826. štev.
V Ljubljani, sobota dne 4. aprila 1914.
Leto 111.
Ss?
Posamezna š!cy. „Dneva“ slane 6 vin.; ravno toliko pcsamezna številka „Bodefe Neže*.
„DAN“ izhaja vsal:i dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri-Jogo „BODE€A	NEŽA“. Za ljubljanske	naročnike
slane	„l)an°	e	prilogo dostavijan na	dom	celo-
letno 20 K, mesečno 1‘70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane „Dau“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5'50 K, mesečno BOO K. — Naročnina se pošilja, upravnistvn.	::i
Telefon številka 118.;	:::
UM
/'Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“.
Posamezni ; Sc v. „ Dneva* stane 6 vin.; ravne toliko posamezna številka „Boueče Neže*.
:::	Uredništvo in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 0
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrnnkiram pisma se ne sprejemajo, rokopisi sc ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrata 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pori:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	:::
:::	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne0.	.tt
Sfinga.
Astronomi evropske politike so nedvomno v hudi zadregi. Nekaj vstaja črez Evropo, a ne vedo, kaj pravzaprav prinaša. Vedo dobro, da kaže barometer visoke in najvišje politike nekovo izpremembo temperature. Samo vrag je ta, da ne uganejo, bo li dež ali toča, ali pa solnce. Nekateri med njimi in skoro bi morali reči, da tih je večina, pravijo, da se bo, iz vsega tega razvil hud vihar, orkan, da so bile vse vesti o pomirjenju politične elektrike prazne marnje, da je Viljemovo potovanje k neki grofici Morosini v Benetkah 'n »prijateljski« objem v Miramaru le... No, da je vse skupaj le komedija, o kateri se pač samo to ne ve, kdaj pride do zadnjega dejanja. Domnevajo pa, da temu ne bo predolgo, da: mogoče že v zelo, zelo kratkem času ...
Imeli smo priliko, govoriti z ______
avstrijskim politikom, ki ima mnogo upogleda za kulise in zveze celo s prvimi dvorjani.
V naslednjem podamo par interesantnih odlomkov, o katerih pa ra-,a drage volje prepuščamo sodbo
zdelo” solmi ‘ n' iSe rnu sploh vredno Zdelo soditi. Dobro pa bo storil sleherni, ee resno razmotriva
O Avstriji prijazni Romuniji vemo, da pripravlja poskusno mobilizacijo svoje armade; morda bodo sodelovali tudi donavski monitorji.. Rumunija taji vsako vnanjo važnost te mobilizacije in ofieielna »romunska brzojavna agencija«, zatrjuje kategorično, da je mobilizacija le zgolj lokalno-državnega, ozir. vojaškega pomena, bele pred tričetrt leta je Rumunija mobilizirala — in sedaj zopet. Naš, avstrijski »korespondenčni urad« zagotavlja javnosti, da je ta mobilizacija čisto brezpomembna. Da, lahko bi bila, če bi bila Rumu-i> ' Na ,Dunai“ pa vedo, da l ir s ^“muni docela pripravljeni in na kaj, to ve vsakdo šam...
V »poljskem klubu«, je marsikaj drugačno, kot se na zunaj vidi. V tem klubu ima baje ena struj že danes zasigurano svojo — avtonomno Poljsko če pride do onega, kar bi to omogočilo, pod žezlom severovzhodne naše sosede. Ob času krize so se vozili nekateri teh poljskih odličnjakov — v Petrograd. Ustreza se jim, radi — Malorusov.
In tudi to vedo'na Dunaiu'
Na jugu se razvija. 07. rima prihaja v vedno nevarnoiši v.
Sanje Lovce na Itn-v ^	5	vpra'
n; ,CI »najo danes baje edino odločilno besedo na najodločilnejšcm mestu.
Prusija dela direktno proti Avstriji in za to zovratnost vedo tudi
voditelji naše države, vendar so proti gorajšnji kliki brezmočni.
Na enega drže vsi. In ta ima baje res lepe načrte za bodočnost. Vendar se boje, da jih ne bo več v stanu uveljaviti. Da bo krit proti sc-vero zapadu, se pogaja z Bavarsko, Saško in Virtemberško. To ve tudi oni, ki se dela največjega prijatelja, a v resnici preži med prvimi na tre-notek, ki mu naj da zaželjeni plen.
—a.
Nabrežina zmaguje.
Pod socialno demokratično strahovlado ječeča Nabrežina se v kratkem osvobodi. Narodna ideja prodira med nabrežinskim delavstvom vedno hitreje, in ni več daleč čaš, ko bodo socialni demokratje prisiljeni se umakniti in napraviti prostor bojevnikom za pravico in svobodo.
Dolgo časa je ječala Nabrežina pod terorizmom socialnih demokratov. Ti so vzgajali v tej vasi, na slovenskih tleli, najgnusnejše reriegat-stvo in podpirali kolikor jim je bilo mogoče Furlane. Njihovo stremljenje je šlo za tem, da odvzamejo Nabrežini slovenski značaj in da jo spravijo pod komando tujcev. In res, kmalu bi Slovenec v Nabrežini ne smel priznati, da je Slovenec, sin slovenske matere. Z razdiranjem Ci-ril-Metodovih prireditev in z neprestanim napadanjem mirnih Slovenci.55*0 neštetokrat pokazali, da so !w.? ki .s,ovenskega naroda. In
brSnP z,aflu.ga I®* da stoji blizu Na-brežmeLegina sola, katero obisku-
tud.! nabrežmski slovenski otroci i bocialno-demokratična zasluga je to! In če bi se tem nesramnostim ne napravilo konca, bi prišel kmalu čas, ko bi Slovenci v Nabrežini niti ne smeli več slovensko govoriti. Toda vsaka stvar ima svoj konec. Narodni izdajalci pridejo pred sodišče in tam narod obračuna z njimi. Nabrežinski
SOCiallli demokl.ati, ali bolje rečeno
reffegafi.* izginejo v kratkem kakor kafra. Pojavil se je proti njim tak odpor, da se jim ne bo več mogoče dolgo vzdržati na površju. Zavedno slovensko ljudstvo bo temeljito obračunalo z njimi.
Kakor znano, je v Nabrežini veliko delavskega ljudstva, ki je zaposleno v nabrežinskih kamnolomih. Tu sc je zato vgnezdila socialna demokracija in začela »vzgojevati« to delavstvo tako, da je začelo sovražiti svoj jezik, svoj narod; oni, ki sc tem novim apostolom niso hoteli z lepa podati, so bili s silo privedeni v socialno demokratične vrste, kjer so čakali odrešenja.
1 .,Fa ^as ke Prišel. »Narodna delavska organizacija« sc je vrgla na Kras. Po zavzetju Sv. Križa, Vižo-velj itd. je udrla tudi v socialno- de-
mokratični Odrin, v Nabrežino. Bilo je težko delo, kajti socialno-demo-kratični surov cži so organizirali napade in skušali so vsak shod N. D. O. onemogočiti. Toda, kdor je na poti za pravico in svobodo, ta se ne straši zaprek, ta gre naprej. In danes lahko rečemo, da socialno demokra- ; tična strahovlada v Nabrežini umira, da prihaja Nabrežina polagoma in polagoma v roke »N,rodne delavske organizacije«. Nabrežina postane narodna, svobodna, Nabrežina zmaguje. Socialni demokrati so to opa-zivši skušali preprečiti razvoj N. D. O. z najumazanejšimi protidelavski-mi sredstvi, s štrajki proti članom N. D. O. Sli so pred gospodarja in zahtevali, da naj družinske očete, delavce, ki so člani nasprotne organizacije, vrže na cesto, pripravi ob kruh, česar se jim ni posrečilo, nakar so v znak protesta stopili v štrajk. Dobro si moramo zapomniti, da so socialni demokratje tako globoko padli v lužo, da izrabljajo štrajke proti trpinom delavcem, ne pa proti podjetnikom, Gre jim torej samo za strankarstvo. Toda tudi ti politični štrajki socialnim demokratom ne bodo nič pomagali, zavedni slovenski delavci gredo preko njih na dnevni red. S temi protidelavskimi štrajki se bodo socialni demokrati k večjemu tako blamirali, da jim bo vsak pameten človek v obraz pljuval Boljšega taki brezčastni lumpi ne zaslužijo.
