TRST, četrtek 7. maja 1959 Leto XV. . Št. 108 (4262) Cena 30 lir Te!.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo «NI?TVO: UL- MONTECCHI tt. «, II. nad. — TELEFON 93-841 IN IU« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA ». 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: Četrtletna 1300 Ur. polletna 2300 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur- rtLtan.„ 38 ~ Podružnica GOBICA: Ulica S. Pelllco 1-H. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od IS. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 340 din — Poštni tekoči račun: ^aioanistvo ^ Za vsak mm viSine v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Ur. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Tret 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 t r Volitve sedmih članov sveta za sodstvo na skupni seji parlamenta Tudi četrto glasovanje brez rezultata jjolgo poročilo ministra za drž, udeležbe Prihodnji teden bo že peto glasovanje - Za liberalce zadovoljiva ministrova obrazložitev finansiranja dnevnika <11 Giorno» T j, (Od našega dopisnika) 6. — Spričo včeraj nedoseženega sporazuma 3 Političnimi parlamentarnimi skupinami, ni da-.. 11 negativni izid volitev sedmih članov vrhovne- stavi; “““ za sodstvo na skupni seji parlamenta pred nikakega preseneče tj(,ui1Vosti. v prv-i vrsti de- nikakega presenečenja. Zaradi trmaste nepo- dr!f^an0V’ ni bil° m°g°‘ ^ripetinske večine j.ttbenega kandidata. Pri- jt - Predstavniki politič-0treh?iX1 ter razPrav^ali -vi, Umetno napihovati >il, j J “"nistrstva ter pouda-*■- le mehanizem finansi- HHantteden ^ že peto Sla' iJ:}^ in danes so se že Ir®1! pre j^Upir raznih predlogih za ^L^tnis, ki pa ni bil do-jd-.. Zato se bodo sestali Hj-Z?0 pred prihodnjim (on,™1® zasedanjem obeh t ^ 1 m sicer v četrtek 14. ^“Poldne je v senatu pre-l*jij, ®lster za državne ude-*errari - Aggradi svoje lili) Potočilo, ki ga je raz-, na tri dele: ^ W>rjem 116111 ie p°vedal> •trst,- Un njegovega mini- Jetava 01 velik in da ne na-, .. .. ®I jasno razviden, če Hiši, .It da ie ustanova vse . cip ini»_ 1™7 za vsako liro, ki toki], Preiela od države pri-*^išču Povprečno 15 lir na !K vali katerih so tri lire privatni delničarji. ? očitv °dgov°ril na kritike Jkviit Slede finansiranja ;; g, „a..*H Giorno«, ki naj jjb , tsila u- .anova ENI na aUeic ®voi'm predsednikom ii i, *• Minister je rekel, >(kjte- *uSotovil, da so bila W® podjetja ENI, ki so vtovin: ,sti zainteresirana na ^iriih ln na oglasih, v po-» sod„iln neposrednih odno-t Gio^l°Vania z dnevnikom iV nj-1’ ne posedujejo Pa V ^“Jetja. ki dnevnik iz-L,Pos,-k aPrilu je minister i Vs^n° okrožnico pozval ;■ ipM ostanove ter družbe, Ss aj0. Y pristojnost nje-| Jili,;„ Prtaistrstva, naj mu Ji jnJ0 Podatke o finansira-'tist-“ odnosih, ki jih imajo Oblili* i*1 ’ izdajateljskih in % '1 družbah ali delova-J in ftgotavljam parlament, J, i. a ta navodila izvrše-tjjjpoudaril Ferrari-Ag-1 y Jti » 'frugem delu ie mini-k'1* in a1'! 0 akcijskih sred- 5 El}, dejal, da «morata IRI Altia ostati stalni sredstvi j*l>ovejg0s.P0darske politike«. Ustanovitev nove /livius-dstanove za upravo S Poudaril je, da nje-i?vlian’Strstvo nima naloge ■u eien: a- s posameznimi V*1 ta?1 Podjetji, ker za j,, iti ,ga niti ni sposobni!’ rt„°’no- Povedal je je zaupal ustano ,jSida ^ibo«Montemiata» in fEnergia«. V krat- ^Afevlj anje z delnicami ^k« UA». »Mn 'C «S: Žfr* izifr* Ustanovi »Finelet-5!?»» N ?° Podjetje »Car-V*lh. i,-..*0 je govoril o na-‘l? ie dal glede iz-(i tv, .Pikov, samostojnosti ti1® v ^ zaščite delničarjev, 't,1? toS?ni®-ni» glede jasno-P*8tin„ -11 proračunov in nosti in dela. Pri tem pa je vnovič potolažil privatnike, češ da državna podjetja ne bodo imela nobenih prednosti, ter dodal, da nima namena nasprotovati privatni pobudi, temveč «samo prispevati h gospodarskemu razvoju države, ustvarjati nove možnost’ sa delo ter dvigniti življenjsko raven prebivalstva«. Nato je govoril o investicijah državnih podjetij na Jugu ter povedal, da je IRI v 1. 1959-60 inve,«+iral 80 milijard lir. od katerih odpade 60 milijard na električno energijo, telefon in avtomobilske ceste. Skupina ENI pa je investirala 40 milijard v istem letu, kar pomeni 58 odst. vseh investicij. Končno je govoril o svojih odnosih s predstavnikom ENI Matteijem, ki je bil izpostavljen najhujšim napadom. Dejal je, da ga pozna še od takrat, ’ko je bil komisar Agip in velik prijatelj De Gasperi-ja in Vanonija ter da je izvršil vsak ukaz ministrstva tudi takrat, ko mu taki ukazi niso ugajali. Hkrati je poudaril, da sta privatno dobra prijatelja. Po ministrovem poročilu je liberalni senator Battaglia dejal, da je zadovoljen z ministrovim odgovorom glede financiranja dnevnika «11 Giorno«. Demokristjanski senator Cemmi je izjavil, da se strinja z .resolucijo, ki jo je predložil senator Sturzo. Predloge svojih resolucij so prebrali; so. cialistična senatorja Lussu in Busoni, 1 komunistični senator De Leonardis, trije demokristjanski in dva fašistična senatorja. Razprava se bo nadaljevala in zaključila prihodnji torek. A. P. BUENOS AIRES, 6. — Pododbor »odbora 21» je odobril osnutek za organizacijo latin-sko-ameriškega tržišča. Do se- tudi medameriško banko za daj je odbor sklenil ustanoviti razvoj. Stanje brezposelnosti RIM, 6. — V seznamih za zaposlitev je bilo konec februarja 1959 vpisanih 1,932.667 oseb tako imenovanega »prvega in drugega razreda«. V primerjavi s stanjem v lanskem februarju se je število vpisanih zmanjšalo za 0,42 odst. ali za 8146 oseb, ki so bile letos zaposlene zaradi ugodnih vremenskih razmer v glavnem pri gradnji cest, stavb in pri drugih sezonskih delih. V primerjavi z mesecem januarjem pa je brezposelnost manjša za 2,8 odst. Pogajanja PSI-MUIS praktično zaključena RIM, 6. — Delegaciji PSI in MUIS sta se tudi danes sestali in nadaljevali pogajanja za vstop MUIS v PSI. Iz krogov PSI se je izvedelo, da so pogajanja praktično zaključena in da bo sporočilo o vstopu MUIS v PSI objavljeno verjetno v teku prihodnjega tedna, vsekakor pa najpozneje do 20. t. m. —- *»---- Gronchijev uradni obisk pri papežu RIM, 6. — Danes dopoldne je predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi u radno obiskal papeža Janeza XXIII. Obisk je potekal po natančnih in strogih predpisih. V številnem spremstvu poglavarja države je bil na prvem mestu zunanji minister Pella. Poglavar Cerkve je imel s poglavarjem države v dvorani «Del tronetto« daljši razgovor, ki je trajal bolj dolgo kot je ob takih priložnostih navada. Poročajo da je papež JSnez XXIII. omenil med drugim tudi slučajno o-kolnost, da se tudi Gronchi imenuje Janez. To je tretji Gronchijev u-radni obisk Vatikana. V zadnjih tridesetih letih pa je današnji obisk državnega poglavarja Italije komaj sedmi: prvega je opravil Vittorio Emanuele II leta 1929 po podpisu konkordata: obisk je ponovil nato leta 1939. Leta 194G je obiskal papeža Umberto II, da bi se od papeža poslovil. Sledil je obisk De Nicole leta 1948 in obisk Eir.audija. Od treh Gronchijevih obiskov smatrajo za uradnega samo današnjega in obisk leta 1955. Takoj ko se ie Gronchi, ki je v Vatikanu obiskal tudi vatikanskega tajnika mons. Tar- Incident pred nogometno tekmo Italija-Anglija Kraljevo fašistična himna namesto Mamelijeve himne Interpelacija dveh poslancev v rimskem parlamentu Pojasnilo angleškega ministrstva za vojno RIM, 6. — Socialistični poslanec Bettoli in komunistična poslanka Gina Borellini sta nujno vprašala predsednika vlade in zunanjega ministra, »ali ne mislita protestirati pri angleških oblasteh zaradi hude žalitve italijanske republike ob priliki mednarodne nogometne tekme med Anglijo in Italijo«. «Pred začetkom tekme, nadaljuje vprašanje, je godba, namesto da bi zasvirala Mame lijevo narodno himno, svirala kraljevo fašistično koračnico.« V Londonu je predstavnik ministrstva za vojno izjavil nekemu časnikarju, da bodo uvedli preiskavo v zvezi s tem. Zagotovil je, da bodo glede tega dali odgovor. mu pripada omenjena godba, je takole obrazložil dogodek: »V podobnih primerih, je dejal, uporabljamo publikacijo ministrstva ža vojno z naslovom »Narodne himne različnih držav«, ki je bila objavljena leta 1910 in ki je od časa do časa podvržena reviziji.« Izrekel je mnenje, da so pred tekmo skušali dobiti potrditev točnosti himne v vojaških krogih, toda ne pri italijanskem poslaništvu. Na nocojšnji večerji, ki jo je priredilo združenje za nogomet na čast obema nogometnima moštvoma v Londonu, se je predsednik komisije, ki ima nalogo izbirati angleško nogometno predstavništvo, Joe Mears, pred napitnico opravi- Ravnatelj godbe prvega ba- čil zaradi pomote pri sviranju taljona «Zelenih jop«, katere-1 italijanske državne himne. franco nad alžirskim prebivalstvom Skupina 112 žensk in otrok ubita s plinskimi bombami - Priprave za sestanek Ferhata Abasa z voditelji devetih afriških neodvisnih držav TUNIS, 6. — Ministrstvo za informacije alžirske vlade je objavilo v Tunisu poročilo, v katerem pravi, da so francoske čete napadle z bombami, napolnjenimi s strupenimi plini, skupino 112 Alžircev, povečini žensk in otrok, ki so se pred francosko vojsko skrili v neki jami. Vseh 112 Alžircev je zgubilo življenje Ameriška revija «News-veek« piše, da bodo v kratkem objavili načrt za sestanek, ki naj bi bil poleti med voditelji devetih afrj-ških neodvisnih držav in predsednikom alžirske vlade Ferhatom Abasom. Sestanek bi bil v Tripolisu v Libiji. Na njem bi govorili. o morebitnih pogojih za sporazum med Alžirc: in Francijo ali pa o večji finančni in materialni pomoči Alžircem v primeru, da bi rešitev spora I bila nemogoča. VS7- Mininer je dejal B,;“rzava «postopoma l^tja, i,^atnl pobudi tista uMe’, ' 80 prišla v držav-!i‘t| iti «ra(1' slučajnih oko- l°s!)'>da«varadi PremlMi‘,'iih državnih )l|>a Seda^0lzvotln3a metana k.°V I J 5 milijard kub. fr9 *>0djet>i’ državna ele'K' vi tleW.» Ja Proizvajajo to-? m e da V!Ej i^ho potrebam; že-* . SW»; Ustrija ie doseela f je dosegla š, ^a lahko tekmu- Nvvi; telTt naPr~dnimi dr- :nska siužba se Si , k° Zart,Ule' tak0 da N n ^at0 0 i'la Povpiaše. fr i^age 2* delal> da 80 Sl» v dU *ovor>ce, da vse, V^aln vnlh rokah, več ^1)iv0rent,ira ter da ie glede odgovor- Resolucija odbora SZDLJ Za postopno socialistično rekonstrukcijo kmetijstva dinija, vrni. v Kvirinal, mu je mons. Tardini obisk vrnil ...................................... Grotewohl: Potrebno je večkrat poizkusiti dokler ne bo dosežen medsebojen sporazum Skupna izjava predstavnikov Poljske, ČSR in Vzhodne Nemčije o Nemčiji - Konferenca najvišjih na neki ladji ali pa v San Franciscu - Hruščev v New Yorku 30. junija? ŽENEVA, 6. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je prišel nocoj iz Stockholma v Ženevo. Na letališču so ga sprejeli ravnatelj evropskega urada OZN Spi-nelli, ameriški predstavnik na konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov Wadsworth in vsi visoki funkcionarji Združenih narodov ter oblasti ženevskega kantona. Hammarskjoeld, ki se je Kmetijska proizvodnja je v zadnjih dveh letih presegla predvojno in povojno (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Po izčrpni diskusiji o poročilu Edvarda Kardelja je IX. plenum zveznega odbora SZDLJ končal danes v Beogradu delo s sprejemom reaplucije o nadaljnjem razvoju jugoslovanskega kmetijstva in politiki na vasi. V diskusiji je bilo ugotovljeno, da se vedno bolj veča udeležba socialističnega sektorja v skupni proizvodnji in sodelovanje individualnih kmetovalcev s kmetijskimi zadrugami. Proces moderne kmetijske proizvodnje je že zajel okrog 700.000 ha zemlje, na kateri se lahko doseže 30 do 40-krat večja proizvodnja kot prej, ko se je zemlja obdelovala na zastareli način. Plenum je ugotovil pravilnost dosedanje politike na vasi, kar dokazujejo rezultati, ki so bili doseženi v zadnjih dveh letih. Kmetijska proizvodnja je bila nad povprečno predvojno in povojno proizvodnjo, produktivnost dela se je povečala. Obstaja realna možnost, da bodo naloge petletnega načrta v kmetijstvu predčasno izpolnjene. Doseženi rezultati omogočajo stalno povečanje dohodka kmetijstva, zaposli- tev dela kmečkega prebivalstva na druge sektorje proizvodnje in spremembo strukture potrošnje. Izgradnja komunalnega sistema je pomagala, da je večina kmetov postala aktiven činitelj v družbenem življenju in močna opora političnega sistema. V sklepni resoluciji se nadalje ugotavlja, da je cilj politike na vasi rekonstrukcija kmetijstva v smeri ustanovitve velikih socialističnih proizvajalnih enot, sposobnih, da na osnovi sodobne tehnike organizirajo družbeni delovni proces s ppstop-no podružbitvijo zemlje. Do sedaj doseženi rezultati kažejo, da je to za Jugoslavijo najboljša in edina možna pot socialistične rekonstrukcije kmetijstva, ker zagovarja povečano proizvodnjo in s tem zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi v mestu in hitrejši dvig kmečkega prebivalstva iz zaostalosti. V sklepčni resoluciji se nadalje govori o razvoju kmetijskih posestev in zadrug, o kooperaciji z individualnimi kmeti in o drugih činiteljih, ki prispevajo k socialistični rekonstrukciji in modernizaciji kmetijstva. B. B. vrnil s potovanja po neka terih evropskih prestolnicah, bo od jutri dalje navzoč pri delu odbora za koordiniranje specializiranih ustanov OZN, 11. maja pa bo navzoč pri otvoritveni seji. konference zunanjih ministrov, na kateri bo izrekel dobrodošlico Združenih narodov V zvezi z bližnjo ženevsko konferenco so uradni predstavniki Poljske, CSR in Vzhodne Nemčije danes skupno ponovno poudarili potrebo sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo. Na tiskovm konferenci so pomočnik vzhodnonemškega zunanjega ministra Otto Win-zer, poljski poslanik Piotrosv-ski in češkoslovaški poslanik Kliska prebrali dolge izjave, v katerih poudarjajo, da bi morala biti mirovna pogodba »prvo vprašanje« na ženevski konferenci, kakor tudi na konferenci najvišjih, ki bi morala lediti. V ostalem so vsi trije predstavniki ponovili, kar je bilo že večkrat s tem v zvezi izrečenega v SZ in ostalih vzhodnih državah. Glasilo vzhodnonemške enotne socialistične stranke »Neues Deutschland« pa objavlja izjave Groteivohla, ki je poudaril, da bodo udeleženci ženevske konference imeli opravka z nekaterimi velikimi težavami. »Varujmo se,» je poudaril Grotewohl, »iluzij in prav tako ne mislimo, da se bo po Ženevi vse spremenilo. Vendar pa mislim, da bo bolje večkrat poizkusiti, da se doseže konfederacija obeh nemških držav, kakor pa pripravljati se na novo vojno. Ce ne bi prvi poizkus uspel, ne bi to škodovalo nikomur. Važno je, da pokajahja potekajo na podlagi enakopravnosti, t. j. z e-nakim številom delegatov na obeh straneh. Samo tako bodo mogoča pogajanja, dokler se ne bo našel sporazum. Ce ne bo niti na ta način mogoč sporazum, bo treba odložiti rešitev vprašanja na bolj Ugoden trenutek.« Na koncu je Grotewohl izjavil: »Združitev, ki ne bi rešila temeljnih vprašanj mirovne pogodbe^ t. j. ki ne bi ustvarila miroljubne in demokratične Nemčije, služi samo vojni.« Predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke Ol-lenhauer pa je izjavil, da ni verjeten sporazum med štirimi velesilami na ženevski konferenci, ker zahodne države vztrajajo, naj se omejitev o-rožja in oboroženih sil izvede na preveč obsežnem področju. «Nemška združitev,« je dodal Ollenhauer, «je verjetno nemogoča, dokler zahodne države vztrajajo, naj vlada zdru. žene Nemčije ohrani popolno vojaško svobodo.« Kakor piše «New York Times«, upoštevajo zahodni voditelji možnost, da bi morebitna konferenca najvišjih bila na neki ladji ali pa v San Franciscu. James Reston, dopisnik omenjenega lista v Wa-shingtonu, pravi, da sta o tem govorila državni tajnik Herter in britanski zunanji minister Selwyn Lloyd. Hruščev je sporočil, da bi prišel v San Francisco na konferenco, če bi se drugi predsedniki vlad s tem strinjali. Nekateri funkcionarji v Wa-shingtonu dajejo tudi prednost San Franciscu pred Ženevo, ker bi to mesto bilo bolj primerno za Eisenhovverja; poleg tega upajo, da se bo obnovil «duh sodelovanja, ki je leta 1945 vladal v tem mestu in privedel do ustanovitve OZN«. James Reston piše tudi, da v Washingtonu govorijo o mož. nosti, da Hruščev pride 30. junija ” New York za otvoritev sovjetske razstave. «Nihče ne kaže navdušenja nad idejo, da bi povabil Hruščeva, toda v uradnih krogih govorijo o možnosti, da bi sovjetski ministrski predsednik želel priti v New York. Za sedaj, pravi Reston, se nagibajo k mnenju, d„ bi Hruščev bil povabljen, če bi to želel.« Državni departma pa 5e zanikal trditve, da ameriški funkcionarji proučujejo možnost, da bi povabili Hruščeva za 30. junija. Izjavljajo tudi, da ni nič znanega, da bi Hruščev izrazil željo za prihod v New Yoik. «#— - Danes v Ankari začetek razgovorov Karamanlis-Menderes ATENE, 6. — Predsednik grške vlade je davi predsedoval sVetu ministrov, na katerem so govorili o bližnjem grško-turškem sestanku v Ankari. Karamanlis bo prišel v Ankaro v četrtek in spremljal ga bo zunanji minister Averof. Razgovori bodo trajali do sobote. Poluradni list »Katimerini« piše. da za razgovore ne bo določen noben dnevni red, da pa bodo izredno važni po dolgi krizi, ki je nastala zaradi ciprskega spora. List pravi, da bodo verjetno govorili o naslednjih zadevah: zaščita Grkov v Istanbulu; tolmačenje zueriških in londohskih sporazumov o Cipru; določitev meja za teritorialne vode, kar se tiče pravice do ribolova; gospodarski odnosi med obema državama; določitev grško-turškega stališča do evropskega skupnega tržišča. Kar se tiče priprave sredozemskega pakta, o čemer se tu pa tam tudi v Atenah in Ankari govori, izključujejo v pooblaščenih krogih, da bosta *‘avkajotlh delavcev a policijo v Corniglianu pri Genovi med zadnjo veliko vsedržavno stavko kovinarjev. V Parizu je izvršilni svet francoske skupnosti končal svoje dvodnevno delo. Prihodnji sestanek sveta bo 7. in 8. julija v Tananarive na Madagaskarju. Med drugim je svet sklenil ustanoviti »skupno zunanjo varnostno službo« proti ((zunanjim grožnjam, ki bi lahko pomenile napad na varnost držav članic skupnosti«. Svet je tudi sprejel sklepe, ki naj zagotovijo enotno gospodarsko in finančno politiko, in je potrdil sedanjo vrednost afriškega franka. Stavka železničarjev, ki se je začela opolnoči, je paralizirala promet na velikem delu francoskega železn škega o-mrežja. Železn iki promet je zelo skrčen na vseh pariških postajah. Nekateri vlaki na večjih progah, ki so odpotovali preteklo noč, so obtičali na sredi poti. Delavci iz oddaljenih pariških predmestij so morali danes priti na delo z vojaškimi kamioni, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo za javna dela. •—«»----- Debre in Adenauer sta govorilaoženevi BONN, 6. — Predsednik francoske vlade Debre in zunanji minister De Murville sta prišla danes z letalom v Bonn, kjer sta ob 11. uri začela razgovore z Adenauerjem in von Brentanom. Razgovori so se končali nekaj po 18 uri. Razgovarjali so se predvsem o mednarodnih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu na ženevski konferenci zunanjih ministrov. Predstavnik bonnske vlade von Eckardt je izjavil, da sta Debre in Adenauer ugotovila popolno soglasje glede zahodnega stališča v Ženevi in tudi ka;r se’ tiče političnega in gospodarskega sodelovanja v Zahodni Evropi. Pripomnil je, da so današnji razgovori potrdili sporazum, ki je bil uostfžen pri nedavnih razgovorih v Parizu med zahodnimi zunanjimi ministri. Debre in Adenauer nista govorila o francosko - nemških odnosih in predstavnik je izjavil, da glede tega ni nobenih nujnih vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti. Francoski predstavnik Ba-raduc je potrdil, da so govorili o velikih mednarpdnih vprašanjih. Načeli pa so tudi druga vprašanja splošnega značaja, ki se tičejo nekaterih delov sveta. Obe delegaciji sta izrekli namen, da bosta »nadaljevali na tem področju gospodarsko sodelovanje, ki je že dalo svoje plodove«. Na vprašanje časnikarjev sta oba predstavnika izjavila, da med razgovori niso načeli naslednjih vprašanj: vzhodne nemške meje, področje svobodne izmenjave, Alžirija, vstop Španije v NATO, revi- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIVItllllltllllirtlltlllllllirillHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIMtIllllllllllllinflllinilMIIIIIIItlllllNIIIIIIIIIIIIIIIIllIMlIlllllllllllll Senat ZDA za nadaljevanje pogajanj o prekinitvi jedrskih poizkusov Podatki ameriško komisije za jedrsko energijo o radioaktivnih padavinah • Izjave Mae Miliana Jugoslavijo in omenjenimi državami. Dr. Aleksič je poudaril, da so gospodarstveniki skandinavskih držav pokazali veliko zanimanje za izvoz investicijske opreme v Jugoslavijo. Načelno je bil dosežen sporazum o uvozu danske industrijske opreme za mlekar stvo in prehrambeno industrijo, iz Finske za opremo industrije celuloze in papirja, iz Norveške strojev za aluminijsko industrijo. Sklenili so nadalje pogoube o izvozu tekstila na Švedsko, Norveško, rezanega lesa na Finsko in nekaterih .inalnih lesnih izdelkov na Norveško. lišča do arabskega nacionalizma in do vprašanj Srednjega vzhoda. «»----- Majali sestavil jordansko vlado AMAN, 6; — Novi ministrski predsednik Majali je danes sestavil novo vlado. Seznam ministrov bo objavljen pozneje. \( Egiptovski list »Al Gumhu-rija« piše, da imenovanje Ma-!«lija za ministrskega predsednika ne bo menjalo Zahodu naklonjene politike v Jordaniji. »Edina razlika, dodaja list, je, da je bil Rifaj agent ameriške politike, medtem ko je Majali agent angleške politike«. Tudi poluradni «A1 Sab« piše, da je Majali »angleški favorit«, in dodaja, da njegovo imenovanje pomeni, da je mati kralja Huseina kraljica Zin dobila «prosto roko v jordanski politiki«. «A1 Ahram« o-značuje novega ministrskega predsednika za «najvnetejšega zagovornika vključitve Jordanije v bagdadski pakt«.. «»------ Gospodarsko sodelovanje skandinavskih držav s FLRJ BEOGRAD, 6.- — Tajnik zvezne zunanjetrgovinske zbornice dr. Aleksič, vodja delegacije, ki je nedavno obiskala Švedsko, Finsko, Norveško in i Sukamo je prišel z letalom v Dansko, je izjavil danes, da v , bo ta obisk prispeval k poglo- Kopenhagen, kjer bitvi blagovne izmenjave med 1 uradnem obisku dva dni. Burmanski tisk proti napadom na FLRJ RANGUN, 6. — Rangunski list »Burman« jahteva v daljšem članku spoštovanje načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih. List v zvezi s tem napada propagando, ki se že dalj časa vodi na Kitajskem .protj Jugoslaviji, in kitajske poizkušfe, da se hepra-vilno prikaže nedavno potova. nje predsednika Tita. Razlog za to gonjo vidi list v jugoslovanski neodvisni izvenblokov-ski politiki in v neuspehu po-lit’kov, da se zavre industrijski in politični razvoj Jugoslavije. Rangunski list ugotavlja, da so vse spletke in lažna propaganda obsojene na neuspeh. **------ KOPENHAGEN, 6. — Predsednik indonezijske republike Na današnji I zum povezan z učinkovitim o prekinitvi sistemom nadzorstva, ki bi o- ZENEVA, 6. - seji konference _ r---------- jedrskih poizkusov so sprejeli mogočil zmanjšanje mednarod- 14. člen pogodbe. Clen gpvori ------------- o imuniteti in privilegijih čle- nov nadzorstvenih skupin. Poleg tega so nadaljevali proučevanje do sedaj predloženih dokumentov. Sovjetski predstavnik Ca-;ap'kin je izrekel zaskrbljenost, ker zahodni predstavniki niso še odgovorili na sovjetske predloge o nadzorstvenih postajah in o poprejšnji določitvi števila inšpekcij. Carapkin je izjavil, da ravnanje zahodnih delegacij zavlačuje pogajanja. Po današnji seji je zahodni predstavnik dal razumeti, da so se morali zaradi zadnjih sovjetskih predlogov posvetovati z londonsko in vvashing-tonsko vlado. Pripomnil je, da so tudi Rusi odgovorili z zakasnitvijo na zahievo, naj bolje pojasnijo svoje predloge. Ameriški državni departma je sporočil, da je ameriško poslaništvo v Moskvi izročilo zunanjemu ministru Gromiku besedilo Resolucije o prekinitvi jedrskih poizkusov, ki jo je ameriški senat soglasno sprejel 30. aprila. V resoluciji izjavljajo senatorji, da podpirajo napore ameriške vlade za nadaljevanje pogajanj s Sz za sklenitev med- Karamanlis in Menderes govo- narodnega sporazuma o pre- rita o tem. Prav tako poudarjajo. da je prezgodaj, da bi načeli vprašanje skupnega sta- kinitvi jedrskih poizkusov. Podpisniki resolucije izjavljajo, da bi moral biti spora- ne napetosti. Rrepis resolucije je ameriški delegat ieročil sovjetskemu delegatu r>a ženevski konferenci. Ameriška komisija za jedrsko energijo trdi v svojem poročilu, da so sovjetski jedrski poizkusi zadnjih dveh let povzročili več radioaktivnih padavin kot vsi ameriški in angleški poizkusi skupaj. Ravnatelj zdravstvene službe iste komisije dr. Charles Dunham je nekemu pododboru kongresa dal sledeče podatke: V obdobju med 1945 m 1951 so atomski poikusi dali 760 kilotonov (1 kiloton je enak tisoč tonam) radioaktivnih snovi. Od leta 1952 do 1954 se je količina radioaktivnih snovi povečala na 38.000 kilotonov in to prvenstveno na račun ameriških poizkusov. Od 1956' do 1956 s0 atomski poizkusi dali 13.000 kilotonov radioaktivnih snovi. Leta 1957 in 1958 pa 40.000 kilotonov. Neki član atomske komisije je izjavil, da so sovjetski a-tomski poizkusi »skrajno u-mazani«, to se pravi, da sproščajo veliko količino radioaktivnih snovi. Demokratični predstavnik Chet Holifield, ki je hkrati predsednik pododbora, je opozoril, da so nekateri strokovnjaki leta 1957 izjavili, da je 10.000 kilotonov višek radioaktivnih snovi, ki jih dopušča ozračje, da bi ne bilb nevarno. S svoje strani pa je dr. Dunham rekel, da bi Po nekaterih tezah povečanje radioaktivnosti v ozračju moglo povečati primere raka za prihodnjih Iz Londona poročajo da je Mac Millan v spodnji zbornici izjavil, da radioaktivnost ki nastaja zaradi poizkusnih jedrskih eksplozij v atmosferi, predstavlja komaj eden ali dva odstotka naravne radioaktivnosti (kozmični žarki itd.), ki so ji ljudje že tisočletja izpostavljeni. Dodal je, da radioaktivnost industrijskega izvora (žarki X, žareče številčnice ur itd.) pa predstavljajo n2 odst. naravne radioaktivnosti, kateri so ljudje izpostavljeni. Številni poslanci vseh strank so na dolgo spraševali Mac Miliana v zvezi s poročilom, ki ga je vlada objavila prejšnji teden in ki pravi, da se je umetna radioaktivnost v Veliki Britaniji podvojila v zadnjem letu zaradi jedrskih poizkusov, zlasti zaradi sovjetskih. Mac Millan je odgovoril, da to povečanje radioaktivnosti ne more spraviti v nevarnost zdravja Angležev. Številni poslanci pa so ga opozorili na genetične posledice, ki bi jih to povečanje radioaktivnosti Po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko imelo. zija pogodbe o premogovni in jeklarski skupnosti, možnost nove nemške gospodarske pomoči Franciji. Kar se tiče evropskega gospodarskega sodelovanja v Afriki, sta predstavnika izjavila, da so o tem govorili samo posredno v okviru sodelovanja obeh držav v korist nezadostno razvitih dežel. Govorili so tudi o odnosih med Francijo in Nemčijo na eni strani ter drugimi državami NATO, toda ne v okviru francosko-britanskih ali nem-ško-britanskih odnosov. Glede možnosti udeležbe drugih držav na ženevski konferenci sta oba predstavnika izjavila, da so se zahodni zunanji ministri v Parizu glede tega sporazumeli o zaupnih navodilih. Von Eckardt je glede nemških vzhodnih meja izjavil: «Za zvezno vlado je treba vprašanje nemške vzhodne meje obravnavati in rešiti s sklenitvijo mirovne pogodbe. Sedanja začasna meja se ne more menjati s silo. Druge vlade lahko imajo o tem druge ideje, toda to ne more menjati nemške pravne teze. Dejstvo. da Adenauer in Debre nista načela tega vpraašnja, daje domnevati, da ga hočejo predložit) vsenemški vladi, ko bo vprašanje združitve dovolj napredovalo.« V soboto se bo v Bonnu u-stavil tudi ameriški državni tajnik Herter, ki se bo razgo-varjal s kanclerjem Adenauerjem. Nato bo nadaljeval pot v Ženevo. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da je Adenauer predlagal, naj se Herter ustavi v Bonnu. «»-------- iinški list napada Nehruja PEKING, 6. — Kitajski list »Cang Cjang Daily» piše, da je policija v mestu Vuhan odkrila »kontraievolucionarno skupino desničarskih elementov, ki so delovali proti ljudstvu«. List dodaja, da se je skupina nazivala »odbor Kuo-miritangd za mčsto Vuhan«. Že od marca dalje se je skupina tajno sestajala v nek«m {jarku v Vuhanu. Policijo so o tem obvestili delavci neke tovarne, v kateri sta delala dva člana skupine. Pekinški »Ljudski dnevnik« pa objavlja dolg članek pod •naslovom: »Revolucija v Ti- betu ih Nehrujeva filozofija«. Ljst piše, da je. izjava, ki jo je Nehru podal 27. aprila o Tibetu, »obsojanja vredna napaka«. »Nehru, nadaljuje list, je popolnoma opustil stališče o socialnem napredku, ki ga je zavzemal v preteklosti, ali pa res ne razume metod marksističnega znanstvenega tolmačenja, ki je mislil, da jih je razumel. Ko indijski ministrski predsednik izreka simpatijo za Tibet, ki je del Ki- . tajske, gredo njegove prednosti majhnim Cangkajžkom Tibeta in sploh ne omenja surovega sistema izkoriščanja v Tibetu.« List pravi zatem, da je Kitajska pokazala v Tibetu veliko potrpežljivost do vodilnih razredov, zato da bi jih pripravila na sodelovanje, in pravi, da sedanja družba v Tibetu temelji na «fevdalnem reakcionarnem, surovem in barbarskem sistemu«, ter dodaja, da sedaj, ko ie bil upor zatrt, koraka Tibet po poti «mirne revolucije zaradi demokratičnih reform, ki jih že zdavnaj želi in zahteva ljudstvo«. List pravi zatem, da #je žalostno za Kitajce, da morajo diskutirati z Nehrujem, ki ,e prijatelj Kitajske in nasprotnik imperialistične politike napada«, ter zavrača «vsako morebitno indijsko vmešavanje v ti-etske zadeve« in pripominja: «Vsako vprašanje, k: se tiče Tibeta, lahko reši samo Kitajska in na Kitajskem in ne v tuji državi. Vsak statut o polovični neodvisnosti za Tibet bi škodoval tibetskemu ljudstvu, indijskemu ljudstvu, kitajsko-indijskemu prijateljstvu in miru v Aziji.« List dodaja, da Tibet ni noben kitajski protektorat in ne indijski protektorat. Prav tako tudi ne kitajsko - indijski protektorat ali pa vmesna država. »Mislimo, dodaja list, da je važno zn okrepitev kitajsko-indi.iske-pa prijateljstva, da se vsi tega zavedejo.« »Lahko svečano zagotovimo vsem indijskim patriotom, pravi na koncu list, da bo procvi-tajoča in demokratična tibet-ska avtonomna pokrajina, članica velike družine različnih narodnosti Kitajske, činitelj za krepite' prijateljstva med Ki tajsko in Indijo.« Podonavska komisija za ribolov BEOGRAD, 6 — Zastopniki jugoslovanske vlade v mešani komisiji za ribolov na Donavi so odpotovali dane« v Bukarešto, kjer bo prvo zasedanje komisije katere člani so Romunija, Sovjetska zveza, Jugoslavija in Bolgarija. Komisija je bila ustanovljena na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan lani v Bukarešti, Vreme včeraj: Na Jv iija tempe. ratura 20.2, najnižja 11.5, zračni tlak 1021 stalen, veter 12 km severozahodni k, vla*a 62 odst,, morje mirno, temperatura morja 15,3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 7. BWJ» Vnebohod, Stanko___ Sonce vzide ob 4.46 m /atoM 18.18. Dolžina dneva, j4.32. vzide ob 4.45 in. zatone oi> Jutri, PETEK, ». ■“*>» Miha _ la »iadikalaet« iitljeaj« Zaključena stavka kovinarjev Možnost nadaljevanja pogajanj - Dvodnevna stavka v lesni industriji Včeraj so kovinarji ponovno pričeli delo, pttfem ko so dva dni enotno in složno stavkali. Uspeh te stavke je predmet živahnih komentarjev sindikalnih krogov in se pričakuje, da bo stavka rodila sadove. V tej zvezi poročajo iz Kima. da je posredovalo ministrstvo za delo in da je že včeraj imelo prve stike s sindikalnimi predstavniki in delodajalci. Po vsej verjetnosti bo prišlo do prvega sestanka med delavci in delodajalci v ponedeljek na ministrstvu za delo in obstaja možnost, da se bodo ob tej priliki obnovila pogajanja. Vendar pa sindikalisti podčrtujejo, da bodo nadaljevali enotno akcijo, če ne bodo delodajalci predlagali konkretnih u-. repov, tako da bo mogoče s pogajanji uspešno rešiti sindikalni spor. Jutri se bo pričela 48-urna stavka delavcev lesne industrije, ki so jo v vsedržavnem okviru napovedale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Med stavko bosta dve zborovanji stavkajočih delavcev. V petek bo ob 11. uri na sedežu v Ul. Pondares skupščina, na kateri bodo sindikalni predstavniki obrazložili razloge za stavko in stališče delodajalcev. Ob isti uri bo tudi skupščina v Ul. Duca d’Aosta. StaVka se bo končala v soboto ob 24. uri. Stavkali bodo delavci vseh podjetij: majhnih in velikih, z edino izjemo podjetij, ki so že obnovila delovno pogodbo. Tajništvo FILLEA-CGIL je zahtevalo, da pride do sestanka z združenjem industrijcev glede spora, ki je nastal v podjetju Italcementi v žavelj-skem industrijskem pristani, šču. Podjetje je namreč zgradilo lastni pomol za pristajanje ladij in uredilo naprave, da lahko nalaga cement neposredno iz tovarne, pri tem pa podjetje uporablja že zaposlene delavce, kar pa je v nasprotju z nacionalno delovno pogodbo. Po tej pogodbi namreč delavci tega podjetja ne smejo nakladati in razkladati in bi moralo za to delo podjetje najeti posebne delavce. Jutri bo vsedržavna stavka bančnih uslužbencev, ki so jo proglasile osrednje sindikalne organizacije in avtonomne sindikalne organizacije. Bančni uradniki bodo stavkali v zvezi z obnovo pogodbe in zahtevami po izboljšanju pre- jemkov in normativnega polo- centra za tumorje v Ul. Pleta. žaja. Na sedežu v Ul. Pondares 8 bo jutri ob 18. uri skupščina delavcev pivovarne Dreher. Skupščino sklicuje sindikat kategorije CGIL in bodo na njej sindikalni predstavniki obrazložili zaključke pogajanj o obnovi delovne pogodbe, ki so bila pred dnevi v Rimu. Tajništvo sindikata gradbenih delavcev Nove delavske zbornice CGIL sporoča, da so v zadnjih dneh ponovno prekinili dela pri gradnji novega Podjetje Carena je namreč odpustilo vse zaposlene delavce z izjemo mojstra in nekaterih ročnih, delavcev. Delavci se upravičeno sprašujejo, zakaj je prišlo do ponovnega zastoja pri gradnji, saj so uradni predstavniki pred tedni zagotovili, da so odstranjene vse zapreke in da so rešili tudi vprašanje montaže centralne kurjave in druge notranje opreme. Kje torej sedaj tiče razlogi ,da so ponovno prenehali z gradnjo? 135 milijonov za gradnjo šol Ministrstvo za javna dela in za javno šolstvo sta dodelili 135 milijonov lir dopolnilnega prispevka za gradnjo šol na Tržaškem. 60 milijonov dobi tehniško-trgovski inštitut »Carli* s tehniško šolo, 75 milijonov pa tehniško - industrijski inštitut »A. Volta*. Prispevka spadata v program, ki sta ga pripravili ministrstvi, da se zadovoljijo najbolj nujne potrebe, ki niso prišle na vrsto v rednem finančnem letu. V prid srednjih šol v Rojanu, na Elizejskih poljanah in tehniško-industrijskega inštituta »A. Volta* so že dodelili po 75 milijonov lir, to je skupno 225 milijonov. Tako znašajo redni in izredni krediti za šolstvo na Tržaškem 360 mili-'jonov lir. iiiiiiiiiJiiiiimMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiitMtiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiifMimiiiiiiiaiiiiiitiiuiiiiiiiiiiN Izpred kazenskega sodišča Skoraj pol milijarde lir globe zaradi tihotapstva cigaret Proces o tihotapstvu cigaret se je precej klavrno končal za skoraj vse obtožence. Tožilec je namreč v svojem govoru o-risal delovanje vsakega posameznika in prikazal krivdo, za katero je zahteval primerno kazen. Za vse obtožence, ki jih je 13, od katerih samo dva nista obtožena tihotapstva, je tožilec zahteval skoraj 9 let zapora in preko 600 milijonov lir globe. Odvetniki so seveda stremeli, da dosežejo oprostitev njihovih klientov, ki so v glavnem tajili obtožena dejanja, a njihove besede niso dosti pomagale. Zaporna kazen je sicer nekoliko manjša kot jo je predlagal tožilec, denarna pa skoraj odgovarja njegovim zahtevam. Na procesu so razpravljali o treh primerih tihotapstva, in sicer 17. febr. 1954, ko bi, na podlagi obtožnice,1 odpeljali precejšnjo količhto cigaret, ki so bile skrite P°d drvmi na tovorniku s prikolico Carla Marsicha, v Milan; dalje 20. febr. istega leta in končno 26. febr. ko so organi finančne straže odkrili na Marsichevem tovorniku 120 stotov cigaret. Zaradi tega so Marsicha, Pie-tra Lepreja, Argia Babiča, Bruna Breccio in Giovannija Kreblja obtožili ne le tihotapstva, temveč tudi, da niso plačali trošarinskega davka, in predvsem, da so organizirali skupino, ki je imela nalogo tihotapiti. Slednje obtožbe je sodišče vse oprostilo, češ da .......n.........................i................ Združene tržaške bolnišnice preživljajo finančno krizo Posebna občinska komisija se ukvarja z vprašanjem, kako izboljšati položaj Združene tržaške bolnišnice I Trst glede bolnišnic zaostal so že delj časa v krizi. Doga- • za drugimi večjimi mestu jalo se je celo, da niso mogli izplačati svojim uslužbencem niti vseh prejemkov, zaradi česar so končno sklenili, da zvišajo vzdrževalnino za bolnike. Toda tudi s tem ne bo rešen položaj. Za finančno krizo bolnišnic so odgovorne tudi bolniške blagajne, ki ne izplačujejo redno bolniških stroškov za svoje zavarovance, tako da imajo bolnišnice zlasti velik kredit do INAM. Sicer pa se to dogaja po vsej državi. Vprašanje, o katerem se je mnogo razpravljalo v tržaškem občinskem svetu, je tudi nameravana premestitev klinike za dojenčke v otroško bolnišnico Burlo Garofolo, s čimer bi bilo prizadeto tudi večje število uslužbencev. V občinskem svetu so pred časom ustanovili tudi posebno komisijo za proučevanje vprašanja združenih bolnišnic V tej komisiji so zdravniki Pin-eherle, Weissova, Zuech in Ta-gliaferro, odbornika Adovasio n Pecorari (KD), odv. Pue-cher in Tolloy. Komisija se je že dvakrat sestala in se bo tudi v soboto in njeno delo je precej obširno. Ko bo komisija to delo opravila, bo poročala o njem občinskemu svetu, ki se bo moral nato izreči o tem, kako rešiti predvsem finančno krizo, spopolniti sta-lež uslužbencev in predvsem tehniške naprave, ki so v marsičem *zastarele. Seveda pa je za vse to potreben denar, ki ga lahko da le država. Kar se tiče tehniških naprav je potreben predvsem sodoben nevrološki oddelek; pomanjkljive so naprave za srčno kirurgijo, spopolniti je treba radiološki in radiotera-pevtski oddelek; v bolnišnici pri Magdaleni pa nimajo stra-tigrafa. Poleg tega vsega pa primanjkuje specializiranega osebja. Zadnje seje občinske komisije sta se udeležila tudi predsednik združenih bolnišnic od' vetnik Presca in ravnatelj profesor Catolla, ki sta orisala članom položaj v združenih bolnišnicah. Oba sta poudarila veliki finančni primanjkljaj bolnišnic in nujnost, da se ar premijo z modernimi instrumenti in napravami, ki so dandanes potrebne za uspešno u-gotavljanje bolezni in zdravljenje bolnikov. Že več časa namreč preti nevarnost, da bo V veliki dvorani tržaške univerze se prične danes tretje zasedanje evropskih študijev, ki ga prirejata kulturni center »Papini* in center evro-peističnih dejavnosti iz Rima. prvih jutranjih urah pride Trst prof. Gedda, predsednik Katoliške akcije, ki bo imel uvodno poročilo o vplivu duhovnih vrednot na proces evropskega združevanja. Otvoritve zasedanja se bo udeležilo okrog sto osebnosti it Italije in inozemstva skupno s predstavniki oblasti. Po poročilu bo na županstvu sprejem, ki ga v odsotnosti župana Franzila priredi podžupan prof. Cumbat, ki bo pozdravil joste. Prvi dve zasedanji, sta lili leta 1856 in 195?< v Rimu. Jutri pride na zasedanje tudi minister za sodstvo Guido Gonella, v nedeljo pa kardinal Cicagnani. Tretje zasedanje evropskih študijev dejanje ne obstaja, kar velja tudi za obtožbo prvega primera tihotapstva. Babiča in Breč. cio so oprostili tudi drugih obtožb, medtem ko je sodišče obsodilo ostale kakor sledi: Marsicha in Lepreja na 2 meseca in 10 dni zapora ter vsakega na 50 milijonov lir globe in Kreblja na 8 mesece in 18 milijonov. Na zatožni klopi pa so bile tudi nekatere osebe iz Pordenona in okolice, ki so jih tudi zasačili z vtihotapljenimi cigaretami. Tudi te je sodišče obsodilo, in sicer Gastona Moraš, suttija iz Pordenona na 20 dni zapora in na 27,150.000 lir globe, Bruna Babuina, ki je bil tudi obtožen poskusnega podkupovanja policijskega agenta, na 1 letp in 20 dni zaporg ter 48,011.000 lir globe, Danila Marianninija iz Gradeža jn Giovannija Domeneghinija iz Marana Lagunare vsakega na 1 mesec in 10 dni zapora ter 48 milijonov lir globe, Dome-nica Rambaldinija iz Pordenona na 5 mesecev in 15 dni ter na 85 milijonov lir globe in Renza Gustinellija iz Pordenona na 3 mesece in 15 dni zapora ter na 73 milijonov lir globe. Končno so sodniki obsodili še Francesca Ciclitiro in Antonija Compareja, ki sta prepustila uvozno dovoljenje drugim, vsakega na pol meseca zaporne in 20.000 lir denarne kazni. Sodniki so nadalje odredili zaplembo Marsiche-vega tovornika * prikolico vrste »Alfa Romeo*, tovora drv in cigaret. Vsega skupaj so sodniki prisodili 2. leti, 9 mesecev in 10 dni zapora ter 447,201.000 lir globe. Preds. Boschinl, tož. Pascoli, zapisn. Urbani obramba odv. Antonini, Bevilacqua, Chersi, Kezich, Jona, Morgera, Pado-vani, L, Sardos. Conis, Longo, Delle Vedove, Centazzo in Ve-ritti. • ■■■«»—— do 12. ure razen ob nedeljah in praznikih. Predmeti so naslednji: več listnic, praznih in z denarjem, zlate zapestnice, zlat prstan, ženska ura, denarnica za drobiž, zlat obesek, par rokavic, otroške nogavice, ženska torbica, žensko kolo, moško kolo, naočniki, vetrni jopič, ženski dežniki, štola iz krzna, knjiga elektrokardiografije, obroč kolesa, mrežasta torba, tok iz plastike za pero. «» _ Po prvem dnevu praznovanja v Dolini Vinska razstava že včeraj navdušili občinstvo Danes ples pod mlajem od 16. ure - Prijatelji žlahtne kapljice hvaHjo domača vina Umik trgovin Danes bodo zaprte vse trgovine, razen mesnic, pekarn, mlekarn, cvetličarn, slaščičarn in ribarnic. Mesnice bodo odprte od 6. do 11. ure, pekarne in mlekarne od 7. do 12., cvetličarne od 8. do 13., slaščičarne pa od 8. do 41.38 ure. Glavna in druge ribarnice pa bodo odprte od 8. do 12. ure. Do 13. ure bodo odprte tudi brivnice in fotografski ateljeji. Zveza borcev NOB -Štorje priredi 18. maja ob 17. uri koncert s sodelovanjem kvinteta Avsenik. Po koncertu ples. Vljudno vabljeni. Prvi dan dolinskega praznika je za nami. Začel se je včeraj dopoldne ob 9,30, ko so v Dolini odprli kiosk, v katerem razstavljajo svoja vina u-deleženci 111. razstave breških vin. Praznik se je dejansko začel sicer že v nedeljo zjutraj, ko so fantje postavili mlaj, toda ples pod mlajem je bil zaradi slabega vremena odložen in zato so tudi odložili razstavo vin. Ker se je včerajšnji dan začel z vinsko razstavo, naj se najprej zaustavimo pri tej a-trakciji dolinskega praznika. Na razstavi sodeluje 26 vinogradnikov iz vse dolinske občine, tako da lahko obiskovalci pokušajo vina iz Skoraj vseh vasi te občine. Nismo vinski strokovnjaki in še manj pokuševalci vin, da bi lahko dajali kake ocene, a lahko zabeležimo to, kar smo včeraj slišali od ljudi, ki so pridno praznili kozarce že od ranega jutra. Splošno mnenje vseh je, da so vina res dobra. Nekateri so sicer trdili, da je to boljše od onega in da so nekatera črna vina boljša od belih, a to je stvar okusa. Katero od razstavljenih vin je najboljše, bomo izvedeli šele prihodnji ponedeljek ali torek, ko se bo sestala ocenjevalna komisija, ki bo pokušala vsa vina in potem izrekla svoje mnenje. Toda zvedeli smo, da sta na razstavi dve vrsti vin, eno iz Boljunca, drugo pa iz Doline, ki se bosta kosali za prvo nagrado. Vsaj tako pravijo domačini, ki pač najbolj poznajo svoja vina. Omenimo naj še, da včeraj, vsaj do večera, niso prodali mnogo vina, kajti ljudje so pili v glavnem o-sminke. Toda zvečer so im%li domačini v kiosku polne roke dela in vino se je točilo na litre. Glavno pa bo seveda danes. Zato so organizirali tako postrežno službo, da pred kioskom ne bo zastoja. Opazili smo tudi, da ljudje zelo povprašujejo po originalnih steklenicah, ki so jih napolnili rastavljavci sami. Toda dovolj o vinu in vinski razstavi. Zvečer se je začel praznik dolinskih fantov. Tudi oni imajo svoj kiosk, v katerem pa prodajajo le brezal- lllllllllllilllIIIItlttlllllllllllllllIII Iz koprskega okraja NA PRIZIVNEM SODISCU Potrjena obsodba Karambol med avtobusom podjetja »La Carsica* in 23-letnim vespistom Attaviom Cernazem iz Ul. Galilei, ki se je pripetil 11. maja 1956. maja 195«. leta pred hotelom »Kras* na Repentabru, je julija lani imel odmev v sodni dvorani, kjer so sodniki obsodili šoferja avtobusa Ivana Kosmača iz Ul. Soncini zaradi nenamernega umora pogojno na 6 mesecev zapora. Istočasno so obsodili Kosmača in avtobusno podjetje na povračilo škode sorodnikom pokojnega. Proti razsodbi sta Kosmač in podjetje vložila priziv, ki pa se je zaključil s potrditvijo obsodbe. Preds. Nardi, lož. De Franco, zapisn. Boico. odv. zas. stranke Paperio, obramba odv. Cue-cagna za obtoženca in odv. Carboae za podjetje. tl -*~-e»-e— ft I - t Najdeni predmeti Prof. Gregoretti obiskal center pomožnih učil Včeraj dopoldne je pokrajinski predsednik prof. Gregoretti obiskal prostore centra pomožnih učil v Ulici Gatteri št. 4. Ta center ima na razpolago moderna sredstva, ki služijo za spopolnjevanje pouka v raznih šolah s predvajanjem poučnih filmov, vrtenjem plošč itd. Predsednika Gregorettija, ki so ga spremljali glavni tajnik pokrajine odv. Pierotti in pokrajinska odbornika Tosoni - Pittoni in Corberi, sta sprejela višji šolski skrbnik dr. Tavella in ravnatelj centra prof. Rebbi. Prof. Gregoretti se je zadržal v centru celo uro in si ogledal vse naprave in pomožna učila ter sledil tudi predvajanju nekaj kratkometražnih poučnih filmov, ki jih uporabljajo v osnovnih in srednjih šolah. Nato je skupno z drugimi po- slušal tudi nekaj plošč, na terih so bile posnete razne najlepše italijanske poezije, ki so jih recitirali gledališki u-metniki. O Zveza demokratičnih žena sporoča, da je odpotovala v Rim delegacija dvanajstih žena, ki bodo sodelovale na 6. nacionalnem kongresu te orga' oizacije. Kongres bo od 7. io 10. maja. Delegaciji predseduje občinska svetovalka Jole Deferri. Na ekonomatu tržaške občine v tretjem nadstropju občinske palače soba št. 108 so na razpolago številna predmeti, najdeni v aprilu na trgih in ulicah. Lastniki lahko dob: te predmete vsak dan od 9. Gostovanje PD Cankar» Nova plaža v Ankaranu Od petka 8. maja dalje bodo v Kopru in ostalih krajih ob morju gostovali z dramo E. ONeilla «Elektra» igralci Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane. To bo prva uprizoritev Akademije na deskah v gledališčih obmorskega predela Primorske. Dramo je režiral letošnji absolvent, slušatelj oddelka za režijo Janez Drozg, o katerem se je kritika zelo pohvalno izrazila že pri premieri o-menjenega dela v Ljubljani. # * * V nedeljo pa bo gostovalo v Kopru prosvetno društvo šivan Cankar* iz Trsta. Člani tega društva se bodo predstavili koprskemu občinstvu s pestrim kulturno-zabavnim programom, sadom svojega večletnega in plodnega dela. Med občinstvom, predvsem pa med mladino, vlada za nastop tržaških gostov precejšnje zanimanje. Gozdni dtlavoi so v torek našli v gozdu za Suhim dolom pri Ilirski Bistrici obešenega 54-letnega Ludvika Be-nigerja iz Ilirske Bistrice. Domačini so Benigerja pogrešali že več dni, vendar so ga zaman iskali. Komisija je ugotovila, da gre za samomor zaradi živčna razrvanosti. kanalizacije in montažo novega vodovoda. Omenjena ulica je dolga sicer 300 m in je tretjina iste že sodobno urejena. Ostali del bodo uredili v mesecu maju in v začetku junija. Ulico Osvobodilne fronte pa bodo začeli obnavljati pozneje. Poleg zgoraj navedenih del pa je v programu v letošnjem letu, seveda po turistični sezoni, še obnova 650 m vodovoda, ki je že precej star, saj datira še iz časov, ko je Koper dobival vodo iz rezervoarja v Vanganalu. Ta del vodovoda je zelo potreben popravila, saj številne okvare zelo obremenjujejo, predvsem v kritičnih mesecih, redno in nemoteno preskrbo prebivalstva z vodo. Istočasno z obnovo vodovoda pa se bo začela tudi obnova stare srednjeveške kanalizacije, tako da bo sčasoma po celotni obnovi kanalizacije, ki se računa, da bo končana v nekaj letih, zginil iz mesta neprijeten duh, ki udarja iz slabo zaprte kanalizacije. V prihodnjih dneh bodo začeli v Kopru v Ulici Agrarne reforme z deli za obnovitev OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 13 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: uradnik gidio Gentilli in šivilja Anna Fa_ nizza, zdravnik Remo Degrassl in gospodinja Ornella Degrassl, u-ladnik Tulilo Morin in gospodinja Leonllda Tomaslcti, uradnik Vmcervzo Martines ki učiteljica Maria Elisa Sassu, slaščičar Car-lo Cuscbie In gospodinja Anita Manzini, slaščičar Vinicio Iorio m gospodinja Sergia Tonuttl gospodinja Sergl UMRLI SO: 84-letna Virginia Marzari vd. Dolce 88-letna Ama-lia Mramor, 64-lebna Leonilde Spinotti por. Conte 78-leto! Gio-vanni Sehergl, 76-letna Berta Hoenl vd. Contento, 58-letnl Gio-vanni Cappella, 18-1 etni Klavdij Sloka, 75-letni Mario De Glorgi, 65-let.n I Giuseppe Ghersenl, 83-letna Maria Ruzzier vd. Glraldi, 72-letna Teresa Rebec por. But-tignon, 82-letna Maria Pipan vd Decleva, 77-l«tnl Federico Nemec. ( IJCPSKA PKOMVBTA ) »P D. Rade Pregare* vabi mlade ljubitelje folklore, ki bi radi sodelovali v folklorni skupini, da se zglasijo na sedežu v Ul. R. Manna 29 v torkih in petkih od 20. do 21. ure. Odbor • * * Izvršni odbor Slovenske pro- svetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek I. maja ob II. uri na sedežu. IZLETI SPDT priredi planinski izlet v nedeljo 10. t. m. na Slavnik. Odhod z avtobusom proti Reki do Markovščlne ob 7. uri zjutraj z glavne avtobusne postaje. NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Setteforkane 39; dr Gmeiner, Ul. Glulla 14; Al Lloyd, 3ignorl, Trg Ospedale 8; dr. Miani, Barkovlje; Ul Orologio 6; dr. sdale 8; dr. NicoH, Skedenj, Valute ,— Milan Rim Zlati funt 5850.— 6050,— Marengo 4475 — 4550,— Dolar . . 617.— 621.— | Frank franc 123,— 126.— Frank švic. . 142.75 144.— Sterllng 1725 — 1750,— 1 Dinar 83 — 86 — i Šiling 24 — 24.50 , Zlato . 703 — 704 — 1 Zah u. marka 148,75 149.75 »Peter Klepec*, sesalni bager, ki ima nemalo zaslug pri izgradnji koprskega pristanišča, je skozi vso zimo, kolikor ni bil v delavnici, na letnem popravilu, delal v kopališču v Portorožu, Sedaj se je preselil na nasprotno stran Kopra, blizu bolnišnice v Ankaranu. Tu dan na dan bruha i* cevi mivko na morsko obalo za novo kopališče, ki ga bodo uredili od pomola pri bolnišnici v Ankaranu do sedanjega kopališča hotela Turist. Na tem področju so že pred več kot mesecem dni začeli delavci podjetja »Vodna skupnost* iz Kopra dela za izgradnjo novega kopališča. Kopališče bo imelo več kot 50 m dolgo peščeno obalo in bo prostora za več kot 5000 ljudi. Dela, čeprav zelo hitro napredujejo, še ne bodo končana v letošnji sezoni. s *' - ms v koholne pijače in pivo ter jedačo. Toda ta kiosk je le postranskega pomena. Večina fantov je zaposlena na plesišču pod mlajem, ki je sinoči žarel v raznobarvnih žarnicah. Plesišče je obdano ,z živo mejo, nad njim pa se razpletajo živobarvni trakovi. Na posebnem odru so godci, Avsenikov«, ki igrajo tako, da ljudje ne vedo, ali bi plesali ali bi poslušali. Zato je bila o-koli plesišča velika gneča in domači fantje so imeli precej opravka, da so lahko vzdržali velik naval. Dolinski trg je bil že sinoči tako poln, da si je človek le s težavo utrl pot z enega konca na drugi. Kaj pa bo šele danes popoldne in zvečer!? Tu moramo omeniti, da policija ni bila kos svoji nalogi, saj je prišlo sinoči do pravcatih tragedij, ker so šoferji pu_ ščali svoja vozila tako, kot je pač naneslo. Toda namesto da bi karabinjerji poskrbeli že od vsega začetka za primerno prometno službo, so se omejili na to, da so začeli dajati globe, če je kdo vozilo parkiral na nepravem prostoru. Zato je bilo tudi slišati mnogo negodovanja, saj bi morala policija poskrbeti, da bi se promet normalno odvijal. Upamo pa, da se vsaj danes kaj takega ne bo več zgodilo. Se nekaj besed o današnjem programu. Razstava vin bo odprta ves dan, popoldne ob 16. uri pa se bo začel ples pod mlajem, ki bo trajal do 19. ure. Potem bodo Avsenikov« odšli na večerjo in ob 20. uri se bodo spet prikazali na o-dru, kjer bodo ostali do 24. ure. Naslednjega dne bo še odprta vinska razstava, popoldne oziroma proti večeru pa bodo fantje mlaj podrli in tudi to je zanimivost posebne vrste, ki si jo velja ogledati. Na vsak način pričakujejo za danes velik naval Tržačanov in okoličanov, in če bo vreme tako lepo, kot je bilo včeraj, ni izključeno, da bo ljudi še več, kot jih je bilo lani. No, čeprav je Dolina razmeroma majhna vas, pa bo Jo vsi obiskovalci prišli na svoj račun, kajti poleg kioskov l-majo v Dolini tudi nekaj osmič in domače gostilne so dobro založene. Klej v oko Med delom v tovarni lepenke je Giovanniju Carboniju iz Ul. Conti včeraj brizgnilo nekaj steklenega kleja v levo oko, kar ga je prisililo, da je moral v bolnišnico Moža so pridržali na okulističnem' oddelku, kjer se bo moral zdraviti kakih 10 dni. Na delu se je ponesrečil tudi Mario Camenar iz Ul. Vi* gneti. Njega so sprejeli s prognozo okrevanja v mesecu dni na I. kirurškem oddelku. «»—— Padel je s postelje Z rešilnim avtom so včeraj pripeljali v bolnišnico 82-letne-ga Mattea Urbanija iz Padrič, ki je moral ostati na ortopedskem oddelku. Zdravniki pravijo, da se bo moral zdraviti zaradi zloma medenice dva meseca. Priletni mož se je poškodoval včeraj zjutraj, ko je hotel vstati s postelje in je padel. Žrtev nerodnega padca v kuhinji njene sestre, ki stanuje v Vidmu, je pred dnevi oosta-la tudi 64-letna Maria Quaia-tini por. Palmeri iz Ul. Dona-doni. Sele včeraj so jo pripeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki zaradi zloma stegnenice pridržali prognozo. * * * Med telovadno uro na dvorišču šole »L. Da Vinci* je 18-letni Giorgio Colia iz Gornjega Kjadina padel in si izpah-inl komolec leve roke ter se udaril po čelu. Okreval bo v 15 ali 40 dneh. «»-------- Z avtom podrl žensko Nekaj minut po 12. uri so pripeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 40 ali 50 dneh na ortopedskem oddelku, 79-letno Elviro Baldassare vd. Sogaro iz Ul. Giulia 14. Zensko je spremil v bolnišnico agent cestne policije, ki je izjavil, da je hodila po Ul. Rossetti, ko se je zaletel vanjo z zadnje strani Camillo Zanetti iz Ul. Sv. Frančiška, ki je bil za volanom svojega avtomobila. Skoraj dve uri kasneje se je pred bolnišnico ustavil vojaški avto, s katerim sta se pripeljala v bolnišnico Duilio Schiavolin iz Ul. Doda in Co-simo Antonicelli iz Istrske ulice. Prvega so sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na o-pazovalnem oddelku, drugega pa s skoraj isto prognozo na I. kirurškem oddelku. Schiavolin je zdravnikom izjavil, da je vozil s svojim motorjem po Drevoredu Ippodromo proti Ul. Rossetti, ko je prišlo med njim in motornim kolesom Ahtonicellija do karambola. iiiiiiiimimininiiiiiimiiiiiiiimiMiiiiiiiiniimiMiiiiiiiiiiiinitiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Oh 50-letnici Glasbene Matice Sporazum o položaju zaposlenih v gostinstvu Iz Rime poročajo, da so včeraj po dolgotrajnih pogajanjih sklenili sporazum o novi delovni pogodbi za osebje kavarn, barov, restavracij, gostiln itd. Sporazum med drugim predvideva plačanje praznikov ,n podaljšanje počitnic. Sporazumeli so se, da bodo sporazum o praznikih raztegnili tudi za zaposlene v slaščičarnah dnevnih hotelih in kopališčih. Sporazum bodo v prihodnjih dneh predpisali predstavniki CGIL, CISL in UIL na ministrstvo za delo. VABILO NA DANILO MERLAK Pred 50 leti, v oktobru 1909, je ljubljanska Glasbena Matica ustanovila svojo podružnico v Trstu. To je bil začetek rednega glasbenega pouka in sploh smotrnega glasbenega udejstvovanja med tržaškimi Slovenci. Prvotna podružnica je po prvi svetovni vojni zaradi spremembe mej postala samostojno društvo; Glasbena Matica v Trstu, ki je še danes glavna predstavnica te 50-let-ne tradicije in ki bo to obletnico proslavila z raznimi prireditvami. Prva taka prireditev bo v so. boto dne 9. t. m. zvečer v , Avditoriju, kjer bo gostoval močni mešani pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice. Spored obsega V dobri meri skladbe raznih primorskih skladateljev. Sploh prvič bodo izvajane: Svarove variacije na narodno »Moj očka so mi dja-lil, Karla Pahorja «Star se šečes »« Vrabčevo »Zaljubljeno morje*. Za našo javnost pa bodo novitete tudi druge skladbe *° 'sicer v Jugoslaviji dosegle lep uspeh, a jih pri nas nismo še imeli priliko slišati, kakor n. pr.; Mirkova »Morska suitas, Simonitijeva sJesenska» in druge kompozicije. Na koncertu sodeluje kot solist tudi naš škedenjski rojak Danilo Merlak, basist ljubljanske Opere. Besedila pesmi bodo pred iz. vajanjem recitirali izbrani člani našega tržaškega SNG. Otvorila bo koncert kratka uvodna beseda našega rojaka in priznanega glasbenika ter skladatelja prof. Vasija Mirka. Glasbena Matica se bo za proslavo svoje častne obletnice- skrajno potrudila in zastavila vse sveje moči. Zato pričakuje med širnim tržaškim občinstvom, katero ji je bilo vedno zvesto in naklonjeno, širok odmev in bogato priznanje. GLASBENA MATICA SNG v TRSTU DANES 7. t. m. ob 17.30 na KONTOVELU JOSIP TAVČAR «Pekel je vendar pekel* V nedeljo 10. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani »A. Sirk* v KRIŽU JOSIP TAVČAR" «Pekel je vendar pekel* GLASBENA MATICA V TRSTU V soboto, 9. maja 1959 ob 20.30 uri v Avditoriju KONCERT pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane Dirigent PROF. C. CVETKO Sodeluje BASIST DANILO MERLAK, član ljubljanske Opere Posebej opozarjamo na to, da so na sporedu koncerta v krstni izvedbi tri skladbe naših domačih tržaških skladateljev U-balda Vrabca, Danila Švare in Karla Pahorja. Vabila so na razpolago v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričet-ko koncerta v Ulici Roma 15-11. KOPER j JO 5.00-6.15 Prenos RLj®-'5 ^ Jutranja glasba; 7-00-7.1* 0 RL; 7.15 in 7,40 Glasba za.^. jutro; 11.00 Oddaja za že5^h, 12.00 in 12.50 Glasba P° 2»j'^ 13.40 Kmetijski nasveti, u-Srtt z ansamblom tan- kom Dražilom in Pohorski ^ ti; 14.00 Glasba 1» ^ Juniut-Glasba po željah; ,5.‘20. 17.00 ske narodne pesrnt; ‘L™ Biiiv Prenos RL; 17 00 **S|*l!.W Vaugh; 17.30 Operna |laa»r m(. Radijska igra; 19.00 Zab .^ lodije; 19.30-22.15 Prenos Glasb a za. lahko - SLOVENIJA ^ 8.05 Jutranje o.uo juiiranjr /^5 vanje — Škotska uvertura VViJheim Gade); Moravska^ VViiheim Gade); Mora.^- - fantazija (Klement Sla Kavbojska rapsodija g-apini Gould); 8.40 Potopisi j" j.; — L. Zant: Comolungrna^. ; 9.00 Majhni vokalni an®^_,„*ilj s-.uu majrnii 'TTuTa 20 Mek**1!? sporedom narodnih. 9.tu ^4. od tu in tam; 10.10 Drob"« »■ u. be velikih moJst>w. ^ri « bavne glasbe; 11.00, »» 30 Od-Dvorakove £ Arcobaleno 15.30 K ^ Warlocku», R. Wi*nar . da. Cinemascope- pluto, Supercinema 14.00 Ri*"’" in Paperino v napadu ^ ka VValt Disneya. Filodrammatico 14.JJL gjca, Trga sv. Petra*, D« )j0. Chiari. ,inosi ovi, Grattacieio 14.00 narjt*, M. Arena, n. , S. Koscina. doJ**”' Cristailo 15.30 »Suha . Levvis Teehnicolor. p, R" Capitol ' 14.30 «cri* ',ob „ l* Schneider. Technie°‘Nedd)a ^ Astra Roiano 15.00 vedno nedelja*. L. V. De Sica^,, |(1 jfsr Ortobre’' Sordi, v De J.-"- „. Alabarda 14.00 «HerWh , g. ca Lidije*, S. m scina. Technicolor. 1(. v Aldebaran 14.00 »V o V* tu», M. Sc beli in ' ^ Mlad. prepov • pa -*e!iS. Ariston 16.00 «DvobOJ tiku*, R. Mitchuimh Aurora 14.30 Miadini strogo Prre^t^ic'ftf aribaldi 15.00 maščevanje«, J- . povedano mla^hLijr p1* Ideale 14.00 «GosPf“ A. Vilar, V. p«?,1 jr V . DV- Im pero 15.00 ' , strogo Prp.r P. r Mladini strogo Prc«~'p. Italia 15,00 ((ZivLenje ’ m A Moderno 16.00 ‘£^8. M2.,, * /. Mature, L. gr^V Marco 15.45_*pe viL^-ert'' Bardot, J. pod Savona 14.00 »P„ ji* F Viale na 14.00 «Fep~ &i hr Sinatra, T. £j!uienl»i , iale 14.00 ((NeUStn1 J t dison, V. French 00 Vrttorio Vcneto j Čd p* vrtu#, P. Nevvman, joe Belvedere 14.00 «Vr0‘ kote«. Technicoio^trajj 5i Marconi 1600 «Pre?f ^>4’ sa», J. Hausem, ?■ Mastimo 14.30 F»re’ mladeniča*, lvl . go' NoMvrre u.cS.ff'S> bradec*, T. P ^ Odeon 14.30 ^ ro», R. Rasce -,rPtincu v Radio 16.00 »V ^ -noK15-E. Fischer, B- B * „ ,{)l KINO v 6P O0*> ISCE SE ZA PEKARNO. F. Filzl 8-1. Pri združenju IN CZ V * I. Albrecht: temnejše jeie mnejse j— J. Gamor: in smrt Sonc“ .* TRŽAŠKA rral.Ul. ■»* * .-]«* I I Tele*®" * L + Ob nenadni »mrtl svojega priljubljene^B 10-letnega KLAVDIJA ŠTOKE o P0 je 201161 3 t«^l mi cane!» Mtroi^na, Paolino!» "[HjiS0 dejala žena. VL°ala si mi vo-ti. cane ho v^^Pkja v hišo ln * m^rnila s stekle- S ' Moški je iz-rapored, ven-J ^sar občutil v flL ^ r* ieZ(laJle na slabo s, Zamrmral nato NS° fogo. ki je ■, s S in se pre-oj^Penim sija-> M^ookim preve-M16inju se je me- ^avdca,ogromna' i'' i* Je širila v tl k! ?Prestanih zbod-AjKj, s® razširili že V ®irašna žeja igakTem 2 bolečino iiiu .grlo, za kate-Vsai,Je zdelo, kot im dihom bolj hotel vstati, ga bruha- hotel u- i. Pa-zajel tok, til Igazua n na uro bo mi-v Tacuru- HORACIO m čoln. Tok ga je zopet zagrabil in odnesel po vodi. Parana teče tam skozi dno ogromne usede, katere sto metrov visoki zidovi zapirajo reko kot v kak grob, Z obal, ki so obrobljene s črnimi bazaltnimi skalami, se dviga gozd, prav tako temen. Z obeh strani obrobljena z otožnimi zidovi se reka vali dalje v nenehnem vrenju bliskovite vode. V tem predelu je bilo, kot da te z vsake strani čaka zaseda, napad. Vendar je vladal povsod naokrog mir in grobna tišina se je razlivala čez vse. Ob večeru, ko se vse umiri prehaja ta otožna lepota in tišina v veličastnost, kot je nikjer drugje ni. Sonce je že zašlo, ko ie moškega iztegnjenega na dnu čolna, zagrabilo silno drhtenje. In nenadoma, kot da bi čutil olajšanje, je zelo počasi dvignil težko giavo; počutil se je nekoliko bolje. Noga ga je še vodno bolela, toda žeja ga je minevala in prsi zdaj svobodnejše, so se med dihanjem laže premikale. Strup je začel odhajati t- ni dvoma. Tako, saj mu je že skoro dobro, čeprav nima toliko sile, da bi premaknil roko, je računal, da bo, dokler ne pade rosa, že ozdravel. V mislih je preračunal, da bo v slar bih treh urah že v Tacu-ru-Pucu. Vedno bolje se je počutil in vzporedno s tem ga je prevzemala dremavica, polna spominov. Ničesar več ne občuti niti v nogi niti v trebuhu. Ti moj bog, ali je boter Gaona v Ta-curu-Pucu še živ? Morda oo videl tudi svojega nekdanjega gospodarja Dou-galda? Morda tudi njegovega poslovodjo, tistega, ki prevzema zanj les. Ali bo kmalu prispel? Nebo se je na zahodu v poslednji dnevni svetlobi prevleklo z zlatim sijajem, reka pa se je vsa prebarvala. S paragvajske obale, kjer se je že stemnilo in je zavladal prvi mrak, je hrib metal v vodo svojo somračno svežino, ob prodoru prijetnega vonja pomarančnega cvetja in divjega medu. Dva guacama-ja*** sta v veliki višini neslišno preletela reko proti Paragvaju. Spodaj pa, na pozlačeni reki, je tiho drsel čoln ter se od časa do časa, kadar je naletel na vrtinec, zavrtel. Moški v čolnu se je počutil vedno bolje, medtem pa je v mislih preračunaval, koliko časa je minilo, odkar ni več videl svojega bivšega gospodarja Dougalda. Tri leta bo že od tega. Morda tudi ne — r.e, ne bo toliko. Dve leti in devet mesecev? Morda. Osem mesecev in pol? Eh, skoro gotovo bo tako. Nenadoma je občutil, kako je postal hladen vse do prsi. Kaj je to: In dihanje...? Z Dougaldovim poslovodjem Lorenzom Cubillom, tistim, ki prevzema les, se je spoznal v Puerto-Desea-du, na neki veliki petek... Petek? Da, ali četrtek... Moški je počasi iztegnil prste na roki. —■ Nekega četrtka... In prenehal dihati... — Si vidu, a, Mihec, navse&adne so jo vselih odžagali! Prjina Ameri-kanci so se dogoveli, de preveč čekolira brez premislet jen de za bet ambašjator u Brazilji je vselih preveč šempjasta. — Ma kadu? Od koga govoriš? — Kaku de ne znaš! Od tiste Klare Ljus pej. Od tiste, ke je bla leta na- zaj u Rimi za ambašjatorja. Tabat, ke se je šlo za Trst. — A, tista. Ma jest sm vre tabat vidu, de more bet namalo udarjena. Ko-ker ke je govorila jen koker je delala, se je telo malo za zastopet. — Znaš, ma Amerikanci so pej u teh rečeh namalo počasni jen ne za-stopejo pred. Tudi zatu, ke uani babe torte pošacajo jen so kavalirji. Ne miga ku mi. Sej morbet so tudi uani vre prej zastopli, ma so jemeli riguardo. dokler je bla bol mlada. Ma zdej, ke je bol u leteh, pej niso bacelirali več. — Jest zmiri pravem, de babe niso za tako delo, kamer je treba govort pametno. Babe dosti čekolirajo, ma ne znajo govort. Moži smo vselih moži. — Ben, če smo moži, dejmo govort kej po moško! Postaumo reč kej od peuskeh zborou. — E dagela! Povej mi, Jakec, kadaj ti bo tu pasalo? — Ma znaš, de s tabo je prou kriš. Ma kej ne znaš, de u tem mesci je Glasbena Matica prpraula kej jest znam kolko koncertou jen vse fejst? Zatu ke letos je pasalo pedeset let, odkar so nardili tu Glasbeno Matico. Jen de jema velike zasluge za petje jen de je forte pridna jen de jema po-družnce. U soboto bo pej pršu dol z Lublane an zbor, ke je tudi Glasbena Matica, ma z Lublane. Pravejo, de jeh je forte dosti jen de forte lepu pojejo. —• Ma sej sm vre poslušan tekmovanje. — Ma ja, tudi tisto je fejst. Ma znaš, de u Lušo za petje forte pridni. Prou moreš prit! Bo u Auditorji, u soboto zvečer. — Ben, bom pršu a. Ma ti, ke vse poznaš, reči jem, de ne pozabet dent na oder tiste škaline, de bojo gor stali. Zatu ke bres škalinou je forte grdo videt jen be reku, de tudi slabše slišat. — A, si biu gledat tisto tekmovanje od taljanskeh peuskeh zborou, ke ga je naredu Radio! Sm biu tudi jest jen se prou čudem, de RA1 nima an par tau-žent lir za naredet an par škalinou za zbore. Sej si vidu, kaku jeh je grdo videt. Kašni so stali na odri ku ana čreda. Če be pej jemeli škaline be blo vse drugo. — Kej misleš, da če be RAI praša-la Prosvetno zvezo za tiste škaline, sej be jem bla posodla? — Ne znam. Zatu ke na RAI nas neč preveč ne pošacajo. če be nas kej pošacali, be bli poklicali na tisto njeh tekmovanje tudi slovenske zbore al pej nardili ano tekmovanje za Slovence posebej. Za tako reč be se mogli namalo postavet tudi tisti, ke so gor na slovenskem radji. — Bejži, bejži, kej se bojo postau-lali! Se preveč bojijo za... Se samo tresejo jen se ne upajo neč reč. — Se me zdi tudi meni. Midva teh reči ne bomo rešla. Jest rečem, de pej-mo danes kam se kej poveselt, de bomo namalo pozabli te naše križe. -4 Videš, Jakec, zdej si reku ano pametno. Jen znaš, kam bomo šli? U Dolino. Tam jemajo danes domač praznik. Jen godli jem bojo pej tisti Avsenikov-ci. Jen plesali bojo tudi. — A, se zna, de pridem. Ke tudi jest be rad spet ankrat slišau Rezko. TOKRAT NEKAJ O NAŠIH NAJMLAJSIH... Bledikavost kot slabokrvnost in čimprejšnje navajanje na red — i .......... .. n i.,. -. -, ' "■ m Vsa najboljša hrana ne bo dovolj, če ne bo dovolj zraka in sonca In spet se bomo v tej naši tedenski rubriki pomudili pri otrocih. Tokrat celo pri najmlajših. Kar prijetno je srečati na ulici ali v kakem žal tako redkem tržaškem parku mater z malim otrokom. Ti o-troci so tako lepo negovani, včasih celo preveč razkošno o. premljeni, toda čemu bi si tega ne privoščili, v kolikor ne gre to na škodo česa drugega, na škodo drugih, včasih bolj nujnih potreb. Vendar se mora mati, posebno mlajša, ki v tem še nima izkušenj, zavedati, da ni glavna naloga o-troka le lepo oblačiti, pač pa nanj drugače paziti, predvsem paziti na njegovo zdravje. Tiste matere, ki žive v okolici mesta in v novih hišah, so razbremenjene ene zelo važne skrbi, kako otroku nuditi dovolj zraka in sonca. Novi sistem gradnje veliko pazi na to, da imajo stanovanja veliko sonca in zraka. Drugače pa je z onimi družinami, ki morajo živeti v starih stanovanjih, predvsem v mestnem središču, posebno ker ima naše mesto zelo malo zelenila, malo parkov. Marsikatera mati, pa ni tre- ba da živi v strogem centru, z zaskrbljenostjo gleda bledikavost otroka. Ni nujno, da je stvar zaskrbljujoča, kljub temu pa moramo na to paziti. Otrok je lahko iz več razlogov bledikast. Bledikast je lahko zato, ker ga imamo preveč doma, lahko pa tudi zato, ker z njegovo krvjo nekaj ni prav. Rožnato rdečo barvo polti more dati le zdrava kri, ki pravilno kroži po žilah. Kri pa je zdrava le, če je v njej dovolj rdečih krvnih telesc. Rdeča barva krvi prihaja od rdečih krvnih telesc, ki vsebujejo posebno barvilo — hemoglobin. Da je kri normalna, mora vsebovati od 9Q do 100 odst. hemoglobina. Malokrvnpst je vprav posledica pomanjkanja rdečih krvnih telesc in hemoglobina. Ce torej mati opazi, da je otrok bledikast, mora vzeti v ppštev vsa ta dejsjtva in se u-strezno ravnati. Ce bledikavost kmalu ne izgine, ni slabo stopiti k zdravniku. Vendar se moramo zavedati, da so tudi ljudje, in tudi otroci, ki so vedno bledikasti in tem ne bo nič pomagalo, hkrati pa je tudi res, da njihova bledikavost * Yararacusa je indijansko ime za vrsto južnoameri- Ske**kiCana je opojna pijača iz sladkornega trsa. *** Guacamaya je velika ptica-ujeda, doma v Južni A-meriki. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠOLSKI SISTEM IN POTREBE GOSPODARSTVA Italijanska šola in gospodarstvo Italijanski, pretežno klasično usmerjeni šolski sistem je kriv, da gospodarstvo nima poklicno usposobljenih ljudi, ki jih nujno potrebuje za svoj razvoj Ni lahko ugotoviti brezposelnost med tako imenovanimi intelektualci, svobodnimi poklici itd., predvsem ker manjkajo ustrezni podatki na seznamih pri uradih za delo. Kakor se to primeri, ko gre za ročne delavce, se tudi pri intelektualcih brezposelnost me. ša z nezadostno zaposlitvijo. Koliko je na primer nezadostno zapdslenih med odvetniki v Neaplju? Tega ne vemo, kakor tega nihče ne ve. Vemo le, da po podatkih poslednjega štetja (1951) pride v neapeljski provinci en odvetnik na 850 prebivalcev, v turinski provinci, kjer je gospodarska in socialna dejavnost neprimerno večja, pa pride en odvetnik komaj na vsakih 1500 prebivalcev. Iz tega izhaja, da med neapeljskimi odvetniki nekateri nimajo zadosti dela in so zato nezadostno zaposleni. Ponavljati, da vse to izvira iz nezadostnega gospodarskega ravoja, je samo po sebi u-mevno; dodati k temu, da gre tudi pri tem pojavu za neustrezni šolski sistem, pa bi se utegnilo zdeti čudno, vendar pa je temu tako: intelektualci, ki so brez dela, so študirali (ali vsaj tako domnevamo) in so dosegli neko določeno potrdilo o izobrazbi, toda ta njihova izobrazba zelo pogosto ne zadošča za njihovo takojšnjo zaposlitev. Dva primera nam bosta to pojasnila zelo dobro. V Beneventu imamo n. pr. industrijsko šolo, toda kdor jo je absolviral, ne more najti zaposlitve, vsaj v tamkajšnji provinci; po drugi plati pa i-mamo v Liguriji neko obrtno šolo, iz katere pride vsako leto kakih petdeset specialistov v urarstvu, mogli pa bi jih zaposliti več, če bi jih mogli izšolati. Iz teh dveh primerov vidimo, da tehnična izobrazba ne koristi, če nimamo ustreznega gospodarskega razvoja; po drugi plati pa, da mora gospodarski razvoj spremljati ustrezna poklicna izobrazba. Ali z drugimi besedami: tudi najbolj izvežbani vozači ne koristijo, če ni avtomobilov; kaj pa bi z avtomobili, če nimamo vozačev? Iz tega izhaja, da mora biti šola organizirana tako, da u-streza potrebam dela. Pri tem ne mislimo, da bi morala u-čiti, kako se upravlja z obli-čem ali z nakovalom, ampak v smislu, da bi morala pripravljati mladino za produktivno življenje. Ali se to dogaja v italijanski šoli? Ne, odgovarjajo izvedenci, visoki funkcionarji prosvetnega ministrstva. Poglejmo, kaj pravi Giovanni Gozzer, kaj Nazza-reno Padellaro, ki zatrjuje, da bi morali radikalno spremeniti italijanske pedagoške metode, pa bomo morali zaključiti, da šola ne opravlja svoje dolžnosti. Poglejmo sedaj, v kakšnem smislu moremo reči, da italijanska šola ne ustreza potrebam gospodarskega življenja in prispeva tako k ustvarjanju brezposelnosti. Ali se za javno šolstvo izdaja premalo denarja? Denarja, ki se izdaja v ta namen, ne bo nikoli preveč, ampak vedno premalo. V Italiji izdajo za šolo nekoliko večji odstotek nacionalnega dohodka, kot je to primer v Franciji in Angliji, toda hkrati je res, da je italijanski nacionalni dohodek več kot za polovico manjši kot v teh de- želah. Toda kako se potroši zelo majhno število mladincev ta denar, ki niti ni tako majhen? Zelo slabo — po zatrjevanju zgoraj omenjenih pedagoških izvedencev; slabo — kakor more vsakdo z lahkoto ugotoviti. In tu se moramo dotakniti znane polemike o latinščini. AH, je latinščina odgovorna za brezposelnost? Delno je to res. Ne latinščina sama po sebi, seveda; toda krivo je trmasto vztrajanje na tem, da naj ta mrtvi jezik o-stane jedro vsega študija; kriva je absurdnost vsiljevanja Cicerona dečku, ki hoče postati elektronski inženir, kriva je zahteva, da mora latinščina biti nujen pogoj za vse visokošolske poklice. Italija je edina dežela na svetu, v kateri je latinščina potrebna za vpis v katero koli fakulteto. Zakaj naj bi to bilo potrebno, ni še nobeden dokazal, pa se tudi dokazati ne da. Ce hočemo, da se bo šola približala življenju in njegovim potrebam, je potrebno omejiti prevladujočo vlogo, ki jo latinščina ima v italijanskem šolskem sisteinu: učijo naj se je tisti, ki se jo hočejo učiti; u-redi pa naj se tako, da se jo bodo učili dobro. Šolska izobrazba je v Italiji po vojni sicer napredovala, toda pomanjkljivosti so še vedno zelo velike. Na vsakih sto mladeničev od 18 do 19 let pridejo trije analfabeti, 20 s tretjo osnovno šolo, 30 s petimi razredi osnovne šole, 18 s srednjo šolo, 12 z obrtno šolo, 3 s tehnično šolo, 6 z maturo ali učiteljiščem in 3 s tehnično usposobljenostjo (računovodje, izvedenci itd.). Kaj nam povedo te številke? Predvsem, da imamo v Italiji z vmesno usposobljenostjo! mnogo manj kot v drugih deželah. Po drugi plati pa vidimo, da se v Italiji večina mladine usmeri na klasično šolo, ki vsiljuje svoja načela tudi znanstvenemu liceju. In ta-,-ko Je Italija, ki ima največje število nepismenih in najmanjše šfevilb' absolventov osnovnih šol med vsemi zapadnimi deželami, na prvem mestu po številu doktorjev. To Je v pretežni meri posledica italijanskega lažihumaniz-ma; italijanska učeča se mladina je usmerjena k generič-nosti in ne h konkretnosti in skoraj povsem ignorira kom- pleksnost in značaj sodobnega sveta. Ves italijanski šolski sistem potiska mladino v klasično smer; število klasičnih zavodov ln učiteljišč,'k'i je ne primerno večje od števila katere kolj druge šole iste ravni; prestiž, ki obdaja to vrsto šole, pa tudi« možnost (ali iluzija), da moreš — po liceju -1 izbrati kateri koli poklic; Toda ko so končali hcej. najpogosteje ne znajo niti latinščine! Sola ne daje aktivnemu svetu ljudi, ki jih potrebuje: pre. več učiteljev, preveč doktorjev prava, premalo tehnikov. To je vzrok brezposelnosti intelektualcev; ni to edini vzrok, ampak verjetno najvažnejši. ni znak neke bolezni. Ce pa gre za drugačno bledikavost, moramo iskati vzroke. Teh je lahko več. Nekateri o-troci imajo že od rojstva slabo srce in zato slab krvni obtok. Ti otroci bodo bledi, četudi bo analiza krvi pokazala, da je njihova kri normalna. Drugi so bledikavi zato, ker se v njihovi krvi rdeča krvna teles, ca prenaglo razkrajajo in jih nova ne morejo sproti nadomeščati. Drugi otroci spet i-majo že od rojstva premalo rdečih krvnih telesc, in spet so otroci lahko bledikavi zaradi pomanjkljive ali napačne prehrane. V kolikor gre za resnejšo stvar, moramo paziti na to, da so posebno za malega otroka važni hrana, sonce in zrak. In vsi ti elementi so med seboj tesno povezani. Kar se hrane tiče, velja pravilo, da moramo že trimesečnemu otroku začeti dajati redno nekaj sadnega soka. Po petih mesecih mu začenjamo dajati tudi zelenjavo in pretlačeno sadje. Takoj za tem že rumenjak in kruh, kmalu nato tudi meso. Hrana naj bo obilna in močna ter čimbolj mešana. Otrok mora jesti veliko kruha, zelenjave, sadja, jajc in mleka. Vse to pa ne bo dovolj. O-trok potrebuje zelo veliko čistega zraka in sonca, kajti brez sonva se slabokrvnosti ne bomo mogli upirati, pa čeprav bo hrana odlična. Ko že govorimo o najmlajših, bomo spregovorili še o nečem, kar sicer ne spada v področje zdravja, pač pa v področje vzgoje. Rekli smo že, da je lepo videti zelo negovanega otroka. Zal pa pri že nekoliko odraslih otrocih opažamo, da jim matere ne nudijo le vsega potrebnega, včasih celo nepotrebnega, pač pa da jim dopuščajo prav vse in da so one že njegov suženj. O. trok začenja dojemati razmeroma zgodaj in že v prvih letih je treba paziti, da mu v praktičnem življenju določamo mero dovoljenega in nedovoljenega, nekakšno mero reda, za takšno nego in vzgojo, da »e v njem ustvari čut reda. Ce bomo otroka vedno skrbno negovale in navadile na či-btočo, ga bomo s tem privadile, da bo gledal na čistočo tudi tedaj, ko se bo sam začel umivati. Isto velja za'čistočo obleke, red pri igračkah itd. Ce mu bomo dovolile, da bodo razmetane igračke kazole nekakšno njegovo sled v stanovanju, nam bo zelo težko najti red v njegovi šolski tor- bi, ko bo začel hoditi v šolm Morda bo kdo rekel, da j« prezgodaj o tem govoriti. P« ni. Ce se otrok na primer nauči stalne čistoče, se z umazanostjo ne bo mogel nikoli sprijazniti. Ce ga naučimo na red, mu bo vsak nered tudi pozneje, ko bo nekoliko odrasel, nevšečen. Kratki nasveti V nedeljo bo na Opčinah in na Kontovelu nastopil Invalidski pevski zbor iz Ljubljane, ki slavi 15-letnlco ustanovitve in zelo plodovitega delovanja MODNI POMENEK ................................. i...........................................i..........................................................i......iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii........................................................................................................................................................................ nih tkanin, iz svile, shantun-ga, popelina ali pa iz pic-cheja. Tudi takšne obleke so lahko povsem, gladke, lahko pa so v životu tudi nabrane, ali pa imajo napuba-no krilo. Lahko so enobarv- Obleka za vsako priložnost Ogledala v kopalnici se ne orosijo, če jih namažemo z milom in koj nato na rahlo zbrišemo. * * * Zmleto meso se kaj rado nalepi na papir, v katerega je zavito. Ce pa zavojček z zmletim mesom polijemo * hladno vodo, preden ga razvijemo, ne bo na papirju ostal niti košček zmletega mesa. * * * Tudi pri najbolj pozornem izpiranju temnejše volnene tkanine se pogosto izgubi prvotni sijaj. Da bi ta sijaj blago ohranilo, ga pustimo po pranju 24 ur v hladni vodi in ga nato dobro izplaknemo v čisti vodi. Zelo lepe bo-do pletene volnene tkanine, če jih bomo pred pranjem za nekaj ur namočile v deževnici. * * # če hočemo ugotoviti, če je star krompir še dober in zdrav, napravimo takole: cel krompir prerežemo počez na dva kosa in ju potem skušamo ponovno zlepiti. Ce se kosa zlepita, pomeni, da je krompir zdrav in da se bo dolgo ohranil. * # * Zamet bomo najlepše očistile, če ga bomo najprej dobro skrtačile, nato pa zdrgnile z otrobi. Le-te menjujemo tako dolgo, da ostanejo čisti. * * * Prekajeno meso bo držalo dalj časa in se ne bo posušilo, če ga tesno zavijemo v pergamentni papir, k) smo ga prej za eno uro namočile v močnem kisu. * * * Madeže od kemičnih svinčnikov (biro) odstranimo z volnenih in svilenih tkanin najbolje s čistim alkoholom. Z drugih tkanin pa jih bomo spravile z gorilnim špiritom, ki smo mu prilile nekaj ocetne kisline. HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Vaš zaslužek se bo povečal; z novimi stiki boste pospešili svoje načrte BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Nahajate se v srečnem razdob. ju: neko novo prijateljstvo vam bo prineslo obilo zadoščenja DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Vaša vztrajnost bo dobro poplačana. Skušajte razpršiti nesporazum in ne zaupajte svoji domišljiji. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — V primernem trenutku boste uspeli pomagati prijatelju. Očitno izboljšanje glede zdravja. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Ne spuščajte se v pustolovščino samo zaradi tega, da bi co i c Ir a 7 a 1 i DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)1 — Odločili se boste za potova. nje, ki vam bo prineslo nepredvidene koristi. TEHTNICA (od 23. 9. do 23* 10.) — Današnji dan vam bo ostal trajno v spominu. Z lahkoto boste kos vsem oviram. ŠKORPIJON (od 24. 10. doi 22. 11.) — Imeli boste občutek, da vam nasprotujejo brez raz. loga; to naj vas ne navdaja s pesimizmom. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Pridobili si bosta naklonjenost vseh tistih, ki jih boste imeli priliko »racati. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Dosegli boste popolno soglasje med razumom in srcem. Glede pisma si ne de- Pred dnevi )e odpotovala ir Milana alpinistična odprava, ki si je izbrala za cilj 7760 m visok vrh na področju Karakoruma «Ne zameri, toda domov moram, ker sem povabljena na večerjo in se bom še komaj utegnila preobleči,* mi je v naglici zaklicala znanka in odhitela proti domu. Hiteti, vedno samo hiteti, sem pomislila ter se spomnila na vse zaposlene ženske, ki morajo dnevno reševati, v prav takšni naglici, vse svoje gospodinjske, službene, pa tudi družbene obveznosti. Se jim to tudi vedno posreči? Da, toda le, če je ženska res praktična in če pri nakupu novih oblačil misli zares na vse priložnosti. Moda skrbi danes ne samo za ženske, ki imajo čas, da se ure in ure preoblačijo in negujejo svojo zunanjost, temveč tudi za tiste ženske, ki so zaposlene in katerih prosti Čas je strogo odmerjen in zato tudi veliko bolj dragocen. Zato je za te ženske ustvarila obleke, ki jih lahko po potrebi spremenijo v popoldanske in celo večerne obleke. Tukaj mislimo predvsem na dvodelne, ali celo tridelne obleke, ki jih lahko nosimo za naikup, ali za službo in ki se spremenijo v popoldanske ali večerne Vsi modni ustvarjalci, od Balmaina, Balenciaga pa do Diorja in Givenchija so že mislili na take obleke ter so jim v svojih modnih revijah prisodili celo prvo mesto. Vsi ti modni ustvarjalci svetujejo vsaki ženski, da si omisli vsaj eno dvodelno obleko, ki naj bo črna ali pa temnomodra. Obleka naj bo gladka, lahko ima globok izrez, ali pa je tudi kar brez rokavov in naramnic. Vrh obleke nosimo jopico ali bolero, ki pokrivata izrez in ki dajeta obleki resnejši videz. Obleka je lahko tudi trn-delna, to se pravi, da se obleka deli v bluzo in krilo. Bluzo lahko spremenimo in na ta način napravimo iz dopoldanske popoldansko in celo večerno obleko. Za takšne obleke je najbolj primerno lahko, volneno blago, kot tudi s svilo mešano volneno blago. Ce hočemo nositi obleko tudi poleti, potem jo lahko napravimo iz shantunga, ali pa iz težke svile, kj nosi ime surah. Ni Pa rečeno, da mora biti takšna dvodelna obleka samo enobarvna. Lahko je tudi iz vzorčastega blaga ter nam bo dobro služila predvsem v poletnih mesecih. Najbolj priljubljeni za takšne obleke so še vedno pikčasti vzorci, ki so mladostni, a dovolj resni, da jih lahko nosimo ob raznih večernih prireditvah. Včasih so bile globoko izrezane obleke, oziroma obleke brez naramnic dovoljene le za večerne priložnosti. Danes jih nosimo ne le v letoviščih in za kopanje, temveč nam služijo tudi za nakup, za v službo in sploh za vse priložnosti. Treba je samo, da pokrijemo izrez s kratko jopico ali bolerom in zadeva je urejena. Takšne obleke so lahko iz bombaž- ne, nič manj lepe pa ne bo- , jajte nepotrebnih skrbi. do, če jih napravimo iz ži- VODNAR (od 21. 1. do 19* vopisanih tkanin. Umislimo si še lep slamnat klobuček, nekaj raznobarvnih ogrlic, slamnato torbico in naša poletna garderoba bo tako rekoč že popolna. 2.) — Neko zatrjevanje, ki ga smatrate za neupravičeno, vas bo globoko dojmilo Ravnajta previdno.. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Ne skušajte tolmačiti po svoj« vesti, ki ji primanjkuje tehtnosti. — Dragi gospod, zdi se mi, da se stvari zapletajo.. L Goriško-beneški dnevnik Razgovor s tajnikom FILLEA Edom Sfiligoiem Jutri in pojutrišnjem stavka delavcev industrije lesa Zahtevajo mezdne in normativne izboljšave ■ Mladeniči in ženske prejemajo na uro povprečno po 60 lir Delavci in delavke lesnih industrijskih podjetij iz vse države so s 24-urno stavko 21. aprila pokazali svojo enotnost in odločnost, da dosežejo priznanje zahtev, ki so jih vsedržavna vodstva treh organizacij poslala delodajalcem. Ker delodajalci kljub tako otipljivim dokazom enotnosti in odločnosti niso hoteli sprejeti zahtev sindikalnih organizacij, so le-te soglasno proglasile 48-urno enotno stavko delavcev ir delavk lesnih industrijskih podjetij za vso državo, ki bo jutri in pojutrišnjem 8. in 9. maja. Ker je v goriški pokrajini, predvsem pa v Gorici zelo veliko lesnih podjetij, kjer je zaposlenih okoli 1.000 delavcev in delavk, smo zaprosili pokrajinskega tajnika stroke lesnih delavcev (FILI.EA) E-da Sfiligoia, naj nam pove, kaj hočejo doseči lesni delav-c s to stavko. Sfiligoi nam je najprej rekel, da je v Gorici nastalo zelo veliko lesnih podjetij zaredi ugodnosti, ki jih priznava za naše področje prosta cena. Podjetja nabavljajo surovine po ugodnejših cenah, pa tudi stroji so pri nakupu oproščeni plačila carine. Delovno silo predstavljalo v veliki večini (70 odst.) vajenci med 15 in 17 letom ter ženske. Njihove plače so zelo skromne; navadno ne presegajo 60 lir na uro. Ce lesni delavci iz vse države stavkajo. da bi dosegli mezdne in normativne izboljšave, imajo lesni delavci iz Gorice še en razlog več da sodelujejo v tej stavki. Lesni industrijci imajo pri nabavi surovin in strojev gmotne olajšave, ki jim omogočajo večje dobičke kot lesnim industrijcem v o-stalih delih države. Ce imajo Je večje dobičke, tedaj naj sprejmejo zahteve, ki jih postavljajo delavci in ki so v skrčeni obliki sledeče; povečanje minimalnih mezd za 10 odst.; pregledati kvalifikacije; pravično urediti pravilnik o vajenstvu: čimbolj približati mezde delavk delavcem; povečati plačilo za izredno delo; podaljšati počitnice; povečati odstotek, ki ga plačujejo za zdravju škodljiva in nevarna dela; zvišati odpravnino. Skratka, z novo delovno pogodbo se hočejo doseči mezdne in normativne izboljšave. Ker v teh podjetjih dela zelo veliko okoliških deklet in fantov, jih v imenu FILLEA pozivamo, naj sodelujejo v čim večjem številu v stavki. «»-------- Seja pokrajinskega odbora rja. Odborniki pričakujejo, da bodo prejeli do 15. maja, ko poteče rok, še veliko prijav. Dr. Polesi je nato sporočil, oa se bo v kratkem sestala komisija, ki bo razdelila stanovanja pokrajinskim uslužbencem v novem poslopju, ki so ga zgradili v Ul. Vittorio Veneto. «»—— DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni e Bas-si, Rastel št. 26, tel. 33-49. TEMPERATUhA VČERAJ Najvišja 23,2 stopinje ob 16,30, najnižja 6,8 stopinje ob 5. uri; vlage 55 odstotkov. Zahteve levičarskih poslancev, da se zboljša delovanje vzajemnih blagajn V skladu z zantevami Zve-• kmetov so socialistični in komunistični poslanci predložili poslanski zbornici zagonski osnutek, v katerem zahtevajo za neposredne obdelovalce in njihove družine 1. pravico do uporab, janja zdravil brezplačno, 2. podporo pri porodu, 3. pravico do izbire med neposredno in posredno pomočjo z možnostjo, da se bolniku povrnejo stroški, ki jih je imel s posredno pomočjo 4. znižanje prispevkov neposrednih obdelovalcev za e-no tretjino stroškov, medtem ko naj se poveča prispevek države za dve tretjini. Drugi zakonski osnutek se ranaša na določila, ki urejujejo volitve odborov vzajemnih bolniških blagajn neposrednih obdelovalcev. Predvi- deva manjšinsko predstavništvo v izvršilnih odborih, odpravo glasovanja s pooblastili, volilno pravico za vse odrasle družinske člane in skrb občine za volitve v bolniške blagajne. Tretji zakonski osnutek predvideva zvišanje državnega prispevka za pokojnine neposrednih obdelovalcev za leti 1956 in 1959 za 30 milijard lir, da se krije primanjkljaj in se prepreči zvišanje kmečkih prispevkov v pokojninski sklad. * # * V petek in soboto 8. in 9. maja bodo stavkali vsi Danč-ni uslužbenci, in sicer funkcionarji, uradniki in pomožno osebje. Pismo is Nove Gorice Tolminsko amatersko gledališče ima za seboj že 263 predstav Goriški festival lahke glasbe bo 9. maja Češnje obetajo dobro letino v Mirnu Današnji urnik trgovin Zveza goriških trgovcev spo. roča, da bodo danes 7. maja na vnebohod odprte mesnice do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo do 12, pekarne in mlekarne do 12.20, cvetličarne pa do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Tolminsko amatersko gledališče je zadnjo nedeljo z gostovanjem s Kreftovo «Veliko puntarijo« v Ajdovščini dalo že svoio 263. predstavo po o-svoboditvi. To zelo prepričljivo kaže veliko aktivnost, požr. tvovalnost in pomembno kulturno poslanstvo tolminskih dramskih amaterjev, ki segajo po vedno zahtevnejših dramskih delih m katerih i-gra je vedno bolj kvalitetna. To so pokazali tudi z uprizoritvijo «Velike puntarije«, s katero so se dostojno oddolžili 4A-letnici KPJ, obenem pa pokazali, da je z dobro voljo in dobrim vodstvom mogoče postaviti tudi v manjših krajih na oder zahtevna dramska dela. Z «Veliko puntarijo« so Tolminci zelo uspešno prikazali na odru slovensko-hrvaški kmečki upor 1. 1573 — «...boj za staro pravdo, ki je do zadnje osvobodilne vojne eno izmed najveličastnejših poglavij naše zgodovine«, je zapisal France Lipah, «Pesem o stari pravdi je slovenska legenda in Matija Gubec njen legendarni junak. Ce bi Gubec ne bil živel, bi si ga bil narod sam ustvaril v trpljenju in mukah! Sam bi si ga bjl na- Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici organizira v nedeljo 10. maja v 16.30 v Prosvetni dvorani v Gorici VOKALNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE IZ LJUBLJANE Zbor, ki ga sestavlja 50 pevcev in pevk, bo pel narodne in umetne pesmi. Sedeži po 400 in 300 lir,stojišča 200 lir, dijaško stojišče 100 lir. Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli. Zasedanje porotnega sodišča v Gorici Sobani: 27 ntosocev zapora Napoti: 17 mese PriHodnja razprava bo v soboto dopoldne Pokrajinski natečaj za ureditev stranišč Pod predsedstvom najstarejšega odbornika dr. Polesija je bila v torek seja pokrajinskega odbora, na kateri so sklenili popraviti poslopje kvesture ter pokrajinsko hišo v Ulici Raimondo. Kupili bodo 50 izvodov pesmi Dolfa Carrare -Marmula. Določili so novi urnik za obisk pokrajinskega muzeja; ob delavnikih bo odprt od 8.30 do 12. ure ter oa 14 do 19 ure, ob nedeljah In praznikih pa od 8.30 do 12.30 ter od 14. ure do 19.30. Pregledali so, kako poteka tekmovanje za zboljšanje higienskih in zdravstvenih naprav v javnih lokalih, ki ga organizirata pokrajinska uprava in ustanova za turizem. Razpisanih je 46 nagrad za 4 milijone lir. Kljub lepim nagradam je sodelovanje zelo majhno. Pozvali so občinske uprave k sodelovanju, da fci dosegle pri gostilničarjih, kavarnariih, baristih, lastnikih restavracij itd. več razumeva- Na porotnem sodišču se je včeraj nadaljevala obravnava proti Albinu Sobaniju in Ar-turu Napoliju. Kot smo že včeraj omenili, je popoldne imel govor državni pravdnik, ki je zahteval 4 leta in pol zapora za Sobanija, čez tri leta pa za Napolija. Prvi je govoril odv. Sfiligoj, ki brani Sobanija. V svojem govoru, ki je trajal skoro uro, je skušal minimizirati krivdo obtoženca. Uvodoma je izrazil svoje začudenje zaradi stroge kazni, ki jo je zahteval državni pravdniik dr. Marši. Da bi pokazal neutemeljenost obtežbe podkupitve in protidr-žavnega delovanja, je orisal l-k obtoženca; fant je bil že pri naboru zavrnjen zaradi bolezni na pljučih in to je brez dvoma vplivalo nani; poleg tega je bilo že iz zaslišanj razvidno, da mu narava ni dala posebne nadarjenosti. »Kako je mogoče torej misliti, da bi se tak človek pečal z vohunstvom«, Je vzkliknil odvetnik «saj vemo, da za tako delovanje je potrebna poleg velike hladnokrvnosti, tudi nevsakdanja odločnost in nadar-jr iost» V nadaljevanju svojega govora je odv. Sfiligoj skušal zmanjšati krivdo obtoženca s tem, da je prikazoval njegovo prevažanje ljudi čez mejo kot dejanje... posebne moralne vrednosti: «Go»podje sodniki«, je vzkliknil Sfiligoj, «u-poštevati morate, da je ta fant prevažal v našo svobodno in demokratično državo ljudi, ki so v smrtni nevarnosti raje prenesli vse kot ži- .............................................................................. muhi Zahteve Zveze kmetov in Federterre Doseči obvezno prodajo vsej?a razpoložljivega žita mer Država je stot žita pocenila za 500 lir Zveza kmetov in Federter-ra sta poslali pokrajinskemu nadzorništvu v Gorici pismo, v katerem prikazujeta slab gospodarski položaj neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in kolonov naše pokrajine. Velika večina neposrednih obdelovalcev nima zadostnih materialnih niti finančnih sredstev, da bi se preusmerila na pridelovanje pridelkov, ki bi se doma in v inozemstvu bolje prodajali. V tem so popo'ooma uspela velika kmetijska posestva z državnim prispevkom Zaradi navedenih razlogov organizaciji predlagata, naj se v pri- hodnjem agrarnem letu, ki dobro kaže, doseže, da neposredni obdelovalci, spolovinarji in koloni ne bodo prodajali viškov žita špekulantom po cenah, ki so višje od cen, ki veljajo za obvezno oddajo. Organizaciji zahtevata od kmetijskega nadzorništva, naj se doseže obvezna oddaja vsega razpoložljivega žita. Ta predlog se mora upoštevati toliko bolj, ker je država znižala ceno žita za 500 lir stot; to znižanje pa bo omogočilo še večje špekulacije zasebnikov. O tej zadevi naj se razpravlja tudi na seji odbora za cdkup žita. veti v Jugoslaviji, kjer vladata teror in diktatura, kjer je režim, ki je zanikanje vsakršne svobode in najosnovnejših pravic!«. (Seveda ni dodal, dr. je Sobani za vsak tak «i' uealen« podvig prejemal po 100.000 lir, op. ur.). Ko smo poslušali take izjave, se nam je zdelo kot bi govoril njegov kolega Pedroni, saj sta to edina odvetnika, ki si ne pomišljata na najbolj nesramen način blatiti Jugoslavijo in to celo v sodnih dvoranah, kjer ni prostora za politične špekulacije. Čudimo se le, kako da odvetnik Sfiligoj ne razume, da interpretirajo Italijani take izja"e čisto drugače; ko smo se včeraj po njegovem govoru pogovarjali z nekaterimi prisotnimi v dvorani, so nam pravili, da jim je nerazumljivo, kako more Slovenec na tak način napasti svojo matično domovino, četudi ne odobrava njenega režima. Po kratkem premoru je govoril odvetnik Poillucci iz Tr. sta, ki brani Artura Napolija. Branilec je večir.o svojega govora posvetil razlagi člena 246 kazenskega zakonika, ki predvideva kazen od 3 do 10 let za državljana, ki se pusti podkupiti od tujca zaradi pro-t’državnega delovanja. Odvetnik Poillucci je dokazal, kako so ta člen sestavili za časa fašizma, potem ko so zatrli svobodo tiska, da bi laže sodno postopali proti novinarjem; zatd je zahteval, naj sodniki upoštevajo, da Je ta člen nastal “ posebnem okolju ter da ga ne uveljavljajo v tej obravnavi, ker je iz izjav in zaslišanj jasno razvidno, da ni Napoli napravil nič takega, kar bi lahko interpretirali kot protidržavno delovanje; Na popoldanski razpravi je govoril odvetnik Devetag, ki e branil Napolija. Rekel je porotnikom, naj se vprašajo, če je obtoženec načrtno zagrešil kaznivo dejanje, na kar morajo odgovoriti negativno. Nihče v njegovem položaju ne bi ravnal drugače. Poudaril Je, da gre za tihotapstvo in da Napoli kot dober in izvežban tihotapec ni smatral za potrebno, obvestiti o-fclasti. Zahteval je, naj Napolija oprostijo, ker ni zakrivil zločinov, če pa bi porotniki te njegove zahteve ne hoteli sprejeti, tedaj naj ga o-prostijo zaradi pomanjkanja dokazov. Porotniki so se umaknili v posvetovalno dvorano ob 18.30 ter so se vrnili ob 20. uri. Predsednik dr. Rossi je nato prebral sledečo razsodbo; «Sobani se obsodi na 2 leti m 3 mesece zapora, 35.000 lir globe, 6 mesecev pripora in 30.000 lir denarne kazni; Napoli pa na eno leto in 5 mesecev zapora, 25.000 lir globe, tri mesece pripora in 20 tisoč lir denarne kazni«. Pri razsodbi so porotniki u-poštevali splošne olajševalne ckolnosti. Razsodbi nista pogojni. Priziv lahko vložita v treh dneh. Prihodnja razprava bo v soboto dopoldne. . Najdeni predmeti Poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini so pošteni najditelji izročili v varstvo sle deče predmete: žensko usnjeno torbico 2 vsoto denarja, usnjeno aktovko, torbo z orodjem ter naočnike. Kdor lahko dokaže, da so predmeti njegova last, naj jih pride iskat na policijo. . «» - • slikal v pesmi, v baladi, na končnicah, na panjih, čuval bi ga čuječe in ljubosumno in bi ga ne dal izruvati iz srca, niti ga izmaličiti v svoji zgodovini«. In v tem duhu je publika lepo sprejela in spremljala dogajanje na odru ter ob zgodovinskih dogodkih iz daljne preteklosti obujala spomine na temne dni suženjstva in vseljudskega upora, v katerem je bila izbojevana svoboda. igro v petih dejanjih, s katero mislijo gostovati tudi v Novi Gorici, je režiral S. Tič, ki je vsakega izmed 70 nastopajočih igralcev učinkovito postavil na prav tako učinkovito sceno, ki je bila izdelana po njegovi zamisli. Velik obisk dramskih predstav, največje plačilo za trud amaterjem, ki ga je opaziti na večini prireditev, je še posebno značilen prav za predstave Tolminskega gledališča, saj so imeli na svojih dosedanjih predstavah, v katerih se je zvrstilo 37 premier, že nad 80 tisoč gledalcev. S področja glasbene dejavnosti pa moramo tokrat zabeležiti svojstveno zanimivost za naše razmere, katere pobudniki in organizatorji so Mirenci. V Mirnu bo namreč v soboto 9. maja Goriški festival zabavnih gedb in napevov, prva to-vrštni prireditev, na kateri bodo ljubitelje zabavne in plesne glasbe zabavali od 20. do 4. ure zjutraj «Veseli rudarji« iz Idrije, jazz «Dixie», Anhovo, Orkf»St<»r pokopališče, ki so ga uredili v Casermanu. Ta prekop trupel spada v izvajanje načrta, da bodo trupla vseh nemških vojakov, ki so padli v Italiji prenesli v dve veliki pokopališči. Za južno Italijo bodo naredili pokopališče pri Cas-sinu, za severno Italijo pa pri Casermanu. DAROVI Namesto cvetja na grob pokojnega Damira Feigla darujejo Podpornemu društvu: Pavla Černigoj iz Gorice 1.000 lir, družina Mozetič 1.000 lir. V spomin pok. dr- Jožeta Jakončiča daruje Jožica Rupp 1.500 lir. Pevski zbor «Jezero» iz Do- PROF. DR. PERHAVEC 70-EETNlR * v 1*0 47 letih služb« še vedno začetntt* Tiho in skromno je šla mimo nas sedemdesetletnica ravnatelja in profesorja dr. Rudolfa Perhavca. Obhajal jo je le v krogu svojih najožjih sedanjih šolskih tovarišev. Zato smo čisto slučajno zvedeli zanjo. Ne bi pa bilo prav, da se ne bi tudi mi spomnili ob tem jubileju zaslužnega moža, ki je polnih 41 let posvetil vzgoji mladine. Dr. Rudolf Perhavec se je rodil 6. aprila 1889 leta v Trstu, kjer je njegov oče od leta 1870 dalje vodil izdeloval- berdoba je ob priliki prvega j njco likerjev in žganih pijač. nastopa v Gorici zbral za Dija-| Mladi Perhavec je končal ško Matico 2.000 lir. nemško osnovno in srednjo MiiiiiiiiiiuiiiiiiMMiniiiiMiMiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiuniiiHiHmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiniii Novi carinski predpisi za uvoz blaga v FLRJ orkester «Karli», Kojsko, orkester »Jadran«, Vogersko, orkester ((Veseli veter«, Prvači-na, godba na pihala, Prvačina, in orkester ((Postojnski fantje«. Nastopajoče godbene skupine, ki tekmujejo za 50.000 dinarjev, bo ocenjevala posebna strokovna komisija in komisija iz publike. Kot kažejo imena prijavljencev, je pričakovati, da se bodo vsi, ki bodo v soboto prišli v Miren, res zabavali. Med pospravljanjem sobe je padla in se potolkla Včeraj okrog 7,30 so z avtom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia 71-letno gospodinjo Federico Brezigar vd. Rožič iz Ločnika, Ul. Rialto št. 5. Zena je zjutraj pospravljala po sobi, ko se ji je spodrsnilo; ker je čutila hu. de bolečine v levi roki, so domači poklicali rešilni avto, ki jo je odpeljal v bolnišnico Zdravniki so ugotovili, da si je žena zlomila levo ramo. V bolnišnici bo morala ostati 30 dni. Padec motociklista na gradu Ko se je 24-letni Ugo Korenjak iz Moše ob 20.30 pe-lial z motociklom z grada, s“ je pri Beli dami zaletel v pločnik in se prevrnil, z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali rane, ki jih je dobil pri padcu po obrazu in rokah ter ga poslali domov. Zdraviti se bo moral 7 dni. Kino v Gorici CORSO. 14.30; ((Mornarjeve obljube«, Cifariello, R. Sal-vatori. VERDI. 14.00: «Pepelka» barvna slikanica, sledi «Dolina bobrov«. VITTORIA. 15.00: «Kričeči kip«, A. Eokberg in P. Ca-rey, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00: »Boj z VI«, M. Ronnie, P. Medina MODERNO 15.00: »Dvoboj v Bitter Ridgu«, Kakor v drugih zgodnjih pomladih so tudi letos v vznožju Katarine v Solkanu pordele prve češnje že pred 1. majem. 30. aprila so kmetje že prinesli na trg prve košarice zgodnjega sadeža, !ki so si ga Novogoričani lahko nabavili po 160 dinarjev kilogram. Sedaj, ko je češenj že več, jih prodajajo po 100 dinarjev kilogram. Računajo, da bodo prve količine češenj tudi izvozili že v prihodnjih dneh. Ker je sadje dobro odcvetelo, je pričakovati, da bo tudi letos, tako v Brdih kot na Vipavskem pridelek češenj dober. Strokovnjaki računajo, da bomo letos pridelali v okraju okrog 3400 ton češenj, za katerih tri četrtine so zadruge že sklenile prodajne pogodbe s podjetji v potrošnih središčih, z izvoznimi podjetji in s predelovalno industrijo. Ker je to po več letih prvič, da je že pred nastopom sezone zagotovljena prodaja tako pomembnih količin češenj, je pričakovati, da letos ne bo posebnih težav za vnovčenje pridelka. J. J. «»-------- Vesti iz Števerjana V torek se bo sestal odbor za zimsko pomoč v Steverja' nu, ki bo razpravljal 0 prispevku prefekture 30.000 lir. V kratkem bodo sestavili seznam otrok, ki pridejo v poštev za kolonijo. Starši, ki bi radi svoje otro-ke v starosti do 6 let brezplačno cepili proti otroški paralizi, se še vedno lahko prijavijo, ker cepivo iz Rima še ni prišlo. Danes dopoldne nagrajevanje zaslužnih delavcev Danes ob 10,30 bodo na sedežu trgovinske zbornice v Ul. Crispi razdelili zlate medalje in diplome 26 delavcem, uradnikom in ravnateljem za njihovo dolgoletno delovanje v raznih podjetjih naše pokrajine. Slavnosti bodo prisostvovali tudi številni predstavniki oblasti ter nagrajenci prejšnjih let. Ul. S. Agraria zaprla za promet Ker urejujejo vodovod v Ul. Scuola Agraria, bodo za pet dni ukinili promet po tej u-lici in ga preusmerili po Ul. Lunga. ——«»—J Prekop padlih nemških vojakov Včeraj dopoldne so premestili trunla 433 padlih nemških vojakov, ki so bili pokopani na pok./pališču v Gorici. na novo monumentalno Zvezni izvršni svet je izdal novo uredbo, ki ukinja nekatere dosedanje olajšave, ki so jih uživali jugoslovanski državljani ob povratku iz inozemstva ali oni, ki so prejemali v državi pakete iz inozemstva. Po tej uredbi so ukinjene naslednje olajšave: Nezacarinjen pvoz blaga v vrednosti do 50.000 dinarjev, ki ga prinašajo jugoslovanski državljani ob povr.“.tku iz inozemstva, razen blaga, ki ga prinašajo uslužbenci, ki so službovali v inozemstvu; nezacarinjen uvoz darilnih paketov v vrednosti do 20.000 dinarjev, ki je bil mogoč enkrat v koledarskem trimesečju; nezacarinjen uvoz rabljenih oblačil in obutve, ki se pošiljajo kot darila. V Jugoslavijo se lahko pošilja brez carine le naslednje blago: konservirana živila, margarina, mast in drugi prehrambeni artikli, seme za setev, olivno olje in druga rastlinska olja za hrano, zdravila, farmacevtski preparati z zdravniškim receptom, traktorji, kmetijski stroji, naprave in orodje, obutev iz usnja in tekstila v celoti ali delno, znanstvene ali druge knjige in brošure, listi in časopisi, glasbene note. Nadalje so plačevanja cari ne oproščeni: predmeti, ki služijo potnikom za osebne potrebe na potovanju (osebna prtljaga); predmeti, ki so jih jugoslovanski državljani nabavili med službovanjem v inozemstvu za potrebe svojega gospodinjstva in ki jih prinašajo v državo ob koncu svojega službovanja v inozemstvu. Ta olajšava velja samo za tiste jugoslovanske državljane, ki so bili premeščeni v službo v inozemstvo in so tam prejemali plačo; učila, ki jih prinašajo za svoje potrebe jugoslovanski dijaki in študenti, kakor tud: tuji dijaki in študenti, ki študirajo v Jugoslaviji-; vsi gospodinjski in oblač;lni predmeti ter ves gospodarski inventar, ki bo služil povrat-niku-izseljencu, ko se vrača v Jugoslavijo na stalno bivanje za opravljanje poklica; odlikovanja, razstavne kolajne, spomenice, športne trofeje itd.; ortopedsk! pripomočki, ki jih državljani prinašajo ali prejmejo iz inozemstva za osebno uporabo; kmetijski in živinorejski j ri-delki na posestvih jugoslovanskih državljanov, ki so v sosednem obmejnem pasu kakor tudi pr5reja in drugi predmeti — plod živinorejske dejavnosti. Razen tega so oproščeni plačila tuji državljani jugoslovanskega porekla in jugoslovanski državljani z bivališčem v inozemstvu — ekonomski emigrant5 (izseljenci), ki prihajajo v Jugoslavijo na obisk k svojim sorodnikom, za predmete, ki jih prinašajo ob tej priložnosti v državo do skupne vrednosti 150.000 dinarjev. Carina se plačuje po stopnjah, ki je sestavni del uredbe. Carinske stopnje se uporabljajo za vrednost, določeno v seznamu vrednosti blaga, ki ga 5zdaja Zvezn5 državni sekretariat za blagovni promet v soglasju z Zveznim sekretariatom za finance. Vrednost blaga, ki ni označena v seznamu vrednosti blaga, ugotavlja carinarnica. Za že rabljeno blago se vrednost določa po odstotkih obrabljenosti. Carinska tarifa in seznam o vreunost5 blaga sta začasni in ne bosta veljali za predmete, ki bi jih vsebovala redna carinska tarifa za trgovsko blago široke potrošnje, ko bo ta izdana. Novi uredbi je dodan še seznam carinskih stopenj in vrednosti blaga za uporabo carinske tarife. Za primer nava- jamo nekaj nov;h carinskih postavk (v oklepajih je navedena enotna cena blaga v dinarjih, po kateri se računa odstotna carina); Zračnice za prevozna sredstva 66 odst. (1.100 din kg), plašči za prevozna sredstva 60 odst. (1.300 din kg), motorji za avtomobile. 6Q odst., radijski sprejemniki 25 odst. (7.000 din za elektronko), televizorji 25 odst. (60.000-90.000-120.000 dinarjev za kos), normalni bici-kli 50 odst. (22.000 din kos), šolo v Trstu; nato je študiral matematiko in fiziko, prvi dve leti na univerzi v Pragi, naslednji dve leti na Dunaju, kjer je tudi absolviral. Svojo življenjsko pot kot profesor matematike in fizike je začel leta 1912 v Trstu na nemški gimnaziji na tedanjem Trgu hipsia, ki se sedaj imenuje Trg Hortis. Tu je ostal do leta 1919, ko so ga tedanje za Slovence neugodne razmere pripeljale v. Maribor, kjer je preživel svoja najlepša moška leta kot profesor na moškem učiteljišču (do leta 1982) in na prvi realni gimnaziji (do leta 1941). Tedaj je posegla v njegovo življenje nova šiba. Nemci so ga ob okupaciji Maribora in Spodnje Štajerske nasilno pregnali in ga izselili kot zavednega tržaškega Slovenca v Srbijo. S pomočjo staršev se mu je posrečilo priti zopet v rojstni kraj. Tu pa ni imel obstanka. Zelja po izvrševanju poklica ga je privedla v Ljubljano, kjer je poučeval honorarno do konca italijanske o-kupacije. Ko so Nemci zasedli Ljubljano, se je zopet umaknil k svojcem v Trst, kjer je nestrpno čakal konec vojne. Bil je eden izmed prvih, ki so se lotili organizacije slovenskih šol v Trstu in jeseni istega leta je prvi prejel imenovanje za ravnatelja novoustanovljene slovenske trgovske akademije ti Trstu. Ob vpisu na slovenske srednje šole v Ulici Lazzaretto Vecchio je vodil sam celotni vpis na trgovsko akademijo, višjo realno gimnazijo in nižjo srednjo šolo. Na trgovski akademiji je bil za ravnatelja do jeseni leta 1964, ko je bil imenovan za ravnatelja na višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami. Tedaj je doživel novo spremembo tl svojem življenju. Okupacijske čete ZVU so zapustile Trst in po londonskem sporazumu so vkorakale italijanske. Prišla je nova u-prava. ki mu je jeseni leta 1955 odvzela sto in ga postavila po^, , vestne službe » profesorja začetnika f(J|m nih vzporednica} v' ^ ji gimnazije V Trstu, danes. ^ (0 To je življenjska »iP^Š fe pot tega moža, « ^, - svojo dolgo pok 1 „ji - nehat verovati, o* - - vel svoj zasluženi ^ „ ni doživel svojega z ^ pokoja, temveč s“” £ ?1 svoje kariere. Ker J* let star, se preneha šolskim letom Tako pravi Trd in krut je ta z i*£ slovenskim šoim^^j f ^ *V ...r it t i: vse vzel, kar so ' j, I i prejšnjo upravo ^ ničesar dal. Kot profesor ^ Perhavec začel sv° Hm, Trstu, kot profeso ^ ( ga je končal brez odpravnine, brez “Jea pokojnine. Kje J rffeice, T°5t>, Kje so vse tiste naj bi jih kot Trst po čl- * l°nd° l k moranduma uživat t stalnimi ozemlja vred.. ^ UT dek in krivičen £ službe, tako je io da se lahko umakne mu ponižanju, k' v ■ ki bodo A ««t lahko P°temGt1“vni TlStfK : med seboj. bj| pd®4 J . hi bii t/' nO®' sanja cen pa “ vrSta V f ^ ker bi odpadi nikov in monopo • ^ bi «1 Jk bi več dogaja 1 0jirb .. :• bjj. pri proizvajale« M j \ KINOPROStKf1111^ predvaja ‘■»"‘V" Raztrgana JEfF Igrajo: DLER, predvaja danes 7. t. m. z začetkom Columbia Technicolor film a* PREKO BON RANDELL EDDIE CALVEDT 5*® DNEVNIK — 5 — 7. maja 1959 Beograjske jsanimivosti J“< Ušett dopisnika) *ž maJa — Glav- i' u. ”*°, Jugoslavije se H flri82v^a- B«ograd ra-N? * na vse strani **v° in Donavo in itoi^Ve- stari Beograd značilnimi pritlič- h w ^^nadstropnimi l^opni kot sneg na j« Trškem soncu. Po iz temeljev ‘0 itiov^^stropne hiše in nu ^jSki hlnlri "\T riAlrol ‘jski bloki, v nekaj ® bo več, vsaj v ^ iR«* mesta, niti d tevTi« dobe pred prvo c' C^ino' id h]u -Pograd izumira, *Wi ,ne bo več, pa ^DpI/^5 Beograjčanovo inttft.v®5 ker se v vedno l V s«vilu selijo v »več- t i'% vfr?n°ma pa. ker ^ tonejo v H tonejo morju li^Hj^oanov, ki So prišli 4 k Ziii,. krajev Jugoslavi- ^1* le ^ jeziki trde, da ** nes »pravi Beo-P k jrimlV manjšini, da je * ibjjoro v Beogradu več ' ^ lori^ kot Pa v sami f \ **.**• Razume se, da to Stfart Pa je’ da * mnogo več ljudi * ‘*tha b krajev Jugoslavije iS Pred Vojno. ** b" zadnji vojni «pe- IrSo r,r‘jČani> dajejo, * t W Praznikih, svoj " W "*• ^daj, če je lepo ^ ^!aviJ° trge in s S koln> tudi sredi Terazljah, na i» ^ n^bbke onemogočijo lM<>ženi«met- Njihovo raz-■ fnaii i ■za ljudske plese * ^ riIV° Izkoriščajo ci-t* Si ^Pzikantje, ki se ’ L °VU tv,-—ac f JI JayiJ° ob pravem f* S n.Jbka se ponavlja v podnožju Ska Š* Vzletišča Ko-* 8*«* Pu^uni, poleg ;;la i*!0v» se vrte šte-& oblemu Po fizijonomi-;\v T? in obnašanju . i.1 se vrte okrog | Nja vi f.Pel - harmo-^asišta mista in kon in opazoval- *», *- ________________ °bkrožajo, je k ki ambient. Ob ; «torsi to na perife-v !Wi f Vsakdanje ozrač-č je v središče me-5? Po ,f?a Vse zgodaj iSh b,W>°ah in dvoriščih ■flCCv07 muzika. Sku-m- .“Zlkantov — violini- . W knhi °v — viohm-V^jev basistov, tro-? * *riirlašev*, bob- . £*r, Jutra so zanje •r fi^evT'1J naP°mega de- 'StaffSKK* ~ f nimajo, vza-Josti J ?1 kdo da, pa ,iS • tikNu 5^dnJe vojne v jt 2^ in Preskrbe mesta z J ifis in &jo,' Peutrudljivo «mu-r*t. rC* jutra do pozno K*«* ami v skladišča ; Premog, sprem-Jjac^to osebno nad-4 it.6 mPianje v klet. To J S' v°jno razum- l Juriv?110^- ki 50 bili ^.7 mso smatrali * til torhf. m°grede napol- i.Ss1?.bisage- Ce-'•.^varrir, m več podob- V*' se jj še manj Pa ^Beograjčani sta- Sodin>e’ njih°ve K PojnV Zapos,ene Uti Beograjčani zelo dlsci-plirani. O tem imajo oni svoje posebno mišljenje. Disciplina da, toda samo v vojski. Tam to ni sramota, ker vojska brez discipline ne bi bila vojska. Izven vojske pa disciplina ni «dis-ciplina* temveč »pokorščina*, priznanje drugemu pravico, da lahko ukazuje, zapoveduje. Tega pa Srbi nikdar niso nikomur priznali. Celo nasprotno, da bi pokazal svojo popolno samostojnost in pravico, da dela, kar hoče, vam nema-lokateri nalašč kljubuje, ali kakor pravijo: «tera inat». Naj očitnejši primer te prirojene »nepokorščine«, kljubovalnosti je nespoštovanje prometnih znakqv in prometnih predpisov sploh. Vozniki in šoferji še nekako, pešci pa samo v navzočnosti prometnika, pred njegovimi očmi. Za njegovim hrbtom pa so vsi znaki semafora vedno »zeleni*. Kaj bo, ko se bo promet izenačil s prometom velikih zahodnih mest, ko je že danes pri relativno majhnem prometu nemalo nesreč. * * * Trg Manca in Engelsa v središču mesta, neposredno poleg Terazij, pred Domom sindikatov Jugoslavije, dobiva po dolgih razpravah med urbanisti svojo končno obliko. Bočne strani trga so tlakovali z rdečimi kamnitimi ploščami. Prednji del trga, med palačama CK ZSCJ in OK ZK Srbije je še neurejen. Tu bodo predvidoma postavili veliko «fontano» z vodometom. Spričo dosedanje izkušnje večkratnega menjanja koncepcije o ureditvi trga Beograjčani ne verjamejo, da je to dokončna rešitev. Prvotno bi tu morali postaviti spomenik Marxu in Engelsu v obliki velikega obeliska. Razpisali so natečaj, ki se je uspešno končal, in razdelili številne nagrade. Zatem so pričele dolge razprave za in proti spomeniku, ki so se končale s sklepom, da se postavi fontana in da se trg, ki ga obkrožajo visoke stavbe, na ta način poveže s parkom okrog zvezne skupščine in nasproti skupščine ležečim »pionirskim parkom*. Dolga polemika med ljubitelji zelenja in dreves, ki so bili proti temu, da se posekajo stare platane pred zvezno skupščino, in urbanisti, ki so trdili, da platane zapirajo pogled iz Bulvarja revolucije na Trg Manca in Engelsa in Dom sindikatov, se je konašala z zmago urbanistov. Neko noč so delavci platane posekali in naglo postavili cvetno alejo s šestimi malimi vodometi, še preden so v časopisih, posebno v humorističnih listih, prenehali napadi na urbaniste, »sovražnike dreves*, so za-žuboreli mali vodometi. Beograjčani so pozabili na stare platane in komaj čakajo, da se postavi velika fontana na Trgu Manca in Engelsa, katere curki bodo baje švigali v zrak po taktu glasbe. Niso redki, ki mislijo, da se z deli odlaša, ker so se urbanisti ponovno premislili. Zlobneži celo govore, da bodo trg ponovno prekopali in preuredili. Sploh so urbanisti zadnje čase ljudem zelo v zobeh. Tega se verjetno najbolj vesele meteorologi, slabi napovedovalci vremena, ki jih Beograjčani zaradi opravka z urbanisti puste na miru. Kako bo trg končno urejen, je še vedno negotovo. Mnoge to sploh več ne zanima. Kdo bi se za to vznemirjal, pravijo: »živi bili pa videli*. BOŽO BOŽIC Francoski škandal a vojaškimi dobavami Ministrov poseg v polemiko ne zanika bistvenih obtožb Tisk se sprašuje, če niso v ustanovah, ki se ukvarjajo z dobavami, osebe, ki jim je do tega, da se stvari prikazujejo tako, kot je njim pogodu generalne Papeški nuncij pripenja predsedniku Gronchiju Kristusov red, s katerim ga je odlikoval papež. PARIZ, 6. — Škandal v zvezi z vojaškimi dobavami je ponovno oživel. Tokrat med obrambnim ministrom Paulom Guillaumatom in dnevnikom «Figaro». V nekem pismu direktorju dnevnika minister obrambe posredno potrjuje točnost vesti,' ki jih je časopis objavil, hkrati pa zanika namero, da bi hoteli žkandal zadušiti. »Najstrože zanikam to trditev, piše Guillaumat V zvezi s to zadevo se je pri generalni direkciji za cene začela preiskava že mnogo prej, preden so se z zadevo začeli u-kvarjati novinarji, preiskava je bila v soglasju z mojo u-pravo. Sklepi, ki so bili pred kratkim predloženi, ne kažejo nobene kršitve veljavnih zakonov. Kljub temu pa sem v želji, da bi ta zadeva, ki se tiče vrste pogodb vse od leta 1956, bila preiskana v vseh svojih tako vojaških kot finančnih vidikih,, odredil, naj izsledke generalne direkcije za cene dopolni še druga u- pravna komisija pod nadzorstvom vojske*. Dnevnik «Le Figaro« pa s svoje strani odgovarja in napada ministra takole; «Rade volje pristajamo na to, da sklepi prve preiskave ne kažejo nobene kršitve zakonov glede verig za tanke. Nikoli r. smo niti pisali drugače. Ne gre pa za zadevo akrj.tve veljavnih pravilnikov*, ker so inkriminirane pogodbe vedr.o in stalno odobrene in podpisane. Bistvo škandala je v cenah, ki posrednikom dopuščajo v celoti dobiček, ki prtka-Set milijardo frankov*. Dnevnik nadaljuje; »Minister z druge strani poto>uje da je bila določena druga preiskava, ki haj izpopolni izsledke prve preiskave. To nam daje mučen vtis. Prav gotovo ne maramo obtoževat' ministra Guillaumata, ki v to zadevo sploh ne spada, toda HiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiniiiiiiiiiiniiiHiiH Odbor OZN za miroljubno izkoriščanje vesolja Blagonravov o sodelovanju za raziskovanje vesolja Predstavniki SZ, Poljske, ČSR, Indije in ZAR ne sodelujejo v odboru OZN, ker je razporeditev predstavništev nujno v prid samo Zahodu N0W YQRK, 6. — Odbor Združenih narodov, ki se u-kvarja z miroljubno uporabo vesolja, začenja danes svoje delo brez prisotnosti sovjetskih, poljskih, češkoslovaških in indijskih predstavnikov in brez predstavnikov Združene arabske republike. Italijo predstavlja stalni predstavnik v OZN veleposlanik Egidio Or-tona. Namesto 18 bo torej na tem zasedanju zastopanih le 13 držav, in sicer Argentina, Av-»tralija, Belgija, Brazilija, Ka nada, ZDA, Francija, Iran, Italija, Japonska, Mehika, Velika Britanija in Švedska. Za predsednika bodo izvolili predstavnika Japonske Macudaira. Nadalje se bo določila znanstvena »nov in pravne zadeve, ki jih bosta obravnavala dva pododbora. Ta bosta imela svoje prve seje jutri, nakar bo zasedanje preloženo na konec maja, da bi mogle posamezne državne delegacije določiti a voj e strokovnjake, ki jih bodo stalno zastopali. Sovjetska, češka in poljska delegacija »o že jeseni napovedale, da ne bodo prisostvovale temu zasedanju, ker ja razporeditev predstavništev v tej komisiji nujno v prid samo Zahodu. Na današnji prvi seji odbora OEN za miroljubno izkoriščanje vesolja je govoril stalni predstavnik ZDA pri OZN Cabot Lodge. Po njegovem mnenju so verjetno bodoče koristi raziskovanja vesolja tele; meteorološke napovedi za daljšo dobo s pomočjo zemeljskih satelitov, uporaba geodetskih satelitov za zemeljsko kartografijo, pomorska plov-oa s pomočjo znakov s satelitov. V daljši bodočnosti pa upajo učenjaki zgraditi v vesolju astronomski teleskop, ki bo daleč od deformacij zemeljske atmosfere. Lodge je dejal, da bi morala imeti dejavnost tega odbora tehnični, praktični in nikakor ne politični značaj. Glavni tajnik OZN Hammar-skjoeld, ki se nahaja v Ev-repi, je poslal odboru poslanico, s katero poudarja važnost novega področja dela, ter izraža želje za -uspeh pri delu odbora. iiiiiitiiHHiHiHinmiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiinaaumiiiiiMiiiitiMiNiMitmiMiMiNiiiiiimitiiiiin Um or in samomor zaradi kleptomanije hioe'?1 delom? Ne, l niso niti »-ni., in di se jim ni-Oj^ile ,?rav lahko bi % ciei^°žem. to sicer IS da : Motite se, če Q v so n d^ajo samo t»,^asp P°d ženino co- C° 4?„tno' lahk0 bi Cepata’• da 80 med V^jata n1* v manišl' lVe verziJi te V5 iz ; Po *ni je to Nh !iUrških časov, J Zaradi turških ^ S?' po h uPale same J' fr pa Je na- pithN 3sP°darjevo de-lahko z de- !r Vm Srbi'8raJ<5ani so ve-bohljajo za do_ S' t6nira *?ber v°Jak Pa \ldiScinVf'Mnost- za ^ lowv no p° vseh Bke bt morali LILLE, 6. — Policijski a-gent, ki mu je bila poštenost sveta, je s strelom iz pištole ubil svojo kleptomansko Že-r.o in nato napravil samomor. Trupli so našli včeraj v majhnem stanovanju, v katerem sta zakonca živela. Bolezenska navada nesrečne Lambin je trajala že dolgo časa in v glavnem v škodo krajevnih trgovcev. Zaradi suma so jo začeli nadzirati, dokler je pred mesecem niso zajeli na delu. Od tega dne si mož ni dal več miru. Vsem je tožil, da ga je žena spravila ob čast. «Kaj mi bo rekel načelnik, kaj mi bodo rekli kolegi*, je ponavljal agent Jules Lambin. Med njima je prišlo do spora in napetosti, posebno ker vse njene obljube niso nič zalegle. Mož ji je očital, da je njena napaka neozdravljiva. Nato je mčral celo prositi za službeno premestitev in to je bil morda najhuiši udarec, ki ga je pripeljal do zločina in samomora. Ukradli so kamion naložen s hladilniki j« MILAN, 6. — Preteklo noč prišlo v Milanu do velike kraje. Tatovi, ki so vdrli v skladišče nekega znanega podjetja v Ulici Jenner, so se pelastili velikega tovornega avtomobila, ki je bil poln hladilnikov in plinskih štedilnikov. Krajo so odkrili davi, ko so odprli skladišče. Nato so odkrili še, da so iz pisarn izginili tudi pisalni in račun-sk; stroji. Kaže, da so tatovi svoj poklic dobro poznali. ♦ * * CARDIFF, 6. — Letalo, ki ga je neko podjetje uporabljalo kot aletečo razstavo* za hladilnike, je hotelo pristati na nekem stadionu. Ko je pilot videl, da je tam polno o-trok, se je zopet dvignil, toda pri tem je letalo strm gla-vilo na nek' avto. Stir; osebe so bile ubite V članku, objavljenem v listu »Izvestja*, zatrjuje sovjetski akademik, da imajo sovjetski znanstveniki znanstveno sodelovanje na področju raziskovanja vesolja za koristno in umestno. Ona sprejemajo organiziranje tega sodelovanja v kakršni koli obliki, le da se zajamči pravično sodelovanje držav Vzhoda in Zahoda. V komentarju sklepa, ki je bil sprejet lanskega novembra v generalni skupščini OZN, da bi se ustanovil poseben odbor za miroljubno izkoriščanje vesolja, očita Blagonravov Združenim državam in ostalim zainteresiranim deželam, da so «generalnemu zasedanju OZN pristanek izsilile*. Blagonravov obžaluje »ovire, ki so preprečile enakopravno sodelovanje Sovjetske zveze in socialističnih držav V tem mednarodnem znanstvenem naporu in izraža mnenje, da bi se sovjetskim predlogom morala posvetiti večja pokornost, kajti Sovjetska zveza ima v praktičnem raziskovanju vesolja neizpodbitno pred. nost*. Na koncu Blagonravov piše; »Ce se v bližnji bodočnosti ne bo našla zadovoljiva rešitev, ki bi omogočila Sovjetski zvezi sodelovanje v mednarodnih znanstvenih naporih za proučevanje vesolja, imajo sovjetski znanstveniki dovolj lastnih sredstev za nadaljevanje svojega dela po že določenem načrtu in sovjetske znanosti na pohodu proti novim uspehom ne bo mogel nihče ustaviti.* Raketa «Vega> na Veneri 1. 1961 WASHlNGTON, 6. — Ameriška državna uprava za letalstvo in vsemirje je danes izročila oddelku «Convair Astro-nauties Division* družbe General Dynamics Corp pogodbo, ki predvideva stroške za 33 milijonov in pol dolarjev, ali 19 milijard lir. S tem denarjem naj se krijejo izdatki za izgradnjo nove vsemirske ladje «Vega», ki naj bi jo izstrelili na Venero prve dni leta 1961. Direktor državne uprave Keith Glennan je izjavil, da se bodo poizkusni poleti začeli že proti koncu leta 1960 in dodal, da bo «Vega» imela predvsem nalogo pregledovati Luno in planete. »Vega* bo raketa s tremi stadiji, in sicer kombinacija «Atlasa», «Van-guarda* in neke nove rakete, ki jo komaj izdelujejo. Obsodba v zaradi vohunstva KARLSRUHE, 6. — Zvezno sedišče v Karlsruhe je obsodilo na dve leti in pol prisilnega dela agenta romunske špijonaže Petra Martinescuja, ker je skušal po ženi nekega ameriškega častnika priti do »ajnih vojaških podatkov Romuna dolžijo, da se je spoznal z neko častnikovo ženo tedaj, ko je ta bila v Bukarešti na obisku pri sorodnikih. Gre za Heleno S.vkes, katere moj služi vojsko v Mannheimu. Heleni Sykes je Martinescu nart čil, naj mu preskrbi podatke o ameriških raketnih oporiščih v Zahodni Nemčiji. Sodišče je Martinescuju očitalo tudi, da je hotel v resnici dobiti od gospe Sykes podatke o romunskih beguncih v ZDA, Martinescuja so agenti ameriške protišpijonaže aretirali junija lani. Gospa Sykes pa jih je nanj opozorila takoj, ko se je vrnila iz Bukarešte Otrok sc je zadušil s koščkom sira VERON^i, 6. — Komaj sedemmesečna Karla Macchiel-la, hčerka kmečke druž;ne v Bussolengu, se je zadušila s kosom sira, ki ji ga je vtaknila v usta 12-letna sestra Em-ma, da bi prenehala jokati. Emma je bila z otrokom sama doma in ker je otrok preveč jokal, ji je dala v usta košček sira, ki ga je ta nanaglo požrla, toda »ir ji je šel v sapnik in jo je zadušil. Odklonjena pomilostitev LONDON, 6. — Ronald Mar-wood, ki je obsojen na smrt zaradi umora nekega policijskega agenta, bo v petek usmrčen v Londonu. Notranji minister Butler je pomilostitev odklonil in zavrnil prošnjo, ki jo je podpisala skupina vidnih osebnosti, med katerimi to tudi nekateri člani parlamenta, pripadniki konservativne in laburistične stranke. Ronalda, ki ima 25 let, bodo obesili; * * * RIM, 6. — Sodna razprava, ki jo je Roberto Rossellini začel proti svoji bivši ženi Ingrid Bergman, da bi mu bili izročeni otroci Renato, Isotta in Isabella, je bila preložena na 3. junij. Nesreča v Marcinellu 1. 1956 Pričel se je proces proti vodstvu rudnika Na procesu, ki bo trajal okrog dva meseca, bo nastopilo 200 prič - Gre za nesrečo, ki je terjala 262 smrtnih žrtev CHARLEROI, 6. — V nek; dvorani vseučilišča v Charle-roiu se je davi začel proces v zvezi z rudniško nesrečo v Eois du Cazier, ki je 8. avgusta 1956 terjala smrt 262 rudarjev, dočim je bilo še veliko več rudarjev ranjenih. Razprava se vrši proti petim inženirjem in tehnikom, in sicer proti Adolfu Calicisu, rudarskemu inženirju, ki je bil direktor v rudniku v Boi* du Cazier, proti glavnemu inženirju v istem rudniku Euge-nu Jacquemynsu, proti inženirju družlbe «Conelva» Louisu de Leeschauweru, ki je bil odgovoren za električno napeljavo v rudniku ter še proti Ro-geru Lefevru in Philippu Des. strguesu, ki jih dolžijo »nenamernega umora zaradi malomarnosti*. Obtožence brani 7 odvetnikov. Trije odvetniki so Italijani in med njimi je senator Leone. Proces bo trajal približno dva meseca in zaslišanih bo 200 prič. DETROIT, 6. — V starosti 87 let je danes umrl mlajji brat H*nryja Forda, ustanovitelja slavne tovarne avtomo- b'ik> ali niso morda v ustanovah, k; se ukvarjajo z dobavami, tudi osebe, ki jim je do tega, da stvari prikazujejo tako, kot je njim pogodu?* Dnevnik nadalje govori o birokratskih zapletljajih in nakazuje nove podobne škandale ter zaključuje; »Se preden bi prišli do zaključka preiskave, je potrebno napraviti sledečo ugotovitev; Sistem državnih dobav je treba poenostaviti in spremeniti. Nujna ie združitev teh služnosti in bolj konkrejna določitev odgovornosti. Ni dovolj škandal obsojati, pač pa je potrebno odstraniti njegove vz.oke*. ——#»------ Titova zahvala francoskim zdravnikom .PARIZ, 6. — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Ra-divoje Uvalič je izročil danes direktorju pariške bolnišnice «Curie» zahvalno pismo predsednika republike maršala Tita. Maršal Tito se v pismu zahvaljuje za plemenito in nesebično zdravljenje jugoslovanskih znanstvenikov v bolnišnici »Curie* Delegacija Ljubljane gost Nottinghama LJUBLJANA, 6. — Danes je odpotovala v Nottingham v Anglijo delegacija mesta Ljubljane. Delegacija, ki je gost župana mesta, se bo med štiridnevnim bivanjem v Nottinghamu seznanila z gospodarskimi in komunalnimi problemi tega britanskega mesta. • * * BONA, 6. — Patruljne ladje francoske mornarice so 3. maja ustavile dve italijanski trgovski ladji »Dauizar* in «Aron», ki sta pluli iz Genove proti Tunisu. Ladji so odpeljali v Bono, kamor sta prispeli včeraj. Takoj se je pričel pregled tovora. Danes se je izvedelo, da francoske o- blasti niso našle na ladjah n;č sumljivega in so jima do- * golili odpluti, , HHiMMtHniiniiHiiiiiHiiniN « » Vlak brez voznega reda na festivalu Zvečer je bil na sporedu bolgarski film «Zvezde», kritikom pa so pokazali tudi film Petra Townsenda cPotni list za svet* CANNES, 6, — Danes popol-1 ima predvsem veljavo zaradi dne so na festivalu v Cannesu vrteli jugoslovanski film »Vlak brez voznega reda*. Film opisuje zgodbo skupine jugoslovanskih ljudi, ki se iz nerodovitnih predelov sele na rodovitne ravnine na severu, kjer jim je oblast, dodelila zemljo. Potovanje je dolgo in neprijetno; pri tem nastajajo in se zopet razdirajo pari, pride do rojstev in smrti. Film življenjskega kipenja, ki ga je znal režiser Veljko Bulajič srečno podati. Bulajič ima 30 let in mladi so tudi glavni igralci; Olivera Markovič, Inge Ilin, Lia Rho Barbieri, Ivica Pajer in Milan Miloševič. Zvečer je bil na sporedu bolgarski film »Zvezde*, ki opisuje odisejo transporta Zidov v Auschwitz, Na konjskih dirkah v Rimu se Je konj Barsony. ki ga Je Jahal Madžar Baranavai, na eni izmed ovir spotaknil ter padel. Po padcu se konj ni mogel več dvigniti in so ga morali ubiti. Jezdec si Je zlomil nogo. Kritikom pa so pokazali tudi dokumentarni film »Pass-port for the World», ki ga je napravil Peter Tovvnsend na svojem potovanju okrog sveta. V torek poroka Fisher-Taylor HOLLYWOOD, 6. — Eddie Fisher je sporočil, da se bo prihodnji torek poročil z Elizabeth Taylor v Las Vegasu. Ceremonija bo strogo zasebna in bodo povabljeni le sorodniki in intimni prijatelji. Nekaj dni po porok: bosta poročenca odpotovala v Veliko Britanijo. Najela sta hišo Marilyn Monroe v Londonu. »s—— Umrl je režiser Guido Brignon« RIM, 6. —' GuMo Brignone, 72-letni filmski režiser, je po dolgi bolezni umrl. Brignone Je režiral stotine filmov, ki so imeli velik uspeh pri ljudstvu. Dlje časa je deloval tudi v tujini, predvsem v Franciji in Nemčiji. Med njegovimi filmi so bili zlasti znani »Passapor-to rosso*, »Vivere*, »Chi e piii telice di me», »Beatrice Čenči*, »Mamma* itd * * * ATENE, 6. — Iraški lovci so prisilili italijansko potniško letalo na progi iz Teherana proti Atenam, da je pristalo v Bagdadu, kjer so ga preiskali. Upajo, da bo letalo lahko jutri odpotovalo. * * * MERAN, 6. — V Meranu so aretirali tri mlade Avstrijce, ki so akrivaj prešli mejo. Izjavili »o, da so zbežali, ker so bili zapleteni v neki krvav pretep. Sedaj jih bo policija vrnila avstrijskim oblastem. * * * DUNAJ, 6. — Romunske oblasti so prvič v mnogih letih dovolile izselitev romunskim državljanom, ki niso Židje. Baje je od notranjega ministrstva kakih 150 družin prejelo dovoljenje za izselitev. Gre za take, ki imajo v tujini bližnje sorodnike. Od sobote prihaja na Dunaj po 20 do 30 oseb iz Romunije bodisi z letalom bodisi z vlakom. Jugoslovansko dramsko gledališče na Poljskem Ansambel Jugoslovanskega dramskega gledališča je včeraj odpotoval na dvotedensko gostovanje na Poljsko. Jugoslovanski umetniki bodo dali na Poljskem devet predstav in sicer v Varšavi, Poznanju in Vroclavu, kjer bodo prikazali »Dunda Maroja* Dr-žiča, »Kralje Leara* Shakespeara in «Užaloščeno družino* Nušiča. Odpovedana koprodukcija za film «Taras Bulba> Robert Aldrieh ter beograjska družba Avala film sta soglasno objavila obvestilo, da odstopata od namena, da bi snemala koprodukcijski film »Taras Bul-ba». Predvsem Anthonjr Quinn to poletje ni prost in ni bilo mogoče najti mu primerno nadomestilo. Po drugi plati pa jugoslovanska vlada m mogla Avala filmu zagotoviti, da bo po oktobru 1959 konjenica na razpolago. Aldrieh in Avala film pa sta izrekla prepričanje, da bosta gotovo v bližnji bodočnosti napravila skupno kak film. 96 milijonov za Picassov akt V londonski galeriji «Sotheby’s» so na dražbi prodali neki Picassov akt, ki ga je slikar napravil že 1. 1905 in se imenuje »La belle Hol-landaise*. Muzej v Queenskandu v Avstraliji, si je umetnino pridobil za čedno vsoto 55 tisoč šterlingov, kar je nekako 96 milijonov lir. Neki predstavnik galerije je dejal, da je to najvišja cena, ki jo je kdaj dosegla kaka Picassova slika. Istega dne so prodali še več slik slavnih impresionistov. Lastnik mnogih od teh slik in tudi Picassovega akta je bil neki bogat ovčerejec iz Avstralije, major De Vahl Rubin. Neki Cč-zannov avtoportret, ki ga je imel doslej belgijski baron J. Jannssen, je bil prodan za 32.000 šter lingov (okrog 54 milijonov lir). Zlat gramofon za Modugnova popevka »Nel blu dipinto di blu* prinaša svojemu avtorju še nagrade. Tako je dobila nagrado «Grammy», ki jo je podelila »National Academy of Recor-ding Arts and Sciences*, za najboljšo ploščo v letu 1958 ter še nagrado kot najboljša popevka leta. Omenjena akademija, ki je bila ustanovljena pred kratkim, je letos šele prvič podelila to nagrado, ki obstaja v gramofonu, prevlečenem z zlatom. V imenu Mo-dugna Je nagrado sprejel Sammy Davis ml. na slavnostni večerji v Be-verly Hilton Hotelu. 14 let ječe morilki bivšega ljubimca V Ragusi na Siciliji je 17. decembra 1957 bivša plesalka . iz Dresdena Carlotta Klapper ustrelila s pištolo maršala javne varnosti Giuseppa Spatafora, ki je bil nekoč njen ljubimec. Do zločina je prišlo po prepiru, ko je Klapper iz-prožila v Spataf-ra pet strelov iz pištole: podčastnik je bil na mestu mrtev. Preiskava je dognala, da je Nemka od maršala zahtevala, naj bi se med njima obnovilo razmerje, ki se je pričelo 1. 1952 v Milanu, ko je ona bila tamkaj na turneji z neko revial-no skupino. Spatafora pa ni kazal navdušenja za predlog bivše piesalke, ki je očitno hotela ravnati prav po sicilijansko ter vprašanje razčistiti z orožjem. Sedaj pa je drugostopno sodišče v Cataniji potrdilo njeno obsodbo na 14 let in 2 meseca ječe. Anglija * Italija Zaslužen remi v Wembleyu Dekutanta Brighenti in Mariani strelca golov v drugem polčasu in najboljša v italijanskem moštvu - Angleži tehnično boljši * Luknje v italijanski obrambi * «Kraljevski marš» namesto himne Mameli STRELCI: v prvem polčasu v 26’ Charlton, v 38’ Brad-ley; v drugem polčasu v 12’ Brighenti, v 16’ Mariani. ANQHJA: Hopkinson; Howe, Shaw; Clayton, Wright, Flovvers, Bradley, Broadbent, Charlton, Haynes, Holden ITALIJA: Bullon; Robotti, Castelletti; Zaglio, Bernasco-ni, Segato; Mariani, Gratton, Brighenti. Galli. Petris. SODNIK: Dusch (Nemčija). GLEDALCEV 90.000. LONDON, 6. — Sedmo »režanje med nogometnima reprezentancama Anglije in Italije ter tretje na angleškem ozemlju, se je končalo neodločeno z rezultatom 2:2. Za Italijo, ki je v prvem polčasu prejela dva gola, pred tav ja feodločen izid več kot usjieh, posebno še. ker je angleška reprezentanca po splošni sodbi peljala za velikega favorita Neodločen rezultat je ita’i-janska reprezentanca zasluž la ieprav ni mogoče reči, da ie ila V. tehničnem pogledu do-tastla angleški. Z nekoliko več prisebnosti njenih napadalcev p prvem polčasu, posebno Pe-trisa, bi mogoče lahko tudi žmagala, vendar pa ni mogoče preko dejstva, da je izenačila p trenutku, ko so Angleži zapadi poškodbe Floiversa igrali Samo z 10 možmi in da so končno tudi A nalezi zapravili •ekaj ugodnih priložnosti za realizacijo. ' Tekma sama je bila sicer borbena, vendar pa ne vedno na višini. Hitrim in ostrim fa-Šam so sledili bolj ali manj dolgočasni vložki bilo pa ie tudi več grobih napak v o a-Ineznih igralcev. Za italijansko reprezentanco velja v ce- (iti, da se je borila srčno in a je v nasprotju s predvidevanjem imela najboljši del v napadu in najslabšega v o-brambi, kjer so njeni branilci kaj neuspešno izvajali consko pokrivanje. Zaradi tega s'a lahko prišli do veljave angle-iki krili, (eprav še zdaleč ne dosegata vrednosti Matthetvsa vn Finneya. Njuni predloški Charlton« na center so predstavljali stalno nevarnost za italijanska vrata in Bernasco-«i je bil spričo njih večkrat V negotovosti. Oba stranska krilca Zaglio tn Segato sta bila poleg Brighentija in Marianija udarna kla italijanskega moštva. Set/ato je igral bolj defenzivno, Zaglio pa ofenzivno in je nudil veliko koristnih žog napadalcem. med katerimi sta prišla v drugem polčasu na'bolj do izraza Brighenti in posebno Mariani, ki je že v samem začetku premagal tremo debil-tanta. Njegov gol je bil klasičen primer prisebnosti. Gratton je mnogo garal in prav tako Galli, precej nekoristen pa je bil Petris, čeprav se je v drugem polčasu tudi on neko-ji ko popravil. Prve minute Srečanje je imelo nepredviden uvod. Vojaška gdba js namreč na splošno preseneče nje namesto italijanske himne Mameli zaigrala sKraljev-♦k i marš«. Prve minute so potekle na Sredini igrišča. V ?’ je Robotti prekinil akcijo Holdena. kate rega je precizno zaposlil Charlton, V 5’ pa je razbil o-fenzivni poskus belih. Zaglio, Jci je žogo takoj poda! Maria niju, ta pa Grattonu katerega predložek Brighentiju se je izgubil na dnu igrišča. Minulo pozneje so Italijani dosegli prvi kot. Zaradi prekrška nad petrisom je sodnik Dusch do- sodil prosti strel proti Angliji. Zogo je nato odbil eden od branilcev z glavo do Zaglia, ki je brez oklevanja močno streljal in Hopkinson je žogo s težavo odbil v kot. Italijani so bili v terenski premoči in obramba domačih, v kateri se je odlikoval VVright, ije jfnela rpijogo de a. V V je posk-ušdl prodreti Ga li, v 10’ pa Brighenti. V U’ je predrl obrtfnibo belih Zaglio, ki je zaposlil Grafična, ta pa Marianija. Debutant je žogo takoj vrnil Grattonu, ki je močno streljal, toda mimo vrat. Angleži so izvedli prvi nevarni napad šele v 12’. Charlton je centriral in žogo je dobil Hapnes, ki pa je s kakih 10 m slabo streljal. Po izmeničnih strelih Zaglia in Holdena se je igra uravnovesila. Angleži so začeli igrati bolj urejeno. toda v 14’ bi Italijani kljub temu lahko bili v vodstvu, če ne bi Wright- s sgpie gol črte odstranil žogo. ko'je bil vratar že povsem brez moči. V. 15' je Buffon prestregel žogo izpred Broadbenta, v 18’ je bil Brighenti zaustavljen v offsideu, v 19’ pa je Shaio razčistil pred vrati Hopkinsona. Prvi gol V 20’ so dosegli kot Angleži zaradi nerodnosti Robottija, v 21’ pa je Buffon požel spontan aplavz zaradi krasne parade na Floeoersov strel. Vratar italijanske reprezentance je lahko po.kazal svoje sposobnosti tudi v 25’, ko je krasen strel Charltona dvignil čez prečko v kot. Toda že minuto pozneje so Angleži dosegli vodstvo. Charlton je začel solo akcijo na sredini igrišča. Prodrl je skoraj do kazenskega prostora, ukanil Bernasconija in s 16 metrov ostro in prizemno plasiral žogo v mrežo. Italijani so takoj reagirali, toda njihove ofenzivne akcije so zaradi prenagljenosti Bri-ghentija in Gollija bile neizkoriščene, V 32’ pa je moral Buffon s pomočjp Bernasconija z dvojno parado prestreči Hay-nesov strel. Po neuspešni akciji Italijanov v 34’, je v 35’ Brighenti »trphjaf [čez^ j)gedlc^ 2 minuti pozntje%pa >vt v. “ tarja. ter s samega roba igrišča visoko centriral. Zoga je prišla do Petrisa, ki je imel pred seboj vso odprtino nezavarovanih vrat, vendar je poslal usnje za več kot pol metra mimo droga v avt. Dve minuti pozneje je Petris streljal naravnost v Hopkinsona, potem pa je sodnik dal znak za počitek. Drugi polčas vra- Drugi gol Kljub temu; do »o bili it a ski napadalci nevarnejši lija «s so v 38’ Angleži nepričakovano povečali 'vodstvo. Holden je ušel po desni strani in centriral. Buffon'je togo odbil » pestmi. Dosegel jo je Broadbent in streljal.