasti smučanje. Na reki Soči so priljubljeni adrenalinski športi, kot sta rafting in kanjoning. A Vlasta Mlakar moj test * Samo(n Samozauesr je občutljiva reč. Marsikdo jo narobe razume kot samovšečnost, zaradi Mtei-e se cioueK sopari w pau in ¡e naJ spiosno precej neprijeten za družbo, saj vidi samo sebe in od drup pričaj da p občj Toda siimozavest je nekaj čisto drugega. Samozavestni ljudje zaupajo vase, zmorejo ranrn sj zmnoztiositi, sprejemati odiočitue se spopadati s težam in priznati lastne napane. Drup BKrajnost so ljudje, ki so rano neaotoui da že zaradi najmanjše nevšečnosti - z maio šaie - padejo u nezauest. lato torej - samoineizauest [in ne ravnmi nesamozauesn. H nihče ni samozauesten ues čas; ob uspehih ^^ u v*us 1 samozavest raste, ob neuspehih pa se zamaje, mm si samozauestenp 1 Obeta se ti govorni nastop pred razredom. # ♦ Res ni fino, če si izpostavljen, ko se zmotiš, a čez čas to preboliš. ^ Groza, ne maram izstopati! Lahko do poletja manjkam v šoli?! ### Nastopa se prav veselim! Če bom kaj zajecljal, bom pa že kako speljal. ^ll l/v 2 Prijatelj z drugega konca Slovenije ti je posodil knjigo, zdaj pa se mu mudi in mu moraš knjigo poslati po pošti. $$$ Grem na pošto, napišem naslov na paket in pošljem. Pri tem še prijazno pozdravim uslužbenko za pultom. 5|< Oh, govoriti bo treba z neznanci! Odlašam, dokler prijatelj ne popeni, nato pa prepričam očeta, da gre na pošto. î|< î|< Zoprno mi je iti na pošto sam, ker je treba govoriti z ljudmi in napisati pravi naslov. Prosim očeta, da me pospremi. 3 Glavni razredni car pove vic. Vsi se krohotajo, ti pa vica ne razumeš. $$$ Ostanem resen. Počakam, da dojamem vic, ali pa priznam, da ga ne razumem. î|<î|< Prisilno se nasmiham, možgani pa skoraj pregorijo od truda, da bi dojeli, v čem je vic. î|< Čeprav ne vem, v čem je fora, se od smeha valjam po tleh. Pomemben je vtis. eizauesr 4 Na novo se vpišeš na trening. Ko greš prvič tja, nikogar ne poznaš. J|< Mencam v kotu in čakam, ali se me bo kdo usmilil in me ogovoril. $$$ Predstavim se celi skupini naenkrat ali pa grem od enega do drugega. s|i s|i Počakam, da me predstavi trener. 5 Starši te s 5 evri pošljejo v trgovino po kruh. Takoj opaziš, da ti prodajalka (najverjetneje nehote) vrne premalo denarja. # Čisto se zasekiram. Staršem razliko na skrivaj doplačam iz svojega. 5|i 5|i Njej ne rečem nič, doma pa povem, da se je prodajalka zmotila. $$$ Še enkrat preštejem denar in prodajalko prosim, naj mi vrne razliko. BarbaraJarc Od 5 do 8 zvezdic PO KORRKiH Od 9 do 12 zvezdic Z MOŽNOSTJO IZBOLJŠANJA Od 13 do 15 zvezdic TRDNO V SEDLU lahko bi rekli, daje tvoja ,rTna psu. Da se bo? pe postil V laifni koži, bo Treba nekaj narediti — vsak je namreč vreden pozornosti in razumevanja, todi ti. Pokosi napredovati po majhnih korakih. V družbi neznancev ie ^^ Postavi najbolj Poznemu, nato postopoma Se drugim. Vsak uspeh ti bo da! vec samozavesti - ;„ nekoč bos Zmogel pred celo skupino naenkrat! Uej se rad' Nisi ravno skrajno negotov vase, si pa precej bolj samozavesten ob ljudeh, ki so ti blizu. Pred neznanci ti je že ve|iko bolj neprijetno. Poskusi imeti v mislih, da si ti V obeh primenh ti - pred bližnjimi in tujimi |judmi. In zapomni si, da nihče ni p°p°ln. Vsak ga kdaj polomi, tudi tisti, na katere se trudiš narediti dober Vtis. Da laže prebolimo lasten kiks, pa se mu lahko tudi sproščeno nasmejemo! Si trdno V sedlu samozav^i ni te lahko omajati. Super, le tako naprej! NeVarno je |e, da postaneš pretrd in goniš svoje, tudi če nimaš praV. V tem se samozavest precej loči od samovšečnosti - samozavestni ljudje lahko priznajo svojo napako, samovšečni pa z veliko večjo težavo. Vendar vsi delamo napake. Pri tem je pomembno, da jih popravimo - popravimo pa jih lahko le tako, da (si) jih najprej priznamo. sive celice Rešitev napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 1. marca 2014 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bosta prejela knjigo MKZ. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Imeni nagrajencev bosta objavljeni na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v januarski številki Mojega planeta. delavnice 7 Festival naravoslovja h*kus p*kus Obiskovalci na Festivalu naravoslovja HOKUS - POKUS bodo na aktivnih delavnicah spoznali delovanje vodilnih ustanov na področju naravoslovja: Prirodoslovni muzej Slovenije, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Inštitut Jožef Stefan, Tehniški muzej Slovenije. Predstavili pa se bodo tudi zavodi in društva, ki prepletajo umetnost in znanost: Pionirski dom, Center arhitekture, Mathema - zavod za popularizacijo matematike, Smetumet - kulturno-ekološko društvo, Snaut - podjetje za videoprodukcijo. Prostor na festivalu namenjamo tudi naravoslovnim krožkom osnovnih in srednjih šol, da lahko vrstnikom predstavijo svoje naravoslovne spretnosti. Komu je namenjen pestiuai? Osnovnošolcem naravoslovnih krožkov, ki predstavijo raziskovalni projekt v obliki praktičnega poskusa. Na ta način želimo spodbuditi in razvijati razmišljanje in delovanje v smeri inventivnih, kreativnih in konstruktivnih rešitev, ki izhajajo iz celostnega razumevanja; osnovnošolcem, ki sicer ne sodelujejo s svojim raziskovalnim projektom, vendar se aktivno vključujejo v dinamične in nekonvencionalne naravoslovne delavnice, ki jih organizirajo ustanove, ki razvijajo začetno naravoslovje. CILJI FESTIVALA • omogočiti čim večjemu številu otrok sodelovanje na aktivnih delavnicah naravoslovnih ustanov, • omogočiti članom naravoslovnih krožta^ da se predstavijo obenem z znanstveni^ • omogočiti članom naravoslovnih krožkov da vodijo svoje vrstnike skozi lastno raziskovalno aktivnost, • spodbuditi ustvarjalnost in radovednost sodelujočih otrok, • ozavestiti otroke o soodvisnosti narave in človeka, • spodbuditi sodelovanje med učitelj mentorji —in pedagoškimi strokovnjaki različnih ustanov. h Vodja festivala je Vesna Tripkovic. Festiuai bo potekal 13 ¡n n marca eoin u Fesnuaim duorani u Ljubljani. ^ PIONIRSKI DOM Preden v svoj dom povabimo kunca, se moramo na to dobro pripraviti. Najprej izberemo prostor, kjer se bo kunec lahko svobodno gibal in v katerega bomo postavili tudi kunčjo kletko. Prostor mora biti primerno urejen in dovolj varen. To pomeni, da je vsaj del tal prekrit s preprogo, na kateri se bo lahko kunec z lahkoto gibal. Gladka tla mu namreč tega ne omogočajo, saj se lahko na njih poškoduje. Izbrati moramo kakovostno, trpežno preprogo, ki je naš novi prijatelj ne bo mogel zgristi. Kunčev življenjski prostor naj bo tak, da bo žival v njem varna tudi, ko bomo odsotni. Spustimo se na kolena Čeprav ni glodavec, kar bi mu pripisali na prvi pogled, kunec zelo rad grize vse, kar mu pride pod smrček. Prav zato je dobro, da se pred njegovim prihodom spustimo na kolena in s te višine umaknemo vse kable, manjše plastične ali gumijaste predmete ter lončnice. Ne pozabimo, da se podobno kot dihur tudi kunec lahko stlači