Nabrežina zmaguje! Vesel je ta glas in resničen. Nabrežina ne bo več dolgo zatirana, Nabrežina postane to, kar mora biti: slovensko narodna 111 svobodna. Da se to zgodi v kratkem to je pokazal lep shod tiabrezniskega. narodnega delavstva, ki se je vršil v torek popoldne v prostorih gostil-, ne g. Caharije v Nabrežini. Ta shod je bil impozanten v vsakem oziru.
Udeležba velika in navdušenje je vladalo na njem, da je človeku od veselja utripalo srce.
Shod je otvoril predsednik Pernarčič. Kot prvi govornik jc nastopil strokovni tajnik Branducr, kot drugi pa strokovni tajnik Mrak. Orisala sta gibanje nabrežinskega delavstva, primerno razkrinkala socialne demokrate in razvila program Narodne delavske organizacije. Posebno pa sta se bavila s socialno demokratično spomenico in s štrajkov-nim gibanjem ter pokazala nabre-žinsko in jugoslovansko socialno demokracijo sploh v prav živi luči. G. Mrak pa jc še posebej razkrinkal socialno demokratično krumirstvo. S konkretnimi dejstvi je dokazal, da so socialni demokrati res rojeni kru-mirji, ki imajo delavsko vzajemnost samo na jeziku. Obema govornikoma so zborovalci navdušeno ploskali, zlasti pa tedaj, ko sc je poudarjalo, da se z bojem prej ne odneha, predrlo ne zaplapola nad Nabrežino naša modra zastava, kot simbol zmage nad tiranijo, inkvizicijo, kar sc mora, kakor stvari stoje, zgoditi v najbližji bodočnosti. Ko jc nato izpre-govoril še delavec Sedmak, je bi! shod zaključen. Ta shod jc bil lep, kakoršnega narodno delavstvo v Nabrežini še ni imelo in vsak udeleženec se bo z veseljem spominjal nanj.
Nabrežina mora zmagati, to je želja vseh zavednih Slovencev. In danes je Nabrežina na poti do zmage. Polovica poti je že za nami, le še par krepkih naskokov in rdeča trdnjava pade. Naprej, brez strahu in obotavljanja, navdušeno korakajo narodno zavedne čete naprej, naprej do popolne zmage. Živeli bojevniki! Živela Nabrežina!’
' Agro-Hterkur.
(Dalje.)
Včerajšnja dopoldanska razprava.
Razprava je pričela ob 9. url zjutraj. Predsednik senata razglasi sklep, da je zavrnjen^ predlog dr. Mandiča, da bi se zaslišala kot priči dr. Oražen in dr. Blci\veis.
Kot izvedenec pristopi Avgust Tosti, vodja ljubljanske podružnice »Jadranske banke«. Dr. Mandič zahteva še enega izvedenca, ker je sodišče prvotno določilo dva izvedenca. Državni pravdnik se temu pro-tivi in sodišče zavrne zahteve dr. Mandiča.
Izpoved izvedenca.
•
Izvedenec Tosti, ki je bil že prej zaprisežen, izpove, da je sestavil imovinsko stanje. V najugodnejšem slučaju znašajo aktiva 461.339 K 45 vin., v najslabšem 454.595 K 52 vin., pasiv je našel 733.897 K 8 vin. iz sodnih aktov in 748.862 K 47 vin. iz aktov konkurz-nega sklada. Končna pasiva znašajo torej v najslabšem slučaju 293.966 K 95 vin., v najugodnejšem slučaju pa 272.557 K 53 vin., k čemur pride še 70.000 K neizterljivih in 15.000 K, katerih sploh ni. Najvcčji obratni kapital je znašal 15.000 kron, ampak je bilo jamstvo mnogo večje. Faktično se ni vse plačalo, dotičui pa so se obremenili, če so obremenitev priznali. Vknjiževanje se je godilo površno, ker je manjkalo prilog, Vodile so se vse potrebne knjige, toda ne skozi, kar se nanaša zlasti na blagovno knjigo. S trgovskega stališča je dopustna zveza med »Agro-Merkurjem« in »Zvezo«, drugo vprašanje pa je, če je to koristno. Glede sklepov pri moki pra-
H. Suttner. Liub|Ja"a, Mes«"i fr25-
Samo! K 410.
Samo! K 410.
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine ■ ■ —-	po Jako nizkih cenah.	——
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“.
I
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman j* francoske zgodovine.
»Naj bo, prisežem ti,« ie deial on, sam prestrašen od te grozepolne vzhičenosti. »Ampak res, tvoje besede bi me kmalu pripravile v strah. Ali si nemara kaj slišala? Kaj pa veš?...«
»Jaz? Ničesar, kolnem se ti! Samo slutnje govore iz mojih ust...« 11 dodala je s čudnim glasom;
rain na!)<Jp .n,oJe zle ^Mnje ne va-reinw!S l' spreminjajo se v strašno dn hn* • ’ ’ Deodat> obljubil si mi, da boš nezaupen noč in dan in da
se hoš čuvat, kakor da te obdajajo sami smrtni sovražniki...«
»Da dragica, obljubil sem ti to! Dal, daj pomiri sc ... vseh teh skrbi In vznemirjenj bo kmalu konec!...«
Krčevito ga je objela z obema rokama. Poljubila sta se še enkrat,
v noči* de	‘zg'nd	haglo
n-. Alisa, ostala par minut sama m«*-’ .v zbere svoje misli in pre-Še?,'‘P°‘°?ai s tisto hladno neustra-navid ’ - ']0 -ic bila ookazala ta ne-takn ”a. zeuska že tolikokrat in v mao čudoviti meri.
Jasmv°!0?;ai je bil stra§en; vidčta je ^ kukor v mrtvaškomrkli luči,
svojega Deodata aretiranega, nako-lešenega in obglavljenega.
Zakaj Monmoransi je bil slišal vse. O tem je bila prepričana. Izkušal bo tajiti, toda ona je vedela dobro, da je slišal. Vse! Slišal je grofovo ime, ki ga je izrekla stara Lavra, slišal je vse, kar ji je zaupal lju-svoji preveliki zaupnosti.
coskemu, obenem s Drino« v . škiin, Henrikom Navarskim” Kolinji-jem m Francem Monmoransiškim”
Ovaditi Hugenote, je bilo gotovo v interesu maršala Danvilskega, prištevajočega se giški stranki.
ž druge strani mu je moralo narekovati to ovadbo sovraštvo do
Hugenotom* a,<0 *” ,IOtC* pr*zanesti raštvc).'Sa iC pozna,a dob»'o to sov-
Poznala jc tudi tajne zveze Henrikove z Gizi.
Strašni zaključek tega sklepanja je bil jasen kakor beli dan:
Naravnost odtod pojde maršal v Luver in ovadi vse; brata svojega, Kolinjija, Kondeja in Navarčana.
Ostalo je videla z isto jasnostjo:
Deodat ovaden .. • obsojen na smrt...
Njena edina nada na tem svetu, edina njena ljubezen — on, zaradi katerega edinega ji je bilo še vredno živeti na tem svetu — op. izročen gotovi smrti!.
w.TTTia»i
Takšno je bilo Alisino premišljevanje im malem vrtičku, dočim je odhajal grof de Mari jak v omami sreče, ves vesel, da je podal svoji ljubljenki tolikšen dokaz zaupanja in ljubezni.	.
Iz tega položaja ni bilo moči najti izhoda.
S čelom naslonjenim med dlani, stiskaje zobe, se je borila Alisa nekaj minut s strašno nujnostjo, ki jo je videla v svojem duhu:
Odstraniti možnost ovadbe s tem, da uniči morebitnega ovaditelja.
