novi 00679 000013 KULTURNO DRUŠTVO -I.TRINKO. VIA IX*AGOSTO 8 33043 GIVIDALE tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/C1VIDALE • Ul.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 600 lir Leto XII. št. 31 (295) • Čedad, četrtek 5. septembra 1985 OD 30. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA TE DIN NA ŠMARNO MIŠO NA RAVANCI 3. Tabor narodnosti v Kanalski dolini Glas od živeh ros na rozajanskimo dumo Naš heroj Marko Redelonghi bo imel spomenik v Starem Selu pri Kobaridu Svečano odkritje v nedeljo 13. oktobra ob 10. ari Na pobudo Združenj Zveze borcev Slovenije, posebno iz Kobariškega in Tolminskega, bodo svečano odkrili spomenik našemu beneškumu rojaku, narodnemu heroju Marku Redelonghiju iz Zapatoka (občina Podbonesec). Marko je padel junaške smrti proti nacifašistom, v borbi za našo svobodo. Svečano odkritje spomenika bo v Starem Selu pri Kobaridu, v nedeljo 13. oktobra, ob 10. uri. Vabljeni so vsi zavedni in napredni Slovenci na to pomembno in važno svečanost, posebno pa bivši tovariši in soborci našega velikega junaka. Beri na 2. strani V domu Mangart v Žabnicah je prejšnji teden bil 3. «Tabor narodnosti». Pobuda, ki je potekala od 30. avgusta do 1. septembra, se je rodila iz sodelovanja mladinskih manjšinskih organizacij Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, Madžarov v Prekmurju in Italijanov v Istri in na Reki ter Republiške konference Zveze Socialistične mladine Slovenije. Omenjene skupine, ki že več let sodelujejo, so začele prirejati Tabor pred tremi leti. Prva izvedba je bila v Kopru, druga na Koroškem, tokrat pa, kot rečeno, so se odločili za Kanalsko dolino. Namen tabora je predstaviti številnim pripadnikom drugih manjšin probleme in težave s katerimi se sooča manjšina, ki živi na področju, kjer se Tabor odvija. Zato prvi dan letošnjega Tabora je bil posvečen srečanju s predstavniki iz Kanalske doline — Niko Erlih in Rudi Bartholot za slovenski Klub ter predstavnik Slori Salvatore Venosi —, ki so orisali kulturni, socialni in politični položaj tamkaj živečih Slovencev. V soboto 31. avgusta je bil na spo- redu izlet v Beneško Slovenijo, kjer je mladince sprejel v prostorih kulturnega društva Ivan Trinko dr. Rihard Ruttar. Nato so se udeleženci Tabora srečali z županoma Bonini in Namor, ki sta predstavila politična, upravna, socialna in ekonomska vprašanja Benečije. V drugem delu izleta je pa bil na vrsti obisk Rezijanske doline in srečanje v Kulturnem domu na Ravanci s pesnikom in gospodarskim delavcem Renato Quaglio. Tabor se je zaključil v nedeljo 1. septembra z okroglo mizo o aktualnem stanju v zamejstvu in z razgovori o na-daljnem medsebojnem sodelovanju. Po živahni debati so odobrili dve resoluciji, prva z zahtevo po čimprejšni odobritvi ugodnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, druga o perečem, problemu šolstva na Karoškem. Organizatorji letošnjega Tabora so bili Mladinski odbor Slovenske kulturno gospodarske Zveze, Zveza komunistične mladine Italije in mladinski sekciji Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij. Na Rozajanski dolini ščite te nešnji din sa more ver risno pušlušat na žiuo glas od stareh pristareteh uiž, ki nur noga timpa rizglasiual, te gore, te dum nu veselel te planine, ki to nej venčo part nes so zapusčanč u sidina. To parjà na rič usna, ki nima mesta te nesnji din na ti mu svetu ki primišan, žna makoj uglušiuanje. Ma te glas pojubni od ži-vaga duha Rozajanskaga je žiu, je ščile žiu ziz močnen glason tuw srce od iteli roš ki je skarbel na iteli timpa, za zveselet to dulino po usakin krajon. Itako te din na Šmarno mišo na Rozajanskimo Kulturskimo Dumo na Ravanci, te biske nu te sulbaške žanč so itako jasno rizbudile isè lipe uiže. To so uiže ki romonijo od jubjanie, od skerbjanie od srca, od žiujosta od človeka, od ver risne podobe od naše doline. To so uiže ki so nastaujane brez ninoga maestrina, ma same se budijo od živaga duha, na stire o pet not; so uiže, ki majo jasno melodio od stareh raciunou; so uize, ki majo močni glas za rizglaset; so uiže, ki znajo ritmo za rizbudet nu zveselet. Prou to je skranet isè uiže, nu te nošnji din sa išči, sa uora na staren, za ubranet da to se ni zgubi, zakoj nan ka-žio ver risno podobo od našeh ko-ranou. Iti din je bila pa premiaciun od teh par utruk ki se se pritrudili pisat kej po timu jasiko od naših starih judi. Sa vi da te nešji din tuvv Reziji je ziu glas rozajanski, ma nima stola pusot, sa ro-moni pupulo tuw hiša, kej po pote to nej venco part so ti stari, mladitina malo, ma počaso, počaso same oči kaža-jo to rauno pot rozajansko, brc/ straha od sincou. Je bila pa prezentaciun od novaga li-brina od Aldina Madotto: «Resia Paesi e Località». Na isimù librino usak človek more lehko poznat žiuo storio od usake vasè od Rozajanske doline, od stareh lit dardu te nešnji din. Pa isò de lo ki užua par srcu to dolino rozino, je na privlika bogatija za podprehat žiu josti od rozajanskih judi. Silvana Paletti S. PIETRO AL NAT1SONE Due «morali» a confronto tra giunta e verdi I «verdi» l’hanno già definita la fabbrica della crudeltà e della vergogna. Su un giornale di Udine alcuni giorni fa usciva un articolo in cui si faceva uno «spregiudicato» accostamento tra l’iniziativa economica e l’AIDS. Con queste premesse sembrava che dovesse risolversi in uno scontro l’incontro richiesto dai «verdi» al sindaco di S. Pietro per discutere dello stabilimento altamente specializzato per l’allevamento di cavie da laboratorio che dovrebbe essere realizzato ad Azzida. Invece la discussione, svoltasi mercoledì della settimana scorsa nella sala consigliare, tra la delegazione degli ecologisti composta da Virginia Feo per la Lega antivivisezionista e Mario Cosentini, coordinatore