Leto IV. V Celji, dne 5. julija L 1894 Štev. 19. Izhaja 5., 15 in 25. dan vsakega meseca — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo — Za inserate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrate. Volja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr Naročnina naj se pošilja Upravništvu ..Domovine" v Celji. Južne Tirole in Mali Štajer. Te dni potoval je naš cesar po onem delu Tirolske kronovine, ki je obljudena z Italijani. Sprejet je bil povsod slovesno in navdušeno. Saj ni v Avstriji podložnikov, kteri ne bi veselja drhteli, če pride njihov ljubljeni vladar med nje. Gotovo so torej tudi oni tirolski Italijani, kterim misli in srce uhajajo prerade v italijansko kraljestvo, skrbeli za lep vsprejem svojega cesarja. Ko smo pa čitali ta poročila, spomnili smo se, da je bil pred dvemi leti na podoben način naš vladar tudi v naši okolici v Malem Štajerju. In nehote smo začeli primerjati tedanji naš vsprejem, z onim v Južnih Tirolah. Enega utiša se ne moremo iznebiti. Videti je namreč, da je tam bilo narodu omogočeno bližati se svojemu vladarju. Italijani so se povsodi kazali kot Italijani. Politične oblasti jim niso stavile zaprek. Napisi, pozdravi, slavnostni spevi, vse se ie smpln po- •r-trarodirem rtutiu. lani se ni bilo tretm i prepirati, kje bode stal kakšen steber z italijanskim napisom, kakšnf smejo biti transparenti, kje se bo zapela kakšna pesem, ali v sredi mesta ali pa tam zunaj pred kakšnim mostom. Tako se je godilo letos med Italijani v Južnih Tirolah, o kterih se govori, da imajo Avstrijo na jeziku, v srci pa Italijo, na oni zemlji našega cesarstva, kterega rišejo na zemljevidih kot del kraljestva Italije. Narod italijanski, ki se gotovo ne odlikuje s posebno zvestobo in udanostjo do Avstrije, sme se torej slobodno gibati in se kazati. Še več; iz mnogih pozdravov donela je celo ona želja, po odločitvi italijanskih od nemških Tirol, želja po večji samostojnosti. LISTEK. Kopališčini listi. i. Tu imate zdaj! Kaj sem vam bil pravil ? To so vam dale lisice in zajci, race in sulci! hudoval se je nad mano naš zdravnik, videč me vsega polomljenega. Ne bo dalo, oporekal sem jaz, nego to mi je prinesla 23 letna stroga služba, nad štiri tisoč prebitih noči, kršni Kras, pa južno-železniška Sibirija, ali as Tirolska, kamor so me, prevročekrvnega radikalnega Slovenca „ agitatorja" pred leti poslali na hlad, da delam politično pokoro, ter iz Savla postanem Pavel. Ali mož ni imel tako neprav. Pomislite, gospod urednik! kolikokrat je ribič in lovec moker do kože! V sto slučajih sem po strogej nočnej službi po ves dan s puško na rami — do kože premočen lazil po domačem gorovji, ali pa posedal z mrežo v roci v ribiškem čolnu in največkrat posušila se mi je mokra obleka na meni pozno v noč — v krčmi. A kedo se je menil za to! Bil sem junak in vraga samega bi se bil lotil, ter popadel ga za roge ali celo stepel se ž njim. Poštenemu ha-rambaši nič ne nabudi! Ne davno tega — o božičnem Času je bilo, — prekopicnil sem se bil, loveč ribe, iz čolna v Savo. Moker sem bil kot miš. Stoprav po preteku dveh ur zamogel sem Kako pa je bilo pri nas, ko smo se štajerski Slovenci poklonjevali svojemu cesarju? Znano je, da je vladar povsod isti mili in dobri oče svojim podložnikom. On ne pozna razločka narodnosti. Vsi smo njegovemu srcu jednako blizo. Toda drugače je z našimi cesarskimi uradniki. Tem Slovenci gotovo niso na srce prirasli. Mi še danes s trpkostjo mislimo na one trenotke, ko nam je srce kipelo