Nje duh je bil kmalu pripravljen. Sprejela jc krvavo misel in sc odločila zanjo.
Le nekaj hipov je drhtela v ogorčenju svoje ženske narave, upirajoče se krvoprelitju. Nato je postala čudovito mirna. v
Vrnila se je v hišo; vsa njena notranja borba je bila končana, preden se je mogel maršal ali Lavra začuditi njeni odsotnosti.
Ko je stopila v hišo, v sobo, kjer jc prej govorila z Deodatom, je snela s stene kratko, brušeno bodalo s krepko klino, ne igračo, marveč orožje, pripravno in pripravljeno za takšna dejanja.
Prijela je orožje, kakor jc videla Spanjole, ko je bila še na dvoru Ivane d’ Albret; klina jc bila skrita v rokavu ohlapne obleke, konica jc gledala navzgor. Trebalo ji ie le naglo dvigniti roko, pa ie bila pripravljena zadati smrtni udarec.
Brez slabosti in brez bledice na obrazu je stopila nato k vratom kabineta, v katerem je bil skrit Henrik Momnoraiisiški, ter jih odprla z levo roko.
Maršal je bil visoke rasti.
Sklenila ga je torej zabosti, kadar bosta sedela obadva, drug drugemu nasproti, in se razgovarjala popolnoma mirno. Takrat vstane ona nenadoma, in v tem trenotku, ko bo višja od njega, mu zasadi bodalo v prsi.
»Pozor!« si je dejala. »Tajil bo in trdil, da ni prisluškoval; in dočim mi bo dokazoval to, se najde ugodni trenotek...«
Toda prva beseda maršala Danvilskega je bila
»Opozoriti vam moram, Alisa, da sem slišal vse, kar sta govorila.«
Obstala je kakor okamenela. Vsega se jc nadejala, samo tega ne.
V svojem presenečenju je napravila brezumno gesto. Rokav je vzplapolal, maršal je zagledal lesk bodala...
V prvem trenotku se jc nekako zamislil. Nato pa je stopil bliže k njej in rekel mirno:
»Povedati vam moram tudi, da nosim verižno srajco, ki je ne odložim nikoli in na kateri bi se zlomilo vaše bodalo. In zato, Alisa, bi bilo brez pomena, ako bi me poizkušali umoriti.«
Alisa se je umaknila naglo k vratom iu jih zaprla. Naslonila sc je nanje in odgovorilaj.
»Žal mi je, da ste uganili naklep, ki ga imam, zakaj s tem sem primorana začeti zoperno borbo, v kateri lahko podležem. Umoriti pa sem vas primorana. Fn zato, gospod, vas hočem napasti. Rajša poginem od vaše roke, nego da bi vas pustila živega odtod. «
Nehala je zdaj skrivati bodalo, stisnila ga je krepko v pesti; prekrižanih rok, naslonjena s hrbtom na vrata, le malce bleda v svoji tuniki od bele volne, je uprla v maršala svoj pogled.
Henrik jo je motril z občudovanjem.
Omeniti pa moramo, da to resnično občudovanje ni veljalo toliko hrabrosti mlade ženske, okamencle v bojeviti pozi, kolikor žarki krasoti, ki jo je obsevala v tem tragičnem trenotju.
Nato se je ozrl in se postavil zaradi previdnosti tako, da je bila miza med njim in med Aliso.
»Alisa,« je dejal zamolklo, »izid boja med nama dvema ne more biti dvomljiv.«
»Vem to,« je dejala s čudovito mirnostjo. »Ubijte me torej; vi ali jaz, eden izmed naju mora umreti.«
»Ne ubijem vas, in tudi vi ne ubijete mene. Ako bi moral položiti roko na vas, da si otvorim pot, sc zadovoljim s tem, da vas razorožim in grem svojo pot, ne da bi vam stori! kaj zlega, vsaj upam tako. Vsekakor pa opustite nado, da vas ubijem.«
(Daiie.)
vi, da so se že takoj izpočetka plavale diference. Obseg poslovanja se ni vjemal z visokostjo garancije. Kakovost klientele v Trstu ni bila posebno dobra, zlasti ne pri pekih. Bilance niso podpisane, kar ni v redu. Sejni sklepi niso zabeleženi, našle so se tudi na listkih beležke neprepisane v knjige.
Glede režije pri podružnici ni bilo knjige. Režija je znašala prve mesece pri centrali 7383 K 85 vin., pozneje nad 37.000 K. pri podružnici Je znašala režija prvih 6 mesecev 112.020 K 36 vin., pozneje 37.252 K 34 Ivin., pri čemur pa so se med režijskimi stroški vodili tudi odvetniški stroški in provizije. Pomotoma pa so se režijski stroški tržaške podružnice vknjižili dvakrat; nekaj režijskih stroškov se nanaša tudi na bodočo poslovno perijodo.
Vzrok konkurza je bila v prvi vrsti odtegnitev kredita in da ni mogel »Agro - Merkur« nikjer drugod dobiti kredita vsled velikega poloma Kaiser-Palese na Koroškem.
Glede blaga v Trstu izkazuje tržaški bilanca blaga za 53.000 K, prišlo je k temu še za 100.000 K blaga, prodalo se je blaga za 110.000 K, moralo bi biti torej še blaga za
43.000 kron. Če se je našlo blaga za
20.000 K, ie moralo gotovo nekaj Izginiti.
Zadruga je bila pasivna že v prvi polovici 1910. Razlika med terjatvami od 31. avgusta i$ ugotovljenim zneskom znaša 161.000 K. Da bi bil imel kateri član načelstva kak ^običek, ni zapazil. Sistem knjigovodstva je bil prav priporočljiv in pregleden, pomanjkljivo pa je bilo vodstvo. Tudi se v knjigah ni vpisovalo kronologično, nekatere knjige se sploh niso vodile. Za knjigovodstvo je v prvi vrsti odgovorno uradniško osobje.
Preberejo se nato razni akti in poizvedne pole, nadalje akti proti Cohenu, ovadba dr. Voduška in akt o preiskavi.
Dr. Mandič: V mnenju izvedencev marsikaj ni pojasnjeno. Zato naj se operat dopolni in naj izvedenstvo konštatira, da je vrednost vina in konjaka bila vsaj za 35.000 kron večja, kakor je postavljena v bilanci dne 22. oktobra 1910. Predlaga, naj sc rekvirira kurzni list tržaške borze, iz katerega se bo konštatiralo, da je znašala diferenca pri moki za vagon 1100 K, za oves 600 K, za otrobe 356 K in za koruza 600 do 700 K. Zanitna me. tudi vedeti, koliko jeT.iz-gubila podružnica pri efektivno prevzetem blagu. Ugotovi naj se tudi, koliko Je znašala izguba vsled nezgode, ki je doletela 23 vagonov koruze. Glede kvalitete tržaških odjemalcev zahteva, naj se dobi izjava konsorcija pekov. Rekvirirajo naj se spisi okrajnega sodišča v pravdi Gruška-Elizabctui mlin glede padanja cen.
Dr. Tekavčič se pridruži tej zahtevi.
Sodni dvor sklene, da se predloga zastopnikov dr. Mandiča in dr. Tekavčiča zavrneta. Prebere se nato dopis borznega odbora z dne 22. januarja 1911, ki pravi, da izhaja jz eksekutivnih pravd za moko onega časa. da je padla cena od 98 K stopoma na 31 K do konca junija. Prodaje so bile zelo težke in so se omejevale samo na konsum, ki se je sproti potreboval. Iz tega izhaja jasno, da je ta padec cen moke provzročil prav velike izgube za one, ki so bili prej napravili sklepe.
Dokazilno postopanje je bilo s tern končano.
k
Govor državnega pravdnika.
