49. štev.
V Kranju, dne 9. decembra 1911.
XII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarska list
Stane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti ta celo leto 4 K, ta pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin — Na oaročbe nrex lstoounne n>o*iljatve naročnine se ne nun. Uredništvo in upravnidtvo je v liiši it. 117. — Izdajatelj: Ivan Podlesnik. Odgovorni urednik: Val. Sitar. — Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom.
Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne
In sera t i se računajo za celo stran 50 K, za pol stran SO K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjta oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravniStv" naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvi pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Cerkev in šola.
V blagor ljudstva bi bilo, ko bi cerkev in šola ostali v zvezi med seboj, ker imata med krščanskimi narodi obe en cilj, namreč pospeševati pravo omiko in krščansko vzgojo. Zastopniki cerkve in Šole bi morali ne le uradno - prijazno, amzak prisrčno • veselo sodelovati. Osebni oziri morajo izginiti, da se doseže splošno dobro.
Kaj je to dobro in kako se doseže, glede tega pa mnenja med zastopniki cerkve in šole zadnji čas gredo navskriž. Duhovniki so mnenja, da naj bo podlaga razvoju slovenskega naroda tista vera, katero uči katoliška cerkev, učitelji pa večinoma tišče od vere proč, namreč v moderno poganstvo. Zato je veden boj, neizprosen boj med našimi učitelji vere in omike.
Prazno in večkrat prav podlo slepilo je, ako se iščejo vzroki boja drugod. Učitelji trde, da so duhovniki nasprotniki šole in omike sploh. Ko bi učitelji pogledali v zgodovino, ki bi jih najbolj morala zanimati, namreč v zgodovino šole na Slovenskem, bi se prepričali, da je duhovščina ustanovila in dolgo vzdrževala s svojimi in cerkvenimi sredstvi naše ljudske šole, da je za proč vi t šole ta stan storil več, kakor vsak drugi stan. To pa ni bilo samo nekdaj. Tudi dandanes duhovniki po raznih društvih in po šolah delajo za omiko ljudstva prav pridno in nesebično, včasih tudi z učitelji skupaj, le s tistimi učitelji so si v ostrem nasprotju, ki kažejo mržnjo do cerkve in krščanske omike. Res je, da takih učiteljev pri nas še ni mnogo, res je pa tudi, da imajo ti, ki so slučajno kolovodje, velik pogum v kričanju in da jih je prav mnogo, ki si iz ljube kolegijal-
nosti in stanovskih interesov, ali pa tudi iz strahu pred napadi ne upajo, .naprednim" kolovodjem postaviti se po robu. In to škoduje ne le cerkvi, ampak tudi šoli na ugledu.
Začetek in konec vsega učiteljskega politi-kovanja je zadnji čas pravzaprav samo vprašanje o plačah učiteljev. Ker si že dandanes vsak stan izkuša priboriti izboljšanje plače, tedaj je čisto umevno, da tudi učiteiji ne zaostajajo. Priznamo tudi da zlasti oženjeni učitelji, ki imajo obilno družino, ne morejo izhajati s sedanjo plačo, če prištejemo tudi vse doklade in podpore, katere dobivajo. Popolnoma na krivi poti so pa gospodje učitelji, ako menijo, da bodo s povzdigovanjem naprednjaštva in s sirovimi napadi na duhovne in na oblastva izsilili zase mastne plače. Njih napadi na c. kr. deželni šolski svet, na deželni odbor in na voditelje Slov. Ljudske stranke so igranje z revolverjem, katerega je dobil v roko otrok. Vsem tistim grožnjam, ki se Čitajo po učiteljskih glasilih, se pri nas svet smeja. Treba več realnosti, več resnosti in pri dobrih učiteljih in učiteljicah več poguma proti pravim škodljivcem, da se pride do cilja. S člaakl, kakršen je bil oni v zadnjem .Učiteljskem Tovarišu", ki obsega neizmerno dolg psovkarski slovar brez navajanja razlogov, se k večjemu doseže to, da pride parkelj, katerega se kliče na pomoč, in list po-baše v svoj koš — da namreč ces. kr. državno pravdništvo list konfiscira. To bo naročnino za .Tovariša" le še podražilo. Gadov, ki sikajo le strup, pa krščanstvo ljudstvo ne bo redilo in ne ljubilo.
Nekateri liberalni učitelji so res požrtvovalni in neutrudljivi za izvojevanje zmage naprednim,
veri sovražnim načelom. Koliko letajo na sestanke, koliko pišejo v liberalne liste, kako se slini jo vsakemu kmetu, v katerem začutijo nasprotstvo do duhovščine, da ga dobro privežejol Ta fanatizem bi bil občudovanja vreden, ko bi se šlo za dobro stvar. Sovraštvo do vere naših očetov pa ni dobra stvar.
Nekdaj so gorenjski učitelji pridno dopisovali v »Gorenjca". Sedaj so se oklenili .Slovenskega Doma". Po svojem .prepričanju" delajo tisti liberalni učitelji, ki z brezštevilnimi napadi na voditelje krščanske misli polnijo .Slovenski Dom", ta najbolj sirovi in krivični slovenski list, in ga na vso moč razširjajo. Kje je večja krivica, kakor je ta, če se duhovnom očita, da niso narodni. Slovenski rod bi bil že škripnil, ako bi duhovni ne bili narodni. Kdo drugi vzdržuje našo narodnost ob ogroženih mejah, kakor mukotrpna duhovščina s pomočjo vere? In kaj ima od tega ? Zato kriči do neba grdi insult, ki v prvi vrsti zadeva slovensko duhovičino. Natisnil je namreč v zadnji številki .Slovenski Dom" te-le grozne besede: .Ljubljanski škof je za to plačan, da igra Judeža med slovenskim narodom," ter je zraven dostavil z mastnimi črkami: .Ko bi našo politiko vodili v človeško kožo zašiti hudiči, bi ne bili v narodnem oziru tako cinični in bi naši narodnosti ne naredili toliko škode, kot klerikalni politikarji. Zato pa bo morala naša zgodovina še pozne rodove spominjati na sedanjo našo žalostno dobo, da bo vsak, ki bo šel mimo groba kakega izmed teh Iškarjotov, z zaničevanjem vrgel na njegovo gomilo kamen."
Tak6 piše tisti .Slovenski Dom", katerega so po Gorenjskem začeli propagirati liberalni
PODLISTEK.
Rokovnjač Tacman.
Na vzhodni strani Vojvodinega boršta ležijo vasice Lete niče, Kamnik in Novake. Kakor pripovedujejo tu stari ljudje, so bivali tod okoli nekdaj rokovnjači. Njih poveljnik je bil .Veliki Groga", doma tam nekje od Kranja. V Kamniku, ki šteje tri majhne, slabe hišice, je bival rokovnjač Tacman.
V imenovanih vasicah živeči starejši prebivava se ga še dandanes dobro spominjajo. Bil je velik, imel je široka pleča, veliko glavo in hud pogled, kar je kazalo, da je bil pravi rokovnjač, ki se ne ustraši najgrozovitejših in naj-hudobnejših dejanj.