udanosti do očetovskega vladarja, usta pa so nam se mašila, in nikdar ne pozabimo, da se je takrat celo višji uradnik tako zmotil, da je pred Nj. veiičastvom trdil, da je samo Mozirje in še nek slovenski trg na Štajar-skem. Tudi ona želja, videti zastopnike naših občin, pred cesarjem, se nam ni mogla izpolniti. S kratka, mi smo ostali takrat, kakor ubogi čolnar pri vratih in ostala je nam skoraj samo pravica trkati na svoja grešna slovanska prsa. Zakaj to omenjamo ? *r»k«. v-aiUm Jfc*k cii ^si, 4a bi bila dolžnost vsake vlade, ktera v resnici dela za utrditev Avstrije in habsburškega prestola, naš narodni razvoj podpirati in ne zatirati. Nikdar še nismo grešili za las proti udanosti; tudi dobro vemo, da smo navezani na svoj obstoj v Avstriji in smo pripravljeni za vladarski svoj prestol darovati imetje in življenje. Da celo to prepričanje imamo, da utegnejo priti časi, ko bomo mi Slovenci ravno ona skala, na kteri se bo razbila pohlepnost onih južnih prijateljev, ki stegajo roke po „neodrešenem" Trstu in po Južnih Tirolah. Kolikor krepkejši je narod slovenski, toliko varnejša je Avstrija ob jugu. Zdaj pa primerjajmo se preobleči, pa mislite, da mi je škodilo kaj? Nič! j Zvečer zvaril sem si čaj, malo pokrehal a prihod- j nji dan nastopil sem prometno službo za 24 ur. In drugo pot lovili smo v gorah jerebice. Proti koncu kimovca je bilo. Popoludan je padla uprav ljubljanska megla, da bi jo bil ri zal lahko. Mislil sem se na ljubljanskem barji. Ob noč sem se vračal domov in — zašel. Pomozi Bog! vešče so me vodile; niti vedel nisem, kde se nahajam; — večkrat sem prišel na jedno in isto mesto. V trnavskem lesu sem se konečno zvrnil črez skalo, ter padel nekako tri metre globoko. Potolkel sem se bil na koleni, piščali in stegnici tolikaj, da vstati nisem zamogel več. Da bi dalje hodil, o tem ni bilo govora. Ležal sem na premočenih tleh celo uro, — noga me je bolela vedno huje. Brlizgal sem na piščalko dokaj časa, kričal in „hohupal", da privabim kacega človeka v bližino, zdaj pa zdaj izpalil iz puške strel. A brezvspešno vse, nobene krščene duše ni bilo blizo, da mi pride na pomaganje. Uvidel sem, da bode treba nočiti v gozdu, na vlažnej zemlji, — brez odeje. Skobacal sem se do bližnjega hrasta, — dober mi je bil, dasi je Švabu svet, — priredil si pod njim ležišče, sedel nanj, ter s hrbtom oprl se ob drevo: Moja „žimnica" od premočenega listja ni imela „dolzega usmiljenja" z mano, — skoro sem čutil mokroto pod sabo. Nekoliko „sto vragov" mi je v presledkih zbru-halo skozi zobe, ali — pomagalo ni nič. Nabral še dalje Južne Tirole z Malim Štajerjem. Triden-tinski Italijani se borijo za svojo avtonomijo. Oni bi radi dosegli svoj deželni zbor, deželni šolski svet in kar je še deželnih oblasti. Ti Tridentinci so že mnogo dosegli. Oni imajo zadostno število ljudskih in srednjih Šol in imajo pri deželnem namestništvu v Inomostu lastni ločeni urad. Ko so se preteklo leto poklonile italijanske občine s prošnjo za avtonomijo, dobile so tudi milostno zagotovilo, da se bode ta želja uvaževala. Ali se ne bi dalo vse to za Mali Štajer doseči ? Nemarno li večje pravice do te samostojnosti? Tudi naš Mali Štajer ima posebne potrebe. Jezik in krajevne potrebe nas ločijo od srednje in gorenje Štajerske. Mi potrebujemo drugih šol. Mi imamo drugačne gospodarske razmere. Nas je tudi več kakor Italijanov v južnih Tirolah. Kar je mogoče tam, bode tudi pri nas. Zato ne nehajmo zahtevati ločitve Malega Štajerja v toliko, da se nam dovoli vsaj pr: deželnih uradih posebni, oddelek. Deželno namestn^štvo, deželni šolski svet, deželni odbor in celo kmetijska družba, mogli bi le takrat uspešno za nas dei' vati. če bi imp.li Moi; Štajer ločene oddelke. S tem nikakor ni oškodovana jedinost kronovine Štajerske. Pač pa bi bilo ustreženo nujnim potrebam zvestih Slovencev v južnem Štajerju Tega namena ne smemo v nemar pustiti* Pričela je v zadnjem času pihati živahneja politična sapa. Rodoljubi, ki stopajo pred narod, naj tudi to točko našega programa razlagajo. Prišel bode čas, ko bodejo občine soglasno nastopile s prošnjami za avtonomijo Malega Štajerja. Za sedaj je naše delo pripravljati tla. Našim zastopnikom pa je d* Ižnost marljivo opazovati triden- I sem suhljadi, ter skušal zanetiti ogenj, kajti | zeblo me je, kot cucka. Raztrgal sem nekoliko nabojev, nasul strelnega prahu na mokro listje in les, ter dolgo mučil se, da ju podžgem s papirjem, a ves trud mi je bil zaman. To je bila dolga, dolga noč! Ko bi poznal, kaj je strah, no ondaj bi imel prilike. Žalibože te besede ne nahajam v svojem besednjaku: ni pojma o tem v svojem osrčji. — Nikoli, ni preje ne kasnej, me ni zeblo tolikanj. K sreči našel sem v torbi še pol klobase in malo kruha, v čutarici prsaj »železne vode", a v mošnji tobaka za silo. Skromna je bila večerja, — a dišala mi je, kot bi obiral same piščance, samo — premalo je bilo. Potem sem si zapalil pipo in pušil skoro vso noč, a ob pipi grel si otrple roke. O svitu šele sem se orijentiral. A noga, noga, ta mi je delala preglavice! To je bila hoja! Opiraje se ob puško in palico, koračil sem polagoma nizdolu, včasih pa sedel, ter hodil — po rokah. Vse razpraskane sem imel in krvave po dlaneh. Pa arnica mon-tana je kmalu storila svoje, — nič mi ni bilo sile. Toda tiste noči ne zabim vse življenje svoje. In tacih in jednacih pustolovin sem doživel — na- cente. Nikjer ni bilo hudih posledic. — A letos me je izplačalo, — moral sem, da se izra zim železniški, v „ glavno reparaturo", v Krapin-ske toplice, kjer se zdaj lečim, prodajam dolg čas in pišem — „kopališne liste". Harambaša. tinsko gibanje. Kar dosežejo tirolski Italijani, moramo po vsej pravici doseči tudi Slovenci v Malem Štajerju. R. Preosnova šolskih gosposk in šolskega nadzorništva na Kranjskem. Lani so se na Štajerskem — ker je 61etna doba pretekla — prenovile šolske gosposke, pri katerih je seveda večinoma vse pri starem ostalo. Nekaj Slovencev so dobili na novo v svojo sredino le tisti okrajni sveti, v katere so jih na novo izvoljeni narodni okrajni zastopi poslali, n. pr. v Celji. Za Slovence na spodnjem Štajerskem je bilo tudi imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov nekoliko ugodnejše od prejšnje dobe, kajti od starih nadzornikov ostal je le eden iz nemško-birokratiških časov; na novo je bil imenovan tudi le en sam mož, odločne nemške stranke. Žal, da sta baš ta dva dobila največ okrajev in učiteljev in šol! Letos pride pa po Kranjskem na vrsto preosnova šolskih gosposk, počenši od c. kr. deželnega šolskega sveta, do malih krajnih šolskih zastopov, in imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov za bodočo 61etno dobo. Štejemo si v dolžnost, na to preosnovo opozoriti domoljube in šolske prijatelje ter mero-dajne faktorje na Kranjskem, ker bode vodil to preosnovo mož, ki ni „naše gore list". Ker smo s sedanjo uredbo šolskih gosposk in šolskega nadzorništva zadovoljni, zato moramo gledati, da nas s kako čudno preosnovo ne „iznenadijo". Zadovoljni smo zdaj, to ponavljamo, ker Slovenci smo z malim zadovoljni. Sedanje šolske gosposke, čeravno vse od kraja, kar jih ima naslov c. kr., nemško uradujejo, so vsaj Slovencem dobrohotne in Nemcem pravične. V bodoče se utegne drugače pripetiti. Utegne se še za c. kr. deželni šolski svet pridobiti, če bi tudi težko šlo, nekaj nemških mož, da bi vsaj ta korporacija imela z vladnimi organi vred polovico zastopnikov nemške stranke. Toda '/.