Državni pravdnik dr. Neuper-ger reče takoj v začetku svojega govora, da »le čevlje meri naj kopitar« in pravi dalje, da se je dr. Žerjav prevzel hvale, ki tnu je prihajala. z razne strani in je mislit, da zna res vse. To je bila prva lahkomiselnost in prava nerodnost. Vse drugo so bile neizogibne posledice. (Tako tudi, da ni pravočasno nehal, s čimer si je nakopal tudi veliko krivdo, ker je videl, da je vse zavoženo. Zadeva pa ima tudi svojo politično in osebno stran. Nadalje je upoštevati, da izzove vsak napor tudi odpor. Če je hotel dr. Žerjav (gospodarsko zavzeti Trst, je moral vedeti, da se ga bodo Tržačani bra klili, saj so se branili celo trgovci v iLjublJani. Kdor gre v sršenovo jgnezdo, mora biti pripravljen, da ga isršeni opikajo. Pritisk ljubljanskih (trgovcev je bil tako velik, da je prenehal pravilni kredit. Ne očita, Ida bi bil iskal kdo dobička, nepo Ištenost pa je obstojala v tem, da |se je vzel kredit brez vednosti do-Itičnih zavodov. Enaka krivda za-
Kene tudi Rožmana. Tega pa ne lore razumeti, da se Je našel izkušen mož, kakor Lenarčič, ki je nasedel. Glede Bayra pravi, da sma-rtra njegovo krivdo za najmanjšo [Tudi tega se ne more razumeti, da so Cohena nastavili, ko so vendar
priče potrdile, da ni bil zanesljiv Irt dobro izvežban mož. Dobili so ga poleg tega iz neke majhne trgovine. To je bil največji greh, za katerega je odgovorno načelstvo. Cohenova krivda je bila jasna. Tudi za splošno poslovanje je načelstvo odgovorno, zlasti je bilo nespametno, začeti s takimi kupčijami brez lastnih sredstev. Prizna, da so bile krive tudi nesreče, zakon pa zahteva za oprostitev samo nesreče brez lastne krivde. Prva krivda je bila ta. da se je začelo brez kapitala. Krivo je bilo nadalje, da podjetje ni bilo koncentrirano in da ni bile v Trstu kontrole. Priznava, da so padle cene moke in da tega mnogo ljudi ni moglo vedeti. Znano pa Je, da so cene moke sploh labilne, vsled tega bi bilo treba več pozornosti.
Nadalje pa so se delale kupčije še naprej, ko je bil »Agro-Merkur« že pasiven. Načelstvo je za to pasivnost moralo vedeti in če tej stvari ni posvečalo vso svojo skrb, je to njegova krivda. Dasi ni bilo kredita, so se delali vendar dolgovi, ki so dosegli naravnost neverjetno visokost. Sebični nameni so pri tem seveda izključeni. Če se je trdilo, da bi se bilo mogoče izogniti konkurzu, če bi bil Lenarčič podpisal in izdal jamstveno izjavo, to ni merodajno za otvoritev konkurza in končno je to tudi morallčno vprašanje. Razumljivo je, da Lenarčič ni hotel prevzeti obveznosti, da plača skoraj cel milijon. Glede krivde Bayra se pravi, da je njegova krivda le negativna, v ostalem pa tudi najmanjša. Glede Lenarčiča mu je zagonetka, kako je mogel priti v »Agro-Merkur«. Razbremenilno za njega je, da je napovedal konkurz, ko je videl, da preti tako velikanska izguba. Njegova krivda je negativna, pa tudi pozitivna, ker je bil premalo pozoren. O dr. Žerjavu in Rožmanu ponavlja isto. kar je že navedel zgoraj. Glede Cohena je dokazano, da je tudi obrezuspešenje eksekucije dokazano, kar se pa tiče nezvestobe. se je obrnilo drugače ter prepušča sodišču, da razsodi, če je kriv ali ne.	"*	t
Dr. Scfmeitzer
je postavil — kot zastopnik Eliza-betnega mlina — zahteve svojega klienta. Ti zahtevi znašajo 121.578 kron 94 vin. in 6% obresti od 30. decembra 1910 naprej. Od tega zneska je odbiti od »Zveze slovenskih zadrug« od 5. decembra 1912 plačani znesek 40.000 K s 5 % obresti v znesku 4166 K 70 vin., nadalje še od konkurznega sklada dne 16. marca 914 plačanih 13.944 K 70 vin., ter vsi oni zneski, ki jih bo konkurzni sklad še plačal. Druga zahteva obsega popolno odškodnino za vse ono, kar bo moral Elizabetni mlin vsled svojega članstva pri »Agro-Vierkurju« plačati. Jamstvo obtožencev napram Elizabetnemu mlinu naj gre in solidum.
Razprava se Je nato prekinila ob pol 1. in se nadaljuje ob pol 4. popoldne.
Popoldanska razprava.
Dr. Ivan Tavčar, kot zastopnik »Zveze slovenskih zadrug«, izvaja: »Zveza« ima danes zahtevati 569.170 kron in naravno je —- četudi je moj položaj zelo mučen — da napne »Zveza«, ki se nahaja v nekakem silobranu, vse sile, da pride do svojega denarja. Krivda obtožencev opravičuje vse odškodninske zahteve, ki jih stavlja »Zveza«. Po obstoječih zakonih so za pregreške, ki se očitajo obtožencem, odgovorni funkcionarji zadruge. Krivda Je lahko pozitivna in izhaja iz dejanj, lahko pa tudi negativna, ki je nastala iz okoliščin.
Ne strinjam se z državnim pravdnikom, ki zvrača vso krivdo na neizkušenega mladega človeka. Prvi obtoženec ni več mlad, ni prišel z univerze in se razume v trgovino. Prva nesreča je bila že začetek poslovanja »Agro-Merkurja« s tuiim denarjem in velika krivda prvega obtoženca je, da se je kot načelnik »Zveze« posodil tudi za načelnika »Agro-Merkurja«. Da tega ni bilo, ne bi bilo prišlo do onega mesarjenja tujega denarja. Razun prvega obtoženca so drugi vse sami neizkušeni in za trgovino nesposobni ljudje, ampak odgovorni so vsi. Prvega obtoženca zadene tudi krivda slabe izbere pomočnikov. Že z ustanovitvijo podružnice v Trstu in z izbero g. Cohena se je napravil velik greh. Jaz g. Cohenu ne bi zaupal korbe Jajc, da bi jih dobro prodal in takemu človeku so zaupali podružnico na takem trgu kot je tržaški. Drugi uslužbenci so bili enaki Cohenu. Lenarčič je rekel, da so dolžniki »Agro - Merkurja« sami prima-ljudje, v resnici je pa bila stvar čisto drugačna In posebno za prvega obtoženca Je neopravičljiva lahkomišljenost, s katero se ie dovoljeval kredit.
Priznavam odkrito, da Je na mene napravil lep vtis, ko je doktor Žerjav odkritosrčno pripovedoval, kako »po domače« so se vršile seje načelstva. V prvi vrsti je odgovoren načelnik, prvi obtoženec, da se je vse to tako delalo in preziralo zakonite predpise in v tem je vzrok, da zahteva »Zveza« odškodnino od onih, ki so polom zakrivili. Ako kdo pravi, da je bil samo nekak »častni« funkcionar, ne more to držati, ker zadruga ni kaka čitalnica, načelnik zadruge mora nositi odgovornost za posledice slabega poslovanja zadruge.
Smatram za dokazano, da se Je pri »Zvezi« in pri »Agro-Merkurju« v januarju 1910 vedelo za slabe razmere pri podružnici v Trstu in takrat so si morali biti voditelji »Zveze« in »Agro-Merkurja« v svesti, da so pasivni. Ze 2. decembra 1909 sta Lenarčič in dr. Žerjav obljubila, da »Zveza« ne bo več financirala »Agro-Merkurja«. Zahtevalo se je to po nadzorstvu »Zveze« in tudi obtoženci so se menda zavedali, da so falitni. Zadeva z ono »talno« knjigo nikakor ni tako nedolžna iti »Zveza« je bila naravnost oškodovana z onim indirektnim financiranjem, s katerim se je jemal od nje denar, ne da bi se vedelo zato.