dei verdi di Udine da una parte, il sindaco Marinig e la giunta al completo dall’altra, è stata franca, aperta ed improntata alla massima correttezza anche se le posizioni sono rimaste distanti. Gli amministratori del comune di S. Pietro hanno in primo luogo sottolineato il loro impegno per la salvaguardia del territorio e per evitare l’inquinamento. Hanno escluso che nello stabilimento di Azzida sia prevista la vivisezione. Qui le cavie dovrebbero venire soltanto allevate e poi spedite ai vari centri di ricerca. L’insediamento è in regola con la legislazione attuale e non inquinante. L’autorizzazione del comune comunque verrà data, hanno dichiarato, sentito il parere del Criaf, l’ufficio regionale che studia i problemi dell’inquinamento ambientale. Sull’iniziativa che offre la possibilità immediata di 60 posti di lavoro, ci sarà inoltre un dibattito pubblico aperto a tutti gli abitanti delle valli. Il tema sul quale il sindaco Marinig e gli altri amministratori sono intervenuti più volte e con forza nel corso dell’incontro è stato comunque quello del grave degrado socio-economico delle Valli del Natisone, la loro emarginazione economica. È quindi un impegno morale degli amministratori promuovere tutte le iniziative che possano in qualche modo ribaltare la situazione. Lo stabilimento in questione, hanno detto, offre 60 posti di lavoro, il numero degli addetti dovrebbe anzi essere superiore se si tiene conto anche dell’indotto, una vera boccata d’ossigeno quindi per l’economia delle Valli. Ma contro il progetto di allevamento di cavie gli ecologisti hanno deciso di dare battaglia e sono scesi in campo con decisione. All’incontro di S. Pietro è seguita infatti una riunione a cui hanno partecipato i rappresentanti di 14 associazioni ecolo-giste*che hanno firmato un comunicato comune. Innanzi tutto, dicono gli ecologisti, «l’attenzione per i problemi occupazionali ha fatto porre, inopportunamente, in secondo piano gli aspetti morali connessi all’iniziativa». «Il problema — proseguono, si lega ad aspetti di tutela della salute, di scienza, di qualità della vita. Temi questi oggetto di recente dibattito parlamentare determinato dalla constatata pericolosità e fallacia della pratica della sperimentazione di sostanze chimiche sugli animali». Sottolineando ancora una volta il loro dissenso, i verdi inoltre annunciano di voler intervenire in tutte le sedi opportune per bloccare il progetto. Come dire che la battaglia è appena iniziata. Centro prescolastico «Via» per il s Puntualmente il 2 settembre si è riaperto per il secondo anno di attività il centro prescolastico bilingue di S. Pietro al Natisone. Gli iscritti sono passati da 10 a 16 e si sta anche provvedendo all’organizzazione del trasporto. 11 28 agosto c’è stata una riunione delle mamme (e un papà) per concordare l’avvio e le modalità della scuola. Erano presenti quasi tutte. Per i primi giorni si terrà quindi un orario ridotto per dar modo ai bambini «nuovi» di ambientarsi un po’ alla volta. Sono stati affrontati i problemi educativi, linguistici, igienici e quelli pratici di cui tutte le mamme e le maestre sono al corrente. Accolto ben volentieri anche il suggerimento delle «lezioni» all’aperto e dei contatti con l’esterno, famiglie, persone, luoghi. SPETER 16. Septembra otvoritev GLASBENE ŠOLE Pred začetkom šolskega leta bo 14. septembra ob 15. uri v Centru srečanje s starši o programih, urnikih in prevozih otrok. S. PIETRO II 16 settembre aprirà i battenti la SCUOLA DI MUSICA Prima dell’inizio dei corsi avrà luogo il 14 settembre alle ore 15, al Centro, un incontro con i genitori per discutere dei programmi, degli orari e dei trasporti dei ragazzi. S. PIETRO AL NATISONE Centro Studi Nediža: intenso il programma musicale e culturale In primo piano, nell’ultima riunione del Centro studi Nediža di S. Pietro al Natisene, la scuola di musica. Sotto la guida del maestro prof. Nino Specogna e della sua «equipe» di otto insegnanti dei vari strumenti, pianoforte, chitarra, flauto, fisarmonica, la scuola di musica è diventata un’importante e affermata istituzione per i ragazzi delle Valli del Natisone. Ora, alla vigilia delle iscrizioni, la Scuola presenta i suoi problemi: nuovi spazi per le lezioni individuali di strumento, un nuovo pianoforte oltre ai due esistenti, la diffusione dei concerti nel territorio, la conferma dei corsi complementari, teoria del solteggio, musica d’assieme, il gruppo corale. Sarà anche ripetuta la validissima esperienza del corso di educazione musicale per gli insegnanti del distretto, possibilmente diviso in due A e B: lo scorso anno i! corso ha richiamato quasi cento insegnanti. Nel frattempo è alle stampe un libro di educazione musicale per le scuole medie, in volume unico per i tre anni, di Nino Specogna. Di questo sarà data notizia alle scuole ed al distretto scolastico. Le iscrizioni dei ragazzi, sempre numerose, alla scuola di musica, pongono anche il problema dell’utilizzo del «tempo libero» nell’ambito della scuola stessa. Verranno perciò proposte agli allievi alcune attività complementari: corso di sloveno, corso di ceramica (Darko Bevilacqua), corso di tessitura (Sandra Manzini) e corso di fotografia. Parte del tempo disponibile sarà naturalmente riservata alla stesura dei compiti scolastici. Il Centro studi Nediža intende inoltre essere presente alle manifestazioni culturali d’autunno organizzate dall’amministrazione comunale. Oltre alla serie delle mostre di pittura, grafica e scultura che saranno allestite a partire da settembre insieme agli artisti del- la Benecia, si prevede una mostra dell’incisore Vladimir Makuc di Lubiana, una manifestazione con il gruppo folk-loristico Kočo Racin di Skopje (Macedonia) e le