v skoraj vsako odprtino, kar je nevarno tako zanj kot za nas. Preprogo in pohištvo bomo najbolj uspešno obvarovali pred kunčjo ljubeznijo do grizenja, če prostor opremimo z nekaj kartonskimi škatlami, razvejenimi tunelčki in igračami, ki jih lahko kunec kotali in svobodno razporeja po prostoru. Kunca boste z nekaj vaje naučili tudi marsikaterega trika. Navajanje na čistočo V kunčjo kletko namestimo nepokrito mačje stranišče s primernim posipom za kunce, ki ga čistimo vsak dan. Kunec je naklonjen čistoči in se bo hitro privadil uporabljati svoje stranišče, morebiten neprijeten vonj v prostoru pa preprečimo s pravočasno sterilizacijo oziroma kastracijo živali. Če tega ne naredimo, bo kunec med spolnim dozorevanjem označeval svoj teritorij z urinom, kar ni prijetno za nikogar. v RazLike Med kunci in zajci KUNEC ZAJEC Je divja ali domača Žival. Domači kunci izvirajo iz divje vrste kuncev. Je divja Žival in Živi V naravi. Je manjši, s pokončnimi ali klapavimi ušesi in krajšimi prednjimi nogami. Je večji od divjega kunca, čeprav nekatere vrste domačih kuncev tehtajo enkratveč kotzajec. .fl Je družabna žival. Je samotarska žival. Kunčji mladiči so goli, slepi in gluhi. #j Zajčji mladiči so odlakani, vidijo in slišijo. Spoznavanje in igra Ko povabimo kunca v nov dom, mu damo najprej možnost, da nas spozna. Najlaže nam bo, če se usedemo na tla in se z njim igramo na njegovi višini. Ker veliko kuncev ne mara dvigovanja s tal, vedno počakajmo, da kunec sam poišče pot v naše naročje. S časom ga lahko tudi dvignemo, in sicer tako, da z rokami podpremo njegov sprednji in zadnji del trupa, vključno z nogami, ki potrebujejo oporo. Kunec nam bo svoje zaupanje izkazal s čiščenjem kožuščka v naši bližini, s sproščeno igro in skokom v naše naročje ter z uživanjem v božanju. Kunec je odlično razume z drugimi kunci, pa tudi z mačkami in psi. Kunca nikoli ne puščamo Samega v prostoru z živaljo druge vrste. Kaj kunec je? Zdrava prehrana kuncev temelji na senu, zeleni listnati zelenjavi in peletirani hrani za kunce. Poleg hrane mora imeti kunec v svoji kletki vedno dostopno svežo vodo. Čeprav gre za zelo sladkosnedo žival, mu ponudimo sadje le občasno, kot priboljšek. Najpomembneje je, da ima kunec poleg vode vedno na voljo seno, saj z žvečenjem brusi svoje zobe, ki mu rastejo vse življenje. Kunci so tudi zelo občutljive živali, zato jih moramo pozorno spremljati in jih takoj odpeljati k veterinarju, če opazimo, da so neješči, brezvoljni, zgrbljeni ali da imajo izcedek iz nosnic. So zelo družabni in vajeni bivanja v skupinah, zato je priporočljivo, da dom ponudimo dvema kuncema. Če imamo samo enega, mu moramo posvetiti toliko več časa, da mu ne bo dolgčas. Nuša Ema Miklavec Društvo za zaščito živali Ljubljana 53 moj planet priporoča Strokovni uredniki: dr. Karel Natek, dr. Darko Ogrin, dr. Irma Potočnik Slavič ATLAS SLOVENIJE ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE Ilustracije: Aleš Sedmak Atlas nazorno prikazuje temeljne značilnosti in posebnosti Slovenije, besedilo je podprto s številnimi najnovejšimi kartografskimi prikazi, shematskimi skicami, fotografijami in statističnimi podatki. Mnogi med njimi so objavljeni prvič, saj temeljijo na podatkih, pridobljenih pred kratkim. Atlas je bil zasnovan in pripravljen s ciljem, da mladim predstavi in približa Slovenijo na zanimiv in pregleden način. Omogoča tudi primerjave med slovenskimi pokrajinami v različnih časovnih obdobjih. V prvem