Jasno Je, da Je resnična trditev dr. Žerjava, da Je prvi obtoženec za vse to vedel in tudi ako ne bi bil vedel, ga to ne opravičuje, ker on Je poznal položaj, v katerem se je nahajal »Agro-Merkttr« in on bi se moral zanimati za vir, iz katerega je »Agro-Merkur« dobival denar.
Sedaj se očita »Zvezi«, da Je ona vse zakrivila, ker je zahtevala svojih 600.000 kron! To očitanje je neopravičeno, ker »Zveza« ni bila v stanju, čakati na ta denar, ona je morala zahtevati pokritje, ali pa garancijo in taka garancijska izjava je bila podpisana, ampak ona ni bila Izročena, kar na me dela prav mučen vtis. ker listina, ko je bila enkrat od vseh prizadetih podpisana, ni bila več last prvega obtoženca, on je bil dolžan to listino izročiti »Zvezi«.
Tudi druga dejstva dokazujejo, da je prvi obtoženec Lenarčič odgovoren za škodo, ki znaša kakih
300.000	do 400.000 K in, gospodje, čez tako ogromno svoto se ne dd napraviti križ človeškega usmiljenja. Zahtevam torej v Imenu »Zveze slovenskih zadrug«, da se Obtoženci, ako bodo obsojeni. obsodijo na solidarno plavanje »Zvezi« vso odškodnino, v kolikor Je ona ne dobi od konkurzne uprave.
Dr. Sajovic, kot zastopnik kon-kurzhe mase. Izjavi, da je dolžan braniti koristi upnikov. Krivda obtožencev je dokazana, ampak z državnim pravdnikom se vseeno ne strinja, ki je rekel, da sta samo dva prava obtoženca, temveč se pridružuje mnenju dr. Tavčarja, posebno z ozirom na garancijsko izjavo, ki bi jo Lenarčič moral izročiti »Zvezi« in Elizabetnemu mlinu; da je on to storil, ne bi bilo prišlo do konkurza. Polagam veliko važnost na vprašanje:	Kdo	je to asanacijsko
akcijo preprečil. To pride za krivdo posebno v poštev. — Stavlja zahteve ostalih upnikov.
Govor dr. Mandiča.
V duhu vidim mladega dr. Žerjava v avgustu leta 1910, ko je s svojo zvesto ženo potoval v Egipt iskat si zdravja, zapuščen od vseh, napadan od vseh strani. Vse je padlo na njega, na najmlajsega, najboljšega in najidealnejšega- pravi vod:-telji pa so se umaknili. Dr. Žerjav še je radoval današnje razprave, ker Je prepričan, da L1) Preneha naj-žalostnejše razdobje v njegovem
življenju.	. ... T
Duša podjetja je bil Lenarčič, ki je bil delaven. # podjeten človek, milijonar, politik *h on Je duševni oče »Agro-Merkurja«, dr. žerjav je bil pa njegova desna roka. lo se mora jMiudariti zato. da ne bi bil dr. Žerjav oni kozliček, na katerega bi se vse zvrnilo. Ena. razlika je med Lenarčičem ,n Žerjavom: dr. Žerjav je moško m odkrito priznal. med tem ko je Lenarčič vse tajil in se skrival za hrbet dr. žerjava.	,. .
Dr. Žerjav je.	2. dec. 1909
mladenič od 26 let m takrat se je ta mladenič skupno s kapitalistom Lenarčičem dal izjavo, da »Zveza« ne bo več financirala »Agro-Merkurja«. Ta izjava je dobila svoj pomen šele in ravno zato, ker ip ie podal Lenarčič, ker mlademu	v	Vn nnn
ne bi kreditiral 300.000 do 400.000
kron.	....
»Agro-Merkur« ni bil pasiven in vse kar se je zgodilo v škodo »Agro-Merkurja«. se je zgodilo brez sodelovanja in znanja dr. Žerjava.
Dr. Mandič to svojo trditev temeljito In vsestransko dokazuje na f podlagi rezultatov razprave same
in pobija temperamentno argumente, ki se jih je poslužil državni pravdnik v svojem govoru. Omenja obširno razne kupčije tržaške podružnice, posebno kupčijo z moko, ki jo je vodil Cohen in je samolastno — kar sam lojalno priznava — dopolnil neko pooblastilo od »Agro-Merkurja« in delal na svojo pest. Ko je Cohen sprevidel kam je zašel in kaj ga čaka pred razsodniki bu-dimpeštanske borze in ko je tudi »Agro-Merkur« uvidel, da se ne iz-l>lača obračati na razsodišče budini-peštanske borze, je moral ubrati pot, ki mu je edina ostala prosta. Dokazuje, da so bila velika naročila moke po tržaški podružnici »Agro-Merkurja« opravičena z ozirom na velik konsum moke v Trstu sploh in posebej še z ozirom na to, da je imel »Agro-Merkur« svoje stalne in številne odjemalce med tržaškimi peki.
Naših obtožencev ne smemo primerjati ogrskim magnatom, ki špekulirajo s tisoči in tisoči vagoni moke; pretiravati se ne sme in ako pravi dr. Vodušek, ki je komaj pet let v Trstu, da so falimenti pekov stalna igra, rečem jaz, ki sem rojen Tržačan in že 31 let star, da so bili falimenti pekov v Trstu v kritičnem času nekaj izrednega, nenavadnega, česar prej in pozneje ni bilo, ker cene moke niso tako naglo, nepričakovano in močno padle.
Dr. Žerjav ne more odgovarjati za nezgodo pri koruzi, ker sploh ni vedel za to kupčijo in tudi ni odgovoren za nezgodo pri moki, ki jo je zakrivil Cohen.
Druge panoge kupčije so pa izborno uspevale, posebno kupčija z vinom in konjakom, kar se je pokazalo tudi pri konkurzni prodaji. To dokazuje, da je v središču, v Ljubljani, kjer je dr. Žerjav z Lenarčičem neposredno vodil podjetje, to podjetje izborno uspevalo.
Največ se očita »Agro-Merkur-ju« to, da je vzel v službo Cohena, ki mu državni pravdnik odreka duševne zmožnosti, dr. Tavčar se je pa celo na njegovi zunanjosti »podtikal. In ta Cohen je bil vendar prokurist pri tržaškem solidnem vele-tržeu in ta je bil z njim nad vse zadovoljen in ga je tudi najtopleje priporočil kot trgovsko zelo izobraženega in spretnega človeka.
Neopravičeno je očitanje državnega pravdnika, češ, kako so se obtoženci mogli spuščati v tako velike kupčije brez lastnega kapitala. »Ag-ro-Merktir« ie bil vendar ustanovljen po> »Zveri slovenskih zadrug« in to je močan zavod, ki je »Agro-Merkurju« takoj otvoril kredit do 50.000 K in tudi čez ta znesek, v kolikor to dopuščajo fakture.
Državni pravdnik je rekel, da bi obtoženci morali napovedati kon-. kurz takoj po oni nezgodi z moko.
In ravno tega oni takrat ne bi smeli storiti, ker takrat so še viseli veliki sklepi z Elizabetnim mlinom in ko bi bil v onem času napovedan konkurz, bi nastala nepopravljiva škoda.
Do 5. avgusta 1910 dr. Žerjav ni mogel misliti, da je »Agro-Merkur« pasiven, torej ni bil dolžan napovedati konkurz, potem ga pa ni bilo več v Ljubljani. Dr. Žerjav ni prišel po svoji krivdi v položaj, da ne more izplačati svojih upnikov. Zakrivil je to Lenarčič, ki ni hotel izročiti one že podpisane garancijske izjave s pomočjo katere bi se lahko izvršila mirna likvidacija. Ta ubogi dr. Žerjav, ki je bil jetičen, na smrt bolan, je odhajal ves vesel iz Ljubljane v sladki zavesti, da je zadeva urejena z ono izjavo, petnajst dni za tem mu pa javlja Lenarčič, da misli napovedati konkurz! Takrat je dr. Žerjav protestiral proti temu. Prišlo Je do konkurza, ampak ne po krivdi dr. Žerjava, ker v onem treiiotku, ko je dr. Žerjav stavil svoj podpis na ono garancijsko izjavo, je poravnal svoje upnike! Ako ta listina ni prišla na pravo mesto, ni krivda dr. Žerjava, ki si ni mogel misliti, da tako ugleden človek kot je Lenarčič, ne bi listine izročil »Zvezi«.