conferenze e tavole rotonde dei Benečanski kulturni dnevi 1985. Nel quadro dei viaggi dì studio organizzati dal «Bureau» per le lingue minoritarie e coordinati dal presidente del Confemili, Ardizzone, il Centro studi Nediža ha proposto il nome della maestra Antonella Cromaz per un viaggio in Bretagna (Francia) a fine settembre. Per il resto il Centro studi Nediža attende la conclusione dei congressi del «Confemili» (Roma) e della «Lega per le lingue minoritarie) (Nuoro) per ulteriori forme di collaborazione. L’associazione invita quindi tutti a partecipare all’inaugurazione della mostra di Loretta Dorbolò, il 21 settembre presso la «Kraška hiša» di Monru-pino (Trieste). Ci sarà il coro «Pod lipo» e un autopullman. A C1VIDALE E NELLE VALLI DEL NATISONE Settembre in fiore «Settembre in fiore a Cividale e nelle Valli». Questo il tema di un concorso indetto dall’Azienda autonoma di soggiorno e turismo di Cividale e delle Valli del Natisone che, dopo il successo ottenuto l’anno scorso quando l’iniziativa era limitata alla sola Cividale, ha deciso quest’anno di coinvolgere anche i comuni di Torreano, S. Pietro al Natisone, Pulfero, Savogna, S. Leonardo, Grimacco, Drenchia, Stre-gna, Prepotto. Lo scopo dell’iniziativa è quello di stimolare i cittadini a contribuire alla bellezza e al decoro delle loro località con l’ornare i loro balconi, i terrazzi o poggioli con fiori, sottolinea il presidente dell’Azienda Giuseppe Paussa. Questi nei giorni scorsi si è incontrato con i sindaci ed i delegati dei comuni succitati che hanno assicurato la collaborazione con la costituzione di commissioni comunali che visiteranno balconi, terrazzi, angoli o spazi addobbati con fiori e piante secondo il gusto, la libera fantasia e la regia di ciascun partecipante. Chiunque intende aderire al Concorso deve segnalare, anche telefonicamente, agli uffici del comune di residenza o a quello dell’Azienda nome, cognome, via, numero civico e località entro il 10 settembre. Un primo sopralluogo sarà effettuato da ogni commissione comunale tra il 10 e 20 settembre che se-gnalrà i 3 migliori balconi o terrazzi o composizioni di ciascun comune all’Azienda di soggiorno. Quest’ultima, tra il 20 e 30 settembre, invierà una commissione sovracomunale a visitare i punti segnalati. Consistenti premi andranno ai primi 3 classificati, targhe dal quarto al decimo e diplomi di partecipazione ai rimanenti e saranno consegnati, su convocazione, in luogo e data da fissarsi. Delucidazioni ed ulteriori informazioni presso l’Azienda di soggiorno e turismo, via largo Boiani 4, Cividale: telefono 731398. Il Pei per la tutela: c’è chi frena troppo! Dopo l’incontro dei rappresentanti delta nostra regione del Pei con i senatori del gruppo comunista, incontro di cui abbiamo già riferito, il gruppo ha già formulato una richiesta formale alla commissione di accelerare l’iter della legge di tutela per la minoranza slovena. Il gruppo dei senatori del Pei si accinge inoltre a promuovere contatti con gli altri gruppi politici per verificarne la disponibilità a far più presto. Presenterà anche, con la firma di Chiaromonte, una interrogazione al governo perchè spieghi il ritardo con il quale procede rispetto alle sue stesse dichiarazioni dopo la visita di Craxi a Belgrado. Iniziative saranno prese a livello locale, giacché il Pei delle Valli del Natisone, che si era impegnato particolarmente nella questione durante la campagna elettorale, non intende svendere il significato dei consensi ricevuti. In breve infatti organizzerà un pubblico incontro, invitandovi anche altre forze politiche per fare il punto sulla situazione. OB ODKRITJU SPOMENIKA V STAREM SELU Kdo je bil narodni heroj Marko Redelonghi? Rodil se je v vasi Zapatok, občina Podbonesc, 24. aprila 1912. leta. Se mlad je zapustil rojstno vas in se poročil z mlado in lepo «Unejko» iz Starega Sela. Do začetka druge velike vojne sta živela v Podbeli na Kobariškem. Marko je bil že pred vojno zaveden Slovenec in antifašist. Ko so začele na tem področju pokati prve puške proti okupatorju, je bil Marko med prvimi v gozdu, postal je hraber in legendaren borec za svobodo. Udeležil se je vseh pomembnejših bitk in spopadov z nacifašisti, a najbolj se je odlikoval, ko je s skupino svojih partizanov napadel nemško letališče Belvedere, 13 km. severno-vzhodno od Vidma. Nemška letala so zasledovala partizane po vsej Beneški Sloveniji, ker nemški in fašistični bataljoni niso mogli zaustaviti pohodov partizanskih brigad, jih razbiti in uničiti. Nemška letala so napravile precej škode našemu prebivalstvu, pod bombami so gorele vasi in ljudje. Ker niso imele slovenske partizanske enote protiavionskega orožja, da bi sklatile letala z neba, je bilo treba poiskati letala v njihovem leglu ali brlogu in jih takoj uničiti. Zato so v noči med 12. in 13. mar- cem 1944. leta poskrbeli partizani 11. bataljona Briško-beneškega odreda, ki jih je vodil komandant, naš beneški rojak iz Zapatoka, Marko Redelonghi. Partizanov je bilo približno 70 in Marko jih je razdelil v tri Skupine. Tekli so preko hribov, ob rekah po dolinah, mi- mo neštetih sovražnih postojank in so se tako po dolgi, naporni, drzni in nevarni hoji pritihotapili do poslopij letališča. Prva skupina je napadla močno stražarnico na letališču in po kratkem boju zavzela barako, v kateri seje branilo 30 Nemcev. Zažgali so hišo — poslopje in plameni so kakor nalašč razsvetljevali prostrano letališko polje, tako da je laže delala druga skupina. Ta je takoj stekla k letalom in zàce-la z zažiganjem. Še više od goreče stražnice so planili proti nebu plameni bencina in maziljnih olj. Od treh letal tipa Messerschmidt 190, dveh lovcev Fokke-Wulf, treh izvidni-ških letal Starch, enega kurirskega letala in