Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo re v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v ,posredovanje in socijalne namene dielavsrtva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
itev. 21.	Sreda 13. marca 1929.	Leto IV.
Nekaj misli o strokovnih organizacijah.
S kom lahko sodelujejo, kako in kdaj.
Delavske strokovne organizacije so neodvisen in svoboden pokret delavstva. Njih glavni nalogi sta izboljšanje socijalnega položaja delovnih slojev ter dvig strokovnega in kulturnega stanja delavstva v okviru vsakokratnih društvenih in prosvetnih zakonov. Strokovne organizacije so torej v prvi vrsti materialistične. Prosveta in kultura sta potrebni. d'a usposobita delavca za življenje, to je, za naloge, ki jih ima.
To načelo smo morali pribiti, ker krščansko-socijalna »Delavska Pravica« obširneje piše o možnosti, da bi vse strokovne organizacije ustanovile nekako zvezo, v kateri bi skupno delale. Pred šestim januarjem! smo imeli Ursove organizacije (strokovno komisijo), krščansko-so-cijalne in demokratske, oziroma na-rodno-socijalne. Poleg teh pa še nekaj strokovnih udruženj, ki so plavala po zraku in trdila, da o solidarnosti delovnih slojev ne marajo ničesar slišati.'
Nikakršnega dvoma ni, da bi strokovni pokret pridobil na ugledu in na dejanski moči, če bi se. strokovne organizacije postavile vse na pravilno stališče in ustvarile kartel organiziranega delavstva. Toda tak kartel bi moral sloneti na principih, ki bi lahko bili skupni, to je, ki bi omogočali mednarodno in medversko solidarnost brez kapitalistično-političnih vplivov. Tako sodelovanje bi moralo izključevati vsakršno vmešavanje narodnostnih, verskih in političnih vplivov v naloge kartela strokovnih organizacij.
Krščanski socijalci pa se na eni strani ogrevajo za združenje strokovnega pokreta. na drugi strani pa očitajo neodvisnim strokovnim organizacijam mednarodnost, medversko naziranje itd. Poleg tega pa kažejo na angleške razmere v strokovnem pokretu, ki je imel povsem drugačne ekonomske razmere in zaradi tega drugačen zgodovinski razvoj kakor pri nas.
O postulatih slovenskih krščanskih socijalcev torej ni mogoče resen razgovor, dokler ne opuste svojega stališča glede narodnosti in verstva ter glede političnega solidarizma z meščanskimi političnimi strankami, ki se bodo, čim preneha sedanje stanje v državi, sigurno obnovile v kakršnikoli že obliki.
Mi ne proglašamo s tem ne ana-cijonalizma in ne brezverstva; smo pa odločno mnenja, da v strokovne
Alfa:
Nafta in
Zelo važen dogodek preteklega tedna je ostal nepoznan širši javnosti in se je komentiral kvečjemu v gospodarski rubriki večjih inozemskih dnevnikov. In vendar je po vsej predzgodovini in po svojih posledicah važnejši kot marsikatera visokopoli-tična akcija poslednjih dni. Med rusko eksportno družbo za bencin, petrolej in druge derivate nafte in odgovarjajočo angleško družbo Royal Dutch Schell Co. se je sklenil sporazum, po katerem se poslednja obveže, da prevzame letno 1 milijon ton nafte in jo razpeča, dobi pa od Rusov zagotovilo, da ne bodo več konkurirali Anglež^rfi ria svetovnih tržiščih z nižjimi prodajnimi cenami. S tem se je po dolgotrajnih bojih zaključil mir v petrolejski industriji.
organizacije ta vprašanja kot taka ne spadajo. Strokovne organizacije so organizacije delavcev neglede na vero, narodnost in politiko. Strokovne organizacije imajo zgoraj začrtano nalogo in nikakor ne morejo dopuščati, da bi jih nacijonalni šovinizem ali politikujoča cerkev te ali one.veroizpovedi ovirali v izvrševanju določenih nalog. Vsaka vera na svetu uči ljubezen, uči celo >socijal-no pravičnost«, toda v praksi so postale vse pomembnejše cerkve več ali manj orodlje obstoječih družabnih razmer, po načelu torej na strani gospodujočih, s čimer jim je moralno vzeta možnost, absolutno zagovarjati tisto lepo »socijalno pravičnost«.
