TV
t”11 $»,&<* *■'<> Naročnina	-<,iJLt, jjvi ioia
*0 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserirli ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. UjjSTOTJiištvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Ja 4Whnl
Meodoisen političen tisi %a slovensko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mari-* horu, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon interurban št. 113.
87, številka.
MARIBOR, dne 18. septembra 1925.
Letnik L
Avstrija in njena bodočnost.
Med tistimi, ki z ukrepi sedanjega zasedanja sveta Zveze narodov niso Zadovoljni, se tudi nahaja Avstrija. Ta država je podobna človeku, ki ni nikdar zadovoljen, marveč vedno slabo razpoložen in čmerikav. Iz njegovih ust prihajajo samo besede nezadovoljstva, kritiziranja, obsojanja, tarnanja in zahtevanja.
Priznati je treba, da gospodarski položaj Avstrije mi najboljši. Ako sodimo objektivno, moramo obenem priznati, da se nobena evropska država po svetovni vojni ne nahaja v rožnatem položaju. Povsod je polno bodečega trnja, ki prizadeva sedanjemu rodu velike težav in bolečin. Ako bi bili spričo tebi splošnih' težav vsi narodi tako občutljivi in nepotrpežljivi, kakor so avstrijski Nemci, hi vsa Evropa bila podobna preroku Jeremiji, jokajočemu na razvalinah slave, časti in sreče jeruzalemskega mesta.
Avstrijci še vedno živijo v spominu na nekdanjo srečo. Zato jih zadeva ono gorje, ki mn je dal izraza slavni italijanski pesnik Dante:
• »Najbujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin.«
V nekdanji Avstriji so bili Nemci gospodujoč narod. Oni so vodili politiko in gospodarstvo države. Od tega so sami imeli največjo korist. Dunaj' je bil mesto, kamor se je stekalo bogastvo iz vseh delov države. Fuimus Troes (bili smo Trojanci)!
Nekdanja Avstrija je sedaj reducirana na primeroma malo ozemlje. So države, ki imajo še manjše teritorije, pa vendar živijo in prospevajo. Treba je zaupanja v sebe, treba deloljubja, potrpežljivosti in štedljivosti. So pa v Avstriji stranke, ki nimajo smisla za te dandanašnji velepotrebne 'lastnosti. Dokler so te stranke v Avstriji imele prvo besedo ter krmilo države v svojih rokah, so smatrale kot svojo dolžnost, dokazati svetu, da je Avstrija za življenje nezmožna država, da je mrtvorojeno dete. Med temi strankami zavzemajo socialni demokratje prvo mesto.
(Posledica te politike je bila, da je Avstrija s svojini gospodarstvom prišla čisto do roba propada. Mesto upanja, eia bo Avstrija iz propada dvignjena V materino okrilje Velike Nemčije, se je vedno bolj uveljavljala bojazen, da bo Avstrija razdeljena med sosede. Plašljive! so že videli ob mejah avstrijske republike stati čehoslovaške, jugoslovanske in italijanske vojake.
Bilo je to pred tremi leti. Takrat je stopil na čelo države njen rešitelj, katoliški duhovnik dr, Seipel, voditelj krščansko-socialne .stranke. Zatekel se je v Ženevo ■ter dobil za svojo državo mednarodno posojilo. Tako je država bila rešena. Razsipnosti socialdemokratskega gospodarstva je storil konec. Začelo se je raeionelno državno gospodarstvo, ki se je javljalo v reduciranju izdatkov in povečanju dohodkov. Tako se je poboljšala in stabilizirala avstrijska valula. Tako se je doseglo ravnotežje v državnem proračunu.
K temu lepemu napredku je velik del doprinesla mednarodna kontrola, ki jo vrši nad Avstrijo Zveza narodov v osebi mednarodnega komisarja dr. Zimer-manna. Tega moža bi Avstrijci sedaj radi poslali domov, češ, da je postal nepotreben. Zato so zahtevali cÄ Zveze narodov, da se naj mednarodna kontrola z Avstrije ukine, Zveza narodov pa je bila drugega mnenja. 'Na zahtevo Angležev se je določilo, da kontrola še ostane' nekako leto dni, pri avstrijski narodni .banki pa tri leta.
To je en povod — ne rečemo razlog — za nezadovoljstvo Avstrijcev. Drugi povod pa je v tem, da sosedne države nočejo v trgovinskih pogodbah dovoliti preferenčnih (prednostnih) carinskih tarifov za uvoz in izvoz. Sosedne' države, med njimi zlasti naša država, , na katero se v tem oziru Avstrijci posebno ozirajo, pa tega ne more storiti, ako nočejo popolnoma ubiti svojih ne samo novih, marvgč tudi starih industrij. Naša država ima proti sebi tudi izpolnjevati dolžnosti, nikakor pa ne more priznati, da ima edino-le nalogo pomožne akcije za Avstrijo.
Kakor so Avstrijci morali popustiti od svoje prvotne zahteve po donavski federaciji (po gospodarski zvezi vseh ob Donavi se nahajajočih držav) ter so to zahtevo reducirali do zahteve prednostnih carinskih tarifov, tako bodo tudi morali popustiti od drugega dela svoje znane dileme (dvojnega razsodka): ali donavska federacija ali priključitev Nemčiji.
Zedinjenje z Nemčijo je zadeva, ki se ne bo dala uresničiti ali vsaj ne dovršiti v doglednem času, O načinu tega zedinjenja si tudi Avstrijci sami niso na čistem. Razne stranke imajo v tem oziru razne zamisli.
.Socialna demokracija hoče, da bi se iz Nemčije in Avstrije ustvarila jedna nacionalistična, centralistično organizirana država, v kateri bi bile nivelirane (izravnane) vse razlike med poedinimi nemškimi plemeni, Velikonemška stranka si zamišlja to zedinjenje tako, da bi v Veliki Nemčiji prusko pleme imelo hegemonijo, j
: Torej Velika Nemčija z državno barvo črno-belo-rdečo. i Ker bi talca država bila .militarističnega in izzivalnega duha napram drugim državam, krščanski socialisti tako zamisel odločno odklanjajo. Ta stranka se še najbolj drži v ozadju, kar se tiče združenja Avstrije z Nemčijo. 'Ako pa bi prišlo do takega združenja, bi se to moralo po njenem mišljenju zgoditi in izvršiti v federativni obliki, ki bi zajamčila vsem nemškim plemenom obstoj, razvoj in napredek. K temu še pridejo vprašanja: Ali republika ali monarhija? Ali Hohenzollernci ali Wittel sbadii ali Habsburgi? Svetovati bi prej bilo Avstrijcem, da taka vprašanja odstavijo iz diskuzije kot nepotrebna in neplodna. Kar se ne da oživotvoriti sploh nikoli ali pa ne tako kmalu, ne more in ne sme biti predmet političnega ražmotrivanja. Prvo in nadvse potrebno je: s pametnim gospodarstvom ohraniti lastno državo ter ji utrditi bodočnost.
Politične beležke.