dveh velikih kamionov, je ostalo le kup ožganega in skrivčenega železa. Tretja skupina je napadla vilo, v kateri so popivali, se zabavali z lahkoživimi ženskami nemški letalski oficirji. Pred ognjem partizanskih brzostrelk je padlo 8 nemških letalskih oficirjev. Vodstvo Briško-beneškega odreda je za ta podvig predlagalo Marka za visoko odlikovanje. Marko pa odlikovanja ni več prejel, ker je dne 5. maja 1944. leta umrl junaške smrti v boju. Ranjen je bil v no- go v enem izmed neštetih spopadov z Nemci in je obležal z osmimi borci svojega bataljona v podzemeljskem bunkerju, blizu vasi Breginj, na Kobariškem. Bili so izdani. Proti mali skupini partizanov je šlo 180 nacistov. Šestim tovarišem se je po kratki borbi posrečilo izviti se iz nemškega obroča, Markov namestnik Just je padel, Marko pa seje boril do zadnjega in zadnji naboj, zadnjo patrono, je pustil sam zase. Ni hotel priti sovražniku živ v roke, da bi ga ne mučili, kakor so mučili, maltrali svojega očeta v Zapatoku in ga potem ustrelili. To je bil, na kratko povedano, Marko Redelonghi, naš rojak iz Zapatoka. Po osvoboditvi ga je Jugoslavija, na predlog Republike Slovenije, proglasila za narodnega heroja. V Kobaridu so ga že zdavnaj počastili s tem, da nosi del mesta njegovo ime: Markova ulica. Dne 22. septembra pa bomo vsi zavedni in napredni Slovenci, s ene in druge strani meje, svečano odkrili spomenik našemu rojaku v Starem Selu pri Kobaridu. Za postavitev tega spomenika so dali tudi ANPI iz Vidma ter sekcije ANP1 Nadiških dolin svoj skromen, a čuten in srčni prispevek. Izidor Predan Te dni je na knjižnih policah nova knjiga o Reziji «Rezija - Vasi in Kraji» (Resia - Paesi e località). Napisal jo je domačin Aldo Madotto • Ciakarin iz Osojan, ki je zelo poznan ne samo ker je prizadeven kulturni delavec, saj je med drugim predsednik kulturnega društva Rozjanski dum, pač pa tudi zato, ker je posveti! rezijanski dolini in njenim ljudem že več knjig. L.ani in predlanskim sta namreč izšli prvi dve knjigi «Rezija - Strani zgodovine», kjer so zaobjeti najpomembnejši dogodki, ki so se zvrstili v rezijanski dolini od leta 1951 do letu 1971. Pravkar izšla knjiga pa dopolnjuje, kakor je sam avtor napisat v uvodu, prejšnje delo « Rezijanska dolina in njeni prebivalci», ki ga je objavil teta 1982. Madotto, ki kot sam pravi, želi na ta način prispevati k boljšemu poznavanju Rezije, je torej v zadnjih petih letih izdal kar 4 knjig. Značilnost vseh je velika ljubezen do Rezije, spoštovanje njenih kulturnih, zgodovinskih in jezikovnih posebnosti, predvesm pa prijeten, preprost in agilen način posredovanja bistvenih podatkov in ugotovitev o rezijanski skupnosti. Rezijanska dolina je majhna, dolga je komaj 21 kilometrov in široka največ 3 in ima približno 120 ŠE EN PRISPEVEK K BOLJŠEMU POZNAVANJU REZIJE Izšla knjiga «Rezija - Vasi in kraji» in kraji). Cerkvica na Zagati (iz knjige Rezija - vasi kvadratnih metrov površine. Kljub temu pa jo označujejo številne notranje razlike. Rezijani so se v preteklosti ločevali celo po poklicu, ki so ga opravljali, tako so bili prebivalci Solbice v pretežni meri brusači in krošnjari, oni iz Bile zidarji in delavci v gradbeništvu, v Učeji so se ukvarjali z gozdarstvom, na Osojaneh pa s trgovino. Prav o teh različnih stvarnosti piše Madotto v knjigi «Rezija - Vasi in Kraji», ki Posnetek utice v Osojanah preti potresom (foto Clemente). jo bogatijo številni podatki, zgodovinske posebnosti, zanimivosti o ljudeh in krajih. Prvi del knjige je posvečen splošnemu orisu rezijanske doline, v drugem delu pa je opisana vsaka vas posebe. Knjiga, ki ima lepo zunanjo podobo in krasne fotografske posnetke obsega 160 strani. Posvečena je « Velikim protagonistom življenja in dela, rezijanskim ženskam». (j n) Stran 3 novi matajur TUTTOSPORT Coppa Regione «Trofeo Devetti» Sedi apre le marcature della Valnati-sone 85/86 ad Attimis. La Valnatisone ha incominciato la stagione con la disputa del «trofeo Devetti» fase eliminatoria, affrontando ad Attimis la locale formazione della Stella Azzurra. La squadra locale ha impegnato a dovere la formazione di Sturam & Manzini, concludendo la prima frazione di gioco in vantaggio di una rete a zero. Nella ripresa gli ospiti, punti nell’orgoglio, hanno preso decisamente in mano le redini della gara ed al primo attacco hanno siglato la rete con un tiro di Sedi. La partita è continuata con buone trame da ambo le parti, anche se la formazione del presidente Angelo Specogna può reclamare per un ri- carnimarfa Marino Simonelig gore non concesso a proprio favore e per alcune conclusioni che con una maggiore lucidità si potevano trasformare in gol, ma la preparazione svolta darà in futuro i propri frutti. A cinque minuti dalla fine Marino Simonelig (nella foto) portava la Valnatisone in vantaggio consentendo cosi di passare il turno. La formazione della Valnatisone schierata in campo: Venica, Dugaro Terry, Sfiligoi, Marcuzzi, Zogani, Co-staperaria, Birtig, Stacco, Sedi, Vosca, Simonelig; (in panchina) Corredig, Sit-taro, Tornesello, Urli, Scaravetto. Incontri amichevoli La Savognese stravince nei supplementari contro il Donatello Dopo che i tempi regolamentari si erano conclusi in parità 1-1, e che Ba-lus, dopo aver portato in vantaggio la squadra di Qualizza, allenata da Claudio Cernoia, avesse fallito il calcio di rigore che poteva portare i padroni di casa sul 2-0. È giunto il pari degli ospiti nei supplementari c’è stato lo spettacolo delle reti segnate e fallite da Marino Jussig. Entrato a pochi minuti dalla fine della gara in quanto le sue precarie condizioni fisiche non permettevano di schierarlo sin dall’inizio della gara, Marino ha prima fallito in modo clamoroso la conclusione da pochi passi, ma dopo alcuni minuti