& to korporacijo se toliko ne bojimo, dokler ostanejo v svujtii ocdcmjih olu&tiah, sprlanji stalni tiani c. kr. deželnega šolskega sveta. Tudi za sestavo okrajnih šolskih svetov nas ni groza, ker pošljeta učiteljstvo in deželni odbor 4 zastopnike, kateri se domovini nikdar izneverili ne bodo. Skrb pa nas navdaja, kako bode v bodoče z okrajnimi šolskimi nadzorniki na Kranjskem, ker jih ne bode več 13 ali 14 nastavljenih, ampak vsled sklepa c. kr. deželnega šolskega sveta le 5. Od sedanjih (13) nadzornikov jih je 11 slovenščine in nemščine zmožnih; uradujejo pa vendar vsi večinoma po nemško, dasiravno spadajo skoro vsi v vrsto slovenskih domoljubov in slovenskih pisateljev. Dva nadzornika, ki sta bila še le v najnovejši dobi nastavljena za nemške in za slovensko - nemške šole na Kočevskem in za precej umetno ustanovljene nemške šole v Ljubljani, v katerih so skoro večinoma slovenski otroci, s slovenskimi učitelji, sta pa nemška profesorja, ki slovensko ne znata. Nastavljena sta bila menda radi tega, da se „nemška posest" na Kranjskem varuje. — Ko se bodo novi nadzorniki letos od strani voditelja teh inštitucij, kateremu ta zadeva baje že dolgo glavo beli za imenovanje predlagalo; gledati se morebiti namerava posebno na to, da bi se zopet v tej točki le „nemška posest" varovala in le Nemcem vsakdanji kruhek ne jemal. Radi tega se bodo dotični trudili, da omenjena nemška nadzornika ostaneta v slovenski deželi, ostali trije utegnejo še biti Slovenci, toda mehki Slovenci, katerim bode dovoljeno le z abecedarji slovensko govoriti, uradovati /, učitelji pa že ne več po slovensko. — Da se tako utegne zgoditi, da utegne priti taka nevihta in krivica nad kranjsko šolstvo, da se namreč izroči dvema nemškima nadzornikoma 30 nemških šol, 3 slovenskim pa 300 slovenskih učilnic — v tem nas utrjuje opravičena slutnja, ker vidimo, da se že zbirajo oblaki. Iščejo se namreč po deželi dovolj veliko število nemških šol za oba nemška nadzornika. Pri tem pa niso tako zbirčni; kmalu iztaknejo zavod, ki naj bi se v varstvo nemšmk anidzornikom izročil. N. pr. ob kočevsko-slovenski meji je mala šola, katero obiskujejo slovenski in kočevski otroci, ki znajo slovensko in kočevsko. V tej šoli je razumno, učni jezik nemški, čeravno učitelj, kedar nemško govori (včasih se vendar predrzne slovensko besedico izpregovoriti), otroci ne razume. V čisto slovenskem kraji podpira „šulverein" nemško-slovensko šolo, tako šolo hitro proglasijo za čisto nemško šolo, da dobe za nemškega nadzornika dovolj dela. V tretjem slučaji so iztaknili šolo s slovenskimi otroci in slovenskimi učitelji, katera pa je nemška (kedar se otroci že dovolj nemško nauče); to, da radi nemške politike ni komu ušeč, da so učitelji Slovenci. Za kazen, in da dobi nemški nadzornik dovolj dela, mora tudi ta šola priti pod nemško komando. Če še tako ne bodo nabrali dovolj nemških šol, vzeli bodo nemške, od „šulvereina" podpirane „Kinder-gartne", take, v katerih so otroci slovenski, vrtnarica pa morebiti Čehinja. Celjske novice. (Zakrament sv. birme) prejelo je v