Politično zatišje v Beogradu je doseglo svoj višek, ko se je na črnogorske svečanosti odpravilo toliko ministrov, da so ostali v Beogradu samo trije. Udeleženci svečanosti so prišli v Črno goro od dveh strani — eni iz južne Srbije preko Kosovega, drugi iz Boke preko Lov-čena. Med prvimi je bil tudi kralj. Ob priliki njegovega prihoda se je otvorila tudi dolgo let grajena cesta, ki veže Peč z Andrijevico preko strme gore Čakor. Vrnitev ministrov v Beograd in večja politična živahnost se pričakuje po prvem tednu oktobra. Do tedaj se vrne najbrž tudi Pašič, o katerem pripovedujejo, da je popolnoma zdrav v Monte Carlu ter da se šali, da bo poprej še prestolonaslednika oženil, predno odloži delo. — tgr
Zanimiva razkritja o Radičevem preobratu. Na hrvatski konferenci v Splitu je nastopil tudi bivši Radičev tovariš poslanec Urojič, ki je najprej potrdil razkritje svojega tovariša Jagatiča o ugodnih ponudbah, ki jih je stavil Radičevi stranki kot posredovalec radikal dr. Peleš in katere je Radič kratkomalo zavrnil ter potem brezpogojno kapituliral. Potem pripoveduje poslanec Urojič, da se je po klubu HSS samo nekaj govorilo, da bo Pavle. Radič v parlamentu podal neko izjavo. Na predvečer te izjave je Urojič vprašal Pavle Radiča, kaj je pravzaprav na govoricah o neki posebni izjavi. Pavle Radič je odgovoril: »Kakšna izjava? Rekli jim bomo, da smo ljudje, da imamo glavo, roke, noge, nos, usta, oči in da vidimo. To je vse!« Ko so po izjavi Pavla Radiča z Urojičem vred še drugi poslanci vzrojili, se jih je pa skušalo potolažiti s tem, da bi dal dr. Superina v klubu neko izjavo kot popravek one v parlamentu. Par dni pozneje je pa sam Stjepan Radič dejal, da je Superina rešil situacijo, »ker bi drugače Pri-bičevič vse poklal«. Urojič je odvrnil: »Gospod predsednik, to so strašila za otroke.« Na vprašanje, kaj, se bo dobilo od sporazuma, ali bo prišlo do pokrajinske vlade v Zagrebu itd., je Radio začel vpiti: »Zahtevanje hrvatskoga sabora, bana in vlade v Zagrebu — lo je gosposka politika, to hočejo frankovci in zajedničarji!« —• Svoj govor je poslanec Urojič takole zaključil: »Radič je zrakoplovee, šel je za oblake, mi pa ostanemo j verni narodu in vsemu temu, za kar nas je izvolil. Svo- f joga prepričanja ne bomo zavrgli, kakor Radič, ki po- i trebuje hrvatski narod samo za to, da se po ujem visoko vspenja. — tgr
Radič v Ženevi. Na univerzi Ateneum je predaval o »demokraciji v novi diplomaciji.« Njegovi listi z veseljem poročajo*. da je nastopil takoj za Chamberlainom in Brian-dom. — Sestal se je s predsednikom krvave bolgarske vlade Aleksandrom Can k o v. O razgovoru ni dal nobene izjave, kazal je pa veliko zadovoljnost. — Končno je imel pa prilik da več govori na banketu časnikarjev Male antante. Pravil je, da je njegov sporazum z radikali »božanski« sporazum, da je bila prejšnja njegova politika buda-lost in da so Srbi, Hrvati in in Rumimi »kmečka aristokracija.« — tgr.
Samo profi izkaznici.
V glasilu Radičeve stranke »Dom« je bila pred kratkem prav zanimiva odredba, 'kako se pride do posredovanja in pomoči »sel jaških« ministrov in poslancev. Radič je kratkomalo prepovedal, da bi šel kdo naravnost k ministru ali k poslancu s kako prošnjo ter odredil, da se mora vse poslati potom organizacij na vodstvo stranke v Zagreb, ki bo potem vse ukrenilo. Določila se je s tem prava »službena pot« do ministrov, poslancev in do strankinega vodstva. Radič in nekateri njegovi najbližji, ki že tako dglgo posnemajo radikale, so hoteli s tem očividno svoje vladne zaveznike še prekositi. Uri radikalih namreč še ni uipbljano, da bi deputacije ali posamezni pristaši ne mogli s svojimi prošnjami do raznih prvakov in do samega Pašiča. Pri Radičevcih bo pa sedaj seljak Marko in Martinje vasi moral doma spisali svojo zadevo, jo predložiti svoji krajevni organizaciji, ki jo bo potem gotovo še polom j
par instanc poslala »seljaškemu« vodstvu v Zagreb. Seljak Marko bo pa čakal in čakal in če iz Zagreba' ne bo odgovora, se bo lahko »žalil Bogu«, kakor pravijo tudi radikali,
Radikalske direktne interveneijè in na novo urejene radičevske intervencije »službenim potom« so važne radi tega, ker nam razkrivajo prav perečo rano. Na njih se namreč vidi, da stranke, ki se hvalijo, da delajo za narod in državo ter napovedujejo zlate čase, sploh ne mislijo na narod in na državo ali na vse državljane, ampak, samo na svoje pristaše, na svojo stranko. Radikali in radičevci odkrito kažejo, da nimajo čuta za državo in za državljane.
Pri vodstvu Radičeve stranke se bodo po »Dom«-ovi naredbi kup ièlle prošnje in pritožbe v najrazličnejših zadevah in je jasno, da vodstvo s temi zadevami nikakor ne more priti na kraj. S svojo naredbo si je pač ra-dičevsko vodstvo izdalo tudi svedočbo, da se popolnoma strinja z balkanskimi političnim in oblastniškim načinom »Pokaži karto!« (člansko izkaznico). Koliko se je v prečanških krajih vsevprek zgražalo, ko se je zvedelo,, da po Srbiji načelnik-radikal zahteva od človeka, najprej strankino izkaznico, predno mu stori to, kar bi mu moral po zakonù brez vsega storiti, -sedaj pa imamo ta sistem, sprejet in uveden tudi,od »mirotvorne, seljaško-demokratične« Radičeve stranke v Zagrebu.
Ta sistem je strašna nesreča za našo državo. Poglejmo samo na .upravne razmere, na uradništvo, na inteligenco in njen odgoj ter na službene, stanovske in socialne razmere.
Človek bi mislil, da je v naši državi z 80 odstotki kmetskega ljudstva inteligenci prav dobro in da je je prej premalo kot pa preveč. Temu pa ni tako. Položaj inteligence je silno težek in to zlasti radi tega, ker je na inteligenčnih mestih toliko polinteligence, dočim pravi naobraženci in strokovnjaki nimajo posla. Državni upravni aparat rabi okrog 200.000 ljudi, a kaj pomaga, ko pa v njem v tolikih letih ne pride do reda. Veliko število upravnih organov nima sposobnosti za svoja mesta, dočim je toliko sposobnih na cesti, ker iz političnih razlogov v službo ne morejo priti ali se pa iz nje kljub največji delovni zmožnosti in sposobnosti odpuščajo. Vladajoče stranke smatrajo službena mesta za zatočišče svojih pristašev, a ker med članstvom ne najdejo dovolj kvalificiranih, pa nameščajo tudi nekvalificirane.
V strankarsko agitacijo se ustanavljajo tudi razne šole,^ iz strankarskega vidika se delijo poleg služb tudi dijaške štipendije, razna dovoljenja za intelektualno delo in tako se poleg silnih težav za pravo inteligenco in poleg naraščanja polinteligence kvari tudi inteligenčni naraščaj. Prav kmalu so se začeli, kakor srbski seljaki, ki iščejo po uradih svoje pravice, tudi inteli-genti posluževati strankarskih legitimacij.
Radikali so velika stranka, Radič je imel veliko stranko, danes .sicer ne ve, kaj še ima — a ko so se RR vladinovci odločili za sistem »samo proti strankarski legitimaciji«, je gotovo, da bodo tudi svojim pristašem delili vse dobr ote le po šaržah. Delilo se bo ob vodstva navzdol in ker je zgoraj velik apetit, bo ostalo za spodaj' toliko kot nič.