ha siglato una doppietta da antologia. Nel secon- di ■’ Novi Matajur odgovorni urednik: Izidor Predan Izdaja in tiska V Trst / Trieste r Fotokompozicija: Fotocomp Videm Settimanale - Tednik Autorizz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento l etna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 480 ND OGLASI: 1 modulo 34 mm x I col Komercialni L. 13.000 + IVA 18®/« do tempo supplementare lo stesso giocatore ha concluso con tiri a fil di palo la sua ottima prestazione, permettendo così alla sua squadra di qualificarsi. VALNATISONE - AURORA REM. 2-1 GIOVANISSIMI Valnatisone - Linea /eia 1-3 ESORDIENTI Valnatisone - Linea Zeta 1-0 SAVOGNESE - VALNATISONE 2-3 I vincitori della mostra trofei di caccia alla festa del cacciatore delle Valli a S. Pietro Alla mostra dei trofei di caccia della 4a Festa del Cacciatore delle Valli del Natisone, sono risultati i primi quelli di cinghiale con quattro medaglie attribuite secondo la formula del C.I.C. (Comitato Internazionale della Caccia). La medaglia d’oro è andata a Cici-goi Gino di Drenehiacon punti 121,50 quella d’argento a lussa Mario di S. Pietro al Natisone con punti 117.20, e le due di bronzo a Metlika Fulvio di Grimacco e Beuzer Gianni di S. Pietro al Natisone, rispettivamente con 114.42 e 113.25 punti. I caprioli premiati sono stati quelli di Blasutig Evelino e Pie-rich Mauro di Pulfero e di Qualizza Ro- meo di Stregna. 11 miglior camoscio è stato giudicato quello di Clavora Antonio di Pulfero. Alla esposizione cinofila sono stati Mario Jussa: medaglia argento categoria cinghiali e primo nella categoria dei iucernesi nella mostra dell'esposizione cino fila. premiati, tra i cani da ferma, la coppia di setter irlandesi di Gridel Sergio, il bracco italiano di Fraccaro Angelo e il pointer di Daniela Fraccaro, mentre tra i segugi sono stati classificati: gli italiani di Domeniš Mario, Battistig Argentino, Sdraulig Giuseppe, Becia Alberto; gli istriani di Sara Mattelig e Giaiotto Delmo; il lucernese di lussa Mario, il bruno del Giura di Domeniš Gabriele, il griffone nivernese di Vogrig Gianni, il posavatz di laconcig Adelfio e Caporale Renato, il petit bleu di Guascogna di Giaiotto Delmo, il vandeano di Obit Romano e il grad basset vandeano di Floreancig Alvise. Giovanissimi 1- GIORNATA rip. Gaglianese Gaglianese - Udinese 21 settembre San Cìottardo - Cividalese Savorgnanese - Stella Azzurra 5" GIORNATA rip. Valnatisone Gaglianese - Olimpia Ud 19 ottobre San Gottardo - Finea Zeta San Gottardo - Gaglianese 9* GIORNATA Valnatisone - Azzurra Valnatisone - Savorgnanese 16 novembre Cividalese - Fulgor Cividalese - Stella Azzurra Cividalese - Valnatisone rip. Udinese Udinese - Olimpia Udinese - San Gottardo Fulgor - Finea Zeta Fulgor - Gaglianese 2a GIORNATA rip. Azzurra Azzurra - Savorgnanese 28 settembre Finea Zeta - Stella Azzurra Fulgor - Udinese 6" GIORNATA rip. Olimpia Azzurra - Cividalese 26 ottobre Finea Zeta - Valnatisone Finea Zeta - Azzurra 10" GIORNATA Olimpia - San Gottardo Olimpia - Fulgor 23 novembre Stella Azzurra - Gaglianese Stella Azzurra - Udinese Stella Azzurra Olimpia rip. Savorgnanese Savorgnanese - Cividalese Savorgnanese - Finea Zeta ( Gaglianese - Valnatisone Gaglianese - Azzurra 3a GIORNATA rip. San Gottardo San Gottardo - Fulgor 5 ottobre Valnatisone - Udinese Gaglianese - Savorgnanese 7" GIORNATA rip. Cividalese San Gottardo - Stella Azzurra 2 novembre Valnatisone • Olimpia Valnatisone - San Gottardo 11- GIORNATA Cividalese - Finea Zeta Cividalese - Gaglianese 30 novembre Udinese - Azzurra Udinese - Savorgnanese Udinese - Cividalese rip. Fulgor Fulgor - Stella Azzurra Fulgor - Valnatisone Azzurra - Olimpia Azzurra - San Goltardo 4" GIORNATA rip. Finea Zeta Finca Zeta - Gaglianese 12 ottobre Olimpia - Savorgnanese Azzurra - Fplgor 8" GIORNATA rip. Stella Azzurra Finea Zeta - Udinese 9 novembre Olimpia - Cividalese Olimpia - Finea Zeta ORARIO GARE Stella Azzurra - Valnatisone Stella Azzurra - Azzurra Tutte le gare avranno inizio Savorgnanese - San Cìottardo Savorgnanese - Fulgor alle ore 15.00. Esordienti 1" GIORNATA 12 ottobre Bearzi/B - Aurora 21 settembre Gaglianese - Audace Stella Azzurra - Azzurra Manzanese - Cividalese Valnatisone - Stella Azzurra Audace - Manzanese Azzurra - Valnatisone Cividalese - Bearzi/B Cìagliancse - Cividalese Aurora - Gaglianese Manzanese - Aurora riposa: Valnatisone Bearzi - Audace riposa: Azzurra riposa: Stella Azzurra " GIORNATA 5" GIORNATA 9 novembre 2* GIORNATA 19 ottobre Cividalese - Valnatisone 28 settembre Aurora - Azzurra Manzanese - Gaglianese Audace - Stella Azzurra Bearzi/B - Manzanese Azzurra - Audace Gaglianese - Bear/i /B Stella Azzurra - Cividalese Aurora - Stella Azzurra Valnatisone - Aurora Audace - Valnatisone riposa: Bearzi/B C ividalese - Azzurra riposa: Gaglianese riposa: Manzanese 9* GIORNATA 6" GIORNATA 16 novembre 3" GIORNATA 26 ottobre Stella Azzurra - Bearzi/B 5 ottobre Valnatisone • Gaglianese Audace - Aurora Azzurra - Manzanese Cividalese - Audace Gaglianese - Azzurra Aurora - Cividalese Manzanese - Stella Azzurra Valnatisone - Manzanese Bear/i /B - Valnatisone Azzurra - Bearzi/B riposa: Cividalesc Stella Azzurra - Gaglianese riposa: Aurora riposa: Audace 7" GIORNATA Tutte le gare avranno inizio 4" GIORNATA 2 novembre alle ore 15,00 la CATEGORIA girone A la GIORNATA (22 settembre / 19 gennaio) Brcssa - Spilimborgo Julia - lavagnal'elci Majanese - Valnatisone Pro Tolmezzo - Flumignano Olimpia - Tamai Cividalese - Percolo Buicsc - Az/ancsc Chions - Sandaniolcsc 2a GIORNATA (29 settembre / 26 gennaio) Iavagnafclct - Olimpia Percolo - Majanese Valnatisone - Brcssa Spilimbergo - Chions Azzanese - Julia Flumignano - Buiese Sandanielesc - Cividalesc l amai - Pro Toltnez/o 