Polemika in ponujanje -cveze z neodvisnimi strokovnimi organizacijami povsem tem ni niti lojalna, kaj šele iskrena1, ker ponuja na eni strani roko, na drugi strani pa psuje.
Prcbridka resnica je, da imajo tudi vse druge strokovne delavske in nameščenske organizacije dejansko enake interese kakor neodvisne strokovne organizacije. To je realno dejstvo. In prav zaradi tega bi bilo tudi mogoče sporedno sodelovanje različnih strokovnih organizacij za skupne interese, to je v posameznih konkrefnih važnih vprašanjih. Vprašanje pa je, če so razmere pri nas za tako sodelovanje že dozorele. Angleške strokovne organizacije tvorijo res domala celoto, ali tam vodijo te organizacije samo socijalne boje solidarno, postavljajo celo za parlament kandidate (tam je bilo več svobode kakor drugod), da čuvajo njih zastopniki v parlamentu pravice delavstva. Druga, zlasti verska vprašanja, so bila zanje samo formalnost. Naši krščanski socijalci pa hočejo upostaviti v strokovnih organizacijah nacijonalni šovinizem in versko politiko, ki sita v stanu, delavske moči v organizacijah samo razkrajati v borbah za izboljšanje socijalnega položaja in solidarnega uveljavljanja.
Dokler stoje krščanski socijalci na načelih, ki s strokovnimi organizacijami nimajo nič skupnega, toliko časa o dejanskem zbližanju med strokovnimi organizacijami ne more biti govora, ker bi vsakršno zbliževanje na takih principih ustvarjalo v strokovnih organizacijah nevarno ideološko anarhijo in borbo za stvari, ki ne spadajo tja, ter jih odtujevalo njih pravim matcrijalnim in kulturnim nalogam.
politika.
Zgodovina teh bojev, ki so opetovano vplivali tudi na medsebojne odnoša-je velesil, je prav zanimiva. Po svetovni vojni Sita dve veliki družbi in sicer ameriška Standart Oiil Co. in zgoraj imenovana angleško-holandska družba eksploatirale in kontrolirale celokupno svetovno produkcijo. Položaj teh družb je v marsikaterem oziru različen. Severna Amerika je sicer daleko največji producent nafte; nad 60 odstotkov svetovne produkcije odpade povprečno na Zedinjene države. Toda to komaj zadostuje ogromnemu ameriškemu gospodarstvu. Tako velika je domača potreba (avtomobilska itd.) in tako je bilo potrebno iskati in dobiti nova petrolejska polja izven Zedinjenih držav. Posebno, ko je ameriški geolo-
ški urad izjavil, da bodo domača le- ' žišča pri dosedanji letni produkciji že v 50 letih izčrpana.
Angleška družba producira sicer precej manj, toda ima ležišča, kjer se da produkcija še znatno zvišati ali pa se je šele komaj začelo z vrtanjem in povrhu ima to prednost, da je bolj kompaktna, ker ima enotno vodstvo v osebi Sir Deterdinga, pravega Napoleona industrije, kakor so ga imenovali kapitalistični listi. Pritajena rivaliteta se je od časa do časa sprevrgla v odkrito borbo za nova neizrabljena ležišča, pri čemur so stremljenja teh družb odgovarjajoče vlade z vsemi močmi podpirale, saj so n. pr. znane ozke zveze angleškega ministrstva za zunanje zadeve z imenovano angl.-hol. družbo. To sicer ni nič izrednega, saj je že pariški mirovni konferenci petrolej delal velike tež-koče in ravnotako se je razbila konferenca v Genui na tem vprašanju. Pomisliti moramo, da je gonilna sila avtomobilov, aeroplahov in Diesel-motorjev modernih ladij bencin, ki ima vsled tega poleg čisto gospodarskega tudi velik vojaški pomen za vsako državo, ki hoče veljati kot velesila.