Radikali so že pokazali in sedaj se bo videlo prav kmalu še pri radičevcih popolno pomanjkanje brige in čuta za one zadeve in sloje, ki ne tvorijo posebnega strankarsko-političnega kapitala. 'Kar se delavcev tiče, se je Radič itak že izjavil, da so preveč »nemirni« s svojimi mezdnimi zahtevami, da je načelno proti osemurnemu delavniku itd., sedaj so pa na vrsli revni kmetje, invalidi, upokojenci in drugi, da vidijo, kako strankarski ključ ne odpira njihovega zapaha bede, ponižanja in krivic. Iz te bridke izkušnje in razočaranja pa mora vstati tudi spoznanje, da se potom nepoštene politike ne pride do reda in pravice. — tgr
Po svetu.
V ŽENEVI.
Zasedanje sveta Zveze narodov se je pričelo z otvoritvenim govorom predsednika francoske vlade, vlade, ki vodi sedaj .boje v Siriji in Maroku. Cela dvorana je ploskala govorniku v času, ko so topovi iz zaliva Al-hucemasa bruhali ogenj, zrakoplovi pa metali bombe. Ta okolnost ne more pomirjevalno delovati na ljudi, ki pričakujejo, da bo Liga narodov zagotovila mir in ki so še vedno navdušeni od lepih miroljubnih govorov, ki so se govorili na lanskem zasedanju Zveze narodov.
Ti govori so bili najbrž že lani izrečeni kot nekako uspavajoče sredstvo za človeštvo in pa zato, da prikrijejo imperialistično politiko velesil na črti Moskva, Šanghai, Mosul, Maroko. Letos nastopajo predstavniki velesil in glavni člani Lige narodov veliko bolj odkrito. Pokazali so se letos kot kartel velebankirjev in vele-podjetnikovix
To se vidi zlasti pri reševanju mosulskega vprašanja. To vprašanje je nastalo iz želje Anglije po izkoriščanju mosulskih petrolejskih vrelcev. Te želje pa
'■ Sirarn 2.
f,	t*- »NASA STRAŽA.«	^ r*
'1^. sepicsahj.a 192&
IZ
STANDARD-LONDON-SHRUNK
SUKNO IE NAJBOLJŠE !
\
JESENSKE NOVOSTI
original angleškem sukne
S velik* »zbir! se kopi najceneje pri
FRANC MASTER. MARIBOR, GLAVNI TRG 16
1 jen ega g. prof. dr. Pečovnika. Dosedaj smo doživeli na •mariborskem prosvetnem oddelku dve umestni spremembi, kateri-m bodo sledile v kratkem času še d(uge, katere •bodo vsi z veseljem pozdravili1 in ki bodo edino neljube najožjemu krogu samostojne demokratske klike.
Javen shod SLS v Rušah. V nedeljo, 20. t. m. bo zboroval g. poslanec Žebot ob pol 8. uri zjutraj: v stari šoli v Rušah. Gospod Žebot bo poslušalcem razložil, s kako juho nam hočejo pstreči vsi oni, ki na vsa usta kričijo hvalo vladi in njeni kulturnobojni politiki.
Mariborski akademiki vprižorijo v nedeljo, dne 20. t. m., ob štirih popoldne, v Rušah v gledališki dvorani zabavno igro »Nebesa na zemlji.« • :	' j	'
Limbuš. V nedeljo, dne 20. t. m., ob treh popoldne, se ponovi v limbuški šoli lepa Anton Medvedova kmečka igra »Stari in mladi« v petih slikah. Po igri na-m zaigrajo domači tamburaši par lepih komadov. Ker je predstava popoldne in so: železniške zveze ugodne, so vabljeni prijatelji poštene zabave tudi Jz bližnje okolice, posebno iz Bresterniice in Šelnice. Predstava je povsem jako- zanimiva ter bolj resna kakor šaljiva in vzbuja sočutje dč> starih .užitkarjev. •-**:*»	< "fillV
Motociklistična nesreča v Limbušu. Včeraj okrog
2.	ure popoldne se je. ponesrečil v bližini Limbuša mehanik Kačner Anton. Vozil je na motornem kolesu z priklopnim vozom, tipa BIS A, last trgovca Guzelj a. Pri kapelici pred Limbušem mu je prišel nasproti voznik, kateremu se je hotel Kačner izogniti, toda ker menda ni posebno spretno znal voziti, j,e zadel ob kup gramoza. Vrglo ga je na travnik, kjer je zadel ob drevo. Motocikel je razbit, Kačner pa je zadobili težke poškodbe. Mariborski rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
Strašna nesreča je zadela spoštovano hišo Šoba na Hlapj-u pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Zasulo je sina Franr čeka pri lomljenju kamenja. Bil je treznega mišljenja, šaljivega vedenja, napram vsakemu prijazen, akoravno komaj v osemnajstem letu svoje mladosti. Potrti rodbini sožalje, njemu pa svetila večna luč!
Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminulim vojakom v Mariboru je razposlal na vsa županstva v območju mariborske oblasti prošnje za majhen prispevek ob - priMopdtvi poštnih položnic. Večje število občin se je že tudi odzvalo, prosimo in upamo to tudi od ostalih občin. Naj ne bo občine iz zelene Štajerske, ki bi se vsaj z malim prispevkom na ta način ne oddolžila svojim padlim sinovom in tako pripomogla, da bo stal v Mariboru čimprej veličasten spomenik v slavo in spomin pre~ mšnolih vojakov-žrtev svetovne vojne iz cele bivše štajerske. Pripomni se še, da skoraj ni župnije, iz katere bi ne bilo na mariborskem vojaškem pokopališču pokopanega vojaka. Pa tudi vse ostale, ki so prejeli oklice s položnicami, prosi odbor, da se prošnji čimprej odzovejo in pošljejo svoj prispevek, ali pa v nasprotnem slučaju vsaj vrnejo položnico. Vsem pa, ki so se že odzvali, pa najlepša zahvala.
Dnevne novice.
Si	bo treba zelo dobro zapomniti. Dokler sta sedela 'Pribičevič in Žerjav pod PP režimom v ministrskih foteljih, ni nikdo tako hvalil in zahteval nujnosti novega tiskovnega zakona, kakor ravno samostojni demokrat-je in njihova glasila. Kakor hitro je morala SDS v opozicijo, je bil 'po SDS listih novi tiskovni zakon eden
najbolj reakcijonarnih na svetu. Novi tiskovni zakon je bil končno le uzakonjen in kdo se ga danes kot prvi ter najbolj poslužuje: gospoda od SDS. Zadnje dni čitamo skoro dnevno, da toži ta ali oni policajdemokrat j ter Sokol tega in onega urednika. Presneta bo gospodi od SDS začela tenka presti, ako bodo lepega dne vsi, ki ne prenašajo SDS vonjave, stopili pod skupno rnare-lo in začeli vlagati po novem tiskovnem zakonu tožbe proti »Jutru«, »Narodu«, Pribičevičevi »Riječi«. Od vseh strani je slišati, da bodo SDS glasila kmalu občutila, da Pribičevič in Žerjav nista več pod senco Pašiče-; ve brade, ampak čisto navadna opozicijonaka!	1
* Izgon Jugoslovana iz jugoslovanske države. Pred
I- mesci je bil od bivšega zagrebškega policijskega šefa dr. Bedekoviča, sedaj nameščenega nekje v ministrstvu, izgnan iz Zagreba in iz države primorski Hrvat dr. ?" Ante Ciliga s soprogo, ki je zdravnica. Na meji so dr.
! Ciligo prevzeli Italijani, ga takoj zaprli ter stavili pod j obtožbo slovanske nacionalistične propagande v Italiji, i Dr. Ciliga je bil iz Zagreba izgnan kot komunist, če-j tudi ni drugega delal, kot pomagal pri nekem delavskem listu, a so tudi oblasti morale vedeti, da nanj. že komaj čakajo italijanski policaji in fašisti. Dr. Ciliga. je bil dolgo zaprt v Pulju, končno pa na sodnijski razpravi oproščen in se sedaj obrača pismeno na zagrebško policijsko ravnateljstvo radi vrnitve. V tem pismu pravi med drugim: »Vedno sem pripravljen, da za «svoja dela odgovarjam pred sodiščem, kot vsak državljan Jugoslavije. Mislim, da je to dovoljno jamstvo za vsako: oblast. Ko se me je aprila izročilo Italiji, ki me je že toliko časa preganjala, je bilo s tem kršeno pravo političnega azila, koje priznavajo vse civilizirane države. Z) mojimi procesom v Pulju je bilo ogroženih 120 soobtoženih hrvatskih kmetov iz Istre in če bi bilo slučajno fašistovskemu režimu konveniralo, bi bili vsi ti ljudje poslani v sardinske in druge ječe. Minister g. Maksimovič je javno izjavil, da hi odredil moje izročitve fasi-stovski oblasti in tako, zahteva pravica, da se samovoljni izročitelji pokličejo na odgovornost ter da se meni da zadoščenje z vrnitvijo v Jugoslavijo.-Vladni krogi zatrjujejo, da naj bo Jugoslavija domovina vseh Jugoslovanov, kako se je potem vendar moglo kratiti bivanje v Jugoslaviji članom delavskega razreda ali delavskega pokreta?« — Njegova soproga dr. Ljuba Volčeva-Ciliga pa piše m«i drugim: »Kot definitivno zdravnico zagrebške bolnišnice se me ni moglo nagnati iz službe brez disciplinarne preiskave. Tedanji šef policije je zagrešil proti meni nezakonitost. V roku 24 ur me ni nagnal samo iz službe, ampak tudi iz Zagreba in iz področja cele države, kar ni niti spadalo v njegov delokrog. To je bilo delo osebne samovolje, vredno in dostojna kakega turškega paše, ki so pred: dolgimi desetletji nastopali v mojem rojstnem kraju v Makedoniji.« — tgr Petdesetletnica organizacije rdiečega križa v naši «Mavi. Dne 5. februarja prihodnjega leta se bo na najbolj slovesen način, po vseh krajih v državi proslavila 50. letnica obstoja rdečega križa.
Zanimiva pravda v Beogradu. Pred beograjskim sodiščem se pravdata dva literata radi prestave angleške drame Hamlet. Pisatelj Svetislav Stefanovič je Hamleta prestavil ter dal prestavo v korekturo Simi Panduro-viču. Par mescev za tem je izročil Pandur ovič svojo prestavo Hamleta v tisk ter jo izdal. Stefanovič je takoj: vložil: tožbo proti Panduroviču, češ, da je njegova preseva kar prepis z malenkostnimi izrepemembami izdal
Angleži ne izražajo odkrito. Angleži nikdar ne rečejo, da hočejo oni sami odvzeti Turčiji bogato mosulsko področje, ampak govori se vedno le o lem, naj dobi Mosul država Irak. To se veliko lepše sliši in čita, a je treba vedeti, da je država Irak navadna angleška kolonija. Turški zastopnik zahteva, naj se Mosul vrne Turčiji, če pa Liga narodov želi plebiscit, pa Turčija tudi na to pristane pod pogojem, da se prebivalstvu Mosula zagotovi popolnoma svobodno glasovanje.
Mosulsko vprašanje se rešuje že sedem let. Na lem spornem področju se je bavila še nedavno posebna komisija Lige narodov. Ta komisija je podala sedaj svoje poročilo trdeč, da mosulsko področje ne bi kazalo razdeliti in da obstojajo gospodarsko-geografski razlogi za pripojitev celega področja Iraku, a to le pod pogojem, če ostane Mosul še 25 let pod »mandatom« Lige narodov, to se pravi, če bo Anglija hotela še za 25 let obnoviti svoj dogovor s kraljevino Irak. če Anglija tega ne bi hotela, hi pa lahko celo mosulsko področje pripadlo Turčiji. To vse skupaj je slepomišenje. Jasno je, da bo Anglija obnovila svoj dogovor z Irakom. Tako dobi Irak Mosul in bo Anglija izkoriščevalka in lastrica Iraka in Mosula. Med vlado Iraka in med petrolejsko kompanijo, od katere je 75 odstotkov akcij v angleških rokah (Anglo-Persian in Schell), je že sklenjen dogovor. Med glavnimi akcij onarji pa ni nihče drugi kot člani rodbin Baldwin, Curzon in Churchill in sedaj si vsakdo lahko misli, kako bodo državniki teh imen in stebri Lige narodov reševali mosulsko vprašanje. Da bo komedija še večja, je izjavil angleški delegat, da država Irak ne more živeti brez Mosula. Turški delegat je na to vprašal: »Zakaj ste si pa izmislili tako državo, ki ne more živeti brez tujega sveta?« — Na tako stvarno in upravičeno vprašanje se seveda ne odgovarja, ker imajo glavno besedo za državnike in predstavnike Lige narodov akcije in finančna vprašanja.
Zanimivo sliko današnje svetovne politike in najvišjega narodnega mesla podaja tudi vprašanje finančne kontrole nad Avstrijo. Sami varuhi in skrbniki le države so že sprožili misel, da bi se finančna kontrola lahko omejila ali pa celo ukinila. Ko so nekaj časa lepo o tem razgovarjali, so pa sklenili, naj začasno še vse ostane pri starem. Ostal bo torej tudi finančni kontrolor Zveze narodov dr. Zimmermann, za katerega mora plačevati Avstrija dnevno 1.200 šilingov, lo je okroglo 12 tisoč dinarjev, poleg vseh drugih stroškov za njegove urade.
Svet gleda v Ligo narodov kot v nekak zgodovinski čudotvor, a ko se človek le malo zaglobi v poročila raznih komisij, odsekov in oddelkov, naleti na vseh koncih in krajih na finančna podjetja in finančne zveze glavnih činiteljev mednarodnega sveta. V strahu in razočaranju se mora vprašati, za koga ti ljudje delajo in kako bodo urejevali svetovne in narodne razmere, tgr
Iz Slovenije-
Pametna in hvalevredna sprememba. »Tabor« od 18.
4.	m. javlja brez vsakega komentarja to4e vest: Oblastni referent za srednje in strokovne šole g, Franc Mravljak je razrešen in na njegovo mesto imenovan prof. dr. Pečovnik. Pametna in hvalevredna sprememba, ker je s tem vsaj deloma popravljena krivica, s katero so nameravali samostojni demokratje cšvigniti izbornega in obče priljub-
Franjo Thaler — šesfde-setlefnik.
Na vabljivem vinogradnem domu »Karlovo« pri Št. liju v Slovenskih goricah slavi prihodnjo nedeljo, dne 20. septembra odlični naš somišljenik in daleč po svetu znani rodoljub in vzoren vinogradnik g. Franjo Thaler šestdesetletnico rojstva. »Straža« je o tem že kratko poročala. Smatram za svojo dolžnost, da tega redkega moža, oziroma njegovo življenje obširneje opišejn.
Franjo Thaler je sin divne Gorenjske. Rodil se je dne 18. septembra 1865 kot sin Mihaela in Marije Thaler. Oče mu je bil spoštovan krčmar in platnar (izdelovalec domačega platna) v Železnikih, malem trgu v idilični gorenjski •soteski. Pri Thalerjevih so imeli sedem sinov in pet hčera.
Ljudsko šolo je naš Franci obiskoval skupno z dr. Jan. Ev. Krekom v Škofji Loki. Tudi stanovala sta oba dečka skupaj. Thaler, vé marsikatero zanimivo povedali o mladostnih dneh našega nesmrtnega slovenskega apostola. Po končani ljudski šoli je skrbni oče Mihael dal Francia v realko v Ljubljano. Vse štiri razrede realke je končal z odličnim uspehom. Nato se je posvetil trgovskemu poklicu. Bil je od svojega 15. pa do 21. leta zaposlen v drogerijski trgovini v Gradcu. Od tam je leta 1886. odšel k vojakom. Služil je pri 5. težki baterijski diviziji v Ljubljani, oziroma v Radgoni kot četovodja. Ko je doslužil vojake, se je zopet za tri mesece vrnil v trgovino.
■ Dne 1. januarja 1890 je došel kot 25. letni mož v Št. lij, kjer je imel stric Anton Thaler lepo vinogradno poseštvo. Staremu stricu Antonu in teti Barbari je bil skrben vodja obširnega gospodarstva. Dasiravno ogromna večina Gorenjcev niti prav ne pozna vinske trte, vendar se je naš Franjo takoj vživel v vinogradniško stroko. Domači viničarji, okoliški vzorni vinogradniki, strokovne knjige in časopisi ter tečaji in predavanja so Thalerja preobrazili iz gorenjske grče v izvežbanega vinogradnika in kletarja. Ne satito
širom Slovenskih goric in v Mariboru, ampak tudi izven mej ožje naše domovine je znana slovita Thalerjeva kapljica.
Strie Anton in teta Barbara sla dobila svojčas podarjeno posestvo »Karlovo« od grofa Karla Izaghi. Hiša nosi po tem grofu svoje ime. Stara Thalerja sta zopet podarila svoje lepo posestvo svojemu iječaku Franetu. »Karlovo« leži na visoki Kresnici, kakih 20 minut zahodno od cerkve Sv. lija. Od Karlovega je do nove državne meje samo malo minuto hoda. Lep razgled je od tod po Slovenskih goricah! Na solnčni strani enonadstropne hiše pa se raztezajo na desno in levo krasni, strmi vinogradi.
V spominsko knjigo na Karlovem, ki datira od leta 1852., je vpisan kot gimnazijec poznejši slovenski kardinal Missia. V tej knjigi so vpisani mnogi sloviti možje od leta 1852. pa do danes, znamenje, da- so tudi nekdaj bili na Karlovem doma gostoljubni gospodarji, kakor je današnji.
Našega Thalerja dičijo naslednje lepe lastnosti: iskreno slovensko rodoljubje, odkrito krščansko prepričanje, staroslovensko gostoljubje in darežljivost.
Ko je prišel Thaler v Št. Ilj, je županoval tu znani sovražnik Slovencev »vitez« pl. Pistor, a za njim je prišel siidmarkovec Fischereder. Thalerja najdemo pri vseh občinskih volitvah kot voditelja slovenske stranke proti Nemcem. Večkrat smo že bili za par glasov blizu zmage, a nemško nasilje in žalostni omahlijvci in izdajalci (n. pr. neki Lorber in Zelenik) so pomagali nasprotnikom do uspeha. Leta 1906 je kaplanova! v Št. liju živahni gospod Davorin Pioškar, sedaj župnik v Št. liju ob Mislinji. Njemu se je posrečilo pridobiti odločujočo volilko v I. razredu, gospo Swaty, da je dala Slovencem pooblastilo. Tako smo zmagali ne samo v III., ampak tudi v prvem razredu. Nepopisno je bilo veselje, ko je po več desetletjih dobil Št. Ilj zopet slovenskega župana. Izvoljen je bil naš Thaler. Pri drugih volitvah leta 1910, je bil naval nasprotnikov silen. In zopet je bil slovenski kaplan, ki je pomagal oteti našo postojanko. Bil je to gospod Miha Golob, sedaj župnik v Severni Ameriki. Peljal se je v Gradec in tam pregovoril Nemko-volilko, da je dala nam pooblastilo. Tako
smo dobili Slovenci 6 in Nemci 6 odbornikov. Pri volitvi žiipana je pri tretjem glasovanju žreb odločil za Slovenca — Thalerja. Žreb je s svojo srečno ročico potegnila slovenska učenka Pepca Breg. Thaler je županoval do smrti svoje žene Helene leta 1919, ko je odložil županstvo. Tik pred vojsko (leta 1914) je Südmarka imela že toliko moči, da bi bili Nemci pri razpisanih občinskih volitvah gotovo zmagali. S svojimi tovariši sem takoj vložil nad 50 reklamacij proti Nemcem. Tako smo umetno Zavlekli volitve. Nato je izbruhnila svetovna vojna. Thaler je ostal župan. Ko je'hodila mednarodna komisija po teh krajih in iskala mejo med Jugoslavijo in Avstrijo, sta naš Thaler in župnik: Vračko izvršila veliko .zgodovinsko delo. Če ne bi imel št. Ilj slovenskega župana pri ljudskih štetjih in pri določevanju meje, ne vem, kako bi bila izgledala naša severna meja..........
Thaler je pomagal leta 1892. ustanoviti kaplanu gosp- _ Štraklu (sedaj župniku pri Sv. Petru) Bralno društvo, katero je skozi desetletja vzgojilo cel kader odločnih slovenskih in krščanskih bojevnikov. Leta 1899. je z gosp. župnikom Keleminom, županom,Haucom in posestniki Cim-perc, Flucher, Zelzer, Ferk, Bauman. Frajham in Reiter ustanovil Posojilnico, a leta, 1906. Kmetijsko podružnico. V vseh teh organizacijah deluje starina Thaler še danes z mladeniško požrtvovalnostjo. V naši politični organizaciji je že od nekdaj eden izmed stebrov naše postojanke v Št. liju. Bil je tudi naš kandidat pri volitvah v štajerski deželni zbor, ko smo imeli 5. kurijo.
Gospod Thaler je velik prijatelj šole in je kot tak že dolga leta načelnik krajnega šolskega sveta. Obenem je naš Franjo zaveden katoličan. Ne sramuje se to povedati tudi javno. Kakor noben gost ne gre lačen in žejen iz Karlovega, tako je tudi njegova roka vedno odprta za reveže in pomoči potrebne.	.......
Občina Polička vas je g. Thalerja že pred leti imenovala za častnega občana, a občina Št. Ilj mu je te dni naklonila to čast.
Slavljenjcu kličem ob njegovem’ jubileju: Še na mnoga leta nam ostani čil in krepakt	Franjo Žebot
fcot svojo. Za proces vlada med beograjskimi književnimi krogi veliko zanimanje. Sodišče je dosedajf zaslišalo àe veé odličnih pisateljev in literatov kot priče in vsi so skoro izrekli sodbo v korist tožitelja. Razprava bo končana prihodnje dni.
Strašno groboskrunslvo. V Danilov,gradu v črni-fori so pred par dnevi pokopali bogatega Črnogorca; po črnogorskem običaju so položili ž njim v grob veliko dragocenosti. Naslednji dan so našli truplo pokojnega ležati na prostem popolnoma izropano. Neznani zločinci so ponoči grob odkopali ter truplo slekli. Mrtvecu so izpulili iz ust celo več zlatih zob ter mu pri tem razrezali skoro cel obraz. Tudi prste, na katerih je imel prstane, so mu odrezali.
Komunistični zdravnik. V Sarajevu je vzbudila veliko pozornost nenadna aretacija nekega zdravnika. — Policija je izvršila aretacijo na zahtevo policije v Dubrovniku; pri hišni preiskavi so našli pri zdravniku več komunističnih brošur, letakov in knjig.
V Dalmacijo, da se obesi. Na ladji »Vitezič« se je vozila v Omišelj v Dalmaciji med drugimi potniki neka dama, ki je s svojim obnašanjem vzbudila občo pozornost sopotnikov. Pričela je metati v morje svojo prtljago, dežnik, klobuk, knjižico in razne papirje. V Omišlju je dama takoj izginila. Nekateri potniki so jo prijavili vsled sumljivega obnašanja orožnikom, ki so jo takoj pričeli iskati ter jo popoldne v resnici našli v bližnjem gozdiču. Prišli so ravno v trenutku, ko je hotela vtakniti glavo v zanjko vrvi, privezane na vejo ter se obesiti. Seveda so njeno namero takoj- preprečili. Ugotovili so, da je neznanka poštna uradnica iz Ljubljane, 40 letna Ana Bregant, ter je že dalje časa slaboumna. Pripeljala se je v Dalmacijo v nameri, da se obesi.
Boj orožnikov z norcem. V Maglaju je znorel sin lekarnarja Labela. Dobil je v roke očetov revolver ter pričel brezobzirno na vsakega streljati, kdor se je pokazal v hiši ali na ulici pred njegovo sobo. Prestrašeni domačini so poklicali takoj orožnike, ki pa proti zbesnelemu fantu tudi niso mogli nič ukreniti, ker je takoj streljal, čim so se prikazali. Nazadnje se je posrečilo enemu orožniku od strani se približati norcu ter mu je z dobro merjienim strelom izbil samokres iz rok. Seveda je bila tudi roka prestreljena. Mladega Labela so na to z velikim trudom pomirili ter ga odpel jali v bolnico.
Zagrebški zverinjak. Zagrebčani si hočejo po vzoru drugih velikih mest ustanoviti zoološki vrt. V Maksimiru so uredili majhen zverinjak, katerega povečavajo X dobrovoljnimi prispevki občinstva. Zagrebški veleindustrij alee Vladimir Arko je poklonil te dni zverinjaku dva leoparda, katera je kupil' v Trstu za 32 tisoč dinarjev. Leoparda so te dni pripeljali v zverinjak ter ju namestili v posebni kletki.
Naš novi kovani denar je izdelan v Holandiji. Te dni je dospela zopet nova pošiljatev v Novi Sad. Francoski parnik je pripeljal 10 milijonov komadov drobiža po 1 in 2 D. Med našimi umetniki vlada veliko ogorčenje, ker je vlada dala izdelali denar pri nekem holandskem kiparju. V naši državi imamo dovolj ravno tako dobrih umetnikov, kot jih ima Holandska in država bi morala polom razpisa oddali modeliranje denarja domačemu umetniku, četudi mora dati denar kovati v inozemstvu. Dosedaj je država še vse naročila v znamkah, bankovcih itd. dala izdelati v inozemstvu in po inozemskih umetnikih.
Borza (Avala). Zagreb devize: Pariz 264—268, London 271—273, Newyofk 55.85—56.45, Milano 228.83— 231.23, Praga 165.68—167.68, Čien 7.87—7.97, Zürich 1031—1089, Berlin 1332—1342, Bruxelles 250—254. — Valute: dolar 55.15 do 55.75, marka 1315 do 1325, lira 226.30 do 2(28.70. Zürich zaključni: Beograd 9.22L, Paris 24.40, London 25.109, Newyork 517.80, Milano' 21, Praga 15.35, Wien 73.05, Budapest 0.007260, Berlin 123.25, Brüssel 22.40, Madrid 74.35, Amsterdam 208.30, Varšava 108, Bukarest 2.55, Sofija 3.75, Atena 7.50. — Tendenca nestalna.
Ako hočete štediti svoje perilo, tedaj uporabljajte pri pranju samo milo »Gazela.«
Specijalist za ženske bolezni in porodništvo
DR. FRAN TOPLAK
se je vrnil ih zopet redno ordinira: Maribor, Glavni trg št. 18, od 10. do 12. in od 14. do 16. ure.
Iz Maribora.
Zidava nove občinske hiše. Občina je sklenila postaviti v Frančiškanski ulici novo 'hišo za mestna podjetja in stanovanja. Dela so se oddala v zadnji seji obč. sveta stavbeniku živiču. To pa je silno razburilo Nemce in socialdemokrate, ki so se na vso močo potegovali zato, da dobijo ta dela združeni ponudniki Kiffmann, Nasimbeni in Inženjersko podjetje, ne pa Slovenec živič. »Volksstimme«' seveda vpije in kriči. Pa to vse nič ne pomaga. Občinski svet je oddajo razmotrival popolnoma stvarno in prevdarno iz splošnih mariborskih gospodarskih, pa tudi narodnih vidikov. V Mariboru, ki je važna obmejna točka, je nujna potreba, da se ojačijo slovenska podjetja, ki so bila pod nemškim gospodarstvom na občini popolnoma zapostavljena. Dokler so na magistratu vladali nacionalni somišljeniki gospoda Glaser ja, dr. Mübleisna in Pfrimerja, je veljalo splošno načel«; Slovenec pri občini ne sme zaslužiti niti vinar ja.
TA MUDA BAHA
lahko nese po pranju svojega že tako velikega «»«wUr»» domov, sa) pere s terpen U-noviiu .GAZELA*- mflom, katero ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi a .GAZELA*-mikat.

s M » »	P
GAZELA
■MILO*
Slovenski podjetniki so bili od občinskih del popolnoma izključeni, in če bi bili tudi za polovico cenejši kakor kak Nemec. Vprašamo gg. Glaser j a, dr. Mübleisna in Pfrimerja, da nam odkrito odgovorijo: »Ali ni bilo tako? Ali bi bil pod nemško vlado v podobnem slučaju dobil slovenski podjetnik živič zidavo kake občinske hiše, četudi bi bil za 100.000 dinarjev cenejjši?« In ti gospodje se sedaj zgražajo nad tem, da je dobil delo v občini podjetnik živič?! In gospodo okrog Mühleisna in Glaserja in Pfrimerja še pomagajo socialdemokrati! Povdarjamo, dia so socialni demokrati v zadnjem trenutku presedlali. Na dan seje ob štirih popoldne je še v odseku njihov zastopnik s svojim glasom odločil za Živica, dve uri pozneje pa so socialisti že bili za podjetje — Kiffmann—Nassimbeni. In tudi »Volksstimme« se zavzema zdaj za tvrdki Kiffmann—Nassimheni! Kdo je povzročil to nenadno presedlanje socialistov? To je precej čudno izpreobrnjenje! Nemci in socialisti pov-darjajo v tem boju solidnost združenih nemških ponudnikov. (Kar zadeva solidnost, se firmi Kiffmann ta gotovo ne odreka. Jugosl. inženjersko podjetje pa je v tem oziru še popoln ma nepopisan list, ker še v Mariboru v praksi tudi ni nič pokazalo. O firmi Nassimheni pa ne bomo govorili. Naj »Volksstimme« zaprosi tvrdko Nassimheni, da ji izroči seznam vseh hiš v Mariboru, katere je firma Nassimbeni gradila. (Potem pa naj »Volksstimme« povpraša dotične hišne gospodarje, ali so bili zadovoljni s firmo Nassimbeni ter naj objavi rezultate tega svojega poizvedovanja. Ko bo »Volksstimme« spravila to gradivo skupaj in ga objavila, potem bo šele mogla izreči končnoveljavno svojo kritiko o tem, ali je občinski svet imel prav, da je oddal dela podjetniku Živiču ali ne. Do takrat pa naj lepo molči.
Orkester Glasbene Matice. Nedvomno je instrumentalna glasba pri nas Slovencih zaostala napram vokalni. Vzrok tiči deloma v gmotnih težkočah, v glavnem pa v pomanjkanju glasbene izobrazbe naroda. Za proizvajanje instrumentalne godbe, ne zadostuje posluh in glas, treba je dolgoletnega šolanja, predirò pridobi posamezni zmožnost, da proizvaaj sam skladbe na kakem inštrumentu. Posledica tega je težkoča, pri nas sestavljati orkestre, ki zahtevajo celo vrsto izvežbanih muzikantov in mnogo potrpljenja sodelujočih. Navzlic vsenr tem težkočam se je orkestru Glasbene Matice posrečilo, proizvajati največje skladbe «svetovnih mojstrov Smetane, Dvoraka,, Beethoven:) in drugih, in pokazati, da je Maribor res kulturni center naše oblasti v muzikalnem oziru. Za predstoječo sezono je nameravano živahnejše delovanje kakor sedaj. Meseca decembra se bo dal simfonični koncert, potem se bo skupno s pevskim zborom proizvajal Haydnov oratorij »Letni časi«; pozneje se bodo vršili za nas tako potrebni poučni koncerti s predavanji za šolsko mladino in za širše sloje naroda proti nizki vstopnini. Vaje bodo vsak pondeljek in petek ob 20. uri zvečer v društvenih prostorih. Prva vaja se vrši v pondeljek, dne 21. septembra. Vsakdo, ki obvlada zadostno kak orkestralni inštrument in dosedaj še ni sodeloval, se vljudno vabi, da se oglasi pri vajah in pristopi kot član. Vsi stari člani so naprošeni, da prihajajo točno. — Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru.
Izobraževalni tečaji Ljudske univerze v Mariboru. Vsi udeleženci, ki so se prijavili, naj se oglasijo v pondeljek, dne 21. t. m. točno ob 7. uri zvečer v gledališkem poslopju,(1. nadstropje). Vhod Stolni trg. Sprejemajo se še novi — za razne tečaje tudi za srbo-hrvatski.
Ustreliti se je poskušal.. Preteklo sredo se je skušal v Krčevini ustreliti žagar Karl Prevolek. Pognal si je kroglo v glavo, vendar tako, da mu je le neznatno poškodovala možgane. Prevolek je bil prepeljan v bqgpco in njegovo stanje je zelo opasno. Vzrok samomorilnega poskusa je neznan,
XII.	redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, dne 22. t. m., ob 5. uri popoldne v prostorih mestne posvetovalnice. Dnevni red: 1. Poročila predsedstva. 2. Predlog in vprašanja. 3. Poročila odsekov.
Mariborska podjetja, ki imajo do bivše vojne realke v Mariboru za razne dobave še kake terjatve, se imajo glasom odredbe Dravske divizijske oblasti zglasiti najkasneje do 30. t. m. v pisarni komande mesta Maribor, Trgovski gremij'.
Trgovska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovanje v vse tri razrede se vrši od' 21. do vključno 26. septembra dnevno med 11. in 12. uro v pisarni ravnateljstva državne trgovske šole na Zrinjskega trgu 1-1, vrata S.. K vpisovanju mora prinesti vsak učenec in učenka za-dje šolsko izpričevalo in po 2 izvoda izpolnjenih rodov-nie, ki se jih! dobi v pisarni Trgovskega gremija, v trgovini Vilko Weixl, ali pa pri slugi drž. trgovske šole. Ponavljalni izpiti se pričnejo v nedeljo, dne 4. oktobra točno ob 8. uri Pričetek rednega pouka za I. in II. razred bo v pondeljek, dne 5. oktobra, za III. razred; pa v torek, dne 6. oktobra, vsaki krat ob 15. uri. Pouk se bo vršil tudi letos v prostorih državne trgovske šole. Vsak učenec se mora točno držati gori navedenih terminov, ker se na kasneje došle prijave ne bo oziralo. Trgovski gremij.
Pri Zadrugi krojačev in sorodnih o bi-tov se vršijo meseca oktobra vajenske in pomočniške skušnje. Kateri se hočejo skušnje udeležiti, naj tozadevne prošnje najkasneje do 1. oktobra predložijo prt načelstvu zadruge.
Reven dijak sedmošoiec prosi podpore. Če se ga kdo ne «smili, mora študije opustiti. Naslov pove uredništvo »Naše Straže.«
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antoni® Foga**»?«,
Prevod iz italijanščine.
SS
Agent se je približal, da bi stopil v sobo. »Ne!« je vzkliknil Franco. »Tu je bolnica!« Luiza je prijela za kljuko zaprtih vrat in pogledala onega v obraz.
»Kdo je ta bolnica?« je vprašal agent,
»Deklica.«
»In kaj mislite, da ji bomo storili?«
»Oprostite«, je rekla Luiza ter nervozno, skoraj izzivalno tresla kljuko. Ali morate vsi vstopiti?«
»Vsi.«
Vsled glasov in ropota kljuke, je začela mala Marija jokati. Bil je to truden, obupen jok, da je človeka zbolelo srce.
» Lui za«, je rekel Franco, »pusti, naj ti gospodje store svojo stvar!«
Agent je bil mlad, precej eleganten človek, s finim, hudobnim izrazom. Postrani je pogledal Franca. »Slušajte svojega moža, gospa«, je rekel, hoteč ga na kak način zbosti.’ »Zdi se mi, da je oprezen.«
»Ne tako kot vi, ki imate celo vojsko, za spremstvo!« je rekla Luiza in odprla vrata. Oni jo je pogledal, zmignil z ramami in vstopil. Drugi so mu sledili.
»Odprite vse to!« je rekel glasno in surovo ter pogledal na pisalnik. V velikih svetlih očeh Francovih' se je zabliskalo. »Govorite potihem!« je rekel. »Ne prestrašite mi otroka!«
»Molčite!« je zagrmel agent in udaril s pestjo oh pisalnik. »Odprite!«;
Vsled tega ropota je začel otrok obupno ihteti. Tresoč se od jeze je vrgel Franco ključe na pisalnik.
»Odprite sami!« je rekel.
»Aretirani ste!« je zakričal agent.
»Dobro!«
Ko je Franco tako odgovoril, se je Luiza nagnila čez otroka, da bi ga pomirila. Naglo pa je dvignila glavo.
»Ali imam tudi jaz pravico do te časti?« je vprašala s svojim lepim, trepetajočim glasom.
Agent ni smatral za vredno, da bi odgovoril. Ukazal je orožniku, da je odprl in prebrskal vse predale v pi-salniku, vzel ven vsa pisma in papirje, ki jih je agent naglo preletel z očmi ter metal deloma na tla, deloma v usnjato vrečo. Za pisalnikom so prišle na vrsto omare, kjer so vse razmetali. (Po omarah so preiskali Marijino posteljico. Agent je ukazal Lonzi, naj dvigne otroka z velike postelje, ki so jo tudi hoteli preiskati.
»Pospravite mi posteljico«, je jezno odgovorila Luiza. Do tega trenutka je stal lopov Cariasela vedno nemo in mrko za svojimi brki, kakor da bi ta opravek, ki ga je na tihem mogoče želel, sedaj ne bil popolnoma po njegovi volji. Sedaj se je pa premaknil, in ne da bi kaj zinil, je začel s svojimi ogromnimi rokami pospravljati žimnice in blazinice na posteljici. Luiza je položila vanjo otroka. Razmetali in prebrskali so tudi veliko posteljo brez uspeha. Marija ni več jokala, s široko odprtimi očmi je gledala ta nered.
»Sedaj pojdite z menoj«, je rekel agent. Luiza je bila prepričana, da bodo odpeljali tudi njo z možem, zato je prosila, naj pripeljejo služkinjo, da ji bo izročila otroka. Vsled misli, da bodo odgnali tudi Luizo v zapor, da hočejo odvzeti bolni Marii j tudi mater, je bil Franco ves iz sebe od jeze in žalosti. Glasno je ugovarjal:
»To ni mogoče! Povejte!
Agentu se ni zdelo vredno, da bi mu odgovoril. Ukazal je, naj pripeljejo služkinjo. Napol mrtva od strahu je stokajoč in ihteč stopila služkinja med orožnike.
»Neumnica!« je zamrmral Franco med zobmi. s[iT" »Ženska bo ostala z otrokom tu«, je rekel agent. »Vi boste šli z menoj. Prisostvovati morate hišni preiskavi.« Ukazal je vzeti luč, pustil v spalnici orožnika ter šel v dyorass, Sladili so mu ostali orožniki, Bianconi, Franco in Luiza.	-	• j
Gfer »Predno nadaljujem s preiskavo«, je rekel, »vaš vprašam, kar bi vas vprašal že preje, če bi bilo vaše vedenje nekoliko boljše. Povejte mi, ali imate orožje, razglase za upore, letake, bodisi tiskane ali pisane, ki so sovražni c. kr. vladi.« i Franco je odločno odgovoril:
»Ne.«
»Bomo videli«, je rekel agent.
»Izvolite.«
Medtem ko je komisar odmikal pohištvo od sten, povsodi pregledoval in brskal, se je spomnila Luiza, da ji je pokazal stric pred osmimi ali desetimi leti v omari v sobi drugega nadstropja neko staro sabljo, ki je stala tam od leta 1812. Bila je to sablja nekega drugega Petra Bibere, konjeniškega poročnika, ki je padel pri Malojaroslavcu. V tej sobi, ki je bila nad kuhinjo, ni nikdar nihče spal, nihče ni šel nikoli tja, kot da bi je ne bilo. Luiza je popolnoma pozabila na staro cesarsko sabljo. O Bog, sedaj se je spomnila nanjo! Če je tudi stric pozabil nanjo. Če je leta oseminštiridesetega
SBBISSiBIBRIIII
m
$
POPRAVILA
MEHANIK IVAN LEGAT
specialist za pisarniške stroje MARIBOR
samo Vetrinjska ulica 30. Telefon št. 434.
R&BHS&asaHn&siB
po vojni ni oddal, ko je bilo pod smrtno kaznijo zapovedano, da še mora oddati vse orožje! Ali ni mislil stric V svoji patrijarhalični preprostoti, da je vendar postal la družinski spomin, ki je že šestintrideset lei ležal na dnu nekega predala, nevarno in prepovedano orožje? In Franco, Franco, ki ni ničesar vedel. Luiza je držala roke na stolovem naslonjaču. Stol je ves zaškripal vsled krčevitega prijema. Dvignila je roke, prestrašena, kot da bi govorila.
Videla je, kako gre policaj iz sobe v sobo s svojimi orožniki, kako pride v ono sobo, odpre omaro, brska in najde sabljo. Trudila se je, da bi se spomnila natančno, na katerem mestu jo je videla, da bi našla kak izhod. Molčala je in mehanično sledila z očmi sveči, ki jo je premikal orožnik po migljajih svojega poveljnika, sedaj k odprtemu predalu, sedaj v kak kot, sedaj h kaki sliki, ki jo je oni snel ,da bi pogledal zadaj. Nikaka rešitev ji ni prišla na misel. Če je stric pozabil oddati sabljo, da je edino upanje to, da bodo ono sabljo prezrli.
Franco se je naslonil na peč in z nagubanim čelom sledil vsakemu gibanju teh ljudi. Ko so brskali z rokami po predalih, se mu je videlo, kako so se mu od jeze premikale čeljusti. Ni se čulo drugega, kot kako trdo agentovo povelje, kak ponižen odgovor orožnikov. Nič se ni ganilo okoli njih, kot njihove velike sence, ki so plesale po stenah. Carinikov, Francov in Luizin molk je bil podoben molku onih, ki stoje v dvorani prepovedanih iger in so med kratkimi klici igralcev stavili velike svote. Grozeči obraz, grozeči glas .agentov, se ni izpremenil, četudi ni ničesar našel. Luizi se je zdel kot človek, ki je prepričan, da bo dosegel svoj namen. In ni mogla ničesar storiti, niti Franca posvariti. Pa je bilo mogoče bolje, da ni ničesar vedel, mogoče bi ga mogla nevednost rešiti.
(Dalje prihodnjič.)
Za deložirane rodbine se iščejo za prvo silo primerni prostori, vsaj streha. Ljudje, bodite1 človeški in prijavite take prilike »Marstanu.«	452
Mesečno sobo, ako jo iščete ali jo želite oddati, zglasite se v posredovalnici »Marstan«, Rotovški trg. 453
Öd 120 din. naprej ure za tovarne, šole, salone, kuhinje, budilke, žepne ure. Velika zaloga naikiiitja v zlatu in srebru, k-upim zlomljeno zlato, srebro, nošene #epne ure. Prevzamem vse vrste popravila po znižanih cenah. — Lovro Stoječ, urar, Maribor, Jurčičeva 8.
Lepa kuhinjska oprema, belo barvana se po zelo ugodni ceni proda. Maribor, Dušanova ulica 2.
Šolske torbice, mape in jermeni za knjige, nahrbtniki, kakor tudi različni kovčeki in torbice za potovanje priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.
Kavarna »Mestni park«. Vsak dan svira znani Šla-
ger-Trio » Šmid-H ere e r-Be r nkopf « od 21. do 1. ure in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ure.
v izmeri 9 oralov, zidana hiša z gospodarskim poslopjem ob cesti v bližini Maribora se proda poceni. Posredovalci izključeni. Poizvedbe pri dr. Muleju, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 30.	451
Odvetniško pisarno
je otvoril
Dr. Ivan Skat
v Mariboru, na Aleksandrovi cesti štev. 8, 1. nadstropje,
(»•npzorU pd« BUjpsoS)
Armin Bllinger
trgovina usnja ih čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg 8.
fi"
OOP
S0S0®0L*J0SB!H®!iMtl® Priporoča se
Tiskare a S¥. Cirila i Marinom
Za poljske kpiže
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse).
Da ustreže ljudem, jih je oskribela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 cm veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 cm • veliki po 1700 din.
Stenski križi
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 om po 77i n 100 din., 35 cm po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din.
S-fcentsfe:! feniži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din.
Stoječi kpiži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din.
Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prifcoroča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Kupujte samo prvovrstno
: domačo svinjsko mast :
znamke	znamke 3
Lastni izdelek tvrdke
Janko Pooovii « Uubljani.
. Najnižje cene!	Solidna postrežba!
Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.
^BBBBBBWBNBBBHBBBHiBIS&WWgSBSiaBBft
Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si z®
jesen m zimo
KARO • čevlje
Lastne delavnice — solidne cene.
MARIBOR. Koroška cesta št. 19.
Le najbolje je najceneje.
«&BBBBfflB6iSIBBa3aBflflBa»MB3EIBBflni91g
OOHACA ŽARNICA
tovarna
VOLTAI
MARIBOR
Prva žebijarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
«H— febljudi» Mär»gfc Krop. (JusoduijaJ.	WMoa Meroitan. Podnu!	Brrojuke. Z**-» Krop«.
til pocinkani, žeblji za zgradbe, les i, t. d.s zebli! sa čevlje, ■ le. Zobje za brane. Kljuke za podobe., zid,.cevi, žlebe 1.1. d.! pločice, Matice. Zakovice za tenderje, kotle, sode, mostove, plečenino, kolesa itd. vijačni cepi. verige.^
Vai v aaio »trofeo BpK-tajoćI žslezni i*«a®lfel I»® waosoih ln rabnfe n«j®«Mj«»	|
IlaitvovAni oonifei n«, mmpoIaroI - Prodaj» mm samo n» debalo t*0ovo«m.	5.
Tisk: Tiskarne st. Cirila v Mariboru,
Urednik: Januš ■ Goleč,