3a GIORNATA (6 ottobre / 2 febbraio) Brcssa Sandaniclcsc Julia Flumignano Maiancsc - Spilimbergo Pro lolmc/./o lavagna!elei Olimpia - Az/ancsc Cividalesc - Valnatisone Biliose lamai Chions Percolo 4' GIORNATA il3 ottobre 9 febbraio) l avagna felci Chions Percolo Buiese Valnatisone - Julia Spilimbergo- Pro lolinc/zo A//anese - Maiancsc Flumignano - Cividalesc Sandanielesc Olimpia lamai Ih essa 5' GIORNATA (20 ottobre / /6 febbraio) Brcssa Flumignano Julia Sandaniclcsc Pro Tolmezzo Az/ancsc Maiancsc lamai Olimpia Percolo Cividalesc - Iavagnafclct Buiese - Spilimbergo Chions - Valnatisone 6a GIORNATA (27 ottobre / 23 febbraio) lavagna felci - Buiese Percolo - Pro Tolmezzo Valnatisone - Olimpia Spilimbergo - Cividalesc Azzanese - Brcssa Flumignano - Chions Sandaniclcsc Maiancsc l amai - Julia 7a GIORNATA (3 novembre / 2 marzo) Brcssa - I avagnafclct Julia - Percolo Maiancsc - Flumignano Pro Tolmezzo - Valnatisone Olimpia - Spilimbergo Cividalesc* - l amai Buiese Sandaniclcsc Chions - Azzanese 8a GIORNATA (IO novembre / 9 marzo) Iavagnafclct - Maiancsc Percolo Brcssa Valnatisone - Buiese Spilimbergo Julia Az/ancsc - Cividalesc Flumignano Olimpia Sandaniclcsc Pro lolinc/zo lamai Chions 9* GIORNATA (17 novembre / 16 marzo) Iavagnafclct - Valnatisone Brcssa- Buiese Spilimbergo Percolo Az/anese Flumignano Maiancsc Julia Pro l olmc/./o - Cividalesc Olimpia Chions lamai Sandaniclcsc IO* GIORNATA (24 novembre / 6 aprile) Julia Pro lolmczzo Percolo Azzanese Valnatisone - lamai Flumignano Spilimbergo Sandaniclcsc I a vaglia felci Cividalesc - Maiancsc Buiese Olimpia Chions - Brcssa II* GIORNATA (l dicembre 13 aprile) Brcssa - Olimpia Julia - Cividalesc Azzanese Spilimbergo Pro l olme/zo - Maiancsc I In migliano - Porcàio Sandaniclcsc - Valnatisone lamai lavagna folci Buiese - Chions I2a GIORNATA (8 dicembre / 20 utirile) I avagnafelct - Flumignano Percolo - Sandaniclcsc Valnatisone - Az/ancsc Spilimbergo lamai Maiancsc - Buiese Olimpia Pro lolme/zo Cividalesc - Brcssa Chions Julia 13" GIORNATA (15 dicembre / 27 aprile) Julia Olimpia Percolo lamai Spilimbergo - lavagna felci Az/ancsc Sandanielesc Maiancsc Brcssa Pro l olme/zo - Buiese Flumignano - Valnatisone Cividalesc - Chions I41' GIORNATA (22 dicembre / 4 maggio) lavagna felci Percolo Brcssa Pro lolmczzo Valnatisone - Spilimbergo Olimpia - Cividalesc Sandanielesc Momigliano lamai Az/ancsc Buiese Julia ( liions Maiancsc 15* GIORNATA (12 gennaio II maggio) Julia Ih essa Percolo - Valnatisone Spilimbergo Sandanielesc Azzanese lavagna felci Maiancsc Olimpia Pro lolmczzo Chions Flumignano .lumai Cividalesc - Buiese 2a CATEGORIA girone A I* GIORNATA (22 settembre / 19 gennaio) Pozzuolo - Azzurra Serenissima - Audace Corno Libcrtas Variano Basiliano - Natisone Sangiorgina Ud. - Gaglianese Savognese - l.au/acco Reancsc - Stella Azzurra Torrcanesc - Dolegnano 2“ GIORNATA (29 settembre / 26 gennaio) Audace - Sangiorgina Cd. Fauzacco - Corno Lib. Variano - Poz.z.uolo Azzurra - Torrcanesc Stella Azzurra - Serenissima Nalisone Reanesc Dolegnano - Savognese Gaglianese - Basiliano 3* GIORNATA (6 ottobre / 2 febbraio) Pozzuolo - Dolegnano Serenissima - Natisone Corno - Azzurra Basiliano - Audace Sangiorgina Ud. - Stella Azz. Savognese - Uh. Variano Reanese - Gaglianese Torreanese - Fauzacco 4* GIORNATA (13 ottobre / 9 febbraio) Audace - Torreanese Fauzacco - Reanese Fibcrtas Var. - Serenissima Azzurra - Basiliano Stella Azzurra - Corno Natisone - Savognese Dolegnano - Sangiorgina Ud. Gaglianese - Pozzuolo 5* GIORNATA (20 ottobre /16 febbraio) Pozzuolo - Natisone Serenissima - Dolegnano Corno Gaglianese Basiliano - Stella Azzurra Sangiorgina Ud. - Fauzacco Savognese - Audace Reanese - Azzurra Torreanese - Fibcrtas Var. 6a GIORNATA (27 ottobre / 23 febbraio) Audace - Reanese Fauzacco - Basiliano Fibcrtas Var. Sangiorgina Ud. Azzurra - Savognese Stella Azzurra Pozzuolo Nalisone Torreanese Dolegnano Corno 7* GIORNATA (3 novembre / 2 marzo) Pozzuolo - Audace Serenissima - Fauzacco Corno - Natisone Basiliano - Fiberias Var. Sangiorgina Ud. - Azzurra Savognese - Gaglianese Reanese - Dolegnano Torreanese - Stella Azzurra 8* GIORNATA (10 novembre / 9 marzo) Audace - Corno Fauzacco - Pozzuolo Fibcrtas Var. - Reanese Azzurra - Serenissima Stella Azzurra - Savognese Natisone - Sangiorgina Ud. Dolegnano - Basiliano Gaglianese - Torreanese 9* GIORNATA (17 novembre / 16 marzo) Audace - Fiberias Var. Pozzuolo - Reanese Azzurra - Fauzacco Stella Azzurra - Natisone Corno - Serenissima Basiliano - Savognese Sangiorgina Ud. - Torreanese Gaglianese - Dolegnano IO1* GIORNATA (24 novembre / 6 aprile) Serenissima - Basiliano Fauzacco - Stella Azzurra Fiberias - Gaglianese Natisone - Azzurra Dolegnano - Audace Savognese - Corno Reanese - Sangiorgina Ud. Torreanese - Pozzuolo 11- GIORNATA (I dicembre / 13 aprile) Pozzuolo - Sangiorgina Ud. Serenissima - Savognese Stella Azzurra Azzurra Basiliano - Corno Natisone Fauzacco Dolegnano - Fibcrtas Var. Gaglianese - Audace Reanese - Torreanese 12- GIORNATA (X dicembre / 20 aprile) Audace - Nalisone Fauzacco - Dolegnano Fibcrtas Var. - Stella Azzurra Azzurra Gaglianese Corno - Reanese Sangiorgina Ud. - Basiliano Savognese - Pozzuolo Torreanese - Serenissima 13- GIORNATA (15 dicembre /27 aprile) Serenissima - Sangiorgina Ud. Fauzacco Gaglianese Azzurra - Audace Stella Azzuira - Dolegnano Corno - Pozzuolo Basiliano Reanese Natisone - Fibcrtas Var. Savognese - Torreanese 14- GIORNATA (22 dicembre / 4 maggio) Audace - Fauzacco Pozzuolo - Basiliano Fiberias Var. - Azzurra Sangiorgina l d. - Savognese Dolegnano - Natisone Gaglianese - Stella Azzurra Reanese - Serenissima Torreanese - C orno 15" GIORNATA ( 12 gennaio / Il maggio) Serenissima - Pozzuolo Fauzacco - Fibcrtas