Taka je bila torej situacija, ko se je naenkrat pojavila na svetovnih tržiščih sovjetska Rusija, kateri se je posrečilo restavrirati svojo petrolejsko industrijo, prvi res nesporni J uspeh sovjetskega gospodarstva. Amerikanci so se hitro znašli v novo situacijo; sklenili so z Rusi sporazum in začeli s kupljeno rusko' nafto de-
lati Angležem konkurenco v bližnjem Orientu. To pa seveda ni bilo prijetno Deterdingu, ki je slovesno proglasil rusko nafto kot ukradeno blago, ker je angleška družba eksploatirala pred vojno večino kavkaških vrelcev, ki so jih potem boljševiki nacionalizirali. Toda to ni veliko pomagalo; že v letu 1928. stopi Rusija na tretje mesto, takoj za Ameriko in Venezelo z 6 odstot. svetovne produkcije. Ruski bencin in petrolej je izpodrinit angleškega iz Sredozemskega morja in začel se je srdit boj za severno-evrop-ska tržišča. Deterdinga je sedaj začel s celo vrsto zunanje političnih akcij. Njemu se v veliki meri pripisuje prelom dipl. odhošajev med Anglijo in Rusijo, ravnotako je delal »štimungo« za prelom odnošajev z Rusijo v Franciji, vendar je tu dosegel samo dele* uspeh povodom znane gonje proti poslaniku Rakovskemu, ki je' sicer moral iti, vendar odnošaji se niso prekinili in s tem je zunanje politična akcija padla , v vodo. Ker so dividende angleške družbe postajale vedno bolj suhe, je bilo treba pristopiti k sporazumu, ki so ga posredovali A-merikanci, ki so tudi želeli konec bo-! jev, da se lahko pristopi k omejitvi hiperprodukcije in k reguliranju cen. In tako je prišlo do zgoraj omenjene kuriozne pocSodbe, po kateri bi Deter-ding prodajal za Ruse znamenito »ukradeno« nafto. Kupčija je kupčija I — si misli Deterding — za nas pa na-’ stopijo s tem manj prijetni izgledi na ! podražitev petroleja in bencina.
Boj za osemurnik.
Anketa o delovnem qisu in o zapiranju in odpiranju obratov v Zagrebu. — Iz življenja je odstraniti razredni boj. — Delavci, ki imajo velike družine, hočejo delati več kot osem ur. — Začetek velike revizije delavskega
vprašanja.
(Konec.)
in odpiranja trgovin, temveč okrog vprašanja delovnega časa.
Povsod, kjer si ni mogoče zami-
Pri popoldanski razpravi je podal delavski delegat Vladimir Pfeifer delavsko stailišče, kakor sledi;
Sedanja uredba za delavstvo ni idealna. Predstavlja pa kompromis, do katerega smo prišli po velikem številu enket in zakonodajnih poskusov, po skoro 10-letni borbi.
Mi smatramo, da ni mogoče priti do novih rezultatov, o katerih bi se dalo še reči, da so kompromis med nasprotujočimi si interesi.
Na papirju se lahko ureditev delovnega časa od ureditve zapiranja in odpiranja loči. V življenju pa so dosedanji poskusi v tem pravcu dokazali, da taka ločitev ni mogoča.
Ako bi hoteli pustiti obrtnikom in trgovcem, ki ne zaposlujejo pomožnega osobja, da imajo svoje obratovalnice neomejeno odprte, bi se zatekalo k njim toliko konsumentov, ki se niso privadili na red, da bi obrtniki in trgovci, ki zaposlujejo _ pomožno osobje, proti temu upravičeno protestirali. Pod vplivom teh protestov bi se čas o odpiranju in zapiranju trgovin v najkrajšem času izenačil. Taki poskusi so se v preteklosti že delali in poslodavci sami so bili, ki so zahtevali tu brezpogojno izenačenje. Ni naša stvar, temveč stvar poslodavcev, če hočejo ponavljati eksperiment, kojega rezultati so za vsakega v naprej jasni.
Ako bi hoteli ločiti delovni čas od časa zapiranja in odpiranja trgovin v obratih, ki zaposlujejo pomožno osobje, bi videli takoj, da je to neizvedljivo in da se borba v resnici ne suče okrog vprašanja zapiranja
sliti rednih izmen, kakor so recimo pri neprekidnem 24-urnem obratovanju mogoče, taka ločitev ni mogoča. Samo reče se lahko, da bo delalo pomožno osobje, recimo do 17. ure, medtem ko bo odprt obrat do 20. ali 21. ure. Izvesti pa tega ni mogoče. Pomožni delavec, ki bi se poskušal res odstraniti, kadar poteče njegov delavni čas, bi izgubil takoj službo.