delu je Slovenija predstavljena kot celota, najprej s splošnimi in nato s tematskimi zemljevidi. V drugem, najobsežnejšem delu, so podrobneje prikazane posamezne pokrajine, izpostavljene so njihove bistvene značilnosti. Tako sta v poglavju Alpske pokrajine v ospredju površje in voda, v Obsredozemskih morje in obala, v Dinarskokra-ških pa površinske in podzemne kraške oblike. Vsaka pokrajina je predstavljena z različnimi kartografskimi tehnikami, fotografijami, letalskimi posnetki in ilustracijami. Atlas poleg odličnega kartografskega gradiva odlikujejo izvrstne ilustracije akademskega slikarja Aleša Sedmaka. Patrick McDonnell CAS ZA OBJEM Knjižica nas spomni, da se je dobro in lepo objemati. Tudi narava se prebuja in čas je, da storimo nekaj lepega zase in za svoje bližnje. Mali muc si želi narediti svet boljši, zato se odloči, da bo objel vse, kar leze in gre. Prepotuje ves svet in objame veliko ljudi in stvari, na koncu pa še ugotovi, da je treba z objemi začeti pri najbližjih. Knjiga je tudi lepo darilce. INFORMACIJE IN NAROČANJE: 080 12 05 ali www.emka.si Živali, ki izskočijo SLIKOVNI ATLAS ŽIVALI Osupljivi gibljivi svet in interaktivni zemljevidi, ki jih izvlečeš, te popeljejo na pravi safari okrog sveta. Oglej si živali na enkratnem prizoru, ki izskoči iz knjige, pričaraj si očarljiv živalski svet ob prelepih slikovnih zemljevidih in izvlečnih straneh, zabavaj se ob kvizu in obilici zanimivosti o živalih. Odkrij skrivnosti o sesalcih in plazilcih, žuželkah in pticah ... in še in še! Ob interaktivnem kvizu se z igro hkrati tudi učiš. Knjiga je primerna za mlajše šolarje. Knjigo je prevedla Planetova avtorica psiholoških testov Barbara Jarc. sive celice KUPON ZA SODELOVANJE PRI NAGRADNIH IGRAH, PISMIH BRALCEV, DR. VETKU IN NAGRADNIH NATEČAJIH V REVIJI MOJ PLANET Kupon izrežite po oznaki in nalepite na dopisnico. Pošljite jo na naslov Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, Ljubljana, revija MOJ PLANET. Podpisani (ime in priimek) (naslov in pošta) se strinjam, da moj otrok_ (ime, priimek in starost otroka) sodeluje v natečajih, pri nagradnih nalogah, nagradnih vprašanjih za dr. Vetka, pismih bralcev in drugih nagradnih natečajih, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji objavijo otrokov izdelek in njegovo ime in starost. Datum Podpis S podpisom dovolite, da Mladinska knjiga Založba, d. d., za izvedbo nagradnega natečaja (in/ali nagradnih iger) in objavo podatkov o nagrajencih vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka za časovno obdobje 5 let, s podatki o preostalih udeležencih v zgoraj navedenih nagradnih igrah ali natečajih pa do njihovega izteka. Sodelujočim v natečaju in pri nagradnih nalogah je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Nagrajenci NAGRAJENCI IZ JANUARSKE ŠTEVILKE REVIJE MOJ PLANET KRIŽANKA ŽIVALI Rešitev: Jutri gremo v živalski vrt! Majico Moj planet prejmeta Živa Brumen s Ptuja in Lana Gajšt iz Majšperka. Nagrade bomo poslali po pošti. Nagrajenkama iskreno čestitamo! vaša pošta Hvala za vaša pisma, pohvale in predloge, ki jih tako pridno pošiljate! 56 Na spletnih straneh WWW.mladinska.com/mojplanet pa objavljamo še več vaših pisem. V reviji objavljena pisma, fotografije in druge prispevke bomo nagradili. Pošljite jih na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali moj.planet@mkz.si. Ne pozabite pripisati svojih podatkov. Če boste poslali svojo fotografijo, ne pozabite priložiti dovoljenja staršev ali drugih skrbnikov, da se strinjajo z objavo fotografije. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet pa lahko tudi pišete dr. Vetku, zastavite vprašanje, sporočite svoje mnenje ter glasujete za poster. Uredništvo Mojega planeta RADIO SLOVENIJA fer RADIO T TELEVIZIJ /L SLOVENIj Zimske olimpijske igre Soči 2014 ekskluzivno na RTV Slovenija Spremljajte prenose na TV SLO, Valu 202 in www.rtvslo.si med 7. in 23. februarjem 2014 RTV Slovenija ima ekskluzivne televizijske, radijske in spletne pravice za prenos vseh dogodkov in tekem, povezanih z zimskimi olimpijskimi igrami Soči 2014. Olimpijske igre lahko na programih RTV Slovenija in na spletnem portalu MMC RTV Slovenija spremljate med 7. in 23. februarjem. TELEVIZIJA SLOVENIJA Programsko pokrivanje olimpijskih iger je za TV Slovenija precejšen organizacijski zalogaj, saj bo za program skrbelo okoli 70 ljudi - približno polovica na prizorišču, preostali pa v Ljubljani. Gledalci TV Slovenija boste lahko spremljali približno 230 ur televizijskega programa v visoki ločljivosti - HD-tehniki. Že petič pa bo okoli 50-članska produkcijska ekipa TV Slovenija na povabilo organizatorjev OI proizvajala mednarodni signal s tekmovanj v skokih in nordijski kombinaciji. Olimpijski Val 202 Med igrami bo Val 202 s prenosi in izjavami v živo spremljal vse slovenske nastope v Sočiju, strnjeni pregledi dogajanja pa bodo v Olimpijskih navalih na šport vsak dan ob 9.15, 17.45 in 20.45. Adut Vala 202 bodo kombinirani prenosi z vseh prizorišč, na katerih bodo nastopali slovenski športniki, hitre izjave, odmevi. Preostale izide in zanimivosti pa bo prispevala ljubljanska novinarska ekipa. Interaktivno tudi med OI Na spletni strani Vala 202 bomo objavljali ekskluzivne zgodbe s prizorišča in vse najudarnejše posnetke iz programa Vala 202. Veliko pozornosti bomo tudi med igrami namenili interaktivnosti, zato bomo dejavni tudi na družbenih omrežjih, na Facebook in Twitter strani Vala 202. MULTIMEDIJSKI CENTER RTV SLOVENIJA Olimpijski portal Soči 2014 Športno uredništvo spletnega portala MMC RTV Slovenija bo delovalo na naslovu www.rtvslo.si/oi2014. Na portalu boste našli vse, kar morate vedeti o največjem zimskem dogodku na svetu. Podrobno bo razčlenjen spored,zgodovina in statistika. V okviru portala Soči 2014 bo tudi poseben podportal za hokej, kjer bo na turnirju prvič nastopila slovenska reprezentanca na čelu z Anžetom Kopitarjem. Intervjuji, klepeti in zgodbe iz ozadja tudi na MMC-ju Sodelavci z MMC-ja pripravljajo številne intervjuje in klepete, tako iz Slovenije kot tudi iz Sočija, Olimpijski servis bo MMC nudil 24 ur na dan. Za zgodbe iz ozadja bo poleg televizijskih in radijskih kolegov skrbel Slavko Jerič, ki bo na samem prizorišču iger. Ob tem bo tudi odgovarjal na vprašanja bralcev v rubriki Športni SOS. Olimpijske igre v živo ali z zamikom na aplikaciji RTV4D Na MMC-jevem portalu si boste lahko vse dogajanje z olimpijskih iger ogledali v živo prek nove aplikacije RTV 4D. Tudi če boste kaj zamudili, brez skrbi. Vse bo shranjeno v našem arhivu. Torej, če boste zamudili vožnjo Tine Maze, jo boste že čez nekaj minut našli v video arhivu. V živo na MMCTV si boste lahko ogledali tudi dogodke, ki jih zaradi prekrivanja ne bo v prenosu na 2. programu Televizije Slovenija. Tu boste na svoj račun prišli predvsem ljubitelji hokeja. MMC pa bo tekstovno vse spremljal v živo tudi s posebno aplikacijo "scribble live", ki je naletela na izjemen odziv