Prehajam k obrambi Gabrijela Cohena. Nočem reči, da Cohen ni kriv kride, ampak tako ne kot to trdi državni pravdnik. Kar se tiče koruze, je nasedel Cohen della Vedovl. Zato priporočam Cohena vaši milosti, gospodje sodniki in prepričan sem, da bo obsojen samo tia majhno zaporno kazen, v katero naj se všteje na vsak način 7tedenski preiskovalni zapor. Poneverjenja Cohen ni zakrivil, ker sicer ne bi bil naročil Zupančiču, naj potrdi prejem zneska 500 kron od Conciglie. Podobno je z drugimi 900 kronami. Tudi ni zakrivil Cohen preprečenja izvršbe, ker takrat, ko je od prodal trgovine, še ni bil stavljen noben predlog za izvršbo in da je tudi izkupljem denar porabil za to, da je poplačal nekatei e upnike. Razun tega je Cohen še ne-omadeževan in prepričan sem, da ga bo sodišče milo sodilo.
In dr. Žerjav! Nekateri so ga primerjali Napoleonu. Pa on ni Na-
poleon, ker ta je delal zato, da utrdi svoj položaj in položaj dinastije, dr. Žerjav pa ni znal za sebe, temveč je delal pridno iti z velikim navdušenjem samo za svoj narod. On misli sedaj otvoriti odvetniško pisarno in bo delal vse svoje življenje zato, da izplača svoje upnike — revež bo vse življenje, kot se je izrazil dr. Tavčar. Takega človeka ni mogoče obsoditi!
Razprava se prekine ob pol 7, uri zvečer in se bo nadaljevala danes ob 9. uri dopoldne. To bo naj-brže tudi konec razprave.
€>«1 velikonočne nedelje 12. <1® 17. aprila — G rini!
Modra miška!
Z Magdo Lessing!
Največja in najkrasnejša učinkovita veseloigra te sezije! Neprestan bučen smeh!
Kinematograf Ideal.
Dnevni pregled.
Bismarck-feier. Danes priredi ljubljanski Turnverein »Bismarckovo slavnost«, s katero proslavi gg. rojstni dan Bismarckov (rojen je bil 1. aprila 1815.) K tej prireditvi so vabljeni vsi Nemci, turnerji, pridejo v kroju. Zanimivo je vabilo, ki smo ga dobili v roke. Kot geslo stoje sledeče Bistnarkove besede: »Es ist nicht gut, in Europa einer kleinen Nation anzugehoren; Mitglied einer so groBen, so starken und so aus-gezeichneten Nation von 50 Milio-nen zu sein, das ist ein Vorzug, fiir den wir alle Gott dankbar sein wol-len, solange wir leben.« Fiirst Bismarck (zu Lehrern und Schiilern d** Gynmasiums zu Plon, 19. 5. l893.J T. j.: Ni dobro pripadati v Evropi malemu narodu. Biti član velikega, močnega in imenitnega naroda, ki šteje 50 millonov, Je prednost, za katero naj bomo Bogu hvaležni, dokler živimo.« Tako je govoril Bismarck mladini I. 1893. Dobro, da nas je spomnila ta proslava na te besede, kajti mi smo istega mnenja: Ni dobro, če je dandanes v Evropi kak narod majhen; Slovenci smo lahko Bogu hvaležni, da smo član velikega Slovanskega rodu. ki Meje v celoti 160 milijonov duš. To število lahko nas navdaja s ponosom, ako ljubljanski Nemci pod takim geslom slave svoj »Bismarck-feier«. Slavnostni govornik bo Hegemann.
Pravoslavje. Pod tem naslovom Je prinesel »Slovenec« članek, ki potrebuje daljšega odgovora. Zato se ha to še vrnemo.
„ „ Vmrl *e v Smariji dekan Mihael Trček. Preje je služboval kot kaplan v Šmarij, pri Sv Petru v Ljubljani in je iiostal župnik v Šmartnem pod šmarno goro. Za njegovega časa se je vnel v šmarski fari hud boj, o katerem se je mnogo čitalo. Fara in občina sta trpela jiod klerikalnim pritiskom. N. v m. p.!
Liubliana.
— Pitreicli poklical Elsnerja v Gradec. Predsednik graškega nad-sodišča Pitreich je pokUcal ljubliati-skega Elsnerja predse. To le v ZVCZl t zadnjo intervencijo slovenskih odvetnikov pri justičnem ministru in Pitreichu.
— Kamile Theimerjeve tožb* pridejo pred dunajsko porotno sodišče.
— Iz preiskovalnega zapora so
izpustili včeraj doiioldne ob 10. g, Viktorja Zalarja in dijaka Endlicher-ja. Drugo sledi.
— »Ponočni shodi trnovskega kaplana«. Ako se sprehajaš v pozni uri zvečer oziroma ponoči po Cerkveni ulici, slišiš lahko in prav umevno iz Zalarjeve društvene sobe, cviljenje mladih deklet. Kdo pa POV-zročuje to cviljenje? Nekdo, ki leta za dekleti po sobi kakor maček za mačkami iz kota v kot. Kajne gospod kaplan, ta dekleta, te srčne ljubimke mojega srca! Pomnite, da vas opazujemo že del j časa jn vemo že veliko vaših skrivnih dejanj, a kmalu nam bo vreča polna m se bo odvezala pa potem 	•	»ov-
Cam'  Lakota o gledališkem vprašanju. Ker je gledališka sezona 1913T4 končana, pa ni bilo doslej za eventualno novo sezono še nič mogoče skleniti, zlasti ker ni bito mogoče doseči kakšen .sporazum z visokim deželnim odborom, je gledališka komisija sklenila sklicati euke-to o gledališkem vprašanju in povabiti nanjo tudi deželni odbor. Etiketa se snide v soboto, dne 4. aprila 1914 ob 5 url popoldne v mestni posvetovalnici.
— Slov. gledališče. V četrtek smo videli »Hoftnannovc pripovs-sti«. Opera je bia krasna, kar ni treba povdarjati ako omenimo imena: Strozzi, Koroščeva, Leonti, Lo\v-czynslci, Vuškovič. Vendar se je marsikateri spomnil, da smo syoie čase tudi v slov. operi kaj podobno lepega slišali. Gledališče seveda pol-n0> _ Včeraj je bila opereta: »Ko-nečno sama«. Opereta ima vrednost druge vrste: ples, tango ctc. etc. Igralo, plesalo in pelo se je dobi o — opereta v Ljubljani vedno uspe kaj šele hrvatska. G. Polakova je bila polna veselja, gdč. Krista lepo pleše, Strmac izboren, Grund in Bi-nički polna dovtip#. Ploskanja mnogo. šopkov tudi. Skratka: lep uspeh operete.
— Slovensko gledališče. Danes se uprizore Govekarjevi »Legijo-narji«, ki se že par let niso igrali v ljub., gledališču. Ferdinanda igra E. Grom, ki je igral isto vlogo tudi v »Rokovnjačih«. Ježa, ki ga je igral prdjšnja leta g. Verovšek, igra to pot g. Povhe. Lavro gdč. Ojorgjevi-čeva in Ano gdč. Wintrova. Brnjača igra g. Šest. ki je igral isto vlogo (Vernagg) istotako v Rokovnjačih. Raka igra g. Skrbinšek in Ježa ženo Barbo ga. Bukšekova. Začetek ob Pol 8. Pri predstavi sodeluje operni zbor in vojaški orkester. Igra se da nečrtana z vsemi pevskimi In glasbenem! točkami.