On bo delal nadurno. To bo delal na videz prostovoljno, v resnici pa prisiljen, ker sta lakota in brezposelnost hud gospodar.
Delal bo nadurno tudi brez odškodnine. Vsak, ki pozna te probleme, dobro ve, da so 50-odstotna ali 25-odstotna doplačila prazna formalnost, dokler ima poslodavec možnost, da regulira po svoji volji zaslužek. Podaljša se delovni čas, zniža plača — in 50-odstotno doplačilo se dobi.
Le pri popolnem nepoznanju dejstev in stvari moremo postavljati trditve, kakor da se poslodavci sami branijo nadurnega dela radi 50-od-stotnega doplačila in da povzroča to brezposelnost. V resnici poslodavci povsod rušijo maksimirani delovni čas, kjer morejo in le absolutna P1"6* poved more tu delojemalca ščititi.
Vi pravite, naj kontroliramo delovni čas potom Inšpekcij dela. Vi veste, da imajo naše Inšpekcije dela področja, kakor je Avstrija in Švicarska in da obstojajo iz samo enega ali dveh uradnikov, ter da ne mo-
a.
MVIUW.
%
depa J)aCmatinda
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
Naročajte In širite »Del. Politiko".
rejo izvrševati niti osminke svojega sedanjega delokroga. Če jim hočemo preodkazati kljub temu tako ogromen nov delokrog, se ve že v naprej, da bo ostala ta kontrola na papirju in da se bo delovni čas s časom o odpiranju in zapiranju trgovin v najkrajšem času izenačil. To je tudi ono, za kar gre. Vse drugo je zakrivanje dejstev in pravih namer. Vi govorite o 10-urnem delovnem času. Poleg tega pa zahtevate, da se razširijo izjemne odredbe glede odpiranja obratov, ki veljajo za Srbijo, Bosno in Črno goro, na celo državo. S tem zahtevate po raznih ovinkih, da se uvede v celo obrt in trgovino 12-urni delavnik, a še ta meja pri splošnem kaosu, ki ga hočete uvesti, ne bo držala. Mi ugotavljamo, da ste se zedinili na najbolj protisocijalnem stališču, ki si ga je mogoče zamisliti. Najbolj barbarske odnose v urejevanju delovnega razmerja, ki so kje v veljavi, hočete posplošiti in razširiti na celo državo. Če se zahteva od nas protiizjave na Vašo izjavo, naj rečemo le-to:
Mi nove regulacije tega vprašanja nismo zahtevali, čeprav pritožbe v naših vrstah proti sedanji uredbi niso bile manjše, kakor v Vaših.
Mi ne vidimo nobene možnosti, da bi se dal najti o tem vprašanju kak drugačen kompromis, kakor se je že našel.
Tu postavljene zahteve in tu postavljena načela pa so taka, da delavska delegacija na tej podlagi ne more iti v nikake razgovore. Pri vseh teh predlogih gre za praktično skoro neomejen delovni čas v obrti in trgovini, ki ga mi odklanjamo.
Mi postavljamo napram temu, ne samo v interesu socijalnega in kulturnega dviganja delavstva, temveč v interesu zmanjšanja brezposelnosti, pravilnega izrabljanja delovne sile ter dobro razumljenega interesa ne posameznikov, temveč celokupnega gospodarstva, zahtevo po osemurnem delovnem času.
Za govorom s. V. Pfeiferja so posegli v debat orazlični govorniki, ki so se dotikali raznih specijelnih vprašanj. Vendar je bilo že poprej jasno, da gre tu za velika nasprotja, ki jih eniketa ne bo mogla rešiti. Odločitev je prepuščena sedaj g. ministru za socijalno politiko, ki je ob enem pozval zastopnike delojemalcev in delodajalcev, da do 15. t. m. predložijo pismene predloge, v kolikor še istih niso predložili.
Tako se je končala ta enketa, ki je velevažen znak današnje dobe in ki pomeni, kakor je rekel sam minister socijalne politike, začetek velike revizije delavskega vprašanja.
Kakšna bo ta revizija bo pa veliko odvisno od moči organiziranega delavstva.
Dnevne novice.
Minister socijalne politike dr. Drin-kovič izjavlja.
Po zagrebški anketi o ureditvi odpiranja in zapiranja obrtnih lokalov in delovnem času za pomožno osobje, je minister socijalne politike povedal časnikarjem, da odločitev o uvedbi deseturnega delavnika še ni padla. Minister je dalje povedal, da se v ministrstvu šele zbirajo podatki, ki bodo služili kot podlaga za ukrepanje o uvedbi zakonitega delovnega časa.
Zagrebška anketa ni bila prav temeljita, ker sta si stala dva popolnoma si nasprotna tabora. Podjetniki so kratko izjavili, to so zahteve, pa basta.
V ministrstvu socijalne politike se na anketi obravnavani materijal obravnava in je gotovo potrebno, da se upošteva pri ureditvi vprašanja dejanske razmere in potrebe.
Nihče ne more tajiti, da delavec potrebuje čim krajši delavnik. Osem ur poštenega ročnega dela na dan je popolnoma dovolj. Tudi je jasno, da enoten način vršbe obratov z ozirom na delovni čas, more le koristiti splošnemu razvoju, ne pa ovirati produkcijo in konsum.
Minister socijalne politike časnikarjem ni hotel dati nobene izjave, ker hoče stvar še premisliti in pa.
ker ne mara razburjati duhov, ki so se med seboj borili na zagrebški anketi.
Če minister zbira podatke, potem bo tudi delavstvo predložilo ministrstvu svoj materijal, ki govori za njegove zahteve. Takega gradiva je mnogo in tehtnega.
Socijalna zakonodaja v tem pogledu naj bo ideal najpopolnejše, ne pa tvorba, ki bi pomenjala nazadovanje delavsko - varstvene zakonodaje.
Delavske korporacije bodo tudi sedaj storile svojo dolžnost.
Razpuščene nacijonalistične organizacije. Te dni so bile razpuščene razne Orjune v Jugoslaviji, ki so tvorile gardo meščanskih, oziroma kapitalističnih krogov. Z drugim se sicer njihov obstanek ne bi bil mogel opravičiti, kajti v nacijonalni državi, vendar nima smisla gojiti, oziroma vzdrževati posebno hrambo za nacionalizem, oziroma narodnost, katere nam nikdo ne bo vzel. Orju-na je bila nacijonalna garda mednarodnega kapitala. To dokazuje dejstvo, da je ta garda jemala denar od drugorodcev, katerega je znala, če je bilo treba, izsiliti, nakar je da-rovatelje pardonirala. rovatelje pardonirala. — Enako sta razpuščeni organizaciji Srnao in Ha-
LEO SILA:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih dui.
94
»Čakal sem te na ulici, pa te talko dolgo ni bi- j lo . . .« Sonja mu nipovedala, kaj se je zgodilo v i kabinetu. Vsak je sedaj mislil na svojo grozo. Leo | ni mogel molčati. Povedal ji je vse. Naglo, v raztr- J ganih stavkih. Ko pa sta prišla do kraja ločitve, je občutil, da gaje poslušala površno in raztreseno. \ »Zakaj si tak ohladna?« Nič ni odgovorila, samo j roko mu je dala. Roka pa je bila ledena in se je , tresla. Še dolgo je zrl Leo zanjo in s podvojeno, ne- ; znano boljo je vstopil v svojo sobo.
Od tistega dne naprej so ga ljudje večkrat srečali s grbeavcem. Navadno sta bila v živem pogovoru. Sošolci so opazili, kako spoštljivo ga grbavec pozdravlja. Mnogi pa so se čuditi, da se osmošolec Vuh pajdaši s cestnim raztrgancem in beračem. Da ga ni sram. Nekaterim je povedal, odkor njuno poznantstvo. O vesti svoji in o tem, da mu je večkrat dal zanj veliko miloščino, ki si jo je pri-trgal, nigovoril nikomur. Niti oSnji . . .