Var. Azzurra Dolegnano Stella Azzurra - Audace Corno - Sangiorgina Basiliano - Torreanese Natisone - Gaglianese Savognese • Reanese SREDNJE DREKA Daniela an Massimo sta se poročila Če je še kajšan, ki na vie, muormo poviedat, de v nedeljo 18. vošta sta se poročila, u cierkvi Sv. Pavla v Sriedn-jim, Daniela Lauretig an Massimo Pagon. Puno parjatelju an žlahte so jim pomal reč ja! Tale je kronaka, ki more iti za navadno poroko, pa telekrat je zaries še ki za poviedat, kier ni bluo vse takuo navadno an mierno kot se more mislit. Vse se je začelo s «purtonam» na štier kolone, ki puobje iz bližnjih vasi pod vodstvom od Remigia so zadarli že v petak popudan... Je šlo tarkaj bru-šjana, da sada je v Sriednjem tale zelenina ratala zaries redkost, težkuo še kje se najde kajšan garim... V saboto «štivanka». Puobje an Čeče vsi kupe za oflokat porton, za spec klobase in piščance, za plesat, za kupe popit en kozarec an narest no malo veselja... no malo na začetku, pa potle je šlo vse buj gladko an če tudi je biu Sv. Rok v Škrutovem, se nie obednemu mudilo. Ezio z ramoniko an Franco z niekim ropotanjem sta začela vozit precesso po cieli vas in prenašat buogo novico od piča do piča an... Massimo, pa kot je guzieru? Se na vie lepuo vie se de ob šesti zjutra v nedieljo so basal darva za «griljo» in kajšan je jau, de so bli «pridni», ku de bi spal celo nuoc... Vse tele težave se nieso poznale v nedieljo popudan, kar so žagal hlod pred purtonam, al pa kuhal pulento «za de neviesta pokaže, de je zna zamešat» in se nieso cule par vičeri, kjer je vse plesalo, jedlo an pilo brez veliko skarbiet za Massima an Danielo. Pa novič so zaries obupal, kar so par-šli damu v Tarpeč za mierno počivat... Obupal so kier parvič so mislili, de sta se zgrešila in da sta stopnila v hišo dru-zih, potle se jim je zdielo pa de u hišo so zdarli tatje, potle pa... potle so se vargla na pastiejo in se zgubila v nič, zak tudi oni so se poročil za kupe ži-viet, an če sviet o ku njih znorieva, du-go, dugo liet z veseljem in v mieru. In tuole jim tudi mi vsi želmo. Parjalelji Puno sreče in veselja Danieli an Ma-simu želijo tudi kolegi Novega Matajurja. Novičam čestitajo tudi kulturno društvo Rečan, Beneško gledališče an folklorna skupina Zivanit. Oblica Zapustu nas je Sandro Krajanu Alessandro Crainich je biu naš naročnik in zvesti bralec, simpatična figura, dobar jagar, zvest alpin in mož dobrega sarca. Biu je sudat u Greči, Albaniji in Črni Gori. Kadar smo zbirali denar za pomoč od potresa poškodovanim ljudem v Črni gori, se je med prvimi oglasu na Novem Matajurju in dau svoj prispevek (kontribut). Rajnik Sandro je na hitro umaru u čedajskem špitalu. Imeu je 65 Ijet. Njega pogreb je biu u soboto 10. avgusta u Oblici. Preserje V čedajskem špitale se je v saboto 27. luja rodiu an liep puobič, kateremu so dal ime Simone. Simone je parvi otrok mlade družine z naše vasi: njega mama je Valeria iz Svetega Lienarta, tata pa Albino Ga-riup - Meljunjaku iz naše vasi. Simone je takuo liep, de vsi tisti, ki ga videjo, pravejo da je ku «burica». Malemu, liepemu puobčju želmo srečno an veselo življenjsko pot, tat an mam pa čestitamo. Ocnebardo Narstariš žena našega kamuna Maria Bucovaz, Duodrova iz Ocne-barda, ki je 8. vošta praznovala 92. rojstni dan, je narstariš žena našega kamuna. Nuna Duodrova, ki nie imiela lahkega življenja an je marsikaj pretar-piela, pa hvala Bogu ima šele dobro pred par leti zapustu premlad, po du-gem tarplenju. Tudi mama Terezija je dost pretar-piela. Že od začetka ljeta 1983 sta ji dva pijana fašista pred hišo ustrelila moža, ki je kot dobar šuoštar preživju družino. Takrat je novica o brutalnem umoru tega dobrega moža globoko odjeknila po vseh naših dolinah in še povečala med ljudmi sovraštvo do fašizma. - Terezija je ostala žalostna, sama, z velikim številom otruok. Najstarejši, Aldo, je postau partizan, ko je imeu komaj 16 Ijet. Mama Terezija je vse otroke, čepru s težavo,'zdrave in pametne zredila. Nje pogreb je biu u petak 23. avgusta na britofu Svetega Lenarta. PRAPOTNO PODBONESEC zdravlje an ni nikdar bila v špitalu. Po-gledajta jo na fotografijo, kuo se dobro derži. Mariji Duodrovi, ki je učakala tako vesoko starost. Novi Matajur čestita an ji uošči še puno liet življenja, de... bi jih učakala narmanj 100! SV. LENART Zapotok Te dni smo zviedli, da je v ponedeljek 12. avgusta umaru Nadalio Rede-longhi iz Zapatoka, brat narodnega heroja Marka. Imeu je 69 Ijet. Rajnik Nadalio je biu puno bet emigrant in je s svojmi žulji obnoviu hišo. Biu je delovan, pošten in vsi vasnjani so ga imeli radi. Tako Nadaljo ne bo mogel prisosto-vat odkritju spomenika svojemu bratu-heroju 22. septembra v Starem Selu. Tar čet Na hitro je zapustu tole dolino souzi naš dragi vasnjan Mario Banchig, star 83 Ijet. Umaru je u čedajskem špitalu, zadnji pozdrav pa smo mu dali u torak 20. vošta, ko je biu podkopan na britofu u Landarju. U žalosti je zapustu ženo, sina, navuode an vso žlahto. Z Bogom, gospod Pre Jožef, don Giuseppe Cedarmas Vsi so pravli, da je biu ozdraveu in res smo ga videli spet močnega, zdravega in veselega na svojem delu famo-štra iz Prapotnega. Mislili smo in smo bli prepričani, da Buog nam ga ne vzame takuo mladega, pa smo se zmotili: njega boljezan se je bla skrila samuo za no malo cajta, kot žerjovca pod pepeu, potle je spet zagorjela, še z večjim ple-menon in vzela življenje mlademu gospodu famoštru iz Prapotnega, Pre Jožefu po našim, Pre Bepu po laško. Imeu je samuo 50 Ijet. Gospod Pre Jožef je biu doma iz vasi Petjah (Špeter) u Nediški dolini. Kot duhovnik je opravju vič Ijet božjo službo u Trčmunu, u rojstni vasi Ivana Trinka, potle ga je videmski nadškof premestiu u Prapotno. Biu je duhovnik ekumenskega duha, ki se ni sramoval