Sprva, po odhodu Francozov s Kranjskega, so mogli rokovnjači neovirano izvrševati svoje delovanje. Pozneje se je začelo skrbeti bolj za varnost oseb in imetja državljanov. V več krajih po deželi so nastavili orožnike, kateri so mnogokrat imeli hude boje, predno so naredili konec dolgoletnemu ropanju in ubojem.
Da so Francozi Jako ostro ravnali z rokovnjači in sploh s hudodelci, nam je znano, a popolnoma jih vendar niso uničili.
Tudi Tacman je bil eden tistih, ki so po odhodu Francozov živeli samo od kraje in ropa; zato je pa bil tudi vsega skupaj zaprt celih 28 let.
Na stara leta, ko že zaradi starosti ni mogel več ropati, pa tudi, ker ni imel več družbe    eni to-
variši so pomrli, drugi so se pa po ječah pokorili za svoja hudodelstva — je začel hoditi od hiše do hiše in je vezal lonce. Ako so mu gospodinje dale dobro hrano in zraven tega tudi njegovo delo primerno plačale, je začel pripove dovati dogodljaje iz svojega rokovnjaškega življenja. Vsi so ga radovedno poslušali, zato pa tudi še dandanes vedo starejši ljudje v navedenih vasicah marsikaj o njem.
Pripovedoval je, da je bil zraven, ko so okradli cerkev pri sv. Joštu nad Kranjem, nadalje v Preddvoru in še drugod po Gorenjskem. V Svarjab, majhni vasici nad Goricami tik pod goro, je vlomil on in še trije tovariši rokovnjači na sveti večer v hišo nekega posestnika z namenom, da bi ga oropali. Posestnik se je v hiši branil s sekiro v roki. Ko je pa skočil pokoncu, da bi tem hujše najbližje stoječega rokovnjača udaril po glavi, zadel je z glavo ob jako nizki leseni strop hiše s tako močjo, da si je prebil črepinjo in vsled tega takoj na mestu obležal mrtev. Kdo je provzročil njegovo smrt, se ni nikdar izvedelo. Bahal se je Tacman tudi večkrat, da je poleg konj, goveje živine in perutnine pokradel toliko ovac, ko bi jih bil drugo za drugo postavil, da bi se od Malijevega brda pa do Kranja, približno dve uri hoda, držala nepretrgana vrsta.
Proti koncu življenja, ko so mu vse moči opešale, je stanoval Tacman na neki žagi v Goricah, popolnoma zapuščen. Umrl je pred 25. leti kot 87 letni starček v največji revščini in v grozovitih mukah. Po vsem životu so se mu odprle
rane, iz katerih se je valilo polno črvov. »Očividna kazen božja za njegovo pregreh polno življenje," so rekli ljudje. _
Mesto Kranj.
(Govor, katerega je imel A. Koblar v .Ljudskem Domu* dne 18. maja 1911 ob stoletnici požara v Kranju.) Dalje.
Ozrimo se na kratko še na verske in kulturne razmere v starem Kranju 1
Katoliške vere, katera je prišla po oznanovav-cih iz Ogleja, so se do Lutrovih časov v Kranju dobro držali. To priča skrb za lepe cerkve, veliko število starih, cvetočih bratovščin in med drugim tudi to, da so poskrbeli za svoje ljudi, ki so hodili na božjo pot v Ahen. Tam so imeli slovenskega pridigarja in spovednika, ki so 1.1495. ustanovili pri altarju sv. Cirila in Metoda bene-ficij. V tukajšnjem mestnem arhivu leži perga-mentna listina z dne 19. maja 1. 1536., s katero so župan, sodniki in mestni svetovavci — ,po narodnosti Slovenci" — predlagali v potrditev slovenskega kapelana v Ahenu.
Lutrovi nauki so pa naili v 16. stoletju med kranjskimi meščani precej odmeva. V mestu in na Brdu so se držali luteranski pridigarji: Gašpar Rakovec, Jernej Knaffel in učitelj Dax. L. 1555. je prišel ljubljanski škof Vrban Textor v Kranj ljudi spreobračat, a so ga tožili kot hujskača pri deželnem odboru, ki je bil luteranski. Domačemu župniku Matiji so luterani sv. Telesa dan pri procesiji nastavljali noge, da bi bil padel, in so g|
učitelji! Da taka brezmejna sirovost ne zasluži podpore, o tem je prepričano slovensko ljudstvo, to naj vedo tudi učitelji.
Šola, ki tako dela proti cerkvi, si sama koplje grob 1
Gospodarski del.
Neka, misli o naši lesorell In trgooim z lesom. Datje.
Odkar imamo železnice, se je posekalo silno veliko lesa, zlasti zadnje desetletje se je vsled visokih cen precej po roparsko poseglo v gozd. Tisti les, ki so ga privarčevali naši predniki, dasi niso imeli toliko denarnih sredstev na razpolago, se je posekal in izvozil. Namesto da bi se bilo vsled visokih cen manj sekalo, se je nasprotno preveč sekalo in preveč drobni les; to pomeni slabo gospodarstvo.
Lesoreja je za naše narodno gospodarstvo silno važna4 Delavci imajo v gozdu poleti in pozimi obilo dela in tudi primeren zaslužek, ki bi ga drugače morali iskati v tujini. Ob času košnje ti delavci pomagajo pri kmetijstvu. Delo pri lesu omeji beg od kmetijstva in izseljevanje. Koliko obrtnikov zasluži kruha pri izdelovanju lesa? Mizarji, sodarji, kolarji in lepo število Žagarjev dela z lesom. Pa tudi kmetje imajo z vožnjo lesa, zlasti v zimskem času, postranski zaslužek.
Pri trgovini z lesom pridejo milijoni v deželo, žalibog da gre veliko denarja v žepe tistih, ki živijo od kmeta, pa napredku našega kmeta nasprotujejo. Marsikaj tega denarja bi se dobro porabilo za povzdigo našega kmetijstva. Trgovina z lesom in tovarne za papir so v tujih rokah. S tem je veliko naših ljudi, delavcev in obrtnikov, gospodarsko in politično odvisnih. Prevelika odvisnost škoduje razvoju dobrega gospodarstva, razvoju gozdarstva. Z raznimi prekupci se les nepotrebno podražuje. Tako se podražuje naprava stavbe, oprave in stanovanj. Dr. Plečnik, slovenski zdravnik v Aleksandriji, je svoj čas dobro pokazal pravo pot trgovini z lesom. Vzbudil je, dasi ni bil strokovnjak, precej zanimanja pri nas za svoja izvajanja. Cene našemu lesu na mestu v gozdu so bile takrat silno nizke, vagon žaganega lesa je stal 200 kron manj, kot sedaj. V Ljubljani so bila takrat posvetovanja obeh slovenskih strank: kako povzdigniti vrednost lesa in ogla-diti pot trgovini z lesom. Ta posvetovanja niso imela posebnega vspeha. Cene lesu so se zvišale, gozdi so se izsekavali, misel dobrega gospodarstva z gozdom je zaspala.
Sliši se, da nameravajo trgovci z lesom v Trstu napraviti lesni kartel. To bi bilo za manj
premožne male lesorejce in Žagarje škodljivo. Namen kartclov bi bil, še več lesa izvoziti in cene narekovati, dobiček bi ostal kartelistom. Ob kolodvorih bi nastale parne žage, veliki trgovci bi pokupili gozde za posekanje, naše male žage v bližini gozdov bi ostale brez dela. Žagarska obrt v alpskih krajih že tako silno toži o pomanjkanju dela. Velike tuje firme izvažajo okrogli les, ker imajo velike ugodnosti pri železnicah in carini. Naš kmet Iesorejec bi, če se uniči naša žagarska obrt, prišel v odvisnost velikih trgovcev. Razmere našega gozdarstva in trgovine z lesom so premisleka vredne. Slabo gospodarstvo z gozdi in trgovina z lesom v rokah tujih trgovcev, postane lahko usodepolna za našega lesorejca, obrtnika in delavca. Izvažanje okroglega lesa vzame našemu obrtniku in delavcu delo in zaslužek. Danes tudi ni vseeno, ali dobi kmet za smereko dve kroni večalimanj, ni vseeno za našo javnost, če mora kmet iskati vse dohodke pri pridelovanju živil, ali jih ima iz drugih virov. Vidi se, koliko ljudi ima kruha pri lesoreji. Treba je, da je pravi stik med lesorejcem in obrtnikom, da dobi les po primerni ceni, če je le mogoče iz prve roke.
Zato je pa treba gotove akcije, to je združenja lesorejce v in Žagarjev pod skupno firmo lesne zadruge. Take zadruge bi napravile skladišča v krajih, kjer je dosti lesa, ter bi stopile v stik z odjemalci lesa. V tem oziru vladajo pri nas žalostne razmere. Če potrebuje pri nas obrtnik suhega lesa, če potrebuje kmet, ki sam nima gozdov, potrebnega lesa, ga mora kupiti od pre-kupcev to je iz tretje roke. Ali so to zdrave razmere? Papirnice kupujejo les navadno iz druge roke. Važnosti teh zadrug, če bi se pravilno vodile, ni potreba na široko popisovati, škoda je le, da se že niso ustanovile. Namen takih zadrug bi ne bil samo, razpečavati les, ampak tudi poučevati posestnike o varstvu gozda. Gotovo je, da bo les drag, vprašanje je, koliko bo naš Iesorejec od tega imel. — Slovenci nimamo velike trgovine, ne velike obrti. Velikokrat se povdarja, da to ovira napredek slovenskega naroda. Ali bi ne bila pri nas velika lesna zadruga podlaga za veliko trgovino ? Konec prih.
Slovenski kmttjt ta Amerika. V slovenskih amerikanskih listih se, vedno bolj pogosto ponavlja priporočilo, da naj se Slovenci, ki prihajajo iz stare domovine v Ameriko, ondi lotijo kmetijstva. Čudno se to sliši. Najbolj kmečko ljudstvo Evrope — pa kmetij išče v Ameriki. Ali mar pri nas manjka zemlje za obdelavanje? O, še ta se ne more obdelavati, ker je premalo kmečkih poslov. Zemljaki se selijo v Ameriko. Žene jih tja upanje, da bodo ondi lože izhajali. Ali je z nabiti tam dovolj poslov? Ne, tudi v Ameriki
sramotili. Pijančevanje in podivjanost sta se tačas zelo šopirila. Zapravili so luterani imovino kranjskega Špitala. L. 1581. so podrli Knaffiovo hišo v Kranju, on je pa bival tačas v gradu na Brdu, kamor so drli Kranjci k luteranski božji službi. Bilo je tisto leto na Brdu 1800 ljudi j, za veliko noč po luteransko obhajanih. Uspeh je imel ljubljanski škof Tomaž Hren. Dne 11. februarja 1. 1601. je prišel v Kranj pridigovat katol. vero. V hiši Mihaela Harrerja so mu potem vsi meščani, razen dveh, obljubili zvestobo katoliški cerkvi in 21. marca so mu prisegle tudi Kranjice. L. 1609. je še enkrat ponoči prišel v Kranj evan-geljski učitelj Dax in hotel zbrati svoje stare pristaše, da bi jih ohranil lutrovske, pa ga niso več poslušali.
Ljudsko šolo, ustanovljeno od župnika, je imel Kranj že zelo zgodaj. Omenja se že 1. 1483. Stala je šola na prostoru med sedanjim .Ljudskim Domom" in župno cerkvijo do 1.1808. Poučevali so organisti in kapelani. L. 1808. je dekan Sluga kupil za šolo hišico beneficijata Celi-karja, jo povišal, napravil hodnik in streho dal pokriti s šinteljni. Zastrojil je 6592 gld. L. 1811. je pa šola pogorela in se je zopet popravila 1. 1815. To je sedanje poslopje ljudskih šol, ki se je pozneje vzdignilo za eno nadstropje. V začetku minulega stoletja se je šola razširila v dvo-in potem vtrorazrednico. Vodja in učitelj III. razr. je bil kapelan. V letih 1808, oziroma že od 1. 1795., do 1815. je bila ljudska šola v nekdanji obednici kapucinskega samostana (pri Roossu), deloma v zasebnih hišah. L. 1810. so pa Francozi v Kranju ustanovili tudi gimnazijo, ki je bila v župnišču. Imela je dva razreda, pa je kmalu prenehala, ker je prišel požar. L. 1730. so se predstavljale pasi-
jonske igre na trgu, 1. 1644. oziroma 1735. se je tu ustanovila pivovarna, prva na Kranjskem. Dva vodnjaka so pa dali izkopati kapucini že 1. 1640.
Zadevali so Kranj težki dnevi ob času bolezni in požarov.
V letih 1554, 1557 in 1657 je kuga pomorila v mestu mnogo prebivavcev. L. 1579. je bila ta morivka v Ljubljani; uradi so se preselili iz Ljubljane v Kranj in tu je bil meseca novembra deželni zbor. — V preteklem stoletju je Kranj dvakrat hudo obiskala kolera. Prvič je bil bolezen zanesel neki človek iz poljske župnije, ki je tu umrl 28. junija 1. 1832. Za njim je umrlo do 1. septembra še 77 oseb, večinoma starejši ljudje, le ena oseba je imela manj kot 20 let. V nekaterih hišah, n. pr. v sedanji špenkovi hiši, so imeli v dveh dneh 3 mrliče. Vsi štirje duhovni, ki so hodili previdevat ljudi, so oboleli za kolero, umrl pa ni nobeden. Šenčurski kapelan je prišel na pomoč, ko so vsi štirje domači duhovni ležali bolni. Na veliki šmaren so napravili Kranjci procesijo iz župne v rožnivenško cerkev za od-vrnitev hude bolezni. Ta procesija, s katero so se Kranjci zaobljubili, je še dandanes v navadi. Drugič je kolera pobirala ljudi v mestu in okolici 1.1855. Od 5. avgusta do 1. novembra je umrlo 92 oseb. Mrtvaške rakve je izdeloval Fidel Schiftrer pri Foksnarju; umrla sta on in ona. Ljudje so se zelo ustrašili .belca", ki je vozil mrliče, ko so ga zagledali na ulici. Mrtvaška rakev pod streho župne cerkve še spominja na ono nesrečno leto. Ob koleri so se ljudje zatekali za pomoč k M. Božji v rožnem vencu in v zahvalo za odvrnitev bolezni so ji olepšali zvonik in cerkev. Konec prih.
poslov manjka in so zelo dragi. Ena glavnih podpor amerikanskerau kmetovalcu je kmetijski stroj, ki dela ceneje kakor človeška in živalska moč. Zato so se kmetijski stroji v Ameriki zelo izpopolnili in njih uporaba je velikanska Največje naloge kmetu v Ameriki zadnji čas izvršujejo avtomobili. Z avtomobilom, ki ima 30 do 40 konjskih sil, si kmet izvrstno pomaga, ker je nove vrste avtomobil tako narejen, da se lahko rabi za razne potrebe kmeta, če se pripne to ali ono Z avtomobilom kmet orje, kosi, mlati, tlači seno, vozi mleko v mesto, steljo iz gozda, žaga drva itd. Kmet si kupi malo bencina, katerega dobi poceni, in jo briše z brzim konjičem, ki ne žre ovsa nič, na polje, v nedeljo se pa vozi v mesto k maši. Naše kmetijstvo je pa še vedno zelo zaostalo. Zato kupujemo pšenico in meso od Amerikancev, naše polje je pa zanemarjeno in naši hlevi se praznijo. Temu je mnogo krivo pomanjkanje kmečkih delavcev, še bolj pa stara kmečka trma, ki napredka noče poznati, dokler je ne izmodrujejo — onkraj luže. V Ameriki je pa Kranjec, kakor se nam poroča, vnet za vsako novo iznajdbo, ki se je obnesla, tam rad napreduje. Prav tedaj delata naš deželni odbor in cesarska vlada, da pomagata kmetu k boljšemu napredku v kmetijstvu, ko dajeta za nabavo strojev. No, avtomobilov naši Kmetje še nimajo in nekatere groza obhaja, ko o njih slišijo. Utegnemo pa vendarle doživeti, da se jih kmetje ne bodo več bali, kakor se dandanes železnice več ne boje S pomočjo strojev postaja kmet neodvisen od poslov, postaja res samostojen, in k tej samostojnosti mu mora pomagati vlada, ki preganja draginjo. Treba pa seveda pri kupovanju in rabi strojev pameti. Ako bo šola razumela svojo nalogo in ako se bodo pomnožili kmetijski tečaji, se bo kmečka pamet kmalu toliko izbru-sila, da bodeta kmet in stroj postala najboljša prijatelja.
Števila goveje živine na Kranjskem je bilo po zadnjem štetju 1. 1910 sledeče: 226.977 go-vede, 177.300 prašičev, 24.195 ovac, 43 502 pa je bilo mlade, pod eno leto stare živine. V glavarstvu Kranj je bilo 27 849 govede, 15.165 prašičev in 2485 ovc. V kranjskem glavarstvu je največ govede, samo glavarstvo ljubljanske okolice ima 1100 glav več. Zmanjšalo pa se je v zadnjih 10. letih število govede v kranjskem glavarstvu za 1532 glav, prašičev se je pomnožilo za 6579 glav. ovac pa je manj 2131.
Država kot delodajalec ima uslužbenih 64.500 delavcev, ki prejmejo letne plače okroglo 52 mi lijonov kron. Največ delavcev imajo podjetja, ki stoje pod vodstvom finančnega ministrstva, 48.500 po številu, in pa podjetja pod vodstvom ministrstva za javna dela, 11 500 po številu.
Mestna hranilnica t Kranju. V mesecu novembru 1911 je 312 strank vložilo 136 391 K 32 vin. 266 strank je dvignilo 111.242 kron 13 vin. 17 strankam se je izplačalo posojil 60 700 K. Stanje hran lnih yloj? 5,098 506 K 95 vin Stanje hipot. posojil 3,307 832 K 23 vin. Denarni promet 481.762 K 98 v.
Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu nnvembju 1911 je 147 strank vložilo 35.999 K 69 vin. 161 strank dvignilo 61.213 K 45 vin. 3 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 4.800 K. Stanje hranilnih vlog 2,039.913 K 07 v. Stanje hipotečnih posojil 1,605.778 K 41 vin. Denarni promet 281966 K 47 vin.
Dama
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko toto in bel teint, se umiva le z
Steokenpferfl lllljlno mlečno mile
(numk* Stockenpferd)
tvrdke Bergmann k Go, Tesin ob Lab . Komad po 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah  in trgovinah s parfumom i. t d. 17 50—45
DOPISI.
Kokrica pri Kranja. Pri nas imamo zmerom kaj novega, kar da ljudem mnogo govoriti. Sedaj sta kar dve stvari na vrsti. Tu Kmet prodaja svoje posestvo in mlekarna v Srakovljah se naj prestavi na Kokrico. Prva stvar nas ne briga mnogo, druga pa je veliko bolj važna za nas. Nekateri udje mlekarne v Srakovljah so izrazili željo, da bi se prestavila mlekarna bolj v središče, kar bi bilo vsem bolj priročno. Zato se je zbralo prejšnji teden 20 udov mlekarne na posvet. Zastopani so bili tudi posestniki z Rupe pri tem sestanku. Možje so bili soglasno mnenja, da bi bilo za vse bolj ugodno, ako bi bila mlekarna bolj pri rokah. Zato so sklenili, da naj načelstvo skliče izredni občni zbor mlekarne, na katerem naj se bi ta stvar obravnavala. Zadnjo nedeljo je imela mlekarna mesečno izplačevanje. Pri tej priliki so hoteli pristopiti nekateri novi udje, kar pa je zabranil član načelstva Orehar. Nam se to ne zdi prav. Naj se da ljudem vendar prosta volja. Proti volji večine se itak ne bo ničesar zgodilo. Mi bi o vsem tem molčali, ampak ljudje, zlasti ženske, pripoveduje sedaj toliko o tem, da se nam zdi petrobno pribiti to-le: 1.) Res je, da se je posvetovalo o tem, da naj se mlekarna prestavi, ni se pa še prav nič govorilo o prostoru,
1.«priloži ,,Gor«n|cu'' Ittv. 49 xtl. 1911
na katerem naj bi mlekarna stala. 2.) Po sili se ne da tako važna gospodarska stvar prenarediti, zato se pa tudi nikogar in nikamor ne sili in tudi ni nobenega, ki bi kaj silil. — Toliko za danes. Ako bo potrebno, bomo obvestili sproti prizadete v celi stvari, da bo nekol ko manj neresničnih storij
ll Naklepa. Pretekli torek so se pri nas volitve vršile popolnoma v redu. Seveda nekaterim, ki so propadli, se ne zdi vse v redu in že premišljujejo, kako bi se dale volitve ovreči. Za za bavo med duhomornim volilnim delom je bilo preskrbljeno od tistih, ki so se bili malo preobilo navzeli navdušenja. Skrutinij za prvi in drugi razred in za podobčine se je dovršil — listki tretjega razreda pa morajo počivati skrbno zapečateni do ponedeljka. Izid volitev po dosedanjem skrutiniju je popolnoma povoljen. Izvoljeni so v pretežni večini možje S. L. S. Izdala se je bila dvojna lista odbornikov, ki se je pa vedno izpre-minjala do zadnjega trenutka. Lista S. L. S. je bila v tem listu že objavljena. Druga nasprotna lista ni izključno liberalna, ampak nekaka mešanica pristašev S. L S. in liberalcev. Liberalci si seveda niso upali nastopiti s popolnoma liberalno firmo, ker ta firma med našim vrlim naklanskim in podbreškim ljudstvom ne vleče, zato so med svoje pristaše tudi pomešali podbreškega župnika, nakelskega učitelja in nekatere druge odločne pristaše S. L. S. Izvoljeni so bili: I. razred: Franc Štular, Anton Voglar, Franc Jegljič, Jos. Seiger-sehmied, Anton Golob, Franc Ažman, namestnika: Franc Voglar in Franc Keršič. V II. razredu: Franc Pretnar, Franc Križnar, Vencelj Vondnišek, Janez Rakovec Peter Jarc, Jernej Markič, namestnika: Janez Maček in Franc Praprotnik. V podobčinah: Naklo: Janez Barle, nam.: Leopold Cankar. Stra-hinj: Mihael Leben nam.: Mihael Vodir. Žeje: Anton Peternel, nam.: Peter Ažman. Pivka: Jos. Žibert, nam.: Janez Jenko. Struževo: Janez Pleša, nam.: JanezSajoviA Okroglo: Franc Hlebčar, nam.: Valentin Križnar.
Tržič, Tržiška Marijina družba piredi jutri ob 5. uri popoldne v prostorih »Katoliško izobra ževalnega društva sv. Jožefa" prireditev s petjem in pttckjanjskim igrokazom .Lurška pastir ca". Sedeži I. vrste 1 krono, II. vrste 80 vin., ostali sedeži 60 vin., stojišče 40 vin. Predstojništvo vabi k najobilnejši udeležbi. — Miklavžev večer, ki ga je napravilo društvo sv. Jožefa v torek večer, se je sijajno izvršil. Zelo je ugajala v to prire jena igrai .Pomoč v sili". — Prihodnjo nedeljo imata slovenski in nemški vrtec svoji božčnici.
Izpod Broiij. B.vši mizar, sedanji posavski hotelir Pezdič, je ponosen na svojo generalsko Čast od zadnjih občinskih volitev. Javno se sedaj ponaša, da so ga volitve stale 500 svitlih kronic. Pripravljen pa je, da ob prihodnjih volitvah žrtvuje tisočak, še ga bomo pili, .zvesti Pezdi Čevi pristaši" 1 — Podporni člani mošenjske prostovoljne požarne brambe uljudno poživljajo sedanjega načelnika zgornjega društva, da odgovori, kam je izginil trobojni trak z lepe društvene zastave. Trak je dragocen, vrednost mu je 50 kron, ne pa sedem kron, kakor predrzno trdi soproga mošenjskega nadučitelja.
Is Hofteoj se nam poroča: Matevžu Jerini, podomače Špendavu, iz Spodnjega Otoka, neki prav nič ni všeč, da liberalci tako slavo pojo g. nadučitelju Korošcu. Seve naprednjakom je všeč vsakdo, ki ž njimi vleče in kmetom polena meče pod noge; zato pa hvalijo Korošca kot zadružnega junaka v boju zoper mlekarske koristi. Špendov kot zvest in zaveden zadrugar pa ve, da je vreden pohvale le tisti, ki je komu izkazal res kako dobroto. Zato pravi, da naj liberalci Korošca le hvalijo; saj vedo zakaj, kmet ga pa ne sme, in to naj tudi zve, zakaj ne — O. nad-učitelj Korošec je namreč vse kranjsko mlekarstvo, torej ves kmetski stan, nezmerno oškodoval in to je storil z nesrečno pogodbo, ki jo je sklenil z ljubljanskim županom-nadmlekarjem Ivanom Hribarjem ter tako pokopal srečno napeljano akcijo za podraženje kranjskega mleka. Nobena druga mlekarna na Kranjskem si ni upala skleniti pogodbe z Ljubljano, treba je bilo samo liberalnega talenta Koroščevega, in kmet je bil udarjen. Samo mošenjska mlekarna bi štela do danes, ako bi Korošec ne bil tako nesrečno skazil, od 10.000 do 20.000 kron več izkupička za mleko. Pameten bravec lahko zračuna, kaj to pomeni za celo deželo in prišel bo do zaključka, da bo milijon kron manjkalo v žepih slovenskih mlekarjev vsled napredno -.ne rodne" Koroščeve zadružne poteze. G. naduči-telj je pač upal v svojem .navdušenju za procvit zadružništva", da si zagotovi s to uslugo nasproti ljubljanskemu županu kako ravnateljsko mesto na ljudskih šolah v Ljubljani, pa se je revež mo al zadovoljiti z ravnateljskim mestom v slovitem Hribarjevem .paradižu". Živela, liberalna .nesebičnost'1 Kmet pa trpi in garaj!... To narodno • napredno geslo odmeva povsod, najglasneje pa v Glavni posojilnici, pri Agro-Merkurju in obeh liberalnih zvezah!__
A«i bo vojske T Italijani imajo doma še 800.000 mož pripravljenih in le 85.000 za vojsko v Afriki. Ko je odstopil načelnik generalnega štaba
pl. Konrad, je prišel italijanski kralj pokukat baje na avstrijsko mejo, če Aehrentt.al še ministruje.
Na Hrvaškem bodo volitve za sabor v dneh 15., 16. in 18. decembra. Boj bo ljut. Ban dr. To-mašič, kateremu so vladni kimavci ponudili kan-didaiuro za prvi zagrebški okraj, dela z velikim terorizmom. Volitve je uredil tako, da bodo prvi dan volili na tistih krajih, kjer ima vladna stranka varne postojanke.
Svobodne volitve bi imele biti na Hrvaškem, pa ne bodo, ker bo vladalo banovo nasilje. Celih 60 stotnij pehote in 6 eskadronov konjenice bo delalo .red" pri volitvah na ta način, aa se bo vladne pristaše spuščalo na volišče, preprečalo pa dostop opoziciji. Poraba skupne armade bi bila kje drugod bolj potrebna.
Italijansko-lirika vo)ika. Pri Ajncaru so Italijani dne 4. t. m. dosegli po hudem boju vspeh nad Turki ter so zasedli to središče zbiranja turških čet. Zaplenili so osem topov, streljivo, šotore in živila. Turki in Arabci so bežali in pustili na bojišču več sto mrtvih. Tudi pri Benga ziju so bili Turki odbiti. Sedaj je mir.
Na Kitajskem je anarhija, ker je dežela bank-rotna Preti huda beda. Vojaki se pridružujejo roparjem. Glavno mesto vstašev je Nanking.
Novičar.
Soiege. Sijajno je zmagala .Slov. Ljudska stranka" pri občinskih volitvah na Jesenicah, v Selcih in v Medvodah. V Besnici je z veliko večino zmagala župniku nasprotna stranka, ker je le sama agitira'a.
Županom mesta Kralja je bil v včerajšnji seji občinskega odbora soglasno izvoljen dosedanji župan Ferdinand Po lak. Svetovalci so ostali stari, le namesto Vinka Majdiča je izvoljen stari Fock. Druge nesreče se pač ni prepetilo pri tej volitvi, kakor da so morali dvakrat voliti Franca Krennerja svetovalcem; pobesil se mu je namreč nos, ker ni dobil vseh glasov. Dobil jih pa ni tudi pri drugi volitvi, zato ni hotel izjaviti, ali sprejme svetovalstvo, ali ne.
Preda vsaja v „L|odskefB Dosm". V neJeljo, 3. decemara je govoril preč. g. kanonik dr. Jožef Gruden pred lepim številom tukajšnjega prebivalstva o .prakrščanstvu in katakombah". Mlado krščanstvo se je pokazalo v rimskem cesarstvu in posebej v njegovi prestolnici najprej kot neznatno gorčično zrno. Vsled svoje naravne moči je prodiralo dalje in dalje. Po 300 letnem srditem preganjanju si je za Konstantina Velikega pr -borilo pravico do obstanka. Prevrat je bil čudovit, ker Rim je bil še po večini pagansko mesto, komaj 20 del je bilo kristjanov Nad vse zanimivo in poučno predavanje gospoda kanonika, strokovnjaka na tem polju, so pojasnjevale dobre skioptične slike, ki so nam predočevale stari Rim za cesarja Nerona in prizore iz katakomb. Pomen katakomb je za nas vse izredno velik: iz njih je povzela naša katoliška cerkev prve oblike bogo-častja in svete umetnosti. — Občinstvo je spremljalo predavanje z napeto pozornostjo in pokazalo ob koncu svojo hvaležnost z živahnim ploskanjem. Takih večerov si želimo še več v Kranju.
Ltberalaa ikrb sa tajski prem* t. Zaradi izida občinskih volitev na Bledu — zmagala je S. L S.— je .Narod" med drugim izrazil bojazen, da bo trpel tujski promet, češ, naravno je, da svobodomiselni ljudje nimajo simpatij za kraj, kjer vladajo klerikalci. — Nehote smo se pri tem spomnili na naš Kranj Tu so liberalci neomejeni gospodarji. Kranj je kakor ustvarjen za izhodišče raznih tur. Človek bi torej pričakoval, da bo liberalna gospo Ja vse storila za udobnost tujcev in iz golih simpatij do mestnih naprednjakov bodo kar drli tuji liberalci v objem svojih bratcev. V resnici pa Kranj živi od krščanskih kmetov, liberalni tujci se ga pa ogibljejo in preklinjajo bratsko naprednost.
Vladajoča stranka hočejo biti .Narodovci" na vsak način. Zato trdi njih glasilo, da .je neprecenljive važnosti dejstvo", da je s Čehi tudi dr. R^vnihar zlezel v vladno večino. Tu bo mogel in moral dr. Ravnibar sodelovati in glasovati z Nemci, prijatelji Hochenburgerja. Odslej bo pa dr. Ravnihar tudi odgovoren na Kranjskem za kugo, lakoto, draginjo, žalostne in revne čase, ker so Čehi, kakor pravi .Narod", .napram našemu poslancu prevzeli veliko odgovornost in kateremu ne bodo nikdar kratili pravic, v imenu slovenskega ljudstva zahtevati, kar nam gre". Ravno za advent so oblaki rosili Slovencem odrešenika.
«Liberalce* orel — klerikalcem kaefl» —
to načelo je iznašel, kakor znano, dr. Tavčar in ga je svoj čas na shodu slovesno razglasil. Zadnjo nedeljo je pa isti dr. Tavčar na shodu v Prestranku izjavil, da je to načelo proti vsem cesarskim in božj m postavam, če se namreč okoli obrne in se reče: .Klerikalcem groš — liberalcem knof!" Trdil je nadalje dr. Tavčar, da je žalostno, če so klerikalci padli na tako nizka tla, da hočejo to izvajati. — Ali ni to res imenitno? — Še bolj imenitno pa je bilo, ko je dr. Tavčar pravil na shodu, da klerikalci zato govore o bojkotu, ker nimajo prave vere, ter je naglasa!, da imajo pravo sveto vero le naprednjaki (to so ljudje, ki ne hodijo v cerkev), nimsjo je pa du-
hovniki, ali pa ljubljanski škof. Najbolj imenitna pa je bila Tavčarjeva izjava, da so klerikalne grožnje z bojkotom sploh le — prazen strah. — Komu naj se ne smilijo .Narodovci", ki morajo požirati tako pičo?
Gtspcd itialal poslanec Zabret je po tritedenski bolezni toliko okreval, da bo mogel priti prihodnji teden že v Kranj. To dajemo v vednost tistim, ki imajo opraviti ž njim kot načelnikom cestnega odbora glede cestnih zadev.
Za doktorja promoviraaa bodeta v ponedeljek, dne 11. decembra, gosp. cand. med. Leopold Ješe in Franc Virant. Čestitamo!
Kdaj bi aa aa smele aeltaljaai plače zvišati T .Učit. Tovariš* piše: .Le ako bi država po vseh svojih zakonodajalnih skupščinah enoglasno priznavala, da ljudsko šolstvo nima druge naloge, nego vzgajati raznim konfesijam pokorne vernike, v nastajajočih generacijah jačiti zgolj konfesionalno zavest do nestrpnosti, potem se sme učiteljem to odrekati, kar zdaj po pravici zahtevajo." Take pojme imajo liberalni učitelji o verski vzgoji naše mladine I
Oaeoi v Kranja. V soboto, malo pred polnočjo, se je vnela v hlevu g. Mayrja hlapčeva postelja. Ko bi ne bil hlev obokan, utegnil bi bil nastati velik požar. Nevarnost so kmalu opazili in ogenj zadušili. — Kako je ogenj nastal, se ne ve. Verjetno pa je, da ga je zatrosil kateri izmed .gospodov", ki po lepi kranjski navadi brez vednosti gospodarjev v tihem sporazumu z mestno gosposko prenočujejo po hlevih.
Bsrsika procesija v Kraa|a V parih in po-samic se je prvi petek zopet pomikala dolga vrsta beračev po mestu. To pot se je procesiji pridružil tudi zavedni volivec narodno napredne stranke gospod Stencel.
Na kr selške m kolodvora je bilo ukrsdene okoli 800 kg Majdičeve pšenice, vredne 200 K.
Is 8'are Loka. Socijslni demokratje se hvalijo, da so pri občinskih volitvah podpirali liberalce, da pa niso mogli zmagati, ker je Še preveč teme v Stari Loki. Res je pa, da so ljudje čisto svetlo in jasno spoznali, kako nesposobni so Dolenc in njegovi mokrači za vodstvo občine, in zato so vse skupaj pognali tja, kamor spadajo.
V ■itseak aa Coreajskaci so bile 27. novembra občinske volitve, pri katerih je sijajno zmagala Slovenska ljudska stranka. Izmed 12 odbornikov je samo en liberalec — Voljeni so v prvem razredu: župan Ivan Jalen, Josip Pintbab, Anton Benet in Janez Kavalar. V drugem razredu: župnik Josip Lavtižar, Jakob Benet, Janez Mertelj in Anton Kavalar. V tretjem razredu: cestar Josip Mertelj, Jakob Erlah, Josip Jank in nadučitelj Ivan Zupančič. Sedem jih je članov Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Pogumno naprej!
* • *
Usirl |e šentpeterski župnik v Ljubljani, č. g. Franc Pavlic, ki je kapelanoval nekaj let v Kranju.
N. p. v m.!
Kitarski tečaj se bo vršil v državni vzorni kleti v Rudolf o vem v dneh od 28 do 30. decembra. Kdor se ga želi udeležiti, naj se takoj zglasi pri c, kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem.
Veterani bodo dobili bajonete in puške. So-cijalni demokrati s tem niso zadovoljni, ker se boje vsake oborožene sile, ki bi jih krotila, če nastanejo v državi zmešnjave.
Na podkovakl ieli t LjobHaa! bodo izkušnje 29. in 30. decembra. Z novim letom se prične novi šolski tečaj. Prošnje za sprejem naj se pošljejo ravnateljstvu do 15. decembra.
Č. p. Baltazar Bsrtol, duh. svetnik in župnik v pokoju, je umrl 25. nov. v Sodražici, svojem rojstnem kraju. Rajni gospod ni bil le na Brniku, kjer je 33 let in skoro do zadnjega deloval, ampak daleč na okdlu ljubljen in spoštovan. Kljub visoki starosti, štel je 92 let, ostal je vedno bistrega duha. Odlikoval se je do zadnjega v ljubeznivi šaljivosti. Dva dni pred smrtjo je pisal svojemu učencu in prijatelju g. profesorju dr. Ma-rinku, naj mu blagovoli po smrti izpregovoriti par besedi v slovo; za dan smrti da ne ve, a mu bo že kako, če ne drugače pa po telegramu sporočil. Blagi gospod bodi priporočen znancem in prijateljem v pobožno molitev. N. v m. p.I *
Oorloa. Na tukajšnji realni gimnaziji se odpravi grščina. Namesto nje se bo učilo slovenščino in italijanščino. Dijakom bo na prosto dano, da si izbero enega izmed teh dveh jezikov. Nemci se pa hočejo učiti obeh.
Baski stlsdeaičl pridejo po posredovanju g. Ivana Hribarja prihodnjo pomlad na Slovensko, da se bodo tukaj učili kmetovanja in razumnega gospodarstvs. Poslalo jih bo društvo .Rusko zrno".
Celovškega stola dr. Kaltaerla prijema list, .Oesterreichs katholisches Sonntagsblatt" zaradi tega, ker imajo nemški nacijonalci in liberalci pn njem prvo besedo. Kako je res ta učeni mož čudno v pesteh .Volksrata", dokazuje nam pa to, da ga je te dni .Grazer Tagblatf šuntal, naj on, ki je po krvi nemški škof, ne bode več pokrovitelj pri .Mohorjevi družbi", češ, da je ta družba panslavistična, in da njeni člani darujejo za .Slovensko Stražo".
V Anerlkt je vlak povozil Slovenca Alojzija Smoleia, brsta župnika J, Smoleja,
Viisk ■•d»ras ar..g**tl!«asiti ▼ Parfsa. Me »eca septembra je oil petek 13. dan meseca. Mi nazadnjaki si seveda iz tega nismo nič storili, vse drugače pa Parižanl. V strahu in grozi so pričakovali, kaj bo; ie na cesto se niso upali. Posledice tega babjeverstva so bile, da je ta dan imela družba Omnibus 8 miljonov, južna železnica 12 Vi miljona, neka dtuga železnica pa 10 miljonov frankov manj dohodkov, kakor druge dni. — Leta 1835. je bil petek na dan 13. marca, in vsled te .nesreče* 10 imela panika gledišči 12 miljonov fr. manj dohodkov, kakor prejšnji večer. — Liberalci so pač lahko ponosni na tako živo vero svojih vzornikov 1
Nepristranska sodba. Pariški rabinec Netter piše: .Francoska dežela ima pač dovolj nujnej-šega posla, kakor zabavljati čez usmiljenke in jih ovirati pri njih plemenitem delu. Te plemenite in pobožne ženske, ki svoje življenje žrtvujejo za svojega bližnjega, služijo človeški družbi bolje, nego liberalci s puhlimi frazami." Tako judl Krščeni liberalci so pa v Ljubljani pljuvali vanje in jih kamenjali.
T Aamlkf imajo Slovenci sedem velikih slovenskih časopisov s 26.000 naročniki. V Cleve-Iandu je naseljenih že 15.000 Slovencev. Cleve-land je tedaj tretje slovensko mesto. Vse narodne prednosti so naši možaki prinesli seboj čez lužo. pa tudi napake, med drugimi to, da ga radi .vlečejo". V mestu Clevelsndu je 80 slovenskih gostilnic. Pijančevanje se od gosposke ondi preganja s tem, da gostilničarji plačujejo mestu za dovoljenje obrta velik davek, namreč po 100) dolarjev na leto. Mesto Cleveland dobiva torej samo od Slovencev vsako leto 80.000 dolarjev potom gostilnic. Ali nismo velik narod?
DRUŠTVU.
najnovejše uestl.
ObČfosks votitie. V občini Blagovica-Št. Ožbalt je zmagala S. L. S. brez boja. V Smledniku je izvoljenih 17 odbornikov S L. S. in 3 liberalci; baron Lazarini si je pomagal v odbor s steljo in drvi. V Cerkljah je dobila S. L. S. velikansko večino. V I razredu so dobili liberalci le 26 glasov, naši 164.
Dunaj. V proračunskem odseku se je z veliko večino sklenilo, da naj drŽava da deželam iz davka na žganje 20 milijonov za izboljšanje učiteljskih plač. Ko se je pa še enkrat glasovalo, v kakšen namen naj se porabi teh 20 milijonov, je predlog z veliko večino padel. — Nemška narodna zveza je soglasno sklenila, da se italijansko vseučilišče ne sme ustanoviti v nobenem nemškem mestu, pa tudi ne na Južnem Tirolskem. Večina zveze je bila tudi proti temu, da se isto ustanovi v Istri. Proračunski odsek je pri tej zadevi postal nesklepčen. Italijanski poslanci so nastopili proti vladi. — V hotelu „zur Post" je bil velik protestni shod proti obsodbi dr. Lorkoviča in proti razmeram, ki vladajo na Hrvaškem. — V prihodnjih dveh letih se bode prezidal in povečal ljubljanski južni kolodvor, kakor je obljubil zastopnik južne železnice v seji železniškega sveta.
Aogleska posreduje v tem smislu, da naj Italijani dobijo Tripolis, Turčija odškodnino v Perziji, Rusija pa prosto pot skozi Dardanele. Turčija pa noče Rusom odpreti Dardanelov in Angleška noče priznati prejšnjega šaha v Perziji.
Ktajika. Izšel je razglas, ki dovoljuje Kitajcem, da si smejo odrezati cofe. — Podkralj v Mandžuriji je dobil od revolucionarjev naznanilo, da je obsojen k smrti, ker je ukazal obglaviti osebe, pri katerih se dobi orožje.
Kdor ljubi pristni čaj najfinejše kakovosti in z žlahtno aromo, naj poizkusi 44 5 -1
SHN6-H0
500 gramov K 5 80, 125 gramov K 1"50. V okusu poln, a vendar mehak (ne grenak) in cen v rabi, se lahko smatra 8ang*>Ho kot najpopolnejša mešanica angleškega načina.
Dobiva se pri Zdraokn Kranjcu.
I«obraševalau društvo «Kraaj. bode priredilo ta mesec štiri predavanja s skioptiškimi slikami, in sicer bodo govorniki: v nedeljo dne 10. decembra prof Fr. Komatar: Vulkani in gejziri. Dne 17. dec. prof. dr. Jos. D eb e vec: Dante, Li Divina Commedia, s kazanjem slik iz „ Pekla". Dne 21. dec. prof. dr. Karol Capuder: Božične slike v umetnosti. Dne 24. dec kap. Val. S i t a r: zgodbe o Jezusovem rojstvu in njegovi mladosti, s slikami in petjem. Jutri se prične predtvanje ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina je 20 vin., za mla lino 10 vin.
Zveza Orlov je imela zadnjo nedeljo redni občni zbor. Z. O obstoji štiri leta in šteje 156 odsekov in 4 31.> rednih članov. Zelo važno je izobraževalno delo te organizacije. Lansko leto je bilo v odsekih 976 predavanj. Snuje se Zveza slovanskih Orlov. Na Moravskem imajo že nad 8000 Orlov. Tudi Sokoli v Dalmaciji se nameravajo pridružiti tej zvezi.
„0rnitvo vrtnarjev in prijateljev vrtov" vabi p. n. vrtnarje in prijatelje vrtov iz vseh slovenskih krajev, na j blagovolijo poslati svoj naslov na društveno pisarno v Kranju.
SLOVSTVO.
Sloveaska kuharic-. To knjigo je pred leti spisala Magdalena Pleivveissova, sedaj jo je pa v šestem natisu izpopolnila S. M. Felicita Ka linšek, šolska sestra in učiteljica na ..gospodinjski šoli" v Ljubljani. .Katoliška bukvama" v Ljubljani jo je izdala v dveh izdajah. Velika iz daja, ki ima 17 lepih barvanih tabel, obsega na 598 straneh nad 2000 receptov in je pripravna za vsako gosposko kuhinjo. Ta stane vezana s poštnino vred 6 K 30 vin!, okrajšana izdaja, brez slik, prikrojena za vsakdanje potrebe v malo boljših kuhinjah, pa stane 3 K 9) vin. po pošti. Dobiva se „Slovenska kuharica" v Katoliški bukvami v Ljubljani, kakor tudi v knjigarni .Iliriji" v Kranju. Knjigo hvalijo najboljše kuharice in jo rade jemljo v roko. Pa tudi takim dekletom, ki nimajo prilike, da bi prišle v boljše kuhinje, bo dobro slu žila, da se bodo izobrazile v. kuhanju. Brez velike izdaje te kniige ne bodi nobena slovenska gospodična in brez male izdaje nobeno kmečko dekle, ki se hoče možiti. Pogrešamo v knjigi le jezikoslovne pile in stvarnega slovarčka, ki bi obsegal abecedno urejene najnenavadnejše kuhinjske izraze.
Kaj najfiupirnsvojemumožu?
Najbolj praktično darilo za vsakega kadilca je tisoč stročnic
,Hbadie' na 40 cm uisokem lesenem kadllnem stojalcu
Tedaj ima kadilec trajen, krasen pohištveni predmet za svojo kadilno ali pisalno mizico, brez posebnega izdatka.
Dobiva se v vseh trafikah. 4-1
47 12—18
MASTIN
dosedaj  edino krmilno, maščobno, varnostno sredstvo, ki se izdeluje po predpisu doktorja pl. Trnkooxyja, se da vsak meseci—Škrat polno pest med krmo.
Kdor hoče imeti zdravo in krepko živino, naj :: zahteva  pri svojem trgovcu p-av odločno ::
„N1 A S T I N".
**** SIICsJaK
morske ribe
po Jako nizki cene se dobivajo od sedaj naprej
vsak petek pri
Fr. Dolenz, Kranj
naročila na] se Izroče že o torkih dopoldne. 423-1
Največja snažnost !
Točna postrežba! |
1
Prodaja   najboljših   sredstev  za  negovanje  las, raznovrstnih lasnih  Izdelkov,  podložkov  ter krepa
Udobno, fiigijenslfi urejena
brlunica s
V. Rozman 8 KRHI1J
Nahaja se nasproti gg     župne cerkue
i) hiši št 106
Priložnostni nakupi
J:
C"   V 1 precizijske ure „Sohaff hausen", „Omega11 i
IT!   P S ! C G K     CeneHe kakor po cenikih !
1 Soreimem in is vrlim vaa ©o oravi
Krasna darila za Božič in ilooo leto.
Ker ne kupujem od prekupcev, najboljša In prva delavnica zlatnine In srebrnlne.
J>. fl. Kranj, v^lecembru 1911.
Vašemu blago:oJju se usojam vljudno priporočiti svojo reliko zalogo krasnih daril aa Boilft In Novo leto, kakor:
Nike! - ure od 3 K naprej. — Roskopf-ure po izredno znižanih cenah. — Srebrne švicarske žepne ure od 8 K naprej. — 14 kar. zate švicarske žepne ure aa dame od 24 K naprej. — Dalje 14 kar. zlate švicarske žepne ure za gospode v vseh cenah. Verlaloe, srebrne in zlate za dame in gospode, vsakovrstne uhane, Uroke, Igle, od najnižje do najvišje cene. Različni obeski, aspeetnloe, prstani novega in čistega zlata po najožjih cenah, dalje gumbe, doze za cigarete in različna zlatnina in srebrnina. Najfinejše stenske ure z 2 ali 3 utezmi, ure na nihala (pendel-ure) od navadne do najboljše vrste, kakor tu Ji različne budilke najboljšega izdelka od 2 K nadalje. — Svi:arske precizijske ure „Sohaffhaueen", »Ornega" i. t. d. iz najboljše švicarske tovarne.
Ceneiše kakor po cenikih!
ki čuje na ime „Burii" in ima marko okoli vratu z imenom „Arnoldstein"
se je izgubil.
Če ga kdo najde, naj blagovol to naznaniti župniku na Jezerskem. 4/ 3-1
Sprejmem in i» vršim vsa popravila natančno, soidno in po najnižjih oeaah. — Iatotako sprejmem vsakovrstno zlatnino in srebrnino v popraviio. — Posebna ae priporočam v nakup ženinom in nevestam — Železničarjem in znanoem dr jem tudi na obroke — Sprejmem optične stvari v popravilo. — Na zahte vanje izvriim tudi vsako popravilo v osmih dneh. — Priložnostni nakup i 46 — i
V blagohoten oliis'î se najuljudneje priporočujoč z odličnim spoštovanjem
Trgovina s« nahaja nasproti tVrdH« ? yaj4i< „M«rl|iif".
Ivan Levic aik.
m
m
il
u
1
il
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 8,000.000 K.        Stritarjeva Hlloa Štev. 2 Rezervni iond K 800.000-
............... Podružnice v Spljeta, Celovca, Trsfn, Sarajevu in Gorici,   s.—..........■ ■   49 52 -49
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun      jm 1!     Oi Kupuje in prodaja srečke in vrednostne pa-
ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih ¡2     jO pirje vseh vrst po dnevne« kurzu.
m m m m m m