nedeljo v farni cerkvi 614 otrok. V ponedeljek pa je bilo v nemški cerkvi 366 otrok birmovanih. — Sprejem premil. knezoškofa, bil je dostojen cerkvenega kneza. V soboto popoludne zbralo se je na kolodvoru pri dohodu vlaka mnogo odličnega občinstva in deputacij. Med drugimi bil je preč. gosp. opat Ogradi, okrožne sodnije predsednik dr. Gertscher, okr. glavar dr. Wagner, državni pravdnik dr .Galle, ravnatelj gimnazije P. Končnik, okr. šolski nadzornik prof. Zavadlal, državni poslanec M. Vošnjak, načelnik okr. zastopa dr. Jos. Sernec, dr. I. Dečko, notar L. Baš, načelnik kr. šol. sveta, dr. Jos. Vrečko, zastopniki mestne občine, na čelu župan Stieger, zastopniki občine okolica Celje, na čelu župan Glinšek, deputacija „Sokola", „Južno-štajerske hranilnice", posojilnice", „Katoliško podporno društvo", ..podružnica sv. Cirila in Metoda", „Občeslovensko obrtno društvo", cerkveni ključarji itd., itd. Ko je vlak prišel na postarjo C«Sj}£, jelo je odmevati gromenje topičev na gradu in pri sv. Miklavžu. Mil. kne-zoškof imel je za vsacega zastopnika prijazno besedo. Iz kolodvora odpeljala se je duhovščina v farno cerkev, koder je bila zbrana šolska mladina in se je pričelo izpraševanje. Kasneje potem pa se je isto vršilo v nemški cerkvi. Na večer priredili so čitalniški pevci podoknico in zapeli tri krasne zbore. Ob enem zažgali so se kresovi in užigal umetelni ogenj. — Vse je bilo prirejeno tako, da je prevzvišeni vladika lahko uvidel, da je prišel med svoje. — Z obžalovanjem pa moramo omeniti, da naši nasprotniki tudi pri tej priliki niso mogli zatajiti svoje politične strasti. Kajti storili so le toliko, kolikor je bilo neobhodno potreba. Tujec opominjal je pisca, teh-le vrst, kako čudno se mu vidi, da je vse zidovje tako prazno, brez vsake olepšave, ko vendar Celjani za vsako nemško demonstracijo tako radi okrase hiše svoje, ob tej priliki pa, ko prejemajo njih otroci sv. zakrament, ki naj bi jim ostal vedno v spominu, puste vse tako in to le, ker je višji pastir sin slovenske matere. Lepo to ni, pa tudi pametno ne! (Orgljavec) se išče za mestno farno cerkev v Celji do 15 t. m. (Birmovanje) je b'lo 4. t. m. v Grižah, danes 5. julija je v Žavci, 6 julija bode pri sv. Petru ob Savinji, 7. v Polzeli, 8. v Galiciji in 9. julija bode v Teharjih. Dne 3. julija se je blagoslovil veliki altar v Grižah in podružna cerkev matere božje (lurdske) v isti fari. (Deželni šolski svet štajerski) je sklenil, da se ima veronauk v tretjem razredu meščanske šole v Celji, mesto po jedno uro, po dve uri v tednu, podučevati. Vprašanje je le, če bodo mogli zmagovati sedanji čast. gg. duhovniki, ki so že tako z delom preobloženi še več ur pouka, kakor jih imajo dosedaj in če bi morda ne kazalo nastaviti posebnega kateheta v Celji. (Vsprejemna skušnja na gimnaziji v Celji) bode prva dne 14. julija ob 2. uri popoldne, druga pa dne 17. septembra ob 8. uri zjutraj. Vpisovanje vrši se 14. julija od 11.-12. ure dopolu-dne in dne 16. septembra od 9.