svojega rojstnega jezika. Enkrat sem prisostoval pogrebu, cerkvenemu obredu v Prapotnem. Umarla je žena, ki je bla poročena v Prapotno iz Jugoslavije. Na pogreb so paršli sorodniki, žlahta iz sosednje Slovenije in Pre Jožef je imeu u veliki farni cerkvi v Prapotnem pridgo u treh jezikih: italijansko, furlansko in slovensko. Biu je radodaren mož in za vsakega je imeu dobro besjedo. Njega velik pogreb je biu u Prapotnem v sredo 28. avgusta. Tudi mi mu rečemo Zbuogam, kot so napisali po slovensko na «Messaggero Veneto» njega vasnjani iz Petjaga. Njega družini in žlahti pa izrekamo naše globoko sožalje. Po d bar nas - Svet Lienart Danila Petricig iz Dolenjega Barna-sa an Michele Sabotig iz Svetega Lienarta sta jala «ja». Poročila sta se v saboto 31. vošta. Puno žlahte an puno parjatelju so se veselili tisti dan z mladim parom. Danili an Michelnu, ki bojo stal v lie-pi hiši v Svetim Lienarte, želmo an kup dobrih reči v skupnem življenju, ki imajo pred sabo. Škrutovo U čedajskem špitalu je umarla Teresa Vogrig - udova Leonardi, stara 85 let. Ranjka Teresa je bla mama od Alda Leonardi, katen je prodaju in stroju motorne žage u Škrutovem in ki nas je SPETER SOVODNJE Gorenj Bar nas U visoki starosti nas je zapustila Maria Coren, udova Cernoia. Imela je 90 Ijet. Umarla je u čedajskem špitalu, podkopana pa je bla na barnaškem britofu u saboto 24. avgusta. TIPANA Po kratki boljezni je umaru u Polik-liniku u Vidmu Amalio Debellis iz Vi-škorše. Podložli so ga u Viškuorši u torak 20. vošta. Blazin - Platac V liepi cierkvi Svetega Muhora in Fortunata v Sauodnjem sta se v saboto 31. vošta poročila Marina Pagon, Šuoštarjeva iz Balžina an Bruno Vogrig - Počalinu iz Platea. Noviča an novič sta puno poznana po naših dolinah, saj Marina diela kot infermijera v čedajskem špitale, Bruno je pa tehnik garmiškega kamuna. Marini an Brunu, ki bota živiela v liepi prenovljeni hiši v Sauodnjem, želmo puno puno liepih reči v njih skupnem živlienju. AVVISO - Occasione: Cagiva 350 strada 8000 km. vendesi. Tel. ore 20-21 0432/726174 PISE PETAR MA TAJURA C Poljski in Beneški komunisti: vsi vjernj! U Varšavi, v glavnem mjestu, u kapitalu Poljske dežele je imeu riu-nion centralni komitat delavske-komunistične partije. Se ne spominjam lepuo, kduo je biu takrat generalni sekretar, al je biu Gomul-ka al pa Gierek. Pa tuole njema pomjena, pomjen ima, kar se je zgodilo. Na sejo (rtunion) pride adan od centralnega komitata z več kot pou ure zamude. «Ne zamjerte mi, če sem zamu-du, pa vam povjem hitro zakaj. Kadar sem šeu z doma, da pridem tle, napravim par stuo metru od hiše, kai mi ne presječe ejesto črna mačka! Slavo znamenje, saj vsi veste, da lahko pride do nesreče, če ti črna mačka presječe pot. Jest pa, tebe nič, mene nič, sem jo usjeku po njivah, deleč na okou in s tem sem vam povjedu uržuh svoje zamude!». Takuo se je opraviču član, funkcionar centralnega komitata Poljske komunistične partije. Sekretar, ki je že govoru o problemih dnevnega reda, je s tako jezo in silo udaru po mizi, da se je H Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 — Tel. 84206/7 - 85383 Telex 460412 AGRBAN Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA do h. Lucio Quargnolo Kras: v torak an petak ob 13.30. Pacuh: v sriedo ob 12.00. Trinko: v torak an petak ob 14.00. GARMAK doh. Lucio Quargnolo H ločje: v pandiejak an torak od 15.00. do 16.00. v sriedo an četartak od 11.00. o 12.00. v petak od 17.00. do 18.00. doh. Renato Trainiti Hlocje: pandiejak, sriedo an saboto ob 14.00. PODBUMESAC doh. Filippo Bonanno Podbuniesac: od pandiejka do petka od 9.30. do 12.30. popudan od 15.30. do 17.30. Črnivrh: v saboto od 10.00. do 12.00. doh. Giuseppe Ferretti Podbuniesac: od pandiejka do petka od 13.00. do 14.00. SOVODNJE doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: v pandiejak, torak an petak od 10.00. do 12.00. v sriedo od 16.00. do 18.00. v četartak od 9.00. do 10.00. SPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9,30. do 12.00. v sriedo od 16,00. do 18.00. doh. Pietro Pellegrini Gor. Barnas: v četartak od 10.15. do 12.00. Špietar: v sriedo od 11.00. do 12.00. v petak od 17.00. do 18.00. SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 11.00. do 12.00. v sriedo od 13.00. do 14.00. v petak od 9.00. do 10.00. v saboto od 10.00. do 11.00. Gor. Tarbi: v sriedo ob 14.30. doh. Renato Trainiti Sriednje: v četartak od 14.00. do 15.00. Gor. Tarbi: v četartak od 15.00. do 16.00. SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gor. Miersa: v pandiejak an torak od 17.00. do 18.00. v sriedo an četartak od 9.30. do 11.00. petak od 10.30. do 12.00. v saboto od 11.00. do 12.00. doh. Renato Trainiti Škrutove: od pandiejka do sabote od 9.00. do 12.00. Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 7. do 13. septembra 85 Čedad (Minisini) tel. 731175 Manzan tel. 754167 Tavorjana tel. 712181 Zaprta zaradi počitnic S. Giovanni al Natisone razbilo več kozarcev. «Ne moremo dopustiti, da komunisti šele vierjejo v vraže, posebno komunisti, ki so člani centralnega komitata. To je špot, to je sramota! Kaj mislite, tovariši, da mene ni nikdar presjekla poti črna mačka? Je, in še vičkrat, pa vzami-te od mene vzgled: kadar se mi tuo zgodi, se žegnam, se prekrižam in grem naprej!». Beneški komunisti njeso nič manj vjerni od Poljskih. Pred nekaj leti so se zbrali na sestanku (riunionii) u Špetru. Po sestanku so šli na večerjo in ko so lepuo jedli, pride u oštarijo zavedni beneški duhovnik (ne vem al je biu Cenčič al Lavrenčič). «Buoh vam di dobro vičer, Buoh vam požegni!», jim vošči duhovnik. Adan od mladih komunistov vpraša sekretarja; «Al naj mu odgovorimo Buoh toni?». «Ne, Buoh var!» ga ustavi sekretar. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac