VOLUME XXXVII. — LETNIK XXX VLL
Calles odpotoval proti zapadli.
ZAENKRAT JE CILJ VSTAŠEV
MESTO NACO V SONORI
Vstasi so se vrnili že tretj.č, da zavzamejo z naskokom Naco.—Topete pripravljen, da vprizori nov napad. — Ameriški letalci ga opazujejo. — Oddelek ameriške kavalerije poslan na mejo.
POSADKA OBREŽNE PATRULNE LADJE "DEXTER"
HSH MIK. t H. »»ID O C .
General Calles
NACO, Arizona, 9. aprila. — Tretji napad na federalno močno postojanko v Naco, Sonora, prvi cilj nove ofenzive, katero je započel general Escobar, se je pripravljal danes.
Odhod generala Escobar-ja iz Juareza, da se pridruži s svojimi četami oslabljenim silam generala Topete, ki je vodil dva neuspešna napada It na Naco, je prepričal opazovalce, da vstaši še vedno u-pajo zavzeti Naco. Gibanja čet za vstaško fronto pri Naco so potrdila vero, da se pripravlja nova o-fenziva. Več oddelkov vsta-ške kavalerije in vlakov To-peta so zagledali pri Oromi-na, šest milj južno od meje.
Amerikanci, ki so dospeli semkaj iz Cananea, so prinesli nepotrjena poročila, da nameravajo vstaške sile vprizoriti napad s smrtonosnim linom na Naco.
General Topete je dobil več kot dvajset "drums" plina, katerega namerava spustiti na federalno posadko.
Poročilo, dasiravno nepotrjeno, je povzročilo precejšnje razburjenje.
SAN ANTONIO, Texas, 9. aprila. — General I rank Cocheu, poveljnik zapadnega sektorja o-zemlja osmega zbora, je zanikal, da so dobili ame-r ški piloti ukaz, naj napadejo mehiške aeroplane,
ki prilete čez mejo.
MEXICO CITY, Mehika, 9. aprila. — Ker oči-vidno smatra položaj federalne kampanje v Chi-1 uahui zadovoljivim, je vojni minister Calles pre-i.iestil svoj glavni stan na zapad, da vodi kampanjo cd lam. Predsedniku Portes Gilu je brzojavil vče-laj zvečer, da bo najbrž odšel takoj v Mazatlan.
Neko prejšnje poročilo je trdilo, da je splošno p> i>t'čno in socijalno gibanje izza leta 1912, triumfi-ralo. Calles je bil glavni voditelj tega gibanja.
UNOCKWOOD * UNOCKWOOD. H. t.
ki j" potopila kanadsko tihotapsko ladjo "l'iti Alone". Sprva so vsi <]onntev;ili. da bodo nastali vsloliojra kaki resni diplomatski 'zapit tljaji nuni Angrlijo in Združenimi državami, pa se ,je vse zli1 pa razšlo.
VROČINA POVZROČA BOLEZNI
Vročina je ustvarila nov rekord za dan 8. aprila. Toplomer je dosegel 85 stopinj ali dvanajst stopinj višje kot leta 1922 za isti dan.
Tenrjwainra je dosegla v pon-<h lj»'k v- New Yorku pet in (v-em-<h m1' <!<>pinj teh uveljavila s tenn lfov r»»kord za 8. april, dočim je imelo ni« Kto I«*t"os prvikrat opravka Obolelostmi v>led vročine. Vremenski nrad je napovedal hladneje vreme ter vetrove iv. sp-veroza pad ne strani.
Toplomer je v jvyndeljek tekmoval x vročino v nedeljo ter zo-
pet daleko prekosil vse prejšnjo rekorde g-lede 8. aprila.
Vročina 85 stopinj je bila za celih dvanajst stopinj višja kot najbolj vroči 8. april leta 1!>22. Vlažil >st ,je bila približno irsta kot v nodeljo in trije slučaji obolelosti so bili sporočeni.
Xew York pa ni bil osamljen v tem vročinskem valu. Temperatura v Bostonu je znašala pet in osemdeset stopinj, veiled česar je bil to najbolj vroči osmi april v zaznamkih mesta. <so«rlasno z Ass. Press.
Philadelphia je šla celo dalje ter zaznamovala celih 89 stopinj ob treh popoldne. Vročinski val so zaznamovali v severnem Xew Yorku ter po celem tem delu dežele.
Piainfield, X. J., je ofieijelno sporočil temperaturo devetdesetih stopinj in si ion a temperatura je prevladovala tam preko cele nedelje.
NAJVIŠJE SODIŠČE JE ODLOČILO GLEDE PREVOZNINE V NEW YORKU
Najvišje sodišče Združenih držav je zanikalo I.R.T. v New Yorku prevoznino sedmih centov. — Mestni kentrakt ni konfiskatoričen. — Odločitev je povečala prilike župana Walker ja.
WASHINGTON, D. C., 9. aprila. — Newyorski "straphangers" se bodo vozili še naprej po vlakih poduiične in nadcestne železnice za prevoznino petih centov.
Naj višje sodišče Združenih držav je izročilo včeraj svojo razsodbo, s katero je razveljavilo sklep nižjega sodišča Združenih držav, ki je vzdržalo prevoznino sedmih centov. Posebna dva centa naj bi -tala goste teh železnic $23,000,000 na leto, soglasno s cenitvami sodišča.
Ukrep je prečita! sodnik Mc-1 , . .. f Reynolds in z njim je soglašalo
pet sodnikov. Sodniki Van I)e-
vanter. Sutherland in Butler nir->o
soglašali /. njim.
Ta ukrep se je smatralo za velik utjarec za trditve Inter-boroujrh. ki ji> trdila, da je pre-voznina petih centov kanfiskato-rična.
Ukrep najvišjega sodišča, s katerim se je razveljavilo o-1 ločitev n iz jetra sodišča, je hil 'pozdravljen včeraj ol žuspana Walkerja kot "odločilna zmaga" mesta in kot "razveseljivo upravičenje" ad-niinistraeijske politike glede pre-voznine 'petih centov in kot na-lal.jnr'korak proti unifikaciji vseh mestnih rapid transit črt.
Dočim se je sodišče iznebilo slučaja v glavnem na temelju, da nima prave jurisdlkcije. je bil ukrep vendar po mnenju župana in njegovih svetovalcev oster udarec za konfiskatorrčne trditve Interbo-rogith. na katere se je zgradilo njen slučaj za višjo prevoznino.
Odklonitev prošnje Interbo-rough je imela za posledico padec v rednost n ili listin Interborough na Wall Streetu. Deset minut po objavljenju odločitve so padle navadne akcije te družbe od 55 na 30 točk in tudi druge akeije na sličen način.
Shumaker bo pisal o
svojih doživljajih.
INDIANAPOLIS, Intl., '.t. apr. Načelnik Antisaloniske lige v In-diani, dr. Shumaker, se pripravlja da finančno izkoristi doživljaje. katere je imel v ječi, kjer je sedel radi omalovaževanja sodne oblasti ter piše 'knjjgo o tem. .
37 oseb izgubljenih.
Ubil ženo in se obesil.
SPRINGFIELD. III.. 0.-aprila.
ŠI1>E\IIC, Jugoslavija, 0. apr. Trupla petih članov posadke sovjetskega parnika "Una", ki se potopil nekoliko proč od Pag© o-toka v -Jadranskem morju, so našli danes.
Domneva sr, da je utonila vsa posadka parnika, broječa sedem in trideset 'mož.
Black končal polet.
LONDON. Anglija, 9. aprila,— Van Lear Black, izdajatelj iz Bal-timorja, sfe je vrnil včeraj semkaj v privatnem aeroplanu, potem ko je dokončal svaj dolgi polet v Cape Town, Južna Afrika.
MILIJONARJA SINCLAIRJA BODO ZAPRLI
Petrolejski magnat H. J. Sinclair bo moral romati v ječo radi omalovaževanja sodišča. — Ko-mitej baje oviral njegovo kupčijo. — Sinclair je vreden sto milijonov dolarjev.
WASHINGTON. D. C.. <). apr. Zvezno najvišje sodišče je odločilo včeraj, da mora iti petrolejki magnat Harrv F. Sinclair radi omalovaževanja sodišča v ječo za tri mesece. On se je leta 1026 hranil odgovoriti na vprašanja senatnega Teapot Dome preisko vol nega komiteja glede njegovih dvomljivih transakcij. Sodišče okraja Columbia ga je raditega obsodilo na tri mesece v ječo in kazen je bila sedaj potrjena od najvišjega sodišča. Milijonar se je skliceval na to. da se je mešal konvitej na nej>osfaven način v njegove privatne kupčije.
WASHINGTON, D. C.. 9. apr. -Mož, katerega se ceni na približno sto milijonov dolarjev, ho zavzel svoje poletno prebivališče v veliki okrajni jetnišnici tukaj prihodnji mesec, če se ne ho medte ni kaj preobrnilo.
Ječa. v kateri bo odslužil Sinclair »svoje tri mesece, je ena najbolj modernih zavodov te vrste v Ameriki.
Kljub njegovim milijonom bodo ravnali ž njim tako kot z vsemi drugimi jetniki, ki pridejo tjakaj. kot so izjavili uradniki. Vstati bo moral vsako jutro ob polše-stih. pospraviti svojo lastno posteljo, jesti navadno hrano ter delati gotovo število ur.
MLADI HEFLIN SE NI VRGEL
PO SVOJEM SUHAŠKEM OČETU
Mladni He f lin se je vrnil precej razigrane volje iz Paname ter je proslavljal prejšnjega gover-nerja Smitha. — Fant je suh, kjer je suša in moker, kjer je mokrota.
— Kje je Al Smith? Jaz ga hočem videti. Papa ni imel prav. Al Smith je zmožen mož!
Te besede je vzkliknil neki mlad mož na krovu parnika Ancon, ki je dospel iz Paname. Bil je sicer nekoliko nestalnih nog, a veselega razpoloženja.
Ta mladi mož je bil J. Thomas Heflin, mlaj., sin znanega suh?škega zveznega senatorja iz Alabame, enega najbolj zagrizenih sovražnikov prejšnjega governerja Smitha ter sovražnika vsega, kar diši po katolicizmu.
TRI SMRTI
VSLED PLINA
Zračni Pullman.
Štiri švedske banke zaprte.
IIAHROUCK HEIGHTS, X. J., 9. aprila. — Zračna Pullman kara. o kateri se glasi, da je i>rvi ameriški aeroplan s spalnimi u-godn-otttnii. grade sedaj na Teter-boro letališču.
Novi aeroplan vsebuje spalne ugodnosti za šestnajst "potnikov ter bo lahko prevažal trideset jetnikov ter posadko štirih.
Stari župnik ubil svojo ženo s sekiro.
TKIiiK.K, TVxats, 9. a-prila. — Itfv. J. I'. Roberts, vpokojeni bap-tistovski duhovnik, je napadel svojo invalidno ženo s sekiro ter skoro odrezal njeno glavo od telesa. Tako se je glasilo v obtožbi, ki je bila dvignjena proti njemu.
Mias Xora Roberts, hčerka upokoji nega pastorja, je opisala, kako |e njen ore nenadno zbolel. Dvignil -se je včeraj zjutraj, zajtr-koval ter odšel na dvorišče, kjer je dobil sekiro, ej katero je izvršil grozno dejanje.
Zdravnik rešil prijatelja .z drzno operacijo.
STOCKHOLM. Švedska. 9. apr.
j Premogar James Carpenter, star Štiri nadaljne hranilnice so bile ,27 let. je ubil svojo odtujeno že- včeraj zaprte tukaj. Nobenega , ranil neko drugo žensko ter. vznemirjenja ni ibilo opaziti. Že
no
I se nato obesil
r j?
opa>
poprej so bile zaprte štiri 'banke.
BUDIMPEŠTA. Madžarska. 9. aprila. — Profesor Ernest Po-lacisek. znan laringolog. je rešil življenje svojega prijatelja, pro-i fesorja Rudolfa Bal i nt a na domu slednjega, ko se je poslužil svojega žepnega noža, da izvede operacijo.
IJalint. je naenkrat omedlel ter ga je strašno dušilo. Polacsek je potegnil svoj nož ter prerezal j vrat. prijatelja, s čemur ga je ob-j varoval ipred zadušen jem.	I
i
Dve ženski in deček, o-življeni in prevedeni v bolnico, so podlegli pozneje učinkom plina.
Dve isestri in osem let starega dečka so našli nezavestne od plina v nekni stanovanju na 4(J. cesti v Brooklyn«, a vsi trije so u-mrli danes zjutraj, kljub i...porom policije, požarne 'bram.be ter uslužbencev Edisonove kompani-je, da i ili rešijo.
Porodnica ene ponesrečenih žensk je prišla včeraj zvečer na ob:r<k. a ker se -ni nikdo odzval njemmiu zvonenju. je }x>stala vznemirjena ter poklicala policijo. ki je udri a skozi vrata.
Ob.' ženski in deček so ležali nezavestni na postelji in soba je bi ia polna plina, ki je uhajal iz kurilne peči v pritličju stanovanja.
Ambulance iz dveh bolnic so bile poklicane in zdravniki "so se lotili dela.
Ko «o jih prvič prevedli v bolnico, se je glasilo, da bodo vi trije 'najbrž okrevali.
Eno uro pozneje pa se je glasilo, rla je stanje dečka z (do res no in krog polnoči je deče!k umrl. Mns. Eames je živela še eno uro. njegova mati. .Mix. Wagner, je umrla včeraj zjutraj.
Mladi Heflin je star osem in dvajset let. ter *e je nahajal v družbi kongresni ko v. ki so obiskali Panamo. Očivkfaio je bil ze-:» i>očttščen, ko .so ga obkrožali časnikarski poročevalci in foto-jrrjd'i in ko je bilo ravnotežje zopet dobljeno, je nadaljeval:
— Jaz sem moker, kjer je mokro, in suh, kjer je suho. V Ala-bami sem rsuh, to si zapomnite, in tudi v Wasingtonu. liil sem sidi od leta P)26 naprej — do te vožnje. V Panami sem vzel na krov pet steklenic žganja, to je vse.
Iz W'ashingtona se je glasilo, da je »senator llei'lin, ki je glasoval za Jones postavo, zelo ogorčen nad lejanji svojega .si-na ter izjavil, la ga je moral kak njegov sovražnik zavesti k popivanju. Priznal je sicer, da je bil njegov sin v prejšnjih časih večkrat pijan, da pa tse je pred par leti odrekel pijači in da ni oil takrat naprej več pil.
Litvinov se je izognil Berlinu.
BE It I jI X,'Nemčija, aprila.— M. »Litvinov, zastopnik sovjetske unije na ženevski konferenci Lige narodov, se je izognil svojemu o-bičajnemu obisku v Berlinu ter je počival v nekem kopališču.
ROJAKI, NAROČAJTE FE NA "GLAS NARODA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
DENARNA NAKAZILA
---" ■■" ii" ——-
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
t Italijo
Din.
v Jugoslavijo
500 ........ $ 9.30	Ur	100
1,000 ........ $ 18.40	"	200
2,500 ......... $ 45.75	"	300
5,000 ........ $ 90.50	"	500
10,000 ........ $180.00	M	1000
$ 5.7»
154.25
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v tiarem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — H; za $300—$6.
Za izplačilo večjih zneakor kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ae boljše pogoje. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede
izplačila
po poŠti so redno izvr&ena v dveh do treh tednim NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA
PRISTOJBINO 75c.
3AKSER STATE BANK
62 COBTLANDT STREET,	NEW JOEJL, N.
Telephone: Barclay 0380

- di^^iL
4 ■
(I	(IT.AQ lVTAPOnA	FwatR
Zrn pol leta.....$X00 g	^L-fl " ^^ ^ k ^ JL ^ i ^ 1 / M W 7%	i IttucdTevery day except Sundays
Za New York celo leto . $7.00 ||	^^ ^ ^ W -A.	| and legal Holidays.
l^",OI""tTOCCi°'eto| ,1	list slovenskih delavcevy Ameriki.	I _J
• — -----------. „, ---------------- ------------------. -------—	._	——II_______IE--—n== niiillTff
TELEFON: BAECLAY 6189	Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879	TELEFON: BAB CLAY 6189
N0 84 ŠTEV, 84.	8 NEW YORKf WEDNESDAY. APRIL 10, 1929 — SREDA. 10. APRILA1929. ^	totttt« ^r^m--^^^
ifM '
„ ■- »t - -«--
GLAS »NARODA, 10. APR. 1929
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, President	Loui* Bencdik, Treasurer
Place of baiiae« of the corporation and addresses of above officers: f2 Cortland t St., Borongh of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
fSa celo leto velja list ta Ameriko
in Kanado-------——$6.00
ga pol leta____________$3.00
%a četrt leta________$1.50
Za New York ta celo leto —$7.00
Za pol leto__________________$3.50
Za inotemstvo ta celo Uto -..$7.00 Za po« leta_____________$3 50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
*'Olas Naroda" Uhaja vsaki dan itvtemii nedelj \n praznikov.
Dopisi^jrei podpisa in osebnosti s« ne priobčujejo. Denar naj « blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivaliiče naznani, da hitrej*
najdemo naslovnika.__
MGLA8 NARODA", 82 Cortiandt 8treet, New York, N. T Telephone: Barclay 6189.
MIXJJONAE V JEČI
To st- rudno sliši, posebno v Ameriki.
K«» je hi! svojerasno oljni Magnat Harrv F. Sinclair oprožren, je vzkliknil neki senator:
—- Tako daleč smo prišli, da milijonarja ni mogoče spraviti v jeeo.
Bogatin ima na razpolago vsa sredstva, da se izogne kazni.
Hranijo ^a najboljši advokati, in sodniki se izkazuje, jo v takih slučajih precej popustljivim.
Dotieci zvezni senator je pa vsekakor malo prezgo. daj izrazil svoje mnenje.	1
Najvišje zvezno sodišče je namreč odredilo, da bt morn! Harry F. Sinclair romati za tri mesece v ječo.
To je vsekakor značilno. To dokazuje, da je tudi Ameriki mogoče milijonarja kaznovati.
Pravorek pa ni bil izrecen toliko zastran Sinelaiiv kot pa zastrantega, da se utrdi v javnosti vero v naša sodišča.
Sinclair je bil v zvezi s člani predsednikovega kabineta ter je sleparil zvezno vlado. Kriv je tudi korupciji v najraznovrstnejših oblikah.
Tod a za vse to m* bo kaznovan. Vsi ti grehi so mu bili velikodušno spregledani in odpuščeni.
Trimesečna kazen mu je bila prisojena zastran so razmerno malega pregreška.
Sedeti bo moral, ker si je drznil omalovaževati senat
Ta p regrese k je zakrivil že pred petimi leti.
To je bilo leta 1924, ko je Waisliev odbor preiskova Teapot Dome oljni škandal.
Za pričo je bil pozvan tudi Sinclair, ki pa ni mora" .odgovarjati na vprašanja.
Obtožen je bil sleparije, pa je bii oproščen, ker je vrgel na tehtnico vse svoje milijone.
Oni obtožbi je sledila druga — ker ni hotel odgovarjati na stavljena mu vprašanja.
Tudi v tem slučaju je vrgel svoje milijone na telini. eo, pa mu ni nič pomagalo.
Obsojen je bil, ker je omalovaževal javno mnenje ker je omalovaževal sodišč^ in javue uradnice.
Noben priziv mu ne bo več pomagal — sedeti bo rnoral.
Za svoj greh je precej drago plačal.
Neoziraje se na to. koliko denarja je zmetal advokatom, je izgubil svoje mesto Ul načelnik Standard Oil < ompany v Indiani, izgubil je pa tudi spoštevanje naroda
Možak SineJairjevega kova ne zasluži drugega koi splošno zaničevanje.	*
S Sinclair je vo obsodbo se zaključuje zadnje dejanje nečuvenih škandalov, ki so se vršili pod Hardingovo ad-ministraeijo.
MEHIŠKI MUZIKANTI
, it;
...........

Zanimivosti iz Jugoslavije.
HE*«V M1U.EH. W«H. O. C
Pri vseh mehiških .slavnostih igra boben največjo vlogo. Ostali inštrumenti pridejo šele v dru ri vrsti vpoštev.
Novice iz Slovenije.
Trinjastletna deklica
izginila.
EAST ORANGE, X. J.. 9. apr. Jožefrno OHba;ii, staro trinajst let, pogrešajo izza sobote, je izjavi] njen oče.
Jožefina je izvedela šele pretekli teden, ima mačeho, mesto matere. ATjen oče je prepričan, da
Mrs. Straus v nevarnosti.
JERUZALEM, Palestina, 9. apr. Lovska ekspedicija, kateri je na čelo vala Mrs. Straus,, je ušla za las velikim nevarnostim od divjih slonov in rinocerov v notranjosti Afrike.
ADVEBTISS in "Ql<u Naroda".
60-letnxca kanonika Barleta.
12. marca je pro4vla\*il t>0-letnico slovensko-krvatski pisatelj kano-Ltlk Janko Baxle. Bari se je^rodil leta	v Dudanju pri Vipavi.
•Sole je končal v -Novem mestu. Karlovcu in Zagrebu. Bogoslovne študije je končala leta LSKlI v Zagrebu. S pisateljskim dedovanjem je pričel že leta lb.sT v "Dolenj-skih novicah". Potem je aktivno sodeloval pri "Doni in i>vetu\ kjer je napisal mnopo literarnih in zgo-do vinskili stvari. Pisal je za "Koledar" in ''»Slovenske večerni-ee". Bil je sotruduik Matice Slovenske. Barle se je mnogo bavil z zbiranjem narodnih }>esmi. Leta 1890 je pričel aktivno sodelovati pri "dSlovencn'. Objavil je velikf pripovednih novel. Y "Zgodovinskem zborniku" je objavil vetji število člankov in razprav ;z slovenske zgodovine. Bil je tudi so-trudnik "Lovca" in "Angelčka" V hrvatski literaturi je nastopil v zagrebškem "Katoliškem Listu". Pisal je tudi v *'Obzor"\ Sodeloval je v znanstvenih listih Zlasti je v "Liječničkem Vjesni ku" objavil mnogo zanimivih razprav o zgodovini hrvatskega zdrav ni.št v a m o boleznih na lir vatskem. Pisal je za literarno revijo "Pi-osvjeta". Dalje časa je bil urednik izdaj Društva sv. .Tero nima. Leta 1I>1M je postal urednik ugledne glasbene revije "Sv. Cecilije". ki jo urejuje še danes. Pri "Xarodni politiki" sodeluje danes v literar. pripovednem področju.
Po nesreči obstreljen.
24. marca se je pripetila v Trnovskem pristanu v Vili št. 14 težja nesreča, pri kateri je postal 20. leni dimnikarski pomočnik Viljem Kocjan žrtev otroške neprevidnosti. Kocjan je omet al na podstrešju vile -dimnik. Kmalu sta prišla ca nJim u<% podstrešje dva dt;č-ia, ki rita se jela sukati koli njo -?a in mu kazati i'I obe rt o v k o. Je-lva ju je Kocjan opozoril k previdnosti, je že počilo. Fiobertov-ka je bila nabasana in je drobni izstrelek udaril Kocjanu, ji i ravnost v glavo ter mu obtičal pod lesnim očesom. Otroka sta pe-b"ir-lila, Kocjanu pa je priskočil nr. •>omoč dimnikarski pomočnik, ki la je odvedel s jMHlstrešja. Rešilni avto je kmalu nato odntdjal •anjenea v splošno bolnico in je bila izvršena operacija. Ker je ranjencu krogla obtičala v glava, je bati. da bodo nastale komplikacije in bo mladi dllnnikar istal brez enega očesa.
Sinček pi*i mrtvi materi.
Marija Leskovšek, 40-%etna vdo-ro po rudarju stanujoča s svoji-m otroki in starši v Toplicah, je »bolela in je morala iskati zdrav-liške pomoči v Ijifbljflnski bolni-•i. Koncem marca je nenadoma >rišla domov in vsi otroci so jo seveda rsprejeli z največjim vese-jem. Ko je zvečer legla k počitku, je tožila, da ji ni dobro. Seve-la otroci in njeni starši pri tem ->ač niso slutili, da žive ne bodo .eč videli. Dobro -so jo pokriii in i voščili lahko noč. 10-letnI sinček pa je zvest o o>;tal ]>ri materi n se vlegel k njej v posteljo.
Ker sta mati in sinko ležala rjutraj preko običajne ure. ju je M eden izmed domačih klicat. Mati je bdla anrtva.
Ponesrečena delavka.
V	Kornovi delavnici na Poljanski cesti je ponesrečila 20-letna delavka Marija Vidmar jeva. doma iz Orne vasi nri stroju za striženje pločevine. Med pogovorom /. neko tovarišieo -se je ]>o nepre-viilnosti okrenila od stroja proč in je rezilo pograbilo za obe roki. Nož ji je prerezal prste -počez aia obeh rokah, tako da ji je pričela Itrl brizgati v curkih. \"klmarje-vo so morali sj»raviti rs privatnim vozom v največji naglici v splošno bolnico.
Pretep in nož.
V	Trbovljah .se je spri 24-letni rudar Alojzij Pire s tovarišem Ivanom Kraljem in Alojzijem Vodarjem. V gostilni je nastal silen ariLŠč in trušč in naenkrat rse je »potekel Pire z veliko rano v hrh-ru. prizadeto z nožem, v kot. Težko ranjenga Pirca so takoj odpravili na vlak in ga odposlali v Ljubljano v splošno 'bolivico.
Malnska mama.
IV dni so položili v Begunjah ia Notranjskem k večnemu ]io-"itku gosj»o Marijo Medenovo, mater ugledne notranjske družile. Pokoj niča je bila rojena v Sa-b oče vem pro i Borovnici. Poročila
j'' že v zgodnji mladosti. Niti 15. leta ;še n.i dopolnila. Življenje ;e dala 14 otrokom, izmed kate-"ih jih živi 10 in -o vsi na uglefl-uili življenskih pozicijah, sinovi večjidel .trgovci in industrije i.
Kako priljubljena je bila j>o-kojaica. so pričali baš njeni zadnji dnevi, ko so hodili poplavljat se za vedno od nje k mrtvaškemu odru tujci in domačini. Velike procesije so romale tja doli k Me-denovemu iiiainu. da še jvoslednjič vidijo "malnsko mamo'. Zlata "malnska mama", kakor so jo nalivali. je imela vedno odprto srce in odprte roke za vsakogar, ki jo je prosil pomoči in tolažbe, ali ga je sama 'smatrala vrednega podpore. Koliko vrečic je napolnila za boižji Ion. koliko otročjih ročic je prejelo od nje vsaj kos kruha! Neštetim je bila skrbna bo-triea, ki ni nikoli pozabila svojih krščanskih botrinskih dolžnosti.
Jaz sem "deseti brat".
V	Okroglici se je pri Slabeč k i oghiriil cigan. V hiši stanujeta le dve ženski, ena nema, druga pa neozdravljivo bolna. Tema dvema revicama se je predstavil:
"Ja>z sem 'deseti ibrat' in imam čud nežno moč, da ozdravi jam ljudi od A-seii bolezni. Vi ste bolni. Rotim v-a«. da nii daste nekaj de-Lkaj denarja — samo na i>osodo za dva dni — pa boste do velike noči zdravi. Vsaka ■dva dni vam boni prinašal .iz daljnih krajev zdravila, ki bodo gotovo pomagala".
Botnica se je izgovarjala, češ, da nima denarja, da bi pa 'zelo rada videla, če bi ji pomagal do zdravja.
Cigan jo je ostro .pogledal rn ji dejal:
"t'rsto natančno vem, kaj mislite .in koliko imate denarja. Zato ne tajite, če hočete, da vam po-masam".
Ženska mu je verjela in obljubila -denar. V nedeljo ji je .prvič prinesel "adravilA" — t stakieni-
Tihctapci oškodovali državo za 20 milijonov dinarjev.
Prod dnevi so carinski organi aretirali več članov tihotapske tolpe, ki je oškodovala jug. državo za več milijonov dinarjev. Tihotapstvo Izvršujejo večinoma sumljivi ljudje brez poklica in bivališča. med katerimi so celo bivši uradniki in odpuščeni privatni nameščenci, ki zaradi slabih ocen ne morejo dobiti poštene službe. Iz te vrste ljudi so se doslej navadno rekrutirali 'zasaceni tihotapci.
Tihotapsko tol<po, ki jo je beograjska policija odkrila te dni. je pa organizirala neka beograjska znana tvrdka. To je bila tvrdka Josipa Mejuhaca, ki ima svoje prostore v ulici Kralja Petra. Tvr.ika se je bavila večinoma s protlajo svile in svilenih izdelkov. Ker se ipa mora plačati za uvoženo svilo visoko carino, tvrdka ne bi mnogo zaslužila, če ne bi tihotapila •svile. Da bi imela čim več do-hrčka, je tvrdka organizirala tihotapsko družbo, ki je tihotapila svila v jug. državo.
Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. kako dolgo je tvrdka prodajala vtihotapljr.no svilo, i t o t o v o pa je. da je prodajala tako svilo že več let in je oškodovala državo za več milijonov dinarjev.
Cariniki organi so takoj po od kritju tihotapcev uvedli strogo preiskavo in ugotovili, da je tvrdka vtitapljala svilo s pomočjo za-^ bojev, ki so imeli dvojno dno. Kazen tega je tvrdka vtihotapila velike množine svile tudi na ta način. da je naročila vedno več -zabojev -blaga. Med temi so bili zaboji z 'manj vrednim blagom, kako;- nogavicami ter zaboji z dragoceno svilo, za katero je treba plačati visoko carino. Tvrdka je dala ocariniri zaboje, kakor da bi bile v njih >a.mo nogavice.
Končno so cariniki prišli sleparij- na sled. Odkrili so organizirano tihotapstvo in prijavili tvrd-ko carinskim oblastem. Polieija je zaplenila vse poslovne knjige t v ixl k e in jih pregledala ter tako ugotovila, da je tvrdka Mejuhae vtihotapila ogromne množine ^vi-le in oškodovala državo za 20 milijonov dinarjev. Samo za zasa-čeno tihotapstvo je bila tvrdka obsojena na 1.800,000 dinarjev globe.
Ko je lastnik tvrdke Josip Mejuhae izvedel, da so razkrinkal* njegove tihotapce, je takoj izačel razproda jati svojo trgovino in je
ci z vodo .mešan tenpeirtrh, da je bolj dišalo. Ženska je res mislila, da je to tisti čudoviti lek desetega brat ter mu je izročila ves svoj denar 340 Din., več ni imela.
In sedaj je tega romana konec: zdravila niso {»omagala, sosedje r;o ugotovili, da je to terpentin, ena je sedaj brez Alravja in brez denarja, orožniki pa iščejo ciganskega desetega brat, ki pa je gotovo že »za devetimi gorami.
Nož v krojačevem želodcu.
Pred (dnevi -so -pripeljali v zagrebško bolnico kaj čudnega bolnika.. 'Xa kolodvoru je nenadoma postalo slabo Albinu Vidmarju, krojaču jh> poklicu. Krojač je tožil. da ga boli v želodcu, zato so ga rentgenirali. Zdrav :iki so na veliko začudenje ugotovili, da ima krojač v želodcu okoli 15 cm dolg nož. Vidmar, ki je doma iz Slovenske Bistrice, je -zdravnikom pripovedoval, da je zbolel na le-garju pri vojakih* in so ga zato poslali »domov. Doma je ležal več dni v hudi vročini. Pri, njem je bila le sestra Matilda, 'ki mu je pozneje povedaLa. da je v vročici požrl žepni nož. ki je bil na omarici. Vidmar pa tega ni verjel. Ko je ozdravil, je odpotoval iiz Kar-lovca v Koprivnico. Med potjo mu je pa postala na zagrebškem kolodvoru slabo. Vidmar je hodil več tednov z nožem v trebuhu o-koli in -še .zadjije čase je čutil v želodcu bolečine. Mislil pa je, da izvirajo od raka, zaradi katerega je bil ž? dvakrat operiran. Vidmarja Kodo »zagrebški zdravniki operirali in mu vzeli nof iz že-loidca.
celo tvrdko prepisal na svojega družabnika.
Mislil je. da bo še utegnil prodati večino, blaga m z izkupičkom pobegniti iz države, kar se mu pa ni posrečilo. Oblasti so proti njemu takoj uvedle preiska-vo in mu zaiplenile trgovino.
Mejuhaca pa policija ni več ujela. Pobegnil je iz države. Baje sije .zatekel v Bolgarijo, kjvr .it v nt'kem mestu ž.- odprl novo tr govrno.
Tako se je posrečilo jug. obla sti odkriti drugo veliko tiho tapsko tolpo. Prva največja tiho tapska družba je bila pri.jet a pre* letom dni. Organiziral jo je trge, vec Senker v Beogradu in je bi zaradi tega obsojen na fi milijo nov dinarjev globe. Sodi se, d; ho tvrdka Mejuhae obsojena še n-večjo globo, tako da bo to največ ia denarna kazen, ki je zadela ju goslovan^ke tihotapce. lieogr-aj^k trgovski krogi z zanimanjem >le de odkritjemi policije.
Vest o velikem tihotapstvu j povzročila med njimi pravcat' senzacijo. Tvrdka Mejuhae je 1» Ia huda konkurenca vsem tr^ov eem s svilo v Beogra In. Pr< laja !a je lahko svoje blatro znatno ce ne je. neko drmge tvrdke, ki s< plačevale visoko carino.
15-letni part'reek ubil volka.
Kakor je David >s pračo ubi Goljata. tako je 13-letni pac.'irčel iz rtnvega sela .pri MoStarju dn 12. marca ubil volka.
Po strašni zimi. ki jo je pretr pela Hercegovina, je nastopila ik> mlad. Posebno Papovo polje .i čisto pomladansko. Zato se ovce ž« pasejo na koč ni travi. Dne lii marea je mali Vide Rajič gnal n; pašo ovce svojega očeta. Ko je ol petih popoldne prignal ovce na za j v stajo, jih je skrbno zapr ter veselo piskajoč na pastirsk« piščal. odšel domov v vas l~tov( selo.
Staja (se nahaja zunaj vasi ^ taki legi. da sp lepo vidi z ondot ne železniške j>ostaje. Tam je rav no stal potniški vlak. ki vozi i Dubrovnika v Mostar. Radovedn jiotniki so gledali skozi okna ii opazili. kaKo se je staji približa velik volk ter napadel ovce. Začeli no vpiti ter klicati pastirčku da je volk v staji. Fantič je raz>u mol .ter odhitel nazaj proti staji ne da bi se preveč razburil. Mir no je vtaknil pastirsko piščal v.i srajco ter potegnil iz nedrij pra čo. Na to je ipobral na tleh prim< ren kamen ter ga vtaknil v svojt pripravljeno orožje.
Ko je volk opazil, da se bliž deček, je pustil ovce ter r?e obrni prori njemu. Fant se je spretm umaknil ter sprožil .pračo v tre nutku, ko je volk Skočil preko o graje j>roti .njemu. Volka je za del tako dobro, da ga je ubil. Voli je bil 48 kg težak in 170 cm dolg
Mrtvdmu volku je še kakor izzivanje odprl žrelo, nato pa j* mirno zopet odšel domov, pis*ka joč na svojo piščal. Za njim j< ]>?išel na bojišče fantov stric, k je volka odri.
Ampak tie je. ta Vide.
Peter Zgaga |
Med ipismi. ki jih dobivom sleherni dan, je bilo včeraj tudi eno, v katerem me -imenuje čitatcljica "dragi Zgagec" ter mi očita, da nisem še nikdar pisal Jakih beda« stoč. kot sem jih prejšnji teden.
Prav rad verjamem, človek ni vedno razpoložen.
Celo najboljši šivalk: se včasi kak slamnik izpridi.
V naselbino je prišel novi župnik ter se je lotil jspreobraeanja grešnikov.
Posebno na pijance je imel ve-;■> piko.
Po nepVestanih grožnjah in prigovarjanjih >e mu je posrečilo, da je največjega pijanca k vodi preobrnil.
Tri leta ni možiček pokupil nobene alkoholne pijače.
Toda nekega dne >e je završila izprememba.
Župnik ga je -reeal na ulici, ko >e je majal semtertja ter veselo prepevaL
—	Za 'božjo voljo! — je vzkliknil župnik. — tak t a k« >. tak tako f Tako razočaranje ste mi pripravili. Tri leta -sem bil vesel in zadovoljen. danes s« :n pa zonet ne^re-"en.
—	Jc že tako. gospod župnik, — je zajeeal pijaueek. — -laz sem ')il ]>a tri leta nesrečen in slabo volje, danes sem pa zope* ^rceen in vesel.
-— Ta svet je dolina sol/.. — >ravijo pesimisti.
V	Texasu pa živi neka sto let stara ženica, ki pravi: — Zdi se :ni. da sem zato dosegla tako visoko starost, ker sem -e vedno smejala.
Komu naj torej človek verjame
*
Predsednia Ilooverja imajo >u lači precej v krempljih.
Tekom volilne kampanje jim je >bljubil, da jim ho šel v slučaju izvolitve in a roko, zdaj pa mora lržati besedo.
Zeankrat namerava napotiti vse svoje uradnike k svečani izjavi, la ne bodo nikdar več pokusili nobene 0{X>jne pijače.
Uradniki mu bodo brez dvoma agodili ter obljubili oziroma prisegli.
Hooverjevi napori pa niso ]<:»-^ebno hvalevredni.
V	marsikaterem slučaju se bo-lo izkazali ko? zavajanje h krivi-prigi.
KNJIŽEVNOST.
V Ljubljani je začela izhajat krasna mesečna revija "Llustraci ja", ki se jk> svoji opremi in vsebi ni lahko meri z marsikaterim an gleškim niagazinom. Revija je bo gato ilustrirana. Naročnina z; inozemstvo je 120 Din. Xaslov "lluvtracija", Miklošičeva ulica 5 Ljubljana. Jugoslavija.
OGLAS.
Rakli bolezni se proda dobro ido-či Rocming-Hcuse, 50 sob, vse lepo opremljeno, v sredini mesta zmeraj i>oino oddano, po zelo nizki ceni, za gotov denar.
I. Poling-er, 18 N. Racine Ave., Chicago, 111. (3x 10—13)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ VE t JI SLOVENSKI DNZTNU Z AMERIKI.
V	državi Wisconsin so se pred kratkem vršile 'značilne volitve.
Skoro dve tretini volilcev se je izrazilo proti prohibiciji.
Dve tretini zoper prohihieijo fo je že d ost i.
Eno tretino pa najbrž tvorijo butlegarji in prohibicij^ki agenti.
Bolgarski kralj I><>ri- se mudi v Berlinu.
Predsednika Hindenburga je prosil, naj ga sprejme v avdi-jenei.
Kdo ve. če se Ilindenburg š-opominja, da je bila tekom sve-rovne vojne Bolgarska na strani centralnih sil. To je nazadnje >transka stvar. Važno je, da ne ime Bolgarska nikdar pozabiti ža-'ostne vloge, ki jo je igrala tekom
svetovnega klanja.
*
V	življenju s,» dogajajo čudne in zagonetne stvari.
Živela
sta dva prijatelja. Prvi je bil priden, drugi ipa lenuh prve vrste.
Prvemu se je v vztrajnostjo posrečilo spraviti skupaj lepo premoženje.
— Vidiš, -tu je za starost. — je prigovarjal lenuhu. — Kaj boš pa <i počel na stara leta. ker si že zdaj večkrat lačen kakor sit.
Tako je govoril in je še naprej stiskal in štedil. dočim je lenuh brezskrbno živel. Pa kaj se je zgodilo? Štedljivec je nekega dne nenadoma umrl. lenuh se jp- pa z nje-go vo v<h>vo poroč i 1.
sir v '"

-
GLAS iXARODA; 10". APR. 1929
STRAHOTE LAKOTE NA KITAJSKEM
/e v starih časih s obile znane lakote na Kitajskem, ki so se vedno od časa do časa pojavljale. Zadnja velika lakota je bila 1. 1878. Takrat je |>o približnih cenitvah umrlo nad 8 milijonov ljudi od lakot". Letos pa vlada na Kitajskem taka lakota, kakršne n»- pomni zgodovina Kitajske. V devetih provincah je vsled velikanske suše bila vsa žetev uničena, Suša je bila taka, da se niti v jeseni ni moglo misliti na to, da bi se nanovo posejalo. Število ljudi, ki so že doslej umrli od lakote, se ceni n I mednarodnega odbora za pomoč gladnirn na 12 do 20 .milijonov.
Ta odbor javlja med drugim:
Povsod sami sestradanci. Od desetih hiš jih je devet zapuščenih. <;d 1. oktobra do 31. d-cembra jo bilo .^amo iz pokrajino Sansi prodanih in odpel ja n ili 17.(MM) ž<>na in deklet, katerih bodoča usoda je morda še hujša od preostalih. Vsepovsod ležijo trupla od lakote umrlih ljudi in otrok, ki so plen psov in roparskih ptic. Kljub precejšnji pomoči, ki prihaja iz vseh krajev sveta, ni zaenkrat nobenih izgledov, da bi se strašno stanje poboljšalo. P<m1 pokroviteljstvom Društva narodov in Rdečega križa prične te dni živahnejša akcija za pomoč tem krajem.	-»
ZVERINSKA MATI
\ Stevru m1 je te dni vrši; proces proti 32 letni Alojziji Hnch-gatterer, ženi železniškega kontrolorja, ki j.> bila obtožena, da je utopila svojo sedemletno hčerko. Za krni nn»d rio in kontrolorjem je hil več let prav idiličen. Pozneje pa se je ona podala razuzdanemu življenju. Mož ji je vedno oprostil njene grehe iz ljubezni do edine hčerke. Ker pa je žena kljub temu nadaljevala ? svojim žalostnim življenjem, je mož vložil tožbo za ločitev zakoma. Da bi se možu maščevala, je Alojzija Hochvatterer neposredno pred razpravo, ko je bij mož v službi, odvedla sedemletno hčerko do reke ter jo brez usmiljenja vrgla v deročo vodo. Na obali je postavila nekaj igračic, da bi izgledalo, kakor da je otrok sam padel v vodo. Ko so drugi dan našli truplo uboge hčerke ob reki, je tako odigrala vlogo žalostne matere, da nihče ni mislil na ta strašni zločin. Mož ji je med tem vse odpustil in sta del j easa živela v slogi in prijateljstvu. Pri zločinski materi pa je pričela pojavljati slaba vest in končno je priznala svoje strašno dejanje.
Te dni je ona stala pred sodiščem, kjer j" priznala, da je storila /ločin iz sovraštva do svojega jno/a, ki je edino hčerko zelo lju bil. < Hisojena je bila na deset let težk* ječe.
Miss Ruth Nichols
p* .
; ^ »	. m
J P1	S^SflK JPjfliHrk m.
*
mmu
CAvduacna. avij; ičarka iz Ry<e.
X. Y. Premeri U j« ia> 12,000
10 letnica boljše viške revolucije na Madžarskem.
Ie Kuna na Madžarskem obdržati, ker je jamčila za notranji red in zavzemala k mirovni konferenci odklonilno odnosno zavlacevalno 'stališče. Toda moskovska interna-eijonala je naročila svojemu agentu Bela Kunu širiti po Evropi boljševiško revolucijo in tako je moral nastopiti z orožjem tudi proti Češkoslovaški. Xa poziv mirovne konference, naj se umakne, je Bela Kun krenil proti Rumuniji.' da bi naropal živil, kajti Budimpešta ni imela kaj jesti. Brezuspešne ekspedieije, zlasti pa šikaniranje kmetov in meščanstva, je bilo za boljševiški režim usodno. Ko so Mad žari spoznali, da jim poljše-viški režim ne more pomagati iz težkega položaja, so izdali vojne načrte rdeče armade romunskemu vrhovnemu poveljstvu in general Margareseu je vkorakal v Budimpešto. 48 ur pred prihodom ru-munske vojske so pobegnili ljudski komisarji v Avstrijo in fi avgusta 1939 se je pričela doba narodne reakcije z nadvojvodo Jožefom Habsburškim na čelu.
VPLIV OKOLICE NA OTROKA
V Munchener Medizinlselie Wochenschrift" piše neki zdravnik. Poklicali so ga k 4 letnemu otroku, ki je ž™ pet dni neprestano bijuval. Vsako jed. vsako pijačo je dal nazaj, pa najsi so mu jo dali v veliki ali majhni množini, toplo ali mrzlo, večkrat ali le pored kom a. Prepeljali so otroka v bolnišnico in dali so mu zdravila, pa ni tudi nič pomagalo. Bled, shujšan in čisto onemogel je h'žal otrok v postelji, nihče mu ni mogel pomagati. pa ga je šest zdravnikov zdravilo. Slednjič je prišel prvi zdravnik na tole misel: Napravili so otrogu gosto mlečno riževo jed, in zdravnik je krmil z njo otroka; prigovarjal mu je in mu je energično prepovedal, da ne sme bij u vat i — in pomagalo j>'. Dve uri nato je otrok že samodsebe hotel jesti. Rešitev uganke je bila tale: "Pri zalnjem razgovoru z otrokovimi starši se je potrdilo moje domnevanje, da je nekdo v otrokovi okolici bljuval: Občutljivi otrok tega vpliva ni mogel prenesti. Torej tipični duševni prenos. Nadaljni potek bolezni je bil tak. kot sem pričakoval; ne da bi bil š" enkrat, bljuval, je odšel otrok čez dva dni iz bolnišnice domov. Tudi pozneje se napadi niso ponovili."
Kriza nemškega parlamentarizma se bliža višku.
SPORT KOT ZDRAVILNO SREDSTVO
O tem predmetu je govoril prof. Staehelin v Baselu.
"Malokdaj priporočajo sport naravnost kot zdravilno sredstvo. Veliko pogosteje se dogodi, da ga uporabi zdravnik kot obrambo proti boleznim, še pogosteje pa. da ga mora iz gotovih vzrokov omejiti ali pa celo prepovedati. Prednosti športa se javljajo na eni strani na nervozno-psihičnem polju. na drugi strani na telesnovz-gojnem polju. Pač pa ni še nikakor znano, kako se dajo potom harmonične vzgoje telesa in po-tojii mišičevja preprečiti bolezni, kot n. pr. rak ali arterioskl'Toza. Včasih mislimo na to — n. pr. pri tuberkulozi —, da dosežemo raz-širjenje prsnega koša ; a je veliko vprašanje, če baš to umetno raz-širjenje ne povzroči novih bolezni. Najbolj utemeljen je še vpliv športnega delovanja na utrditev telesa. Po mojih osebnih vtisih so otroci, ki so ^e veliko jrihali na prostem in so bili bolj utrjeni, precej manj oboleli kakor drugi. Nevarnosti športa obstoji jo v prvi vrsti v pretiravanju in v precenjevanju tega, kar sem zmožen. Na to dejstvo morajo pos"bno paziti učitelji telovadbe iili. športa; telovadba ne srne iti nikdar tako daleč, da se otrok utrudi.
| Glavno torišče, kjer se uporablja sport kot zdravilno sredstvo, so nervozne obobdosti. Večkrat se zgodi, da se zdi kd-> sam sebi manj vreden, ker misli. da njegovo t«'lo ne more prenesti tega, kar prenesejo drugi; pa dotičniki niso bol-i ni. V takem slučaju je najbolje, če jih napeljemo na gojitev športa; kmalu spoznajo, da so tudi ,oui marsičesa zmožni in so ozdravljeni. Zlasti radi uporabljamo sport, če se preveč redimo; to je že zato dobro, ker se potem pred-jplsom dijete laže pokoravamo. Za ,vse drug'* bolezni pride sport le v toliko v poštev. ker omogoča z delom mišic in s sodelovanjem svetlobe. zraka in solnca ugodne pogoje zdravljenja. Če pa razumemo z besedo sport tudi ž> najenostavnejše telesne vaje. je uporabljiv pri celi množici Iiolezni. Saj je n. pr. zelo dobro, če j etične po možnosti tudi hodi in ne samo leži. j Tudi pri protinu in sladkosečnosti i morejo telesne vaje imeti ugodne , uspehe. Pogoj za uspeh športa kot I zdravilnega sredstva je ta, da ,zdravnik sam kolikor mogoče do-jbro pozna v poštev prihajajočo športno panogo. Zato je treba ; prav posebno priporočati, da vsak (medieinec z vnemo goji sport, in jpotem kot. zdravnik tudi še." i ____
KLINIKA ZA ZDRAVE
Dr. Reis jo priporoča. Namreč zavod za pr"prečci{je bob£ni in za študiranje konštitucije. Dolo-čt no število ljudi naj bi v odmoru šestih mesecev preiskali strokovni |zdravniki z uporabo vseh modernih metod. Ta zavod bi omogočil prvo diagnastiko, posebno pri tu-| berkulozi. pri raku in pri arterio-|sklerozi bi zboljšal osebno varstvo proti boleznim, bi podal dobro me-' d i cinsko statistiko in bi hil učilnica za vprašanja higiene. Dve težavi sta. ki ovirata take poskuse: materielna sr»dstva in pa kliente-la za preiskovanje. Prvo vprašanje naj bi rešila država, drugo vprašanje bi se pa tudi dalo rešiti; i v poštev bi prišle osebe, ki se prostovoljno javijo, dalje zdravi člani bolniških blagajn, člani spornih klubov, osebe, ki so zavarovane na doživetje, šolski otroci, dojenčki. Sredstva za vzdrževanje takega zavoda naj bi dale zavaro-j valne družbe in bolniške blagajne, semintja tudi državne podpore, i Če bi hole dotično osebo natančno [spoznati, bi bilo potrebno: življe-jnjepis, natančen popis in natančna | preiskava telesa, natančne mere te-i ]esa. preiskovanje funkcij čutov in I duševnih fnnkeij. vsebina krvi. Z roko v roki s tem katastrom naj j bi šlo sodelovanje z domačim zdra-jvnikom. Dr. Rais si obeta od [tega načina veliko uspehov.
HCI ANGLEŠKEGA KRALJA
ŠTIRIKRAT RODILA ČETVORČKE
WDSUWOOO * UNDUWOOO, M. T.
nin vedno pičlejši, bil je prisiljen prodajati hišo za hišo in konee je bil ta. da je nazadnje postal sam najemnik v eni izmed nekdanjih njegovih največjih in najlepših hiš. Konec je bil še bolj tragičen : Te dni je umrl popolnoma zapuščen v budimpeštanski hiralnici..^
Nemški listi poročajo o redkem primeru zakonskega blagoslova, ki ga je bila deležna neka rodbina v Meklenburgu. Zakoncema, ki sta se poročila šele pred šestimi leti. se je rodilo že 18 otrok, med njimi štirikrat četvorčki. Ta primer pa ni osamljen, kaji dunajska "Medizinisehe Wochenschrift" ve poročati o ženi, ki je rodila v zakonu z enim možem f)9 otrok. Štirikrat je rodila četvorčke. sedemkrat trojčke, 16 krat pa dvojčke. Po ženini smrti se je mož drugič ož°nil in z drugo ženo je imel 18 otrok in sicer dvakrat trojčke, šestkrat pa dvojčke.
Zgodovina pa pozna še zanimivejše primere zakonskega blagoslova. Znameniti so takozvani ha-melski sedmorčki. fki jih rodila neka mati v hanoverskem mestu Ilamelu. Primer, da rodi žena sedem otrok naenkrat je tako redek, da je bil v hamelnskem primeru ovekovečen na spominski deski, ki jo je še sedaj hranijo na magistratu v Ilamelu. V " Wn^r-ttenberški kroniki" je pa zabeležen redek primer, da so se leta 1503 rodili v Bonningheimu zakoncema Stratzmann, ki sta imela že 53 otrok, šestorčki.
NAZNANILO.
MaroČnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal zastopnik našega lista
Mr. Joe Čeme in ga obenem rojakom toplo priporočamo.	Uprava lista.