-Zona.' se je odbila od nekega italijanskega branilca do Bradlepa, ki je brez oklevanja streljal v mrežo. medtem ko je bil Buffon še na tleh od prejšnje akcije. Dve minuti kasneje je Flo-wers razčistil zmedo pred angleškimi vrati s tem, da je poslal žog o v kot. i V 42’ je Petris na skoraj neverjeten način zgrfšil prazna vrata. Br Wrighta niju. Ta se je izognil Shatou r' ■---- brighenti je preigral in podal žogo Maria- Enajstoric i sta v. drugem polčasu nastopili v. nespremenjenih postavah. V 1’ je Charl-tonov center od-el v avt, v protinapad« pa je Hopkinson prehitel Brighenti ja. V 4’ se je poškodoval angleški krilec Floivers in igra je bila prekinjena, dokler niso igralca z nosili odnesli ž igrišča Njegovo mesto v krilski vrsti je prevzel Haynes, kar je znatno vplivalo na prodornost angleškega napada in sploh na strukturo igre belih. Z igralcem manj so bili prisiljeni igrati defenzivno in se le od časa do časa posluževati protinapadov. Tempo igre je zaradi tega popustil in do prve (epe akeije je prišlo šele HjJO’, ko je Petris prehitel Ho-tveja in poslal v paraboli žogo pred vrata kjer jo je Brighenti'it voleja poslal tik čez prtčko. . Italijani izenačijo Toda že minuto pozneje se je Brighenti oddolžil za zamujeno priložnost z golom, ki je bil pravično plačilo za ves dosedanji pritisk italijanskega napada. Zaglio je izvrstno zaposlil Brighentija. Srednji napadalec je spretno preigral Wrighta in ko mu je Hopkinson stekel nasproti, je neubranljivo in preračunano streljal v nezavarovano mrežo. 2:1. Doseženi gol je dal Italijanom poleta in v 12’ je moral Hopkinson s pestmi odbiti Grattonov center izpred Brighentija. Takoj nato je Brighenti znova zaposlil Hopkinsona, ki je po nerodnosti povzročil kot. V 16’ pa je bilo zelo vroče pred Buffonovim svetiščem, Buffon je namreč zgrešil intervencijo na Brad-legev center z desne. Nastala je gneča pred vrati. Zoga je romala od igralca do igralca in k o se je, zdelo d«, bo g,road-bentov strel obsedel v mreži, je eden izmed branilcev žogo odbil do Gollija, ki’ je usnje hitro podaljšal do Marianija. Ta je prehitel branilca Sha-tpa in v samem teku prizemno in ostro streljal mimo Hopkinsona, ki je zapustil drogove, v mrežo in izenačil. Igra f.ve je poslej za nekaj minut kstalila-na sredini igrišča. Vanjo se je vrnil Flotvers. V 22’ je Brighenti preigral Wrighta in Shaiva ter podal Marianiju, ki je streljal za las mimo droga. Brighenti je bil mavaren tudi v 27’, v 28’ pa so spet napadli Angleži prek Holdena, ki je ušel po krilu, nato pa podal žogo nazaj Charl tonu katerega strel iz voleja ni bil dovolj točen. Minuto pozneje so Italijani dosegli svoj četrti kot po napaki Ho-loeja, ki pa je takoj nato preprečil prodor Marianija in Brighentija. V 31’ je Flotvers zaposlil Buffona, v naslednjih dveh minutah pa so Italijani izsilili dva zaporedna kota. Tempo igre je znova upadel in Itali- jani so začeli dajati vtis utrujenosti. V 37’ je Robotti interveniral izpred Holdena. v 38’ pa je Segato prestregel Charlto-nov strel in odvrnil nevarnost. Pritiska belih so se Italijani osvobodili šele v 40’, ko je v protinapadu prodrl Petris. ki pa je v borbi s Houlejem izgubil žogo. V 43’ je prodrl Galli in zaposlil Brighentija, ki se je osvobodil dveh nasprotnikov in polviso-ko streljal brez učinka. Zadnje minute so potekle v znamenju neprepričljivih napadov domačih vse dokler ni sodnik Dusch s štiriminutno zamudo odpiskal konec srečanju v katerem so Italijani dosegli svojo prvo točko na angleškem terenu. DANES V MILANU ITALIJA B ANZOLIN (Marzotto) CAPRA TAGLIAVINI GUARNERI (Bologna) (Inter) (Inter) CARPANESI BOLCHI (Fiorentina) (Inter) FAVINI CORSO (Brescia) (Inter) DE ROBERTIS BONACCHI ZERLIN (Bari) (Lecco) (Padova) • SCANLON POINTER BRABROOK (Manchester U.) (Bumley) (Chelsea) PARRY GREAVES (Bolton W.) (Chelsea) KAY SETTERS (Sheffield W.) (West Bromwich) ALLEN SMITH ARMFIELD (Stoke) (Birmingham C.) (Blackpool) MACEDO (Fulham) ANGLIJA-MLADI SODNIK: Gardeazabal (Španija). Stranska sodnika: Rey in Gomez (Španija). REZERVE - ITALIJA: Albertosi (Fiorentina), Gatti (Reggiana), Marchesi (Atalanta). Pestrin (Roma). REZERVE - ANGLIJA: Wakeham (Sunderland), Angus (Burnely), Pacey (Luton), Dobing (Blackburn), Rob- son (Bumley), Connolly (Burnley). V nedeljo 10. maja za nagrado Primorske Dirkači iz Italije in Avstrije na avto-moto dirkah v Portorožu Prvi uradni trening tekmovalcev bo že v soboto Cihlomotoristična dirka za nagrado narodov & v iPIP ” ... Fornara in Poblet zmagovalca dveh poletap včerajšnje 8. etape Prednost Louisona Bobeta v splošni klasifikaciji nespremenjena AGRIGENTO, 6. — Zmagovalca v dveh poletapah današnje 8. etape ciklomotoristične dirke za nagrado narodov sta bila Pasquale Fornara in Poblet. v splošni klasifikaciji pa nezmanjšano prednostjo še vedno vodi Louison Bobet. Za prvo poletapo od Siracu-se do Gele (143 km) je bil značilen dolg in srečen pobeg Fornare in Catalana. Prvi je osvojil poletapo, drugi pa zadnji cilj za gorsko nagrado. Prvi spopadi so se začeli po vzponu na Ispico, kjer je prevladal Sabbadin. Napad sta nato sprožila Catalano in Fornara, Louison Bobet pa se je spustil takoj za njima in ju hitro ujel. Na približno pol proge pa sta Catalano in Fornara znova ušla in tokrat jima je uspelo presenetiti Bobeta, ki je imel v trenutku, ko je Catalano osvojil cilj za gorsko nagrado na vrhu Raguse, že 2’10” zaostanka za ubežnikoma. Naskok Catalana in Fornare je posle] stalno Večal, glavnina pa je mirno nadaljevala vožnjo proti Geli in celo dopustila. da so 18 km pred ciljem ušli Christian, Schweit-zer in Zocca. Sprint za prvo mesto med ubežnikoma je bil zelo dramatičen. Catalano je vodil skoraj ves čas, tik pod transparentom pa ga je Fornara s poslednjim naporom prehitel in si zagotovil zmago kljub protestom Catalana, ki se je čutil oškodovanega. V drugi poletapi od Gele do Agrigenta so kolesarji vseh 81 km prevozili kompaktni. V Li-cati si je Tamagnin zagotovil leteči cilj, ob vznožju Agrigenta pa se je karavana raztegnila v dolgo heprekinjeno vrsto. Vodstvo je prevzel Poblet in ga obdržal do cilja z nekaj metri naskoka pred Maulejem in L. Bobetom. Jutri je na vrsti zadnja etapa do Palerma (135 km v liniji in 28 km za motorji), vendar pa je Bobet praktično nedosegljiv. VRSTNI RED V PRVEM SEKTORJU SIRACUSA - GE LA (143 KM): 1.Fornara 4.9’47" s p. h. 36,271, 2. Catalano, 3. Christian 3’25”, 4. Schweitzer, 5. Zocca 3’33”, 6. Thaler 4’53”, 7. Hoevenaers 614” in nato glavnina z zaostankom 6'17 VRSTNI RED V DRUGI POLETAPI GELA-AGRIGENTO («0.900 KM): 1. Poblet 2,25’ Maule, 3. L. Bobet, 4. Kercko-ve, 5. Hoevenaers, 6. Monti, 7. Ronchini, *. Azzini. 9. Sabbadin, 10. Schweitzer, 11. Plan-kaert. 12. Gaul. 13. Von Bue-ren E., 14. Fabbri, 15. Tosato, 16. Nencini, vsi s časom zmagovalca. SPLOSNI VRSTNI RED PO « ETAPI: 1. L. Bobet 45,47’44”, 2. Nencini 6’26”, 3. Pellegrim 8’36", 4. Hoevenaers 10’00”, 5. Tosato 12’07”, 6. Poblet 12’43”, 7. Monti 1312”, ». Sabbadin 14’56”, 9. Plankaert 15’43”, 10. Azzini 16’34”, 11. Gaul 22’10”, 12. Ronchini 22’21”, 13. Catalano 25’55”, 14 Reitz 2*’57”, 15. Kerckove 2916” itd. Dirka po Španiji SAN SEBASTIAN, 6. — Vrstni red v 13. etapi kolesarske dirke po Španiji (8 krogov dirkališča D’Anoetta v skupni dolžini 9,384 km) na kronometer za ekipni plasma: 1. #Saint Raphael« - Gemi-niani (Fr.) 13’45”, 2. Faema -Belgija 13’48”, «KAS« in Li-queur (Šp.) 13*51”, 5. Italija -Portugalska 13’57”, 6. Faema -Španija 14’04”, 7. Peugeot (Fr.) 14’04”. 8. Boxing (Šp.) 14’36”. INDIVIDUALNI VRSTNI RED PO 13. ETAPI: 1. Segu (Sp.) 63,21’25”, 2. Suarez (Sp.) 63.24’45”, 3. Van Looy (Bel.) 63,27’42”, 4. Everaert (Fr.) 63,29’09”, 5. Busto (Fr.) 63,35’ in 22”. 6. Vloeberg (Bel.) 63,42’ in 1*”, 7. Couvreur (Bel.) 63,42’41”, *. Rorbach (Fr.) 63,46’26”. 9. Van Meeuren (Bel.) 63,47’47", 10. Riviere (Fr.) 63,4*08 ”. ATLETIKA Še en tekmovalec z 9”3 na 100 yardov A BI LEN E (Texas>. 6. — Bill Woodhouse se je pridružil atletom, ki Imajo svetovni rekord v teku na 100 yardov. Na univerzitetnem tekmovanju v Abileneju je namreč pretekel to progo v času 9' 3. Kot znano, je prvi svetovni rekord na 100 y dosegel 1. 1948 Patton. Pozneje so ga izenačili po vrstnem redu; Hogan, Gol. liday, K'n£’ Sime, Agostini, Morro in Norton. ca Scisciannija iz Civitavec-chie za uradnega izzivalca I-tala Scorticchinija za državno prvenstvo srednje kategorije Dvoboj med njima mora biti do 5. septembra letos, pogodba zanj pa mora biti vložena do 5. avgusta. SABLJANJE Svetovno prvenstvo julija v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 5. — Svetovno prvenstvo v sabljanju se bo začelo 14. julija in bo trajalo do 26. julija. Doslej se je zanj prijavilo 17 držav, in sicer; Zahodna Nemčija, Velika BritaniCa, Avstrija, Bolgarija, ZDA, Nizozemska, Madžarska, Irska, Italija. Luksemburg, Poljska, Romunija, Švedska, Švica, CSR, Turčija in SZ. Pričakujejo še prijave; Vzh Nemčije, Belgije, Danske, Francije, Monaca, ZAR in Jugoslavije. Kot smo že poročali, bodo v nedeljo v Portorožu cestno-hitrostne avto-moto dirke za prvenstvo Slovenije in za nagrado Primorske. Organizator Avto-moto dru. štvo Koper je do sedaj prejel že okrog 80 prijav tekmovalcev, med katerimi je 6 Italijanov, 10 Avstrijcev, 14 tekmovalcev iz Hrvatske itd. Rav. no tako zasledimo med imeni nekaj tekmovalcev, ki so že na raznih tekmovanjih v svetu dosegli zavidljive uspehe Iz Italije je med drugimi prijavljen Sandro Brabec iz Vidma, ki bo tekmoval na motorju znamke Ducati G. P. Spoprijel se bo s slovenskim tekmovalcem Borisom Oblakom (po poklicu plesnim učiteljem), ki je do sedaj edini jugoslovanski motociklist, kateremu je na znanih dirkah v Monzi uspelo priti v finale in se tam plasirati na častno 16. mesto. Tudi Oblak bo tekma-val na motorju znamke Ducati. Med Avstrijci pa je prijavljen tudi dr. Erih Fitscher iz Pliberka, ki je Že zelo dobro poznan iz tekmovanj v Opatiji in na. Ljubelju. Od slovenskih tekmovalcev velja omeniti predvsem večkratnega državnega prvaka Leona Puntarja in Mirka .Bibiča, ki tekmujeta na motbr-jih doijiače proizvodnje X°-mos-Buch special 250 ccm. Tudi zelo poznan smučarski tekmovalec Matevž Lukane se je prijavil za to tekmovanje, in sicer za kategorijo avtomobilov do 750 ccm. Proga je dolga 5750 m in ima 12 zavojev, od katerih je 9 zelo ostrih; Največji vzpon znaša 8 odst., najnižji padec pa 7 odst. Od tekmovalcev bo zahtevala precej tehničnih sposobnosti in zttanja. Prvi ofi-cielni trening tekmovalcev bo že v soboto popoldne. Prireditelj je za zmagovalce pripravil častne nagrade in diplome. Nagrado Primorske, ki je največja, pa si bo priborila ekipa, katera si bo s svojimi štirimi člani (po enem v vsaki kategoriji) priborila največ točk, Bž. sodelovala na mednarodnem avtomobilskem rallyeju_ Sardinije, ki velja kot 3. vožnja za italijansko prvenstvo turistične serije. Rallye. ki bo 9. in 10. t. m., obsega dve etapi: Cagliari - Sassari in Sassari - Cagliari v skupni dolžini 1000 km. ■--l"'ad . zmaga Primorja ii»*J0„,ji# nom. Toda Tolmin* tfg fcro taktiko, da * .jjjj* j, igriščih proti *0fvV> sprotnikom «zaPreA°rpnsb' Kj Primorju kljub teP* ^ moči in ugodnim Pl go * ________J nt ol’1 vev I % % 'S 'h ni uspelo gol. doseči N. Gorica Postojna Primorje Sidro Koper Tolmin Tabor Branik Anhovo Rudar Adria II. Bistrica LESTVICA ^ 19 l l 't 4 19 l2 ,3 5 12 \ l & i 19 s 19 U ? 19 1 6 4f'j! l’ 5 1 10 IS 8 J 3^-‘ 7 1 ?! rtV tj. 5 2 5 2 12 tir °i V V prihodnjem lco!uečani,:jti ifirpHu naslednji -toiflt sporedu naslednja 6 M Bistrica-Tabor, ,.ina, . i’ Adria, Rudar-P°^flhO^,,j Primorje, Tolmin v ‘ Š Kopernik in Kopru bosta v«" padli zaradi \ rodnih motornih torožu. st* tek*0 Za današnjo Angleški noi dopotovali v MILAN, 6. - - kj «->i: ška reprezentanc * j|jj« b, 3 nastopila proti reprezentanci n,a 0fisr # Siro v Milanu. 2 , nskL-ip«: nes v prvih P°Pol^če ** 7. lpfalom na le ...kC M k« 1 s4 Mlada ang-- , i,—- . v-tanca bo prihodn)" „en« ^ stopila tudi v B%teteV odgovarjajoči Nemčije. Odgovorni u' STANISLAV jsff’ yod T‘ska Tiskarski zav‘" _____________ S MIŠKO KRANJEC Povest o L dobrih ljudeh^ 9. «A11 si nisi nikdar,* je nadaljevala, »zaželel, da bi bil nlad kakor si bil nekoč? Vsaj za en dan, vsaj za eno uro?* 4jene besede so bile tihe in nekaj čudnega so skrivale v sebi. šele čez čas, ko je premlel vse to v mislih, ko je dognal, :akaj te njene želje, je rekel umirjeno in skoraj nekam trdo. »Minilo je in kar na svetu mine, se ne vrne več, kakor se » vrne, kar se je rodilo in umrlo. . Sicer pride vsakemu iloveku, da si nekoč v življenju reče: Ko bi se mogel vrniti i mladost! A vsakdo takoj ve, da je to smesno in v nekem Doeledu neumno. A četudi bi se še enkrat vrnil, nekoč bi spe-orilezel do kraja, ker ima vsak začetek že tudi konec v sebi. Ko človek to razume, tedaj ve, da je vse umrlo, ker je moralo amreti.* «Ali je tudi ljubezen umrla? Ali tudi ljubezen lahko umre? Ah, kako dolgo mi že nisi rekel nič. lepega.* Da občutil je kot nekaj težkega in bolečega, že dolgo ii ni bil rekel nič lepega. Nekoč so bili večeri, ko so se obnavljale vse lepe stvari. Čeprav so leta vzela človeku 1marsikaj, nekaj nežnosti je vendar ostalo. Zdaj pa se je zdelo da tudi izrazi tiste nežnosti počasi umirajo. Besede so postajale brez prave vsebine in ni mogel reči nekaj, kar bi bilo Prazno, tokrat pa ga je vendar presunilo. Kako golo m suho je postalo življenje, kako mrtvo! Umrla je tista velika, čudovita ljubezen, ki Je spremljala človeka vsa mlada leta, ki mu je dajala zaleta in ga držala pokonci, da ni smel in ni mogel zdvomiti nad življenjem, temveč se je s čudovito vero gnal in pehal dalje. Zdaj je bila, kakor vse stvari, ki se izrabijo, kakor stara obleka, ki jo je človek zavrgel; nič prazničnega ne more biti več na njej. Toda ostale so mnoge stvari in mnoge, ki sc bile nekoč smešne, so sedaj dobile svoj pomen, dobile so drugačen zvok Kar ni moglo nekoč zbuditi občutka lepote, je tdaj postalo lepo. Samota, ki je prekrila njun dom in njuno življenje, je marsikaj izbrisala, mnogo pa postavila na svoje pravo mesto. Leta so ubila ljubezen mladih dni, v nadomestilo pa so prinesla drugačno ljubezen, ki v nekem pogledu prekaša ono iz mladosti, ko so bile besede često sa.mo prazen zvok in najsi so bile obnavljane s še tako strastjo. Zdaj je tudi strast umrla in kar je bilo izrečeno, je bilo povedano a globoko otožnostjo in z zavestjo velike izgube človeške lepote Ko ni vedel, se ga je Ana dotaknila z roko; obdržala je njegovo v svoji in jo pobožala, kakor bi hotela izreči nekaj lepega, pa ne more, pač pa je dejala tiho in nekam bolestno: »Skloni se k meni.* življenje je postalo bomo in malo zahtevno in Jožeta Je navdajalo z grenko zavestjo minljivosti. Sklonil se je tedaj k Ani, rekoč; »Kaj hočeš, Ana?* Tudi njegove besede so zadobile nekaj svojevrstnega čara. »Tako tiho mi povej,* je rekla tudi sama tiho, »da me imaš rad... tako rada bi slišala to besedo.* Kakor bi se še vedno obotavljal, je molčal nekaj časa, potem pa je tiho, komaj slišno šepetnil: »Rad te imam...* «Ponovi to besedo,* je zaprosila prav tako tiho. In ponovil je: «Ana, rad te imam.* Njena roka je stisnila njegovo in jo potem pobožala. In tako je nemara rekel Ivan Marti v mali sobi, samo tam je ta beseda pomenila vse kaj drugega. Zunaj so se še vedno klicale divje race. Res so se mnoge stvari spremenile in Koštrčeva sta kaj hitro opazila, da je prišlo nekaj vmes, čeprav sta včasih spet podvomila. Vedenje Korenovih jima je postajalo zago- netno in nista si ga mogla pojasniti. Ob večerih so Korenovi sicer prihajali h Koštrčevim in njun prvotni strah ni bil upravičen, toda spet ni bilo vse tako kakor prejšnja leta. Res sta Ivan in Marta sedela dru? ob dru geni in Ani ni ušlo, kako se je Marta često naslonila Ivanu na ramo in se nekam zagledala. Toda že naslednji večer je bila spet hladna, kakor bi sedela ob človeku, ki ga sovraži; ni se naslonila nanj in ni mu poklonila nobene lepe besede. Nekoč mu je celo pred Koštrčevima rekla nekam jezno: «Oh, kako si dolgočasen!* Ivan se ni bil v ničemer spremenil. Prav tako nežen je bil s svojo ženo, kakor nekdanja leta. Pred Koštrčevima ji ni rekel nikdar Žale besede, če mu je ona rekla kaj neprimernega, se je samo prijazno, oproščajoče nasmehnil, ne da bi kaj rekel. Njegove oči so često obvisele na njej in kakor bi jo hotele poljubljati, zlasti tedaj, kadar se je kaj jezila. Ona pa ga ni pogledala. Pripovedovala je Koštrčevi mamici bog ve o čem, pri čemer je mamica čutila, da je njena duša daleč vstran od te sobe in od njih vseh. Nekoč pa Ivan ni mogel, da ne bi rekel: «Ne vem, zakaj se tako jeziš.* Na njegovem obrazu je ležal otožen nasmeh. Potem pa. ko je videi, da ni dosegel ničesar, je pridejal nekoliko posmehljivo: «Ali ne veš, da jeza škodi lepoti obraza? ženske, ki se jezijo, niso lepe. Katere pa hočejo biti lepe, se ne smejo jeziti, sicer ne bodo ugajale svetu.* Ana se je pri tem ozrla na Jožefa, kakor bi hotela pri njem dobiti potrdilo za neke svoje slutnje, toda Jožef je ostal miren. Ob njem je sedel Ivan, in Koštrca je čutil, da se je v življenju Korenovih nekaj zavozlalo. Nehote se ga je polastil zaradi tega strah. Ivan sam ni kazal takega vznemirjenja, nasprotno, prav mirno je prenašal Martino nejevoljo, se samo smehljal nad vsem, dokler ni prijel za kitaro in rekel Katici: »Pa nam malo zapoj, Katica.* Katica, ki je negibno sedela med materjo in Koštrčko in se grela ob peči, ne da bi se v kar koli mešala, se je zganila in vprašala očeta: in »Katero naj zapojem?* «Katero hočeš.* In Katica je ob očetovi spremljavi tiho iT> "g.o$J Pesem je polnila sobo in se dotikala src vsem go$t gledala Katico, kakor bi jo hotela vsesati va8”' v»ti. y. se je sarao zamislil. Ivan je poskušal tiho Pr'P s s1” tč1 kdtj pa kdaj usta, ne da bi pri tem izpustil p9to, Samo Marta je bila daleč od vsega tega; kmalu pesem umrla, Je rekla: ^ , «Jaz grem spat.* re%e\ r Ivan jo je samo pogledal, ne da bi bil kaj tud> i Katica sta ostala, zapela še dve pesmi in se odpravila spat. Lepi so bili ti večeri za Koštrčeva, samo c ^ f. je pri Korenovi prišlo nekaj navzkriž in da j* s0 s a dne to do kraja zavozlalo. Tega sta se bala. priljubili ti ljudje, da sta bila v skrbeh zanje, k® te )JI11JUU11I 1)1 1J UUJC, Uči ata Ulici V aMUfll £aDJ',l . l/V (P J deco. Kdo jima bo polnil dolge večere z leP°„nZd zgodi? Kdo bo hodil z Jožefom vsako jutn kakor hodita zdaj? In kdo bo posedal pri ^ "č*1' če ne bo več Katice, kdo bo ob večerih udaru gd ll K'oStrft** in kdo zapel, kdo se bo veselo smejal, če bo M® Slutila sta., da dolgo ne pojde v miru. ^ ^ Njune slutnje so bile pravilne. Neko jutro- 9piry : že vse opravil, ker je bilo že dokaj pozno, ter j® jč , v kuhinji, je slišal, da je Ivan zaklel. Kletv kako Je bila izgovorjena, je presenetila Jožefa. ^jsill ‘p, Le kaj je naspelo fantu, da tako govori, Je Pi-f n\.„t j ieio iancu, aa raso govori, j- ■ ief ^ Bilo je v resnici potrebno vprašanje, zakaj 0 ,J0 K* Ivana Korena nikdar kleti, zlasti ne tako 06 sv°U, / storil to zdaj. Celo pa se ni nikdar razjezil u ^1«»« j in nikdar ga ni Jožef slišal, da bi ji rekel * kM; šele, da bi jo nagnal z južnjaško kletvica sP L; kdaj kaj rekel, Je poiskal prvo priliko, da n Marto in se ji oprostil, čeprav morda ni bil sa ^ , Zdaj je ta kletvica razodevala globoko resnic j dvoma, da prihaja iz užaljenega srca. i« (Nadaljevan* \