— Zaročil se ie včeraj g. Franc Jakše iz Novega mesta z ugledne in narodne rodbine z gdč. Faniko Konšek na Trojanah pri Kamniku! Čestitamo!
—• Zenski telovadni krožek Sokola I. v Ljubljani priredi v nedeljo svoj prvi pešizlet čez Golovec na Vevče. Kratek odmor na Vevčah v restavraciji g. Kuharja. Sestre, udeležite se mnogobrojno tega izleta! Odbor poživlja svoje članice, da se po možnosti udeležijo popoldanske in veeeine prireditve bratskega orkestra Sokola I. v hotelu Tivoli __ Na zdar!
— »Čitalnica v Spodnji
vabi k javnemu predavanju s skeptičnimi slikami, ki se vrši danes dne 4. aprila t. 1. v salonu pri Moharju v Spodnji Šiški. Predava gosp. Ivan Tavčar o Carigradu. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Dragonec ujet na begu. Te dni je orožnik pripeljal v vojašnico dragonca Rapla, ki je že večkrat ušel in ga ie to pot prijel v Lipah, kjer je revež pri usmiljenih ljudeh prosil kruha. Dragonec je slaboumen. Pred orožniki je, pokazal svoje telo, ki je bilo od udarcev vse višnjevo. Človekoljubje in taktika zahteva, da sc z vojaki drugače postori. Naj Store v tem oziru merodajni vojaški krogi enkrat za vselej red.
— Prijeta tatica. Na nekem vrtu na Emonski cesti so zalotili neko brezposelno deklo, ko jc hotela ukrasti žensko perilo, ki je bilo tam raz-obešeno.
— Veliko zalogo izgotovljenih štedilnikov, solidno, domače delo po luko nizkih cenah ima Rudolf Geycr, ključavničarski mojster v Ljubljani. Cesta na Rud. železnico 10, na kar se slavno občinstvo in stavbeniki opozarjajo.
— Valdemar Psylander igra da-, lies glavno vlogo v kinematografu »Ideal« v 4 dejanski drami »Hudičev delež«. Ta drama je izvedena prav V duhu severne literature in stavi v sredino dejanja značaj, katerega hipnotični vpliv sugestivno uporabljen napravi ženo svojega konkurenta za mediuni. Film jejioln uspelosti in živce vzbujajoč. Fino insceniran sc igra tudi jako izvrstno. V torek Oi-rardi v filmu s spremljevanjem orkestra c. in kr. pešpolka št. 27
Trst.
Slovensko gledališče v Trstu.
iV nedeljo 5. aprila zvečer ob četrt na devet se vprizori kot benefična predstava režiserja Josipa Toplaka Rc-metinskega »Baron Trenk in njegovi Pandurji«, zgodovinska narodna igra fe Tm- r dejanjih. Spisal J.
Predst beneui 1)0 t0 tudi |)(,sled-čani cmk* j v tei se/'0lli- Prepri-
Občinstvn’ wi b° Iiaše gledališko jOUCmstvo polnoštevilno udeležilo (<>
predstave. Gospod Toplak !?	,
'kom dveh let kot Član slovdnskel' gledališča v Trstu s svojim umetni >kirn delovanjem pridobil splošne in presrčne simpatije. Gotovo mu to »ase hvaležno občinstvo, dokaže s •svojini polnoštevilnim obiskom pri njegovi benefičui predstavi.
; Gospod Toplak je igralec umet-
velikih zmožnosti. Imeli smo ga Jiihko neštetokrat občudovati v njegovih vlogah, tudi v zadnjem času lved«ezise^a‘ Svojo težko nalogo je bodeva?V1 Sdl° in ,lva*evred'io iz-
»nn m?žnost setlai občinstva, da U ^sov težki trud nagradi, ju, .gosposvetsko polje. Ob oefs/n.
«'cl zadnjega ustoličenja koroških
vojvod. O tem predmetu priredi predavanje belvederska podružnica C. M. D. jutri v nedeljo ob 10. uri predpoldne v veliki dvorani »Narodnega doma« v Trstu. Slovenci, praznujmo petstoletnico omenjenega zgodovinskega dogodka s tem, da se udeležimo v čim večjem Številu predavanja. Posebno pričakujemo, da se mladina in delavstvo odzove častno rodoljubnemu vabilu.
Nar. del. organizacija za Trst in okolico (deželna organizacija) ima v nedeljo, dne 5. aprila t. 1. ob 10. dopoldne občni zbor v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: L Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Strokovno tajniško poročilo. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Ce ob napovedani uri ni predpisane udeležbe, se vrši občni zbor pol ure kasneje pri vsakem Številu članstva.
Telefonska poročila
ROPARSKI UMOR V STAREM MESTU.
(Za tri krone.)
Trst, 3. aprila. Porotno sodišče je danes obsodilo 221etnega Jožefa Breganta v smrt na vešalih, Emilija Bassa, 19 let, na 7 let ječe in ISletnl Karl Vižintin na 10 dni zapora zaradi tatvine. Prva dva pa zaradi roparskega umora 671etne starke Mayer v Starem mestu.
VELIKA NESREČA NA MORJU.
New York, 3. aprila. Ribiško ladjevje, ki je lovilo ob Novi Fundian-diji je razgnal in razbil sneženi vihar. Ena ladja je prišla med ledene plošče. Posadka se je rešila s tem, da je poskakala na led, tu je pa vsled mraza poginila.
New York, 3. aprila. Po danes zvečer došiein uradnem poročilu znaša število ob Novi Fundlandiji ponesrečene ladije 64 oseb. Ostalih 37 je strašno trpelo vsled inraza. Ladja Ventura s 35 živečimi je dospela danes zjutraj v pristanišče. «?• tel.,ad,N le število ponesrečencev
"“{S*- ° ladji Southern Gros ni nobenih poročil.
18 MILIJONOV PRIMANJKLJAJA.
Berlin, 3. aprila. Znana firina VVerthelm je naznanila Jnsolvenco. Pasiva znašajo 18 milijonov mark; aktiva znašajo, kakor pravijo nekateri, 2 iu pol milijona; drugi pravijo, da samo pol milijona mark.
MED AVSTRO-OGRSKO IN RU-
MUNUO.
Budimpešta, 3. aprila. »Az Est« kljub vsem dementijem zatrjuje, da bo avstro-ogrski poslanik v Bukarešti. grof Černin, v poletju nastopil daljši dopust, s katerega se ne povrne. (To zato, ker se mu ni posrečilo Rumunlje pridobiti za Avstro-Ogrsko.)
BOJI V EPIRU.
Korica pade.
Rim, 3. aprila. »Agenzia Stefani« poroča Iz Drača:	Eplrotl	so
včeraj napadli KorLo. Holandski major Ruelier, poveljnik žandartne-rlie, se je omejil le na obrambo. Eplrotl so Albance premagali; Ruelier ie bil ranjen In Korica je od Epirotov zavzeta.
Mali oglasi.
Stelaže in banki za manufaktur-no, galanterijsko in špecerijsko blago, v dobrem stanu, dolgo 15 m široko 5 m, se zelo ceno proda. Kje, pove Anončna ekspedicija, Ljubljana.
187—2
Damske žalne obleke (kostume) vse velikosti po najnovejšem kroju priporoča konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred škofijo 19.____________99—x
Učenec za modno trgovino se
takoj sprejme. Ponudbe na anončno ekspedicijo.	177—5
Motor Puh 3M> P. H. skoraj nov,
en cilinder, model 1913, se proda po nizki ceni. Kje pove Anončna ekspedicija, Ljubljana.	181—3
Mesto vsakega posebnega obvestila.
f
Ivan Kratnaršič, c. kr. major v pole. naznanja v svojem in v imenu svoje žene Marije KramarSič vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem prežuiostno vest, da nam je bila preljubljenn, nepozabna dobra mati, oziroma tašča gospa
Ana Kramaršič
po dolgi mučni bolezni v 90 letu svoje starosti previdena s sv. zakramenti za umirajoče danes v petek dne 3. aprila ob 8. uri zjutraj poklicana v boljšo večnost.