Princ Abdul Kadir
UNDC.RW003 4 UNOWWOOa »

' fi
Danes bi morala madžarska demokracija žalovati, reakcija pa proslavljati jubilej, kajti 21. mar-e 1919 se je morala meščansko so-cijalno demokratična koalicijska vlada umakniti boljševiški vladi Pele Kuna. Pred 10 leti je bila na Madžarskem za dolgo pokopana flemokratična misel in položen tr-jden temelj obnove fevdale vladavine, ki je sledila čez 133 dni. So-jcijalna in narodna groteska, znana pod imenom vlade, madžarskega obljševizma, ni samo podaljšala faktičnega vojnega stanja nad Madžrsko na eni ter Češkoslovaško in Iiumunijo na drugi strani za nekaj mesecev, marveč je ugladila 'pot tudi reakciji in s tem zadržala ^Kilitično in gospodarsko konsolidacijo tega dela Evrope. Da je j moralo priti spomladi leta 1919 na Madžarskem do anarhije, je bilo jasno vsakomur, kdor je poznal to državo. Poraz v svetovni vojni, nagel padec madžarske hegemonije lin madžarski temperament kot tak, to so bili glavni činitelji, ki so pri-! vedli do anarhije. Veliko število madžarskih ujetnikov v Rusiji, pomanjkanje stanovsko zavednega i meščanstva in politična neizkuše-|no>.t kmetov, to so bili v drugem letu po Leninovi zmagi najboljši | pogoji za anarhijo v obliki boljševizma. Anarhija je zavladala na
I
j Madžarskem pravzaprav že v oktobru 1918, ko je bila uničena vojaška moč llabsburžanov na Madžar-
Lskem.
Polom je prišel za Madžare nepričakovano, bili so brez programa in brez vodje. Noben politik ni vedel, kaj hoče. še manj pa, kaj more. Pet mesecev meščanske revolucije lahko smatramo za dobo duhovnega in družabnega razkrajanja po vojaškem polomu Avstro-Ogrske. Narodne manjšine po se ločile od Madžarsko, zavezniške armade so okupirale manjšinsko ozemlje in s tem je bile težko prizadeto zlasti madžarsko gospodar-stvo.Od novembra 191S do marca 1919 so bili na dnevnem redu roparski napadi, požigi in organizirane tatvine, ne da bi zločince kdo zasledoval in kaznoval. V Budimpešti je pa začela že v novembru 1918 s polno paro delovati boljše-viška propaganda. Najboljši pro-
ZGODBA SLOVASKEGA BOGATAŠA
V Budimpešti je umrl te dni neki 841etni Jan Kutlanva, človek lokaj pisane preteklosti. Bil .*e "den izmed tistih ljudi, ki se znajo, kakor pravimo, "postaviti sami na lastne noge." Pred mnogimi desetletji je prispel bosonog, kot reven slovaški dninar v madžarsko prestolnico, še pisati in brati in znal — česar se. mimogrede omenjeno, tudi pozneje ni nikoli naučil. Ko so gradili Andras-syjevo cesto, je nosil štedljivi Slovak že mestno obleko, debelo srebrno verižico in je zapovedoval c°li trumi delavcev. Vrgel se je v velikopotezna podjetja, kjerkfTli so irradili kakšno veliko ee.sto ali železniško progo, povsod se je poja-j vil s svojimi ponudbami. V Pan-!
•	ovi je prevzel regulacijska dela za!
reki Temes in Dunav. Takrat so:
*
že vsi vedeli, da je "neizmerno"j lw>gat. Toda njegova prava karije-' ra se je pričela v devetdesetih le-! *ih, ko so začeli graditi Lagvma-noški predel v Budimpešti na prav pustem in močvirnatem terenu. Ta-; krat so zveden, da je ves ta teren j last podjetnega Slovaka. Imel je' bistre oči in ga je pokupil, preden ' vi je mogel kdo sploh misliti, da 1 -e bo me.sjto moralo razvijati na to11 stran. In sedaj je prodajal kos i za kosom z neverjetnimi dobički.-j Toda viš*»k njegove karijere je po- a menil obenem začetek konca. Mi-J, z lijoni so a-a omotili. da je začel J ] graditi na lastno pest. ')b začetku j vojne je bil v sami Budimpešti po-1« se tnik 32 velikanskih najemnigkih i
hiš. Postal je veleugledna in ve-levplivna osebnost v javnem življenju, vsi so se smukali okoli njega, kadar bi hotel, bi se lahko oženil z žensko iz visokega stanovskega ali denarnega plemstva. Ostal je pa samec. Iti njegovo bogastvo je začelo kopneti. Kupovanje in grajenje hiš ga je uničilo. Med vojno so postali dohodki iz najem-
princesa Marija in Mrs. Edward LasceHe-s, žena Lascellesovega brata na svoji jutranji ježi.
t
(
pagatoriji boljševizma so bili mad- ^ žarski vojni ujetniki, ki so se vrnih j iz Rusije. Boljševiška propaganda j je učinkovala kot požar, nahujska- j la je že itak nezadovolje in ogorče- j ne vojake in kmalu je postala so- ] drga gospodar m "sta. Socijalna ( demokracija je spoznala, da so nje- ^ ne strokovne zveze in strankarske j organizacije e.line organizacije, ki ] so še ostale po polomu vojaške mo- : či in anarhija. Vendar pa ni bila " dovolj močna, da bi mogla nastopi- i ti proti boljševiški agitaciji. Dala \ se je potiskati boljševikom vedno ] bolj na levo, takojšnjih volitev v i narodni svet ni dovolila, marveč ] jih je sabotirala iz razumljive bo- ] jazni, da ostane v parlamentu v j manjšine. Tako je B"la Kun brez ] večjih težav strmoglavil dezorgani- ; zirani in brezglavi režim.	jj
Prezident republike Karolv je,' spoznal, da ima pred seboj anarhi-l jo. Izrabil je jiriliko. ki mu jo ie nudila demarša vrhovnega poveljstva zavezniških armad na Balkanu, da mora Madžarska odstopiti še del svojega ozemlja, za p ret ve-oblast proletarijalu. To je bil 1 nedvomno najusodnejši in najneu-mnejši korak, kokršnega more zakriviti državnik. Proletarijat. obstoječ iz r»?.hujskanih socijaTiiiii demokratov, iz male strankarske garde Bele Kuna in iz brezposelnih mornarjev vojne mornarice. j(> stopil na krmilo in ustanovil diktaturo. ki je bila v danih razmerah edina možna oblika vladavine. Da so diktaturo uvedli boljševiki, se da pojasniti s psihološkim učinkom, s katerim ,vo vplivali na Madžare takrat zmagoviti boji ruskih boljševikov. Tako se je zgodilo. ! da boljševiški prevrat, na Madžarskem ni bil za Madžare prevrat, marveč, da se je zdel prve dni novega režima nujen ukrep za narodno samozaščito. Vsi državni uradniki, so ostali na svojih mestih in žalostni ostanki armade so se prekrstili v rdeče vojake.
•
Sele pozneje so se pričele kon- 1 fiskaei.je imetja in preganjanje ! cerkve, toda vladni organi so kot dobri buržuji ostali na svojih mestih in so konfiskacije tako sabotirali, da je bila škoda le neznat- ' na. Ni izključeno, da bi se bila .mogla diktatorska oblika vlade Be-
Neinčija preživlja zadnje mesece politično krizo, ki je sicer ne' spremljajo nikaki nemiri, š" manj krvavi dogodki, ki pa je vendar globlja in po svojem bistvu težja, nego so bili dosedanji mnogoštevilni notranji pretresljaji mlade republike.
% Večmesečno prizadevanje kanee-larja Mullerja, da si zagotovi zanesljivo večino v Reichstagu, da ustvari "veliko koalicijo," se je izjalovilo. Pogajanja so se .-.pričo ostrili nasprotij meti zahtevami katoliškega eentruma in ljudske stranke morala ustaviti in vlada je stopila pred parlament tie-Ie brez zagotovljene opore, na katero je računala, marveč tudi brez slehernega zastopnika katoliškega eentruma. ki na ta način prvič v zgodovini povojne Nemčije ne sodeluje pri vodstvu državnih poslov. V takih razmerah se je otvo-rila proračunska debata, ki bo odločila o usodi Mullerjeve manjšin ske vlade.
'
Državni kabinet je odločen sprejeti bitko v parlamentu in, če podleže, izvajati tudi posledice, Mu-ller bi odstopil. A kaj potem To je vprašanje, o katerem živahno razpravljajo vsi nemški politični krogi. Pojavljajo se najrazličnejši nazori in nasveti, kako izvesti Nemčijo iz sedanjega nevzdržnega položaja.
Mnogo se govori in piše o življen-ski krizi nemškega parlamentariz-
i
Ima, celo o nevarnosti za ol>stoj wcimarske ustave iti republikanske vladavine. O tem ne razpravljajo samo desničarski kr-)«xi, ki se jnikdar niso mogli pomiriti z no-Ivim režimom. Stvari so prišle tako daleč, da je nedavno zapisal cello preizkušeni republikanec, bivši državni kancelar dr. Wirth, voditelj levega katoliškega krila: "Talko ne more iti dali*1, sicer srrozi de-1 mokraciji v Nemčiji enaka usoda, kot jo je doživel liberalizem v Italiji. Vsa ta groteskna šala zadnjih | mesecev je predhodnik fašizma." Dr. Stresemann pa je na sestanku centralnega odbora ljudske stranke tako-le obeležil nemški notra-|nji položaj: 44Preživljamo nevarno krizo parlamentarnega režima; končati se mora zloraba avtoritete političnih strank!"
Zdravniki, ki hočejo lečiti, bol-
no politično telo. ponujajo najraz-novrstnejša zdravila. Recept ul-traradikalnih fašističnih nacionalistov je znan. Toda njihovo število je majhno, a voditelji so taki,' da se jim Nemčija trotovo ne bo, izročila v zdravljenje. Resnejši in opasnejši so načrti nemških na-! cijonalcev poti novim vodstvom novinskega inagnata Ilugenberga. Državni predsednik Ilindenburg n;ii bi razpustil parlament in imenoval vlado z diktatorsko o-blastjo. Med imeni mož, ki naj bi načelovali taki vladi. navajajo general Groner. bivši državni kancelar dr. Luther in bolj tiho — čeprav ne manjželjno — sam Ilu-genburg. Seveda so to za sedaj zgolj osnutki, ki le tomačijo želje-iu namere izvestnih krogov. Njih izvedba bi v Nemčiji, kjer je močan. dobro organiziran delavski razre 1, naletela n;t silen odpor. Na vsak način ne bi šlo br"z težke domače borbe. Končno ni nič manj ko verjetno, da bi predsednik Ilindenburg sploh hotel pristati na tako tvegano operacijo.
Tudi v krogih sredin« in levice se resno razpravlja o novih potih, po katerih naj krene nemško politično življenje. Teodor W 'lff zagovarja ustanovitev velike republikanske strank", ki naj bi zlružila demokrate, del eentruma in ljudske stranke l» r elemente, ki so sedaj razsejani po bavarski kmečki .stranki. gospodarski stranki in drugih manjših skupinah ali pa sploh n" pripadajo nobeni politični stranki. Taka nova republikanska stranka, s katero bi se precej zmanjšalo strankarsko razsulo, naj bi bila steber bodoči vladi.
"Mladonemški red," čegar voditelj Mahraun pelje najostrejšo borbo proti Ilug'nbergu. in njegovemu nacijonalističinjmu fašizmu. predlaga izpremembo sedanje-ira volilnega reda, novo razdelitev države na samoupravne celote, o-j a čari j - centralne oblasti, uvedbo gospodarskega sveta, ki naj bi razbremenil Reichstag, in zlasti mere, ki naj bi omejile vpliv parlamentarnih frakcij na ministre. V bistvu se s takimi ukrepi strinjajo tudi mnogi demokratski republikanske sredine z deloma novimi idejami in nekaterimi novimi ljudmi.
Na vsak način mora Nemčija omejiti število strančic. ki itak ne odgovarjajo socialni delitvi ljudstva in ovirajo konsolidacijo nemške demokracije. Brez koncetraei-je državi zvestih, za domači soci-.jalni mir vnetih in politiki sprave narodov privrženih slojev preti Nemčiji velika opasnost domačih bojev in avantur raznih prevratnih elementov skrajne desnic0 in levice. Mogoče je sicer, da se v zadnjem trenutku vendarle poseči zagotoviti sprejem proračuna in celo obnoviti z uspehom pogajanja za veliko koalicijo. To pa more biti le začasna rešitev. Brez temeljitih remedur v strankarski konstelaeiji se kriza nemškega parlamentarizma ne da stalno izlečiti.
sin bivšega turškega sultana Ab-dula I lami da. Kemal paša ga '< je izgnal iz Turčije in sedaj se preživlja v Budimpšeti z igranjem v nekem ciganskem orkestru.
• •
« H i I mass
p *•■»
■ •
GLAS NARODA, 10. APR. 1529
EOUCNE knjige
*
MOLITYENIK1
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIC EUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N. Y.
t t IGRE : s RAZNE POVESTI IN ROMANI
.80
.DO
.30
.30 .10
.30
irio
.30 .30
.30 .30
.30
.40
M
.15
M


MOLITVBNIKI:
Mulja VarUm*-. v platna toiim
» fino platno ........«m..LM '
▼	u*njt rmsa..............1X1
▼	fino nanje t—no «»»..L7I
Kajaki giaaavl:
▼	platno vezmno .......... . .l.M
▼	fino platno veaano........Lil
▼	usnje vezano ............LM
t fino nanj« vezano —......L7t j
Skrbi za do£a:
▼	platno rezano .....JI
v fino platno vezano ......1J20
▼	usnje vezano..............L.65 1
r fino UKnje vezano ........1JI ,
Sveta Ura (s debelimi Irkami) :
v platno vezano .............11
r fino platno rezano ........1.51
▼	fino usnie vez. ........... .l.ff
Neben Naš Dom:
v platno vezano •.......... 1.—
v nanje vextno ..............Lil;
▼	fino usnje vezano.......... 1.81
Kvllkn zre« mala:
v platno vezano ............. .80
v eelolU vezano ............ .1.20
v fino usnje vez. .......... l JU i
Hrvatski Molitveniki:
t'tjeha starosti, fina vez. ........ 1.—1
najfinejša vex ..............LCO
(Slava Hogu * niir ljudem, fina vez 1.50
najfinejš ..vez ..............1,60
Zvonrer nebeški, v platno.......80
fina vez ....................1.—
Vieiiac, najfinejša vez ..........1.C0
I]
Angleški molitveniki:
(Za mladina) Child's Prayer book:	.
v hHrvaste platnic* vezano.....II
v belo koet rezano .........tLll J
Key of Heaven:
T usnje vezano .............. .71
Key of Heaven:	<
▼	nzjflnfj'e nanje vezano Utf
(Za odrasle.) Kejr of Heaven:
v fino nsnje veaano .........ijf '
i
Child's Prayerbook:	i
Catholic Pocket Manna!:	\
v fino uanjo vesano.....r....UI {
Ave Harfa:
v lino nanje vezano .... ^».L« '
POUČNE KNJIGE:	1
i
Abecednik slovenski .............55
Angleška slovenska berila ......l.M ' j
(Dr. Keru)	h
Amerika In Amerikanel (Trunk) I.— j] Angel Jaka služba ali nan k kako se ; ]
naj streže k sv. maši .........II ]
Anglefiko-slov. In slov. angl. slovai JI h
Boj nalezljivim boleznina .........7S ] I
Cerkniško jezero.......t........1.20 ]
Domači žtvinozdravnik, trd. vez. .. 1.G0 ! j Domači živinozdravnik, broš. .... 1.25 fj Damami zdravnik po Knalpn
hro&irano ...................l.~S j
Govedoreja ..................... L§§j
Gospodinjstvo ...................1.— j
Jugoslavija, Mellk 1. zvezek.....1.51
2. zvezek. 1—2 snoplfi ......1.81 ]
Kubična računi ra, — po metergid
meri • • • • • ••••••»•	»75 .
Kletarstva (Skalleky) ........... ZM j
Kratka srbska gramatika ........ .31
Knjiga • lepem vedenju«
Trdo vezano ................LM j
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .............. M {
Kaka w postane državljan Z. D. .25 . Kak* *e postane ameriški državljan .13 Knjiga o dostojnem vedenja ....M ,
Kal. Katekizem...................60 j
Muti: Materinstvo ....•........1.—I]
Mlekarstvo ...........................L—!! j
Mladeničem (Jeglič) I. zv...... M
IL zv._____ J3
Nemško angleški tolmač .........1.40
Največji spiNovnik ljubavnlh pl»cn .81
Najboljša slov. Kuharica. GCg str. J
lepo vez. (Kalinfiek) ..........5.— i*
Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1__;
NaJe gobe, s slikami. Navodila za 1 apoenavanje užitnih In strupenih lob ...........................L4I
NemAčlna brez oHleiJa —»	. 1
1« d	vavssstsavtats mm • • mm mm	I
CJCI « • « « • m m m * m m m m «••••• • m-m	]
Nemško slovensko slovar .......1.—
Slovensko nemški slovar ........ .80 '
OJft^CD	on ••••••••••aaaaaaa*
Obrtno knjigovodstvo ............2.50 .
Perotninarstvo, trd. vez. ........1.80
Perotninarstvo, bro5. ..........1.50 !
Prva čitanka.
••mmmmmm m-m mm .	I
Prva pomoč, Dr. M. K us........1.— 1
Pravila za olika ................ M 1
Prikrojevanja perila po ilvotnl mori a vzor d .............. 1,—» 1
Psihična motnja na alkoboizkl
pod lazi ................. mr t .71
Praktični račnnar .....71 ,
Parni kotel, pouk za rabo par« .. „LN
Radia, osnovni pojmi iz Radio teb- !
ftliLii	• • o m •••••• • • J*
broUrtno .........................L7I
Bačctnar v kroniki ta Anaraki 1 veUari ...................... .71
* gospodinjstva	LM i
O-l	»
PVlItlCIl ff} ...................... »vW
Spolna nevarmnft ........	.25
pbas^a strani	tm<>UtJ,
84av. italijanski In ltaijanzks slav. alavar	M
Spretna kuharica; trdo veaana ..LIS Sveta Pisma star* Ia nore saveae,
lepo trdo veaana ....... ...LN
^Bf « ••sa***«*« mm mm mm	»49
bio»easka slovnica (Breznik)
trdo vesL. LSI Učna knjiga in berilo Liškcca jezika .........................60
Veliki vseiedei ................. .§•
Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drueih pisem ........2.25
. Voščilna knjižica ..............
Zdravilna zeli Sta.................«•
Zel In plevel, slovar naravnega
zdravilstva .................. L7I'
Zbirka domačih zdravil............M
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ............1.90
Zdravje mladine ............... 1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 zv.......................-1.20
RAZNE POVESTI IJT £ OMANI:
Amerika, povsod aoaro, loma
najbolje ....................JI!
Agitator (Kersnik) brofi....... .81 j
Andrej Hofer ..................J t
Arsene Lupin ...................60
Beneška vedeievalka ............ .111
Bel grajski biser ............. „ Ji'
Beli mecesen ................... ,41
Bele noči (Dostojevski) trdo vez. .75 j
Bele noči, mail Junak .......... .11 j
Balkansko-Turška vojska ........'
Balkanska vojska, s dlikaml .....25 j
Berač h stopnjic pri sv. Boku .... J}|
Blagajna Velikega vojvode .......60
B«y, roman .................. .85
H črnka vojska .........
Bilke (Marija Kmetova) ....... Jta '
Beatln dnevnik .................II
Božični darovi ..................35
Božja pot na Šmarno goro.......Jt%
Božja pel na B'»v»n .......... „ jg%
Boj in zmaga, pov"«t............... .ft
Cunkar: Rela Krizanfema.......75 j
" (irešnik Lenard, broi .70 i Mimo življenja.........g| j
Cvetke ...........................55
Cesar Jožef II..................^e
Cvetina Borograjska ............ .51
Čarovnica .................... .ta
Črni panter, trd. vez............80
broS. ............ .00
Čebelica ........................ J85
Črtice is življenja na kmetih .... J3
Drobiž, stabl ear :n razne povesti ~ spiral MLLčInskl ..............g«
Darovana, zgodovinska povest .... JS%
Dalmatinske povesti ............ .39
Dekle Eliza .......................10
Drama v zraku, roman .........40
Dolga roka ..............,,»•• .111
Dobra hči Evstahija.............3®
Do Ohrida in Bitolja ............10
Deteljica ......................
Doli z orožjem ..................M
Don Kišat iz La Manlie.........40
Dve sliki — Njiva, Starka —
(Mesko) ...................... .M
Devica Orleanska .................
Duhovni boj .....................01
Dedek Je pravil; Marinka in čkra-
teljčki »#••*••*»«••••*•••••*« a^S
Elizabeta.........................35
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Farovška kuharica ............ J80
Fran Baron Trenk ..............JU
Filozofska zgodba ................M
Fra Dlavolo .................... JI
Gasdovnik (2 zvezka) ............1.21
Caodčevski katekizem ............ JS5
Gostilne v stari Ljubljani ...... .60
Grška Mytologija................l.M
Gusarji ........................75
Hadži Murat (l.Jstoj) ..........60
Hektorjev meč ................ .75 [
Hči papeža bro&irano ............80
t rilo vez.....................1.00
Hndi časL Blage duše, veseloigra ....78
Vliša v Strugi ...................50
Hedvika ....................JI
Helena (Kmetova) .........4C
Hudo Brezdno (II. zv.)	JI
Humoreska, Groteske (n Satira,
T6Z&DO ••••••■•oa«*»«aaoooaoa *8f
bro>i rano	• ■ c p a *6§
Izlet gospoda Brončka ..........1JSI
Iz tajnosti priroda ............ .M
Iz modernega sveta, trdo vez. ....1.60
Igračke, trdo vez. .............. l.M
brogirano ...................JI
ralcc	u «75
Janko in Metka (za otroke) .... -30 Jernač Zmagovač, Med plazovi.. J| Jntrl (Strug) trd. v............. ,71
broi « »•••** i*ji:ii«uXft*riM -
Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkoV,
lepo vezanih .............«...11.—
Sosedov sin. broS. .............. .41
6. zvezek: Dr. Zob«- — Tugomer
broširano .............. .71
Kako sem se jaz Hk*i-
(AleSovec) I. zvezek _ _ ^ M J| Kako sem se Jas likal,
(AleSovec) II. sv.	J|
Kako sem se Jas l«t»>,
(AleSovec) III. zvezek .........60
Korejska brata, povest ia miz*Jonov v Koreji ...„.
• a a mm a.o mm J«!
Kmečki punt, trd. vez. ......... .L20 j
Kmečki pun t, brofi. ............ JI
Krvna aaveta •.....•••...-»-«■•• JI
Kuhinja pri kraljici gosji notici JI	•
Kaj se Je Markarn sanjalo...... J!5
H alU
Kmet«ke povest, trda vea....... L—	•
Kraljevič berač................. JI	;
Križev pot. r^man fHar> trd. vez. 1.10	'
Križrv p*>t patra Kupljenika.....70	]
Kaj se je izmislil dr. Oks.......45	;
Levstikovi zbrani spisi ..........JI ,
k
1. ZV. Pesmi — Ode In elegije —• i
Sonetje — Romance, balade ln i legende — Tolmač (Levstik> -.71
' 2. zv. Otročje igre v peseneah —,	\
fiazllčne r>oezije — Zabavljlca
i ln pn^i^e — Jeza na Parnas —1	'
Ljudski Glas — Kraljedvorski	i
rokopis £—r Tolmafi (Levstik).. .71	.
trdo vez ..100
5. zv. Slika Levstika in njegove * kritike in polemike.............7§ <
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, S
Trgovec, Kupčijskl stražnik, U- 5 rmdnlk, J^ziCnl doktor. Gostllnl-&r. Klepetulje, Natakarca, Du- i bovnlk, itd. ................... j®
i
Marjetica ...................... j|
1 Mladi go/dar, broS. ..............i
' Mt»je življenje ..................7s «
Mali Lord ......................g« j
Miijonar brez denarja ..........75
( Mrtvo mesto ...................75 (
I	t
Malo življenje ..................
j M&ron .krSč-aneki deček Iz Llba- <
nona,............................2»
1 MJadih zanikernežov lastni živo-t*>piz ......................
Misterija, roman .............. .1.10
Mlinarjev Janez ................ .50 >
Alusolino ..................................41
j Mrtvi Gostač .................V J5 <
! Mali Klatei......................k
Mesija ........................... j|
Malenkosti (Ivan Albrecht) ......JU
;
Mladim srcem. Zbirk* povesti aa
slovensko mladino .............
-Mož s rastrgano dušo ...........1.—
(.Na valovih južnega morja	.31 -
j Na različnih polih .............4$
i Notarjev nos. humoreska ........ J5
Narod ki lzmira..................41
Naša vas, 1. del, 14 povesti...... J®
Nafea vas, II. del 6 povesti ...... J| i
Nova Erotika, trd. vez. ......... .71
Naša leta, trd. vez................g|
bro&rano ..........................M £
Na Indijskih otokih ............... JC
Naši ljudje .................... .40
Nekaj iz rnske zgodovine.........SS
Nihilist ..........................41 i
Narodne pripovedke za mladino.. .41
Na krvavih poljanah. Trpljenje ln * strahote z bojnih pohodov blvfe-ga slovenskega polka ........1J| ^
Ob 51 letnici Dr. Janeza E. Kreka J3
Onkraj pragozda •.................30
Odkritje Amerike -.............. .60 <
Pasti In zanki ................ js
Pater Kajetan ..................1.00
Pingvinski otok .................60 '
Povest o sedmih obešenih .........50
Pravica kladiva ................................JI
Pabirid i* Roža (Albrecht) ......J53
PariSki zlatar ....................JI s
Petelinov Janez ................................71
Prihajač, povest .................(f
„ i Povesti, Berač s stepnjie pri sv.
Boku ........................	J® ^
Požigalee ....................... .25
Po strani klobuk .................35
Plat zvona ........................40 $
Po stran klobuk.................35
Pri stricu ...................... .6®
Prst božji ...................... jf
PrapreČanove zgodbe .............25 t
Patri a, invest iz Irske JunaSke dobe JI Po gorah in dolinah.............80
Pod krivo Jelko. Povest Iz Časov ro-
kovnjaCev na Kranjskem......JI £
Poslednji Mehikanec ............ JI
Pravljice H. M a jar ..............JI
Predtriani, Prešern ln drugI svet. j
nikl v gramofonu .............iS
Prigodbe čebelice Maje, trda vez ..LM
Ptice selivke, trda vez ...........71 *
Pikcva dama (Puškin) ..........JI
Pred nevihto ....................JI .
Pravljice (MilCinskU .......... L— 6
Pravljice in pripovedke (KoSutnlk)
1.	zvezek ............................41 £
2.	zve***	.M
Popotniki ...........................1% i
Poznava Boga...................J|
Plrhi	»v-•-«:• • •« »Sf ^
PovodenJ	.81
Praški Judek .........................JI
Prisega Huronskega glavarja ....	JI £
Prvič med Indijanei ............J#
Preganjanje indijanskih misjonar-Jev ...........................J| ž
Rinaldo Rinaldinl ............. JI j
Robinzon..................................M i
Robinson (Crusee) ..............L—
Roman treh src ................L50
Rablji,
trda ves ................ .73 I
Rdeča megla ................ M .78
Revolucija na Portugalskem.....JI
Romantične duše (Cankar)	J« {
Razkrinkani Habsburianl....... JI j
Roman treh
Brc	1,301^
Romu zadnjega cesarja Habsbor- { iana .................^....-.-..1JI ^
Rdeča iu bela vrtnica, povest «... JI £
Slovenski Saijivec .............. .41 i
Slovenski Robinzon, trd. vea. uM .75 J SuneškI invalid .....
.. • . M M - J5 M
Skazi Uma Indij«________________JI i
Sanjska knjiga, mala .......... JI i
S—ljuba knjiga, nova velika	JP i
Sanjska knjiga Arabska	.ljf^
Spake, humoreske, trda vez.......Ji
Mrahote vojne ................. ,||
Štiri smrti , 4. zv.	...33
Skrivnost najdenke .................
Smrt pred hišo ................. C5
Stanley t Afriki ..............
Strup iz Judeje...................75
Spomin znanega poforaira........1 n«
Stritarjeva Anthologija, trda vea v. M Stritarjeva Anthologija, brofi. „ .81 Sisto Šesto, povest lz Abrueev .... Sin medvedjega lovca. Potopisni ro
.......................... JI
Stric Tomova koča ............. j|
Študent naj bo, V. zv........... ,35
Sveta Genovefa ............... J3
Sveta Notburga................... Ji
Sredozimcl, trd. vez. .............6«
bro5...........................
Splsje, ma'e tx>vsetl .............3«
Svitanje (Govekar) ............1,00
Stezosledec .....................
Šopek Samotarke ............... J5
Spomini jugoslovanskega dobra-volca, 1814—1818 ............ Ui
Slike, Mož s raztrgano dušo .... 1.—
Sveta noč .....................3f
Svetlobe In senre .............. I.2I
SHAKESPEAREVA DEIAi
Machbet, trd« v?z. .............. Jt
broširano.....................
Othelo .......................... .78
Sen Kresne noči................. .71
SPIOŠNA KN JI2NCA:
Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena ^ruda, iivlroa povest, 104 str., broširano ..................... J|
Št. 2. (Rado MurnikV Na Ble<lu, izvirna povest, 181 str., bro.5.....50
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS, 105 straal .................... J3
j
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesnil, 184 str., broSirano ..................... J«
Št. 5. (Fran Milanski) Gospod Fridolin Žolna m njegova družina, veselomodre črtice 1.. 72 ztranl, broširano ..............J6
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila rtva, 111 str., broš........... J5
Štev. 8, Akt. štev. 113 ..........75
Št. 0. (Cnlv. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 3-17 strani, broš. ............7»
št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue. relljefna karikatura ia
minulesti, 55 atr.. broi........Ji
Št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest
v 4. alikah. 84 str., broš. ......JI
Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 *
dajanjih, »1 str., broš. ..........39
Št. 13. (V M. Gar?In) Nadežda Niliolajevna, roman, poslovenil
U. Žun. 112 str., broš............31
Št. 14. (Dr. Kari EngllS) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str.,
broS. .......................... Jf
Št 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Mauperin, iirevel
.................................40
Št. 16. (Janka Samec) Življenje,
pe^ml, 112 str^ broš............41
Št 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vlcah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str,............J|
Št. 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. BradaC. 47 str., broš. .. J5 Št 19. (Gerbart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 str., broš.........Jf)
Št 20. (Jul. Zeyer) Gompačl ia Komurasakl, japonski roman, iz £e5ine prevel dr. Fran Bradač, 154 str.. broS............. .41
Št 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str. broš. .........................."
Štev. 22 (Tolsta' t Kreutzer jeva
sonata ...................60
Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 60 str.,
broširano......................J9
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str.,
brofi. .........................JI
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,____
IL del ...................... ,84
Št. 26. (L. Andrejev) Črne ma -ske, poslov. Josip Vidmar. 82 st,
broš. ..........................J|
Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš. .....J5
št 29. Tarzan sin opice ........JI
Št 31. Roka roko ............. JI
Št 32. Živeti ..................JI
Št 36. (Gaj Salustij Krlsp) Vojna s Jogurt o, poelov. An t Dokler, 123 strani, brofi. ..........JI
"it 30. (Ksaver Meško) Listki, 144 strani *..................61
št 37. Domače živali------ JI
Št 38. Tarzan in svet..........L—
Stev. 39. La Boheme .......... JO
Št. 46. Magda...................40 I
Št 47. Misterij duše............I__
Št 48. Tarzanove živali ....... J9
Štev. 49. Taržanov sin ........ JO
Št 50. Slika De Graye .........1.21
Št 5L Slov. balade in romance JI
št 52. Spn|n *................UI
št 54. V meteAn ........^^..L—
Št 55. Namišljeni bolnik........ JO
Št 56. Ta In onkraj SoUe......JI
St. 67« Tarzanova miadod w«. Jf
Št 5A Glad (Hamsun) ....... JI 1
Št 59. (Dostojevski 1 Zapiski Iz -
mrtvega doma. 1. del ........ L—
Štev. 60. (Dostojevski > Zapiski iz
mrtvega doma, II. del.......L— ]
Št «1. (G^lar, Bratje in zestre.. .75 . št C2. Idi jot I- del. ( Dostojevski l Ji
St. C3. Idi jot. II. d-l ..........Jf
Št 64. Id i jot. III. del .......... J« :
štev. 65. Idi jot. IV. del ........9« '
Vsi 4 deli skopaj _____________1.25 ■
Štev. 66. Kamela, skori nho
sivanke, veseloigra........4?
Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar:
Potresna povest, Moravske s!i- i j
ke. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................ 2.50
Sloven>ki pisatelji IV. zv. Tavčar:
Grajski pisar; ^ Zali; Izgubljeni j " bog, Pomlad .. *............2.50 <
Tik za fronto ................. .71
Tatič, Bevk. trd. vea............. .75 j
Tri indijanske povesti .......____J«
Tunel, soc. roman .............. 1.20 ]
Trenutki oddiha ................50 (
Turki pred Dunajem ........... .30 <
l'ra z angeli ....................1.20.
\ robstvu (Matičlč) ............LU,.
Velika pralika Vodnikove družbe za leto 1927 ..................41
V	gorskem ?akotju ................15 ' 1
V	oklopnjaku okrog sveta, 1 del... .91 U
2. del ...................... \
Veliki inkvizitor ................1._ j
Vera (Waldova), broS............^
Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 j Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .35 j
V	pnstiv je šla, III. zv......... .33
Vrtnar, (Rablndrath Tagore),
trdo vezano ..................75 1
broširano ....................^
Vojska ua Balkanu, s slikami.....25 |
Volk spokornik in druge povesti. 1.— 1
Trdo vezano................ 1.25 }
Valetin Vodnika izbrani spisi.....30 ! i
Vodnik svojemu narodu...........25
Vodnikova prutika 1. 1927 .......5013
Vodnikova pratika I. li)28.........50'
Vodniki in preporoki .............60 •
Vladka in Metka .................50 ■
Zaroka o polnoči ................30 i
Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60
/misel smrti .....................6| | 3
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .61 *
Za kruhom, povest ...............33
Zadnja kmečka vojska ...........75
Zadnja pravda, broš............. 51 3
Zgodbe Napoleonovega Huzarja ..1.00 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 i
Zmaj Iz Bo^ne .................. 7f <
ZJatarjevo zlato ................ ]
Za miijonl ........................61
Življenje slov^ trpina, izbrani spisi
AleSovec, 3. zv. skupaj ........1JC
Zvesti sin, povest.................21 '
Zlatokopi ..................... I«
Ženini naše Koprnele ..........' .45 J
Zmote in konec gdč. Pavle.......45 <
Zlata vas .......................59
Zbirka narodnih pripovedk
I- del .................„ ,41 *
Zbirka narodnih pripovedk	'
H.del ...........................41
Znamenje štirih (Doyle) ...... JI
Zgodovinske anekdote. ..........JI: 1
Z ognjeni in mečem .............3._j';
Zaročenca, milanska zgodba iz 15.
stoletja......................3._j
Zgodbe zdravnika Muznika .......70 j
Zvestoba do groba ..............1.601
1
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
L zv. Vojnomir ali poganstvo .... JS 1
2.	zv. nudo brezdno .. . ...... .55
3.	zv. Vesele povesti ..........M J5 1
4.	zv. Povesti in slike _____________ .81
5.	zv. ŠiudeDt naj bo. Naš vsakdanji kruh .................... _S5
SPISI ZA MLADINO: ; x 1
(«*_\'GL)	i
2. av. trdo zveno. Pripovedko ln
Pesmi ........................Jf
X zv. trdo vezano. Vsebuje 12 po- ' vesti .................. ■.......- J| i
4.	zv. trdo vezano. Vseba.e S. povesti ........................
5.	iv. \rdo Viano. Vinski brat .... JI
6.	«v. trdo vezano. Vsebuje 10 po-vesd .....m^.......e.......... M
Umetniške knjige s slikami za mladino: < Pepelka; pravljica s slikimi ....1,61 Rdeča karlea; pravljica s slikami 1«^ Sneguljčica; pravljica s slikami ..L— <
Mlada gieda...............1__
TrnoIJ^ica, pravljica s slikami .....L—
KNJIGE ZA SLIK\NJE;
Mladi slikar ................... .71 j
Slike iz pravljic .........................75 i
Knjige za »likanje dopisnic, popol- i na z barvami in navailti kt. ;
Mladi umetnik ................^.L2I <
Otroški vitec ............ .....Lil J
Zaklad ai otroka ...-^.^ ....^,,1.20
IGRE: \ -'	3
Beneški trgovec, igrokaa ▼ n. dejanj.ll 1 Cyrano de Bergerae. Heroična ko- . medija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.71
Edela, drama v 4. dej............60 '
Marta, Semenj v Rlchmondu, 4
dejanja ....................JI {
Ob vojskL Igrokaz v štirih slikah.. Ji Tončkove sanje na Miklavšev večer, Mladinska igra f petjem jr ( 3. dej anjib ......*•*.■......... JN
R.U. B. drama v 3 dejanjih ■ pred« l«ro. (Čapek),
vea. '..vr.aViT« .49 { Revizor, 5. dejanj, trda veaana vJ .78 ' Ujetnik earevine, veseloigra v 2 dejanjih	J|
Veronika Deseni>ka, trda vez ....L5I Za križ In svobodo, Igrokaa v 5. dejanjih .......................
Lj u d s k 1 oder:
4.	EV. Tihotapec, 3. dejanj ......
5.	zv. Po 12 letih. 4 dejanja......
Zbirka ljudskih Iger:
Z naših gora .. ................. L-
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Ne-ia. Sanje.........................
13.	snopič. Ves talka. Smrt Marije device. Marijin otrok ........ J9
14.	snopič. Sv., Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov .. J«
15.	snopič. Turki pred Dunajem. Falijdla in Neža .............. .30
20. snopič. Sv. Just; Uubezen Marijinega otroka ..............
PESMI IN POEZIJE:
Akropoli s In Piramid? .......... .81
broširano ....................88
Azazel, trdo vez ................L_
Balade ln romance, trda vez. 1.25 \
mehka vez.................1.— ;
Bob z« mladi zob. trda vea........4l>
Gregorčiče\e poezije ............ 69 ■
4>odec; Pored narodnih pravijiv o Vrbkem jezeru. (A. luntek> —
Trdo vezano .................75
Kettejeve poezije, trda vez.......1.1®
KraguljČki (Ctva) ..............65
trdo vezano ..................80
Moje obzorje, ((Jangl) ..........1.25
Narodna pesmarica .............40
Narcis (Gruden >, broš............30
Primorske pesmi, (Gruden) vez... J5
Slutne (Albreht broS...........^iO
Pohorske poti (Glaser), broš......36
Pesmi Ivana Zormana:
Originalne slovenske pe«tml ln prevtwli znanih slovenskih pesmi
v angleščini ..................I.25
Prešernove poezije ............ .68
Oton Zupančič: —
Ciciban, trd. vea .................50 '
Sto ugank .......................50 i
V zarje Vidove, trd. vez..........80
Vijolica. Pe«ml za mladost.......60
Zvončki. Zbirka p^uij za ."lovon.
eko mladino. Trdo vezano......90
Zlatorog, pravljice, trda vez...... .60
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI in MOŠKI ZBORI
Priložnostne pesmi (Grum) ......1.19
Slovenski akordi (Adamič) :
I.	z\ ezek ...................75
II.	zvezek ...................75
Pomladanski odmevi, 1. In II. zv.,
vsak .........................43
Ameriška slovenska lira (Hoimar) 1.— Orlovske himne (Vodopiver) ....1.20 10 moških iu mešanih zborov —1 (Adamič) .................... .45
MOŠKI ZBORI-Trije moški zbori (Pavčič) —
Izdala Glasbena Matica ....... .40
Narodna nagrobnica (Pavčič).....35
Gorski odmevi (Laharnar) '2. av.. .45
SAMOSPEVI:
Nočne pesmi, (Adamič) ..........1J5
Št i rji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45
MEŠANI ZBORI: Planinske, II. «v. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .................... ,45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA, NJEM:
Domovini, (Foester) ........... .41
Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton oolom ln priredbo za
dvospev .......................2®
T pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester.
Izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor in bariton solo ...........28
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, —-Kranjske šega ln navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Mica KParma) .....40
PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. J*esmarica, uredil Hubad ....2JI 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSlč) 1., 2.. ln 3. zv. sktipaj .................. L—
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
rovnik), 3 zrvezkl skupaj .......51
Slavček, zbirka šolskih pesmi —*
MALE PESMARICE:
Št 1. Srbske narodne himne .15
Št.la Što čutiš, Srbine tužni.....15
Št. 2. Zrinjski Frankopan........ .15
Št 10. Na planine .............. .15
Št IL Zvečer ...................15
Št. 12. Vasovalec ...............II
Narodne pesmi za mladino (Ž1-....
(Medved) .....................25
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .... .30
(Pregelj) ..................1.00
Lira, srednješolska, 2 ?ve«ira skupaj ...........................t.—
Troglasni mladinski zbori Mešani in moški zbori. (Aljag) ^ 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj ; Na dan; Dlvna noč ...........41
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .'.......41
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ........ .41
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaSkem sprevodu: Geslo .41
8. zvezek: TI osrečiti Jo hot! (mešan zbor) ; Ti osrečiti Jo hoti (mo>kl zbor) ; Prijatelji In senca (meSan zbor) ; Stoji, solnčiee stoj; Kmetfiki blšl .............41
CERKVENE PESMI:
Domači glasi, Cerkevene pesmi ca me^an zbor ...................
1?. Ta nt um Ergo. (Premrl) .... JI Ma>r»e pesmi za mešan zbor. —*
(Sattner) ....................JI
Sloven>ka Sv. Maša. za mešan
zb'.r, s spremljavo orgelj ......JI
12 Pange Lingua Tan t um Ergo Ge-
nitori. (Foerster) ..............51
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge*
nitorL (Gerbič) ..............JI
Srce .lezusovo. -1 pesmi na čast
srcu Jezus-vem. (F. Kimover).. J| Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 r- smi na čast svetnikom, «Premrl) .................49
10 obhajilnib in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ......JI
Mis^a in hnnorem St. Josepbl —
< Pogachnik > ...................49
Oremus pro Pont if ire.............49
Kyrie ...........................68
K svetemu Rešnjemu telesu >—t
(Foerster) .....................4«
Sv. Nikolaj ..................... .19
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračni-a ...........21
Slovenski citrar, (W'ilfan) .......25
Sarafan. Ruska pesem. (WilfaL^.. J5
NOTE ZA TAMBURIC3:
Slovenske narodrn pe>mi za tambu-
raški zf>or in petje. (Bajuk)... .l.J| t>om šel ua planuire. Podpuri elov.
nar. pesmi. (liajuk) ............1.81
Na Gorenjskem Je fletno........1.—.
NOTE ZA GOSLI S SPKEMLJKVA-V ANJEM KEWIIUA: Uspavanka..................... .79
NOTE ZA KLAVIR:
Album evropskih in ameriških
plesov (Lisjak) ......... 1.00
Ljubavno blebetanje. Polka mazurka, (Jaki) .....................48
Primorski odmevi. Fantazija. .—>
(Breznik) .....................51
Mabel. Intermezzo.^«A!etter> ____J28
At s Pcn^uin'si Picnic. Irtermezao. (Aletier) ......................
RAZ GLEDNICE:
Zabavne. Itazllčne, du< at .......41
Nevvyorške. Različne, ducat.....41
Velikonočne, božične in novoletne
ducat ...................... „ .41
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .41
Narodna noša, ducat ............ .48
posamezne po ................C!
Zemljevidi:
Zemljepisni Alias Jugoslavija ____1.S0
Stenski zemljevid Slovenije na mučnim papirju s platnenimi
pregibi ....................T.iiO
Zemljevid Jugoslavije .............30
Zemljevid: Slovenske dežele in
Istra ........................30
Pregledna Karta Slovenija .......10
Pok rajni ročni zemljevidi:
Gorenjska ...................• .30
Slovenske Gorice, dravsko ptuj-____
skopolje ...................o0
Ljubljanske in mariborske oblasti .30
Pohorje, Kozjak ...............30
CeljNka kotlina. Spodnje slovensko posavje .................30
Prekmurje iu Medumurje	.30
Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje. ."0
Canada ....................40
Združenih držav, veliki...........41
Mali .........................15
Nova Evropa ....................11
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po.....21
Zemljevidi:
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, Wes* Virginia, Ohio, New York— vsaki po ........................41
Velika stenska mapa Evropa 2.91
Naročilom jt priložit i denar, be* disi m gotovini, Money Order. oW poštne znamke po 1 al 2 centa, Č4 pošljete gotovino, reiomandiraji* pismo.
Ne naročajte in jig, katerih »J 1 ceniiu.
Knjige po HI jamu poitnin4 prešle,
"GLAS NARODA"
82 CortUadt St., 3T»w YorK
ROJAKI, NA&OCAJTS SEN«! "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH.
j PRAV VSAKDO — f
Z kdor kaj išče; kdo z f i kaj ponuja; kdor kaj | j kupuje; kdor kaj pro- i f daj a ; prav ysakdo 1 m priznava, da imajo 1 i čudovit uspeK ~ |
MALI OGLASI j
< - """
m H KRATKA DNEVNA ZGODBA J Q
GLAS -NARODA, 10. APR. 1929
COS AS DOYLE:
MAŠČEVANJE
Tri neraziskana področja
PREDSEDNIKOV PLEN
:...__-j
GLAVNI
SPOMLADANSKI IZLET
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
priredimo
dne 10. maja 1929
Z FARNI KOM
ile de France"
^ najnovejšim, najhitrejšim in največjim parnikom ^ francoske parobrodne družbe.
MANJ KOT 6 DNI PO MORJU IN SAMO
2 dni po Železnici
Dodeljene nam najboljše kabine. — Za-arajte prostor in pi-site za vsa pojasnila na
I
UNBtK««0 A UflXRWOOGL K. V
čevljev dolgo in funtov t ->.ko rrbo. katero je ujel Iloover pred svojo inavjniracijo v Fl riil. >o nagačili ter mit jo bodo poslali za opomin.
PO POGREBU ZBLAZNa
POJASNJEN UMOR
"Kaj za to, da ji le ohranite življenje."
Stones se je sklonil k mladi ženi in zagledal skozi pojčolan dvoje temnih oči.
"Preveč opija ste ji daL., a vendar se mi vidi, da je pri zave ti.
"Dal sem ji precejšnjo količino. Ničesar ne lx» čutila. Rotim va.s, ne odlašajte več."
"Tedaj na vašo odgovornost !"
Ston~s je prijel ranjeno ustnico, nastavil nož in čez nekaj trenutkov je bila operacija izvržena.
Tedjaci pa je mlada žena za-vpila. Dvignila se je z blazin in pajeolan ji je zdrknil z obraza Stones je odskočil. Bož°. ta obraz je poznal !
Spoznal ga je vkljub spačenim ustom in zevajoči rani. Kakor v snu je pogledal okoli sebe ter zagledal na mizi stari na rjevo bndr in lasuljo. Ob steni je slon«*! lord Rannox; zaničljiv smehljaj mu je krivil ustnice. Vpitje mlade žene je utihnilo. Nezavestna se je zgrudila na blazine.
"Marion je potrebovala te operacije." se je oglasil lord Sannox. 'ne fizično, toda moralno. Vašr l»ismo je prišlo pomotoma v moje roke in zdaj mi je vse jasno. Z ti jo sem obračunal že preje in rana na njeni ustnici izvira od mojega pečatnega prstana."
Douglas St ones se ni ganil.
"Točno ste prišli na sesatnek. srospod doktor. Mislim, da bo danes zadovoljna z vami!"
Tedaj je Douglas Stones zagnal ■rlas. ki ji i bil ne stok ne smeh. Lordov obraz se je zresnil, v očeh mu je vstajala irroza. Po prstih Ke je spazil iz sobe.
"<'akajte, da se milost iva zbudi." je zunaj velel stari ženici.
"John, peljite doktorja domov in recite njegovemu slugi, naj pazi na gospoda, zakaj operacija ga je izmučila. Potem pridite po ladv Sannoxovo in odpeljite jo domov!"
"In vi, gospod?" je vprašal sluga.
"Dijevi odpotujem. Prihodnje mesec? mi pošiljajte pošto v Benetke, v hotel 'Roma'. Ne pozabite naročiti Stevensu, naj pošlje škrlatne krizantemč na razstavo in recite mu. da čakam njegovih sporočil."
Vonj.
V "Medizinisehe felinik" govori dr. Rud iger o tem. Ta čut je pri človeku splošno zanemarjen, njegov organ se nahaja v stanju degeneracije. Važnost njegovo spoznamo šele tedaj, če ga hote izločimo ali pa, če vsled nahoda izostali'-. Tedaj vidimo zlasti, kako zelo vpliva pomanjkanje duha na okus. Zlasti starejši zdravniki so ošpice, koze itd. ugotovili v sobi bolnika, šo preden so si ga natančno ogledali. Jetika, difteri-ja. legar in cela vrsta drugih bolezni imajo svoj poseben duh.
ŽENITNA PONUDBA.
Posesfcttica nekaj gotovine in domačije v lepem 'kraju vinogradov na Dolenjskem, 42 Ift stara, ssdaj j indtiBstrrja'lua delavka v kraju, kjer | ni Slovencev, se želi spoznati s samskim nad 40 let starim, pošte- ' nega mišljenja, ki ima nekaj denarja. bi ljubil svoj dom in ne jpreziral. — Pisma poSljrte na -"Samica", c o O. 82 Cortlaadt St., New York, N. Y.
SAKSER STATE BANK
82 Oortlandt Street	New York, J& Y. ^
PRODA SE
malo posestvo v nekem tpgu, 1 uro iz Ljubljane, tik drižavne ee-ste, 5 minut od železniške postaje, hiša i električno razvetljavo, ^tvrt. 2 njivi, 4 jnirnike pose.tve in kozolec. Prav nizka cena. Pišite na: — "Posestvo', co O. N.t 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 10—13)
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki eita lLste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk^ da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu 80 vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CENA
SAMO
(Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Ediooto veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. f> s«- morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predrto najdete, kar iščete. mine ponavadi dosti časa. Preti STENSKIM' ZI£.M1~JEYI1M>M se pa lahko tbere cela drnžina in !ahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEYIDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja.
Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima Sest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole je 38, Širok pa 25 Inčev,
Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjicah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z n&bim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeuo.
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah.
Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in cestfe.
po
Nov zemljevid za paketno poŠto in Vodnik Združenih državah.
Zemljevidi Pacifičnega beeana, otočja in ameriške lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
N« oziraje se na U. če i* imate zemljevid ali atfauit. ta STENSKI ZEMLJEVID bo u tu velike važnosti, teden, imeli, ca ne boste dali niti za pet dolarjev.
naroČite ga pri:
Ko ca boste +m
SiOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Ljubavno razmerje lady Sannox-ove in Douglasa Stonoa je bilo javna tajnost. Zato ni čudo, da je zavladalo po vsem mestu veliko razburjenje, ko se je razširila ve*t, da je sla lady Sannoxova v samostan. Zvedeli .-»o tgdi. da se je znamenitemu krirurgu Stonesu za vedno omračil um. Nekega dne je našel sluga sedečega na postelji, t blaznim smehljajem na rv brazu .S svojo spretno roko je bil mnopirn rešil življenje in vsi >o ga ljubili in spoštovali. Za»Juž'J! je ogromne vsote in živel v razkošju. Ko je srebal lady Sannoxovo. najlepšo ženo Londona >e je na prvi pogled brezumno zaljubil vanjo.
Lord Sannox je bil tih in miren inež. ki .se j«' zanimal le za vrtnarijo. V plwlaiisfti je bil spozna) mlado pb*salko Marion Dawsonovo in se tudi kmalu poročil z njo. Ljudi je zanimalo vprašanj« ali lord ve, kako ga žena vara. Odkar je bil' Douglas Stones njen ljubimec, ni' nihče več dvomil o tem, zakaj) Stones s svojo nebrzdano impnl-1 sivnostjo nt mogel prikriti svoje Ijubeuii. Videli ga vsak večer. I kadar je še! k svoji izvoljenki v t>oset .Tudi ona ni skrivala svoje ljubezni do Stonesa. Podnevi se je vozi'a v njegovi kočiji Jia izprelv-de in prihajala k vsem prireditvam v njegovi družili.
Nekega zimskega večera, ko se je Stones že odpravlja! k lady Sannoxovi. je stopil v .sobo sluga in javil:
"Neki g »spod, 11 Milini Ali iz Smvrnc, žili govoriti z vami!" t Turek je vstopil. Bil je majhne po-ta ve skrivljenim hrbtom, temnimi lastni in dolgo črno brado. ' V roki je drža! rdeč turban.
"Česa želite, gospod.*" je vprašal zdravnik.
"Prosim vas. peljite .se z menoj domov; žena mi umira. Evo vam sto funtov — samo hitite, prosim vas, hitite!"	i
Nuga-Tone ji je odpravil želodčne nerede.