—12. ure dopolu-dne. Pri vpisovanji potreba je krstni list in šolsko spričevalo ter se plača vpisnina v znesku 3 gld. 60 kr. (Veliki kres z umetalnim ognjem) zažigal se bode dne 4. julija ob 9. uri zvečer na gradu pri Lipovšeku. Gospodje pevci se uljudno vabijo k zabavnemu sestanku. (Vsporednice na celjski gimnaziji) še vedno razburjajo živce nasprotnikov. Trdobučni pa so ti ljudje, da je groza. Vedno in vedno ponavljajo to, kar so si sami zmislili in nobeden Slovenec ne zahteva, namreč, da bi se Slovenci ne učili nemščine. Mi še jedenkrat povdarjamo, da Slovenci se ne branijo učiti nemščine, temveč le zahtevajo, da se ta podučuje v primernem času, tako, kakor pri vsih diuzih narodih tuji jeziki. Neki Carneri prišel je celo do sklepa, da bi bil najbolj i odgovor Slovencem glede paralelk ta, da se vsi Nernci dobro priuče slovenščine. To bi res bila najbolja pot. Saj mi Slovenci diuzega ne zahtevamo, kakor, da uradnik razume jezik naroda, med katerim živi. Vendar, kolikor mi poznamo Nemce, bode težko kaj kruha iz te moke. (Celjski poslanec Foregger pa judovski madžarski civilni zakon.) Foregger je brzojavil v Pešto, da ga veseli, da so sprejeli Ogri civilni zakon. Madžare sicer to malo briga, kaj veseli Foreggerja, Foregger se pa moti, ako je mislil, da bode radi tega postal svetovnoslaven. So pač razne baže ljudje na svetu in slučajno tudi taki, kakor celjski poslanec Foregger. (Novo poštno- in telegrafijsko poslopje) v Celji se bode postavilo za 188775 gld. Dotični zakon je od presvetlega cesarja že potrjen. (Uradna konferenca za učiteljstvo celjskega in laškega okraja) je letos dne 25. avgusta v Celji. Dosedaj je imela ta konferenca — kar se tiče vodstva — popolnoma nemšk značaj, kakor bi se je udeležili učitelji izključno nemških šol. Po drugih okrajih, oziroma pri drugih nadzornikih, je vsaj ta lepa navada, da se zapisnik take konference piše v obeh deželnih jezikih. Prejšnji nadzornik omenjenih šolskih okrajev — mož nesrečnega imena — seveda ni mogel kaj tacega dovoliti. Mislil si je menda, kaj meni mar, če ne kateri prenapetneži pri konferenci slovenski govore in slovenski debatirajo, saj morata zapisnikarja slovensko debato in slovensko poročilo nemški beležiti,* da v Gradci vidijo, da rabimo povsod „državni" jezik; kaj meni mar. če se originalna debata in poročilo ne strinjata popolnoma s zapisnikom. Tako si je mislil mož, a mož je šel. Upamo, da bodo odločilni faktorji skrbeli za to, da bo poslej zapisnik pisan v obeh jezikih Konferenčni odbor in okrajni šolski svet celjsk' sta nam poroka za to. (Nemškutarska klika). Na praznik sv. Petra in Pavla moral sem se vračati precej pozno zvečer po državni cesti iz Žalca v Celje. Blizu mesta, srečajo me trije Celjani, prepevajoč ali boljše rečeno tuleč vse mogoče nemške klafarije ter pri dušujoč se v znani celjski nemščini, da me je bilo zares groza. Te zverine v človeški obliki, pozdravil sem lepo v slovenskem jeziku, meneč, da me bodo rajši v miru pustili. Na moj pozdrav pa se mi eden teh (najbrž pristen celjski German). rogoviležev odreže: „Lek me im A..... ver fluchter Bindischer, kriegst an Fuss im A..... dass dich der Teufel holt." Gotovo je ta olikanec hodil še pred par leti v nemškem Celju, v nemško šolo, ter si sedaj kot kak nemški krpar domneva da mu teče po žilah pristna germanska kri. Molčal sem na ta surov odzdrav, če'-, če kaj rečem, bo še slabši in sem srečno dospel v mesto. Dovolim si pa na tem mestu mestno redarstvo, ktero ima svoj delokrog tudi na „glaziji" in še dalje, opo zoriti na take in več enakih slučajev in mu priporočati, da bi se po noči tudi tja potrudilo in skrbelo za to, da se v obližji mesta ne rogovil tako nesramno. Spodnje-štajerske novice. (Presvetli cesar) je daroval gasilnemu društvu v Rajhenburgu 60 gld. (Premembe pri č. duhovščini). Č. gosp. J Lempl, župnik v Skalah, imenovan je dekanom v dekaniji šaleške doline. Umrl je č. g. Fr. N e n d 1, kaplan v Laporji. Č. gg. kaplana, in sicer V. Kol ar gre z Gomilskega za provizorja na Ma-