Pogret) predrage rajnice se bo vršil v soboto dne 4. aprila ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti Kutinova cesta štev. 21 na pokopališče k Sv. Križu.
Šv. maše zadušniee se bodo brale v raznih cerkvah.
Predraga rajnica se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
Venci se hvaležno odklanjajo.
I.jub|jana, dne 3. aprila 1914.
Če želite najboljši in najnovejši
šiT7-sil:nLi 3troj
„PFAFF“
#
%-
s pismeno iOletno garancijo si oglejte pred nakupom specialno trgovino tvrdke
ICUtf. VOK
Ljubljana, Sodna ul. 7 (zraven sodnije).
Cenike pošljem brezplačno.
Motorno kolo
Puch 3’/i UP brezhibno delujoče, Se po jako nizki efeni proda.
Vprašanj,, pod KM o t o r“, Trebnje.
Edina primorska tovarna dvokoles
»Tribuna14
Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar Goriup.
Velika eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
DET. ZBatjel
Gorica, Stolna ollca štev. 8-4.
Prodaja na obroke.	Ceniki	franko.
Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako W H modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9- Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
in rojstni opravi
Modistinja
Minka Horvat, Jjggfa
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic iu vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
FRAN KRAIGHER
lerojašin mojster
Gosposka vilic a žteT7-. S
Tr)J!»-iCrCČaiSlavneniu občinstvu 2a naročila vsakovrstnih oblek po
Jem, tudi ; J^i0zcm?ke6a in domačega blaga veeno na izbero. — Spre-
iiilftn! cvMVan^e obIek in P°Pr®vila- — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne «
,	   eksport	po	morju.
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v
A. & E. Skabernč
Mestni tri** Mew. IO.
"Velilra. Izfbira.!	Solidna, postrežba,!
tudi za 229
, SANATORIUM - EMONA
| ^-NOTRANJE^K^RGjd^ -BOLEZNI. /
y/LtXBLOrANA-ICOMENSKEGAULICA-41
T/ SEF-r-BBffMK:primapjj • DR- FR. DERGANC
Mednarodno špedicij »ko podjetje	;
R. RANZINGER, Ljubljana.
XTeta,33iOvl5eiio 2.B73.	Telefon,	štev.	©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. slavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedidja in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor, j
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Rimska cesta štev. 19
obla-tveno kouc. inštalater za električne naprave, luči, prenos sile; dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko spadajočih del. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi preskuševalnimi aparati. — Cene in delo solidno!
GVIDON CADEZ
Ljubljana, Mestni trg štev. 14.
Ugodno kupite v modni trgovini za gospode In dečke klobuke, čepice, perilo, kravate in vse - - - druge modne predmete. -	- -
7A TPr
■ i I AHlIliVj
Ljubljana, Start trg 9.
Največja tovarniška zaloga
najsolidnejših gramofonov in plošč.
Plošče Columbia, Favorite, Odcon, Premier avstr, družbe „Angel“ in „Zonophon“ itd. itd.
Gr-xaaa.ofoz».i že cd 3SZ naprej.
nPlošč© „ „ „ x-3©
Cenilci 'brezplačno.
Vsa popravila s« izvršujejo točno In solidno.
I
Ljubljana, Latternnov drevored
v lastni lopi 1Živi 1 v lastni lopi
.3	*!
^ ca-4 o ©	«
o	a>
-s 3	»i
. ” a S
O Sof
N
co .5 o
n	*
£ •§
Si «-=»
Ki
P
M > O)
g.*
§• o
tj >§
 čiv© sestri rojezrt z zčLroženo grlavo. - - -
Največji pojav sveta „ASRA“
ljubljenka žend in otrok. Živa 161etna punčka. Najmanjše človeško bitje, ki tehta 7 kg in meri v visok. 62 cm. Zadnji ostanek plemena ASTIC.
I. prostor 50 vin., II. prostor 30 vin. Vojaki in otroci plačajo polovico.
Pozor stavbeniki!
Pozor občinstvo!
(
(
K
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah
RUDOLF GEYER, ključarski mojster,
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
Priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila.
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini  ---------—	tvrdke	1?.	M1KLAUC	------
planinski, kopan, čist, ojstrozrnat, za zidarska in betonska dela, dobavlja po ugodni ceni Domicelj & Belle, Rakek. Na Notranjsko in Primorsko so železniške voznine nizke in ugodne 1
Naprodaj imam popolnoma predelano
Natančnejša pojasnila daje -A-mton IE3 e tir o'v še Ir.
Spodnji Logatec, Kranjsko.
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica,
: Fceeten cddelelr -v prvem nadstropja.
Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Avtomobil
(Laurin & Klement) 12—14 P H, dobro ohranjen, za 2 sedeža se takoj po jako nizki ceni proda. Pet. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta štev. 17.
kdinailof«
Najnovejše za spomlad in leto za gospode in dečke, damska konfekcija pariških in berolin-skih modelov po čudovito priznanih nizkih cenah.
2?cgrlejte sl IzlcžToe.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.
Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho
popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršovice štev. 383 pri Pragi (Češko).
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
SelenTcncirgo-^si -u.iica, šte-v. G.
Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. = Topič „S^.XJTJ‘T“. =
Priprave za ribištvo.	Umetalni	ogenj.
C. kr, prodaja smodnika.	Ceniki	zastonj	in	franko,
Pozor!! Se malo dni! Pozor!!
= Največja menažerija =
iz Hagcnbeckovega živalskega parka, v Areni »Narodnega doma11
ggala-paradna predstava
danes v soboto ob 4. uri popoludne in 8. uri zvečer. Iz bogatega programa posebno opozarjamo na
Najnovejše
ji za gospode,
fij pentlje, samovez-B nice in vse druge 1 moderne fazone.
žS*	*
1 ovratniki, zapest-j nice, naramnice.
-J podveze, noga-
vice, palice, dežniki, različni gumbi, ščetke, milo, parfumi i. t. d. po skromnih stalnih cenah
v modni in športni —— trgovini =
ki jih privede drzni kapitan Alfred Schneider, ki je dosegel v vseh evropskih državah največji uspeh. Nadalje je omeniti čudovite predstavo 3 zračnih akrobatov Alfonso, potem Miss Nordini, uganka vseh kriminalov in policije s svojimi čudovitimi razkanitrim umetnostmi. Nadalje 3 originalni bratje Parison s svojimi plastičnimi predstavami. Nadalje nastop kačjega človeka imenovan človek brez udov. Fridelly i. t. d. i. t. d. Med odmorom nastop klovna Avgusta.
Cene prostorom: numeriran sedež K 3’—, I. prostor K 2"~, II. prodor K 1’tSO, stojišča 60 v. Otroci in vojaki od narednika nižje pri popoldanski predstavi polovične cene, K obilni udeležbi vljudno vabi
ravnateljstvo.
Vsako sredo in soboto prodaja =====
ostankov
:: blaga za obleke in perilo
za s':oro	j
polovjčne cene i
podjetje zvezdnih tkanin!
„Hermes“
brata Woka6
v Ljubljani, Šelenbugova ulica št. 5.
v prvem nadstropju
(nasproti glavne pošte).
Prvovrstni v eleganci in trpežnosti so naši
svetovnoznani
Ljubljana
nasproti glavne pošte
Ustanovljena leta 1831 države
Ustanovljena 1831.
Naj večja zavarovalnica avstro-ogrske
Alfred Fršnkl, kom. družba
trgovina v Ljubljani — H. SELJAK, zastop.,
Stritarjeva, \illca, žrtev. ©-
Rezervni fondi K 58,461.432'Sf. — Izplačane odškodnine in apifcallje K 123.257.C95-77, v zb jem n o z;
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
v Ljubljani
Generalno zastopstvo
»ibct Vljudno se priporoča -
manufakturna trgovina
1 liihllana Mestni trg 22
L|uDlJdlldf naspr lekarne.
Vnanja naročila se točno izvršujejo.