T'.i Je porn/Hln od Mm. J. M. Rialr. Okla-wahn. PU . katerega naj lit vukito »a i -tal. Mrs. Blair j«» Mara let in pridno je ]vmala Nujfa-T'.in«, je Imela tel'Kleni i nered in nobena, jed Ji ni diftala. Sedaj u* iva Vfe k;ir si iK>tetl ln tudi labko lirebavlja. Tt j«- t-udov i ta novica za lju- I di, ki im>tjo .»iab želodec in kt naj bi to
»irnvtlo |Kwku>ili.	*
Nujfn-Tone dela f udeie tudi v sluCaJn j D.clabelllt ledvic In mehurja. p*>manjka- j n ja. upanja, zaprtja, iflsiv^bola. omotice, | tn »ličnih iKiltm!, Ako me t>labvRa edrav- j ja aH ako imate oHLibel«. živce, tedaj bi . morali uživati Xu(»-T«ne in opazili hi v neka J dneh čudovito Uh 'lj\m1e. Nu-B»-T'in«' lalik» kupile v vsaki tJ-RovIni k »invili. in ak<> kh va5 trpovec nima v j zaloKt, mu recite naj g-a xa vas narnt-i ' od zataicatelja * zdravili.	—Adv. I
.Sto funlov je nenavadno visok j
honorar in Stones se ni dolgo obo-
^ i
tavljal. Pogledal je na uro. Pol ur«t je imel še ča>a, potem je moral k lady Sannoxovi v poset.
"Kaj se je zgodilo?" je vprašal moža .
"Joj, kako žalostno je vse to! Ali poznute Almonadesova bodala?"
"Ne!"
"To so stara, čndno zakrivljena iKwlala. Starinar sem in sem i-mel med .svojo robo tako bodalo. Ko .sem prišel zvečer domov, sem | našel ženo v nezavesti. Ranila se ie
i
bila z bodalom. A ta rana ni na-
i
vadila rana. Bodalo je zastrupljeno. Po \ >ej Evropi in tudi v Orijentu ne poznajo protistrupa. Z naprlo o-peraeijo ji lahko rešite življenje. •Strup se le polagoma širi in če ji o<l>tranite ranjeno spodnjo ustnico. ji bo moči rešiti življenje."
"('<• j eto etlina rešitev." je o(I vrnil Douglas Ston«v>. "j<«' bolje žrtvovati u-tniee nego življenje."
|
Douglas Stones je spravil svoj ■ instrumente in obveze v kovčeg ter dejal :
''Ojvraeije ne bo moči izvršiti brez narkoze!"
"Ni je jK>tr*ba! Ničesar ne Iv čutila. Prva posledica strupa je popolna nezavest in preden sem odšel. sem ji dal večjo količino opija. Joj. gospod, zaklinjam vas, hitite!"
Voz se je ustavi1 pred nizko hišico. Stara ženica je odprla vrata ?n jima posvetila s svečo po veži.
"Kako je z njo?" jt« hlastno vprašal starinar.	t
'' Se vedno .sju !''
Stojiili so v slabo razsvetljeno sobo. Na nizki postelji je ležala mlada žena. Oblečena je bila v turško narodno nošo; njen obraz j je bil pokrit s prozornim pajčo-t lanom. Starinar je stopil k njej in dvignil pajčolan. tako. da je odkril brado in usta. Na snodnji ustnici je bil majhen vez.	'
"Ne vidim znakov zastsmi/Ije-i nja! Počakajmo rajši z operacijo!"
| M'»ž je obupano zmajal z glavo.
"Joj. gospod, za Boga. vrje-j mite mi. samo operacija ji "more rešiti življenje!"
Stones se je >e vedno obotavljal. "Pomislite na posledice, obraz bo spa če n za vs«» življenje!"
Neki london-ki list «e je obrnil do kopice znanih učenjakov, da bi se izrazili o treh svetovih organskega življenja, ki so človeštvu dane*, še skoraj nepoznani. Gre ' ga življenje v globočini zemlje, na dnu morij in v visokih zračnih j plasteh. List je prejel veliko šte- 1 vilo odgovorov, iz katerih posne- i
mamo sledeče:	i
t
Dosed anja raziskovanja so se o- < me je vala večinoma na geologično ; sestavo zemeljske skorje, ki jo poz- * namo da globočine. kakšnih 75 ] milj. Kar leži globlje, nam je u- . ganV.a. ki jo skušamo rešiti z bolji ali manj duhovitimi domnevami. Kar se tiče živih bitij, pa so uče- . njaki do danes mislili, da jih že v 1 majh ni globini zaradi pomanjka- : nja hrane in kisika nič ni. Tudi 1 >vO pravili, da je življenje že zaradi naraščajoče temperature in tla- ! ka v nižjem poJtalju nemogočo. To teorijo je izpod neslo zanimivo odkritje zadnjega časa: v g]obini kakšnih 1000 m so našli namre<" neke še neznane bakterije, ki .-o .<>• dale na površini " di ^:>jiti in razmnoževati kakor vse druge klice • le vrste. Dognali so pa, da se preživljajo ta bitja z žveplenim ogl.ji-kovcem in da je njih življenje tesno združeno z eksistenco t" --novi. Cčenjaki stoje pred tem dejstvom kakor pred kakšno uganko. Zdi . <• jim pa gotovo, da sega vpliv ze- ' meljskega ozračja dosti glob je. n< -go .so menili do sedaj, da morajo v zemeljskih globinah eksistirati š<i ; kakšna jiodobna bitja in da imajo ' ta bitja velik delež pri nastajanju podtalnih rudninskih ležišč. Vse to bo treba š"le dognati.
Globine morja so v primeri z zemeljsko površino še skoraj tako malo raziskane kakor globine pol-talja. Še noben človek ni prodre globlje nego 300 m pod globino, samo sp-'cijalno konstruirani aparati so prinesli na dan kakšen primer favne in flore iz podmorskih prepadov in tu pa tam .se je posrečila kakšna uspela fotografija iz življenja te flore in favne. V splošnem menijo ljudje, da organizmi iz morskih globin ne morejo živeti v morskih površinah, ker jih manjši tlak v višinah ubije. A to velja le za n ke ribe. ki jim v višjih legah uide za življenje brezpogojno potrebni plin iz tkaničja in jih raztrže. Tn kolikor se zdi.
se to ne dogaja zavoljo zmanjšanega tlaka, temveč zaradi povečane temperature. Čim višja je temperatura. tem manj v vodovju "raztopljenega" plina. Večina živali in rastlin, ki živijo v morski frlobočini in ki jim je t°lo sestavljeno večinoma iz votle (n. pr. morski klobuki.) pa se lahko brez škode dvignejo napovršje. V splošnem torej ne vemo niti glede ^ega živalstva in rastlinstva, kakšne so okoliščine, ki mu omogočaj » življenje, ne slede na to. da poznamo komaj majhen d^l teh živali in rastlin.
Življenje v zračnih Visočinah nam je isto tako malo odgrnjena skrivnost. V kateri višini preneha to življenje? Major Kingston, so-udeležnik ekspedicije na Mount Everest 1. 1U24.. poroča, da je našel še v višini 5500 m ovce in srne. v višini 7000 m čebele in metulje, v višini £000 m pajke. Še višje trori. v prc.stem ozračju, v višinah, ki so jih do .ctrli le s poskusnimi baloni brez človeške uossidke. so ulovili sp' eijalni aparati re Ike ek-semplarje žuželk in neznanske količine bakteri j. Kako daleč bi se morali popeti. da bi se rešili vsakršnega si- du življenja ? Učenjaki trdijo, da krožijo najvišje zračne pla-ti s lOO—200 miljami brzine j okoli zemlje in da v Mi silovitrh tokih bržkone niti bakterije ne morejo eksistirati. t"mbolj, ker vladajo tam mrazovi, proti katerim so polarne temperature naravnost tropične. A tudi to so le domneve.
PIŠČE, KI SE JE IZLEGLO V KOKLJI.
Praški listi poročajo o vrlo za-niveni pojavu v perutninskem svetu. V Poilolšairih je zaklal neki kmet staro kokoš. Ko jo je žena odprla, se je silno začudila. Droha ni mogla spraviti iz koša, ker je 'bil preobilen. Morala <ra je razsekati z nožem. Ko je izvlekla čreva. je našla v njih živo pdšče, zavite* v tenko kožico. Kokoš in pišče so poslali v Prajro, kjer so ju oddali v zoološki muzej, tla se ohranita kot posebna redkost potomcem. Baje vse je pred nedavnim -časom pripetil sličen slučaj s kokošjo rn živim piščancem v Češki Javornici.
\* Stredibli'.u Trna ve i... Slovaškem se je od igrala te dni zvečer krvava trag lija. "iol trgovec s sadjem Chinelar se je v ; 111 pj potrr« I »u svojega očeta zelo razburjen in p »trt na dom svojetra tasta.a pri katerem stanuje. Pri več' rji se je zelo razburil, da ni dobil h kavi kruha. Žena mn je rekla, tla je poslala po kruh. toda j inček je priuc.sel žemljo namesto kruha. To je moža tako nizj -'.ilo. da je vrgel vso po- d<< /. miz". Naenkrat je planil pokonci in zhmil .stol. na katerem je sedel. \ leč, da tleča od strahu plače, jo je vrgel i/, stanovanja in navalil na ženo. ki jo je neusmiljeno pretepe1. Potem je planil na dvorišče in i--kal tlečo, ki -e je skrila v stajo, kjer je delal njegov ta -t. Chinelar je navalil na tasta in jra udaril s pestjo tako močno po glavi, da se j«' za hip on svestil. Potem je prinesel sekiro, s katero je tastu ra 'klal glav
Po umoril si je umil roke in o.l-šel na orožniško postaj<». S|)f»to tna je srečal nekega židovsk-ga 'r<zovca, v kater* ga se je zaletel in ga vrgel v jarek. Na orožniški postaji je svoj zločin priznal. Profil je, naj mu odsekajo glavo s sekiro, s katero je um »ril svo.jeir:i taJita. Orožniki s'* morilca izročili sodišču. V>e kaže. d;i se je ne-srečnemn možu po očetovem pogrebu zmešalo in da i ■ umoril svojega tasta v hipu duševne zmedenosti.
V	preiskavi umora ruskega zdravnika dr. Cimbalova v Kutui LT'tri na ('eškoslovaškem je nastal m pri-akt van preokret. Prvotno so zdravniki niLsliH. da jt- l»il dr. Cimbalnv zastrupljen z arzenom, dr. Kralj pa /. arzenom ali z atro-pinom. Najvei-jo važnet-t pa polagali na izid kemične preisk.rvc dr. ('imbalovega drobovja. tiri«-bovjn nislo našli nobenih sledov strupa, pač pa so ugotovili tudi uajinanjše -letlove lekarstev, s katerimi se je dr. Cimbal »v lečil. Splošno senzacijo je pa vzbudila ve.^t. jla so našli v zdravnikovem drobovju ra zmlet o stH*l >. ki ga je zločinec pomešal med jed. da bi oba zdravnika umrla. Dr.. Cimba-lov j" p1 'dlegel. dr. Kralj je pa po srečnem naključju ušel smrti. O-blast i so zločincu že na sledu. Steklen prašek so našli tudi pri dr. Kralju. Oba zdravnika je hotel zločinec na ta način spraviti s sveta.
V	Kutni trori so napravile oblasti pri nekem osumljencu hišno preiskavo in našli steklen prašek. Preiskava se energično nadaljuje in je napredovala že toliko, da j-južno, da je :dočinee iz krogov, ki stoje zelo blizu kutnogorski bolm-
i ci.
no.IA KI, NAROČAJTE SE NA "C LAS NARODA NAJVEČJI SLOVENSKI ONEVNI K t7 -i M riti K!
-I ■ I. 9	H S p |jj
GLAS 'NABODA, 10. APR. 1929
—	Mi ne moremo nikdar priti noter .tanrkaj! — je zakrrčal »Sanchez, ki .si je obrisal rdečo srag<ot katero je pustila praska krogle na njejrovem eelu. — Kaj naj storimo!
—	Na -drugi .strani mast a sem videl veliko čredo, goveje živine, — je odvrnil (jaueho. — ("ijravi so?
—	Pri,j»adali so svetišču kot dar m prebivalcem mesta. Roeoso i a j«' pripravil čredo da jo odvede naaaj v ine-sto Ruiza, — je odvrnil Sanchez. — Sedaj je več k<*t j>et ti*>oč glav živine!
—	Ta živina pripada sedaj Gaudbu in njegovim inožem! — je zakričal njih vi-ditelj glasom, ki je spravi! .smehljaj na obraze vseh ;n<)ž. — Mi jih bomo j^ognali po tej poti in fikozn vrata. Topovi jih i*odo jK>bili par, a ti zklovi ne 'bodo mogli držati dolgo pet »tisoč »rlav ::ivit»e, podivjane »hI strahu! Pojdite, možje in ob jutranji zori bomo pahajali v mesto, da opravimo hitro delo s tem tiranom!
Dvajseto poglavje.
K O N E C.
Pogon tisočih glav goveje živine je bi* predmet pogovorov v \seh pastirskih taboriščih jkj eeli Argentini še leta in leta i>ozneje. Ueteitve mesta pred vojaki. -koso poslali izurjeni kravarji ponoTele / vali skozi vrata in pr«-ko zidov, je bila povest, katero so pripovedovali z bl«*fte>čimi se očmi.
—	Kakšen gaireho je bil, da je mislil na tak trik! — pripovedujejo j K) panipali če danes.
V onem času j»a je videla rama ga na tenki nitki. lXi bilo izvoje-vana, dokler niso jXKlivjane živali prodrle v mesto, preko esplanad ter gnale ljudi ia vojake prod seboj kot j m vodenj kake reke.
.Jahajoč na č»'hi tvojih mož, skozi oblake prahu, pa je prišel bond i teki glavar.
Kot otoček «r<xii rek divjih živali, se je nahajal smrtni oder. Tam, kot privezan« za roki. v.n uvodno bičanje, sta stala Deklica
i	r svetli sč a ter stari padre, s .j>ogurnom mnčenika na svojem obrazu.
—	Hola, mi Siiio prenti! Mi imamo vero!
(i!as (iaueho je prišel ua ušesa obeh privezanih jetnikov. Hitro je prerezal njih vrzi ter jKilužil svoji braneči roki krog njih medlih tel«-*, ko je jjrihrii1! mimo njih jiodivjanih živali. V moreeern prahu in šumu naskoka niso mogli več govoriti.
Poteklo je par minut, jiredno so Sanchez ter njegovi tovariši i/čistili prostor krog vislic.
Hila j«' velika zmaga, brezprLmorna v zgo«lovini številnih dežel.
Kirnz, ICocoko in 'taki možje, ki so se mogli upirati, so bili dote-daj jetniki tbrez tpojnoči.
—	<HY>tite pot do avet**-a! — je zakričal (Jaiicho ter skočil do-
ii	z ozdra vislic. da pomaga drugim priti dol bolj počasi. — Sedaj, na pohod zmage!
I)očim so možje ua konjih i>ognali nazaj zaostale živali ter potisnili željne meščane na drugo stran, je o<lšla čudna trojica proti stopnicam.
Z visoko dvignjeno glavo ter novim ponorom v očeh, jih je vo-oil Gaueho vse. Kot jetnika kakega rimskega -slavnostnega sprevoda sta prišla nato premagani diktator in njegov general i simo.
Koso dospeli na široko teraso ipred vrat.mi kapelice, tse je C!au-cho obrnil proti stotim bairditom in civilistom, ki so se zgrinjali pred rjim in za njim.
Prijel je Dt.set zapovedi ter o diet ž njimi proti vhodu sve-tršča. Xa rob zida je |M)ložiI pisanje ter pokazal nanj s kretnjo ko-nečnega zmagoslavja.
—	Gaueho je premagal svoje sovražnike! — je zakrrčal vese-lf>. Premaga! pa je tudi sameiga •sebe! Po tem dnevu in tej uri bodo to postave t»-yra mesta. kajti >veta knjijra je modrost! Ta stari tno« naj bo naš učitelj!
S temi besedami je odšel proti objavam Ruiza, ki so bile še ved i*o nabite v bližini vrat. Raztrgal jih je ter amečkal s svojima močnima rokama ter se pri tem smehljal u rože m.
—	Pustni bom praviici, da se bo pečala z vašimi zločini iz rok nežnega padra. Jaz domnevam, da vam bo odpustil. Ne pozabrte pa, iia bom jaz oatal na straži in <la boni gledarl Tia to, da bo vaše odpuščanje zasluženo. Gauoho ima dolgo roko in dve močni, — posebno levo!
Obrnil se je ter pokleknil pred Deklico, kateri je poljubil rob obleke.
—	Čudovita »lama, jaz vas poznam sedaj, čeprav vas ne morem rnziimetii. Jaz vas ljubim, ne kot majhno Ohaquito, pač pa kot ljubi človek solnčni zaton, ki ga opaja. katerega pa se ne more dotaknili! Tvoja dobrota je preko sveta in ljudje te bodo vedno ljubili !
Nežna roka >o je dotaknila njegovoga vela kot v blagoslov. On te je dvignil ter o»lšeI proti vratom svetišča.
—	Ta vrata bodo za vedno odprta za Vse! — je zakričal Gaueho, a v naslednjem tTenutku je skočil nazaj, — ves b!ed in pre-i»adenjy
Neka postava je pohitela proti njemu. Pod raztrganimi cunjami, ki so bile njegovo .prokletstvo, se je nahajal mož! To pa «i bila n t kaka zver. Trdna, bela roka je dvignila kopreno in moško lice, s i mirni očmi, se jc smehljalo njemu in drugim -nasproti.
Vera. konečno! Vera je rešila 1mli mene!