že med evropskim prvenstvom v košarki. j Prihodnji mesec v Mojem p\anefu \ \ i Moj kviz So trditve pravilne? Kaj praviš? Kviz po februarski številki Največja želva na svetu je avstrijska debelinka. DRZI NE DRŽI Mačji panda tehta do 6 kg. DRŽI NE DRŽI Priba, reglja in žličarica so ptice selivke. DRŽI NE DRŽI Yellowstone je največji in najstarejši narodni park na svetu. DRŽI NE DRŽI Bohinjsko jezero je največje ledeniško jezero v Sloveniji. DRŽI NE DRŽI I Če rešiš psihološki test, ugotoviš, kako je s tvojim zdravjem. DRŽI NE DRŽI B Jack russell je izjemno mirna pasma psov. DRŽI NE DRŽI 9 Študij veterine traja šest let. DRŽI NE DRŽI Zajčji mladiči so odlakani in vidijo ter slišijo. 10. Hladilnik je izumil Isaac Newton. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI Si znal odgovoriti na vsa vprašanja? Če nisi, polistaj po reviji Moj planet, ki jo imaš v rokah, in kmalu ne bo nobenega dvoma več. Naslednja številka izide 14. marca. Moj planet, mesečnik, februar 2014, leto 9 •Na leto izide 12 številk. • Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana • Predsednik uprave MKZ: Peter Tomšič • Glavni urednik področja Založništvo: Bojan Švigelj • Odgovorna urednica: Senja Požar • Urednica: Maja Bajželj • Likovno-tehnično urejanje: Mojca Orehek • Lektorica: Vera Jakopič • Naslov uredništva: Moj planet, 1536 Ljubljana, tel.: 01 241 32 20, faks: 01 425 28 36 • Tiskana naklada: 7.000 • Tisk: Grafika Soča d.o.o., Nova Gorica • Cena številke za naročnike v šoli je 3,90 €, za individualne naročnike 4,16 €, v prosti prodaji 4,95 €. Naročnina se poravna v treh obrokih. Naročnina za tujino se poravna vnaprej in znaša 99,60 €. • DDV in poštnina sta vračunana v ceno. • Naročnina velja do preklica, odpovedi sprejemamo samo pisno za naslednje obračunsko obdobje. • Za nepravočasno poravnane obveznosti zaračunavamo zakonsko določene zamudne obresti. • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. • Naročanje revij: Mladinska knjiga Založba, d. d., Služba oskrbe kupcev, 1536 Ljubljana, tel.: 080 11 08, od 7. do 18. ure. • Vodja sektorja Prodaja in promocija izobraževalnih vsebin: Monika Jagodič Gobec, monika.jagodic@mkz.si • Vodja službe Marketing in oglasno trženje: Martina Dolgan • Oseba, odgovorna za oglaševalske vsebine: Martina Dolgan, vodja službe Marketing in oglasno trženje. • www.mladinska.com/oglasniprostor • Oglasno trženje: Anja Klemenčič, anja.klemencic@ mkz.si, T: 01 241 37 06 • ISSN 1854-2883 • V reviji Moj planet objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. • Nenaročenih rokopisov, risb in fotografij ne vračamo. • Revijo sofinancirata Javna agencija za knjigo RS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport* Elektronska pošta: moj.planet@mkz.si • Spletne strani: www.mladin-ska.com/mojplanet • V uredništvu skrbimo za skladnost oglasnih sporočil z Zakonom o medijih. Na izbor oglaševanih izdelkov in na oblike oglaševanja ter na oglasne priloge nimamo vpliva. Izid publikacije je finančno podprla agencija ARRS iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. mojplne CÎ ¡¿O CiC|BA CMistoSk ^ . i Pcr^U^r PoaAA/ Pobarvaj polja, označena s pustno masko, da izveš, koga Poštar Pavli išče med čudnimi pustnimi šemami. Uporabi svetlo in temno rjavo barvico. Zanesljivo vsepovsod KJ POŠTA SLOVENIJE 4.-9. RAZRED ~2 4.-9. RAZRED 1.-9. RAZRED 8.-9. RAZRED 8.-9. RAZRED i ■-..■ ...... t. ■.-... j Najhitreje do knjig: © v knjigarnah @ www.emka.si © 080 12 05