Gaueho se je obrnil proč, da spregovori besedo s Sanehezom. Padre ga je prjiel za roko.
—	Kaj pa z vami ter dnevi in leti. ki bodo prišla, moj,sin? — ga je vprašal.
—	Tega še ne vem, moj dobri padre. — je prišel smehljajoči se I tdgovor. — Ene stvari pa sem gotov. Poi&kati inoram svojo C'haqui-
<o ter ji poieipetati uekaj v uho, -- nekaj, v čemur mi boste pomagali jutri! f|| gj H
—	Jaz razumem, — se je nasmehnil duhovnik ter ga potrepal po širokih ramenih. — Vi rn vaši možje, ki ste proglasili postave, pa ste vendar še bandit i, »brez vsa'kega drugega posla!
Gaueho se je presenečen popraskal po bradi.
—	Moja misel je pri prosta, — je nadaljeval padre. — Aleade je btl ubit predno ste prišli vi. Mi rafoimo branilca našega mesta, ki bi nastopil proti vsakemu, ki bi nas skušal premagat... Beseda od aiiejae na vlado r Rio ti stavila vaše ime rut vrata aleadove hiše. In
PRINCESA HERMINA
ZDRAVNIK ZASTRUPIL SVOJO LJUBICO

2	twmiHp* Shipping
m __
UNDtRWOOO A UNDHOSOD, H. V.
žena bivšega nemškega kajzerja. To je ena njenih zadnjih slik. ■
vaši moije.' Ali niso dobri kravji ipastirji.' Mi ima na tisoče glav * naših čredah in tukaj je še več moškega poštenega dela — ter domov!
.Srce Gaueha je poskočilo od radosti, ob tijj mi.-li. Prijei je tenki roki starega moža.
—	To je r>en, ki je strašil mene ter Številne moje tovariše tekom vseli teh h t | nte.pušt va. To l/o krasno! To je večja nagrada kot sem jo kdaj iskal, — msnični zaklad Mesta čudežev!
Sanchez se j<' mu približal ter -mu kimal, ves vznemirjen.
Glavar, majhna d« klica je padla s konja tam zunaj na cesti, -laz sem pustil tovariša, da jo straži. Mogoče je še vedno tam ter — poškodovana!
Gaueho se je zavrtel kot. lovski pes, ki zavolia novo sled. Skočil je preko para pet a stopnic, ter pohitel proti svojemu urnemu Quitu, ua katerega je skočil ter izginil skozi vrSta, ki s<> bila odprla ter nc--tražena. Mir je l/il v mtslu, a ni vladal v njegovem razdvojenem »rcu.
Cha.prita pa je bila Id »ž je kot jo je domneval najti. Ko je skočil na tla, da jo ujame v svoji željni roki, jc dvigi'a svoje oči srečno k njemu.
—	Ti si mi rekel, da se ne boš nikdar več vrnil! —^ je rekla nežno. privijajoča se k njegovemu ramenu.
—	('haquita mia. jaz nisem več staro Gaueho, katerega si ]>o-/nala. — .Jaz som različen ter srečnejši kot kdaj .jMjprej. In tudi ti boš izjiremenjena ter bolj srečna!
Dvignil jo je k sebi. v sedlo (^uita. Smehljajočemu tovarišu, ki ;e čaka! |>oleg deklice, j>a se je nasmehnil ter pomignil j»t i njemu.
—	Tam boš našel številne dobre stvari! Jahaj naprej, brat, kajti jaz se moram še nekoliko pomeniti, — je rekel. Oni drusri se je zasmejal ter od jahal.
—	Kjf1 je Lupo? — je naenkrat vprašal Gaueho. Deklica pa je zmajala z glavo.-
—	Bojim se. da je ostal zadaj v Hudičevem kanjonu. Xe hodi blizu njega, kajti on te bo riibil. Gaueho!
—	Še nikdar v svojem življenju se ga nisem tako malo bal! Vzel >em pištolo liuiza cd liocosa tam v mestu. Dal sem Lupil ob-ijubo glede te pištole. Rocoso mi je priznal, da me je Lujk) konečno izdal.
Izraz njegovih oči je prestrašil deklico. Njen ljubimec pa je bil neizpn sen. Našla xta Jndijarsca še vedno nezavestneira poleg tabo-rjsča. Gaueho je zbežal k ibližnjomir studencu ter r>rine«el vode za moža. Njegova postrežba ga je spravila k zavesti, z obrazom nje-^oa*e domnevane žrtve nad njim.
—	Xe. Lupo, se tii ni ti treba tresti! Jaz nisem duh. Rešen sem fcil za boljše stvari. Obljubil sem ti. da te bom ustrelil skozi sree z istim srebrnim orožjem. Sedaj pa morami vršiti boljše stvari, kot je to. Mesto tega pa ti ira sedaj .podarjam !
—	Možje >o zapustili jedila v taborišču, ko so morali oditi lain hitro. Tvoj ]>onij -mora biti 'nekje tu naokrog. Mogoče boš našel tvojo pot v k:iko bolj oddaljeno deželo. Pazi pa se. Luj>o! Izdajalec v tebi bo izvršil umor nekega dne mesto mene... in mogoče z isto pištolo!
Indijanec je zrl na njega neverno.
—	Pojdi, ljubljena! — je rekel Gaueho. — Midva bova odja-bala nazaj k najini sreči!
Deklica je bila dvignjena v -redo Quita in Gaueho je skočil na ponija, katerega je pri vedel s seboj.
—O. Gaueho mio! — je vzkliknila Cha^uita sva prestrašena. — Poglej na Lupa. kaj počne!
Indijanec se je prdkotalil in slab kot. j*, bil od prejšnjega pretepanja, je nameril svoje srebrno orožje na dlani svoje leve roke. Orožje je .bilo nanntrjeno naravnost. r«a sree Gaueha, a -dednji se je smejal prešerno, ko je petelin zaman udaril.
—	Vzel sem patrone ven. p red no som era dal tebi. moj verni Lupo! Poznal sem tvoje srce boljše kot se ti je kdaj sanjalo. Krogla kakega moža bo našla tvoje .srce nekega dne. Ce hočeš za vleči ta dan, — lovi na drugih loviščih kot mojih.
Indijanec je grdo preklinjal, ko sta odjahala izpred njegovega pogleda.
—	Moja draga, — je rekel Gaueho, ko se je sklonil naprej, da položi svojo roko krog pasu deklice, —,]>ovedaJ ti bom eno skrivnost v zameno za en poljub. Ah, kako sladko je bilo to! Moja tajnost? Midva se bova poročila jutri!
Obraz ChaquLte je zardel in vrgla je eno roko krog njegovega vratu. Nato pa je vprašala, s ko>ketnimi očmi:
—	Včerajšnji dan je bil danes, a je odšel! Jutrišnji dan pa je vedno jutri, dokler ne postanc""današnji. Zakaj se ne poročiti danes?
—	Ti imaš prav. .Jurršnji dan ne bo mogoče nikdar prišel. Danes pa je dan!	-	,
KONEC.
Te dni se bo vršila v Bonnu senzacijonalna obravnava proti zdravniku dr. Petru Rieh-terju. obtoženemu da je zastrupil svojo ljubico. 28-l tno bolničarko Kati Mertcns.
Gospa Mertens je bila poprej poročen z nekim juvelirjem in je spoznala Richterja pred par leti. ko mu je v trjrovini svojega moža prodala prstan. Postala j<* intimna Richterjem ter se je dala ločiti in je nastopila službo bolničarke na ženski kliniki v Bonnu. Razmerje z Richterjem je trajalo da-Ije in je M rtens upala, da ji bo Rich ter poročil. Me I njima so ve krat nastali prepiri, ker je iro-spa Mertens menila, da ima vzroke za ljubosumnost. Kljub temu je bila trdno uverjena. da ima Richterja popolnoma v svojih rokah. Zatrjevala je, da ve za neko njegovo kaznivo dejanje.
Gospa Mertens je vz lrževala razmerje še z nekim star-jšim mo-fkim. ki jo materijalno podpiral in jo je hotel poročiti.
Dne 1. marca lani je priredila Mertens na svojem stanovanju poslovilni večer dvema tam stanujo-čima študentoma. Okoli 11. ure sta se študenta poslovila. M dtem je prišel dr. Riehter in se nekaj časa mudil v kuhinji. Okoli polnoči so se začuli obupni kriki gospe Mertens na pomoč. Srse.lje so ču-li. ko je kričala, da je zastrupljena in da j'1 jedla bonbone, ki jih je dal dr. Riehter. Skušala je pobegniti na c«»sto. a jo je dr. Riehter nasilno zadrževal, pri čemer jo je davil.
Xesrecniei se j« vzlic temu posrečilo. da se mu jo iztrgala in da je pribežala v kliniko, kamor ji je sledil dr. Riehter. Xa kliniki je nrocsila službujočega zdravnika, naj ji takoj izprazni želodec. Dr. Rieht°r je nato izjavil zdravniku, da to ni potrebno, ker je Mertens histerična ter da se ji meša. Do-,segel je. da ji službujoči zdravnik ni izpraznil želodca in Ji s tem odstrani strup, temveč so jo odpeljali v umobolnico, kjer je kmalu po svojem prihodu umrla. V bolniškem vozu. ki jo je odpeljal v umobolnico. so na našli tistek:
"Ljubi Oto! On je zastrupil. O. da bi še enkrat videla o-troka."
Listek je bil naslovljen na njenega drugega ljubimca, ki ga je hotela obvestiti o dogodku. Otrok, o katerem je govorila, je bila njena mala hčerka.
Obdukcija je dognala, da Mertens povžila večjo množino strupa.
11.	aprila:
Muenchen. Boulogne S ur Mer. Bremen
12.	aprila:
New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbourg Kotil a. Napoll, Genova *
13.	aprila: Minnewaska. Cherbourg
St. L>ouis. Hamburg. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen
15. aprila:
Reliance Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen
17. aprila:
Aquitania, Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen
Preaident Roosevelt. Cherbourg. Bremen
19.	aprila:
Veendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
lie de France, Havre
Majestic. Cherbours:
Lapland. Cherbourg. Antwerpen
20.	aprila :
New Tork. Chertmurg. Hamhurg Conte Grande. Nap<Ji Genova 23 aprila.
Columbus. Cherbourg. Bremen
24.	aprila: Ber^ngarfa. Chertiourg
George Waaliington. Cherbourg. Bremen
25.	aprila:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
26.	aprba:
Statendam. Boulogne. Sur Mer. Rot terdam. (Prvič). NaS izlet. Paris. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Chertwmrg Antwerpen Augustus. Napoli. Genova.
27.	aprila:
Peutschland. Oherltoiirg. namburg Minnetonka. Cherbourg 30. aprila:
America. Cherbourg. Bremen
1.	mala:
Mauretanla. Cherbourg
2.	mala:
Dresden, Cherbourg. Fremen
3.	mala:
France. Havre Vulcan la. Trst llomTlc, Cherbourg Rvnrtam. Boulogne Sur Mer. . Rot-terdst m
4.	mala:
Relgenland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda.. Boulogne Sur Mer Hamburg, Cherltourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg
S mala:
Auitanta. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Bremen
9.	mala:
Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen
Berlin. Cherbourg. Bremen
10.	maja:
He de France, Havre. (Glavni pomladanski Izlet.)
Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerrien Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen
Republic. Cherbourg. Bremen
11.	maja:
Minnewaska. Cherbourg Albert. Ballin. Cherbourg. Hamburg
Conte Blancamano Napoll. Genova 13. »nala:
i Reliance. Cherbourg, Hamburg
15. maja:
Paris. Havre Berengaria. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Bremen
17.	maja:
New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Olympic. Cherbourg l~aplajtd. Cherbourg, Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Rome, Napoli. Geno\a
18.	r r ia:
St. Louis. Cherbourg. Hamburg 22. mala:
Presldente W:lson. Trsi (Izlet) Mauretanla. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 23- maja:
Stuttgart. Boulogne Sur Mcr. Bremen
24.	mala:
France. Havre
Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Homeric Cherbourg
l'ennlajid. Cherbourg. Antwerpen
25.	maia:
Minn»-t<>1ika, Cherbourg
New Vork. Cherbourg. Hamburg
Leviathiin. Cherbourg
Conte tlrajide. Napoti. Genova
29.	mala: Auuitania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen
30.	mala:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen
31.	mala:
lie de France. Havre (Izlet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus. Napoli. Oenova M. Junija:
Paris, Havre (IZLET)
26.	julija:
lie de France. Havre (IZLET)
PSIČEK ZAVAROVAN ZA MILIJON FRANKOV.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
fi DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
lie de France 19. apr.; 10. maja Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja.
'Ob polnoči.t
Najkrajfia pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini 7. vsemi modernimi udobnosti — Pijača in slavna francoska kuiilnja. Izredno nizke cene.
VpraSaJte kateregakoli pooblaščenega agenta
FRENCH LINF
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
ZASTAVE
•VILCNI AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVA&KE
REGALSJE. PREKORAMNICE, TRO-ROiNICK, ZNAKE, UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVUrtEK,
331 QREEVS »T, CONEMAUQH, V*A.
WHITE STAR UNE
VAM NUDI VOŽNJO V JUGOSLAVIJO v udobnosti in brez skrbi.
Da. —- časi so se izpremenili. Sedaj lahko potujete v staro domovino v udobnosti in brez skrbi, četudi niste milijonar. Treba je le, da se pridružite nažeinu
IZLETU V JUGOSLAVIJO 22. junija na S. S. MAJESTIC
največjem parniku sveta
in deležni boste najbolj prijetne vožnje
Mr. Josip Mlhellc iz Cleveland. Ohio, bo vodil ta. Izlet. To se pravi, da bo spremljal potnike prav do Ljubljane in Zagreba.
Mr. Mihelic je ie vodil podobne izlete tudi na Majestic ter pozna pamik in evropske železnice. Brigal se bo za važo udobnost ter prevzel na.se vse skrbi. Vi mu boste sledili ter se veselili potovanja. Ali se vam nudi kaka boljša prilika za obisk stare domovine?
CENE ZA PLOVBO IN ŽELEZNICE:
ITT. razred tx New Torka do Cherbourga ............................................$102 50
III. razred Cherbourga. do Ljubljane ...............................| ifi 50
IIT. razred Cherbourga do Zagreba ........................................................$ 18 10
razred iz New Torka do Cherbourga ":.........................J15T 50
II razred iz Cherbourga do Ljubljane ................................................% 26.29
II- razred iz Cherbourga do Zagreba .........................i	$ 29^7
Kupite vnaprej plačane listke za svoje prijatelje!
Za pojasnila. vpraSajte pri
PRUDENTIAL BANK
(Zakrajšek & Cesark) 455 W. 42nd Street	New York, N. Y.
ali pri
WHITE STAR LINE
No. 1 Broadway International Mercantile Marine Co.
New York
Pariška 'igralka M and Lot i pretaka britlk<* srtlzp nad iz-_nib«» svojega. psička Mitsona. Toda v iitf-I10 .ji jf zavest, <la bo dobila milijon frankov, kajti c>voj<»tra i^ii-. ka j»* dala za varovala za slučaj smrtni* nesrnV in tako |>o«staii<> z*laj milijonarka. Seveda .i«' pa vprašanje, kdo bo otiral krokodilove solze zavarovalnice, ki bo morala'plaeati za povoženega psie-ka eel milijon frankov.
Igrailka Ix>tu je bila na pof-ifni-eah v 'Xizza, kj(*r se izprebaja-hi s svojim pslr^om. M into jc pri-vozil avto. za katerega se je začel psrrek zanimati. Psieek je spoznal v avtomobilu svojo bivšo iro-s*podinjo. in liočee jo pozdraviti, je skoeil ]>od kolesa.* Šofer je avto hitro ustavil, toda bilo je še prepozno. Psiček j«' moral plačati svojo zvestobo z življenjem.
Kako se potuje v
stari kraj id oaza* v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati ▼ atari kraj. Je potrebno, da Je poučen • potnih Ustih. prtljagi In drugih atvareh. Vsled DaSe dolgoletne 1»-toSnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopaixlke.
Tudi nwlrSavljanl aamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti id morajo dovoljenje all permit la Washington«, bodici rjt eno leto ali 6 mesecev Id se mora delati protinjo ▼saj en mesec pred odpotovaojem ln to naravnoat v Washington. I). 0-, na generalnega naaelnlAkega komisarja.
Glasom odredbe, n Je stopila v veljavo SI. julij« 1926 se nikomur več ne pošlje permit |«» |»o£H, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno. bodisi ▼ najbližji naselniSkl u-rad ali pa ga dobi v New Yorko pred odpotovanjem. kakor krlo v proftnjl zaprosi. Kdor i»otuJe ven bre» dovoljenja, potuje na avujo lastna odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAKE GA KRAJA
Od prvega Ji/'Ja Je v veljavi m-va ameriška priseljenIška poatava. Glasom te postave aamorejo am«-rlSkl državljan! dohiti svoje fens ln neporočene otroke Irpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole a katerimi ao hlle pred 1. junijem 1&28. leta poročene, Izven kvote.
Jugoslovanska kvota znaga Be vedno 071 priseljencev letno. Do polovice te kvote ao opravičeni sta-rlAl amerlfikih državljanov, moCJa amerISkih državljank, ki so ae pa 1. Junija 1928. leta poročili ln po-ljedelcl, oziroma ieoe in neporočeni otrod izpod 21. leta onih državljanov, U so bdi postavne prlpufifeni v to deželo za stalno bL vanje tn. Vsi ti imajo prednost v
kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, aester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto br«M vsake prednosti v Isti. pa se m sprejema nikaklh proSenj sa sns s ri kanaka viae J«.
SAKSER
STATE BANK
n OKta« BtevM