*
Profesor Novak je v konferenčni sobi popravljal zvezlke. Že opoldne je povedal ženi, da se ne vrne pred večerjo. Zatopljen v delo, ni bil malo presenečen, ko je planil v sobo profesor Kaučič in bruhnil iz sebe novico o Kotnikovi smrti: »Šel sem mimo učiteljišča ,pa slišim krik. Stopim po stopnicah v prvo nadstropje. Sluga je alarmiral več ljudi. Ravnateljeva žena joče in kriči, dr. Breznik, naš gospod radikal, jo tolaži. Zadela ga je kap. jSla-
bi živci. Informiral sem se pri slugi. Čudne stvari. Sum, da se je nekaj zgodilo, je vzbudilo v njem srečanje z absolventko Sonjo. Saj jo poznate. Vsa iz sebe je bajo švignila mimo njega. Niti pogledala ga ni. Sluga se je podal nato v predsobo in našel vrata ravnateljevega kabineta odprta. Potrka, enkrat — nič, dvakrat — nič. Nato vstopi in najde na tleh ležečega Kotnika. Čudna smrt! Kap namreč in absolventka Sonja . . • Sedaj .je s smrtjo potrjeno, čsar niste hoteli verjeti. Hm! Kdo bo njegov naslednik?« Kaučič je pomežignil Novaku.
»Bodo že nekoga našli. Treba je takoj k dr. Mahkoti. De mortnis nihil, nisi bene!« Novak je odložilpero, zap rlzvezek ter odhitel k dr. Mahkoti. Zmračilo se je in v profesorski pozabljen osti je pozabil, da bo ob tej uri njegova pisarna že zaprta. Ko se je ustavil pred zaprtimi vrati, je samega sebe cbsodil za tepca in se napotil na privatno stanovanj dr. Mahkote. Bolj kot pogreb, ga je zanimalo izpraznjeno ravnateljsko mesto.
Dr. Mahkota je znan človek, vpliven mož. Poznajo ga v Beogradu in v Ljubljani. Brzojavil bi lahko in predlagal prosvetnemu ministru — njega za naslednika. Leta ima, sposobnost tudi in reži-movec je ... Ne bo tako težko. Malce se bo sicer treba ponižati pred narodnim veljakom, toda za ravnateljsko mesto se vse naredi . . .Teh misli je prisopihal v prvo nadstropje. Močno je potikal, voščil kuharici dober večer. Hotela mu je sicer za-bratniti vstop, dejala je celo, da gospod zdaj ne sprejemajo, toda Novak se ni dal ugnati. Vstopil je v sprejemnico, v delavno sobo . . Kje pa je ta hudič? ... in se končno zaletel v spalnico. Luči ni bilo. — »Ali že spiš? Ali veš, kaj se je zgodilo?«
Stal je pri postelji, hotel je naprej, pa mu je zastala sapa in odrevenel jezik. Gospod narodni veljak ni bil sam. V njegovem posteljnem gostu je profesor Novak spoznal1 svojo — ženo. Visoko filozofsko čelo se je ob tem. realističnem dejstvu nagubilo, skozi možgane so šinila anonimna pisma, ki jih je pred kratkim sprejel ... Ni jim verjel, ni jim zaupal, ker je sumil, da jih je iz opozicijonalne intrige in po načelu: Divide et impera! pisal dr. Sernec. Ravnateljeva smrt, Kaučičeve obdolžnosti, da je Kotnik res oskrunjal deklta in sedaj še nezvestoba žene — vse to ga je zadelo tako, da se je molče, s sklonjeno glavo, napotil iz spalnice. Pri vratih si je toliko opomogel, da je dejal: »Ravnatelja Kotnika je zadela kap . . .« To je bilo vse. Nato je šel . . f.
Ob odprtem grobu je govoril dr. Mahkota veliki množici, ki je spremnila rajnega na zadnji poti. Sokoli v krojih, dr. Sernec na čelu svojih prvič uniformiranih Orjunašev, vojaška godba (rajni je bil rezervni oficir), šolska mladina, vse, je prihitelo. In je govoril o ranjkem, ki je bil sin preproste slovenske matere. Slovenska kmečka koča je bila zi-eblj njegova in slovenstvu je bil vedno zvest. Spominjal je težka leta študiranja, ki jih je rajnki pogumno prebil v pomanjkanju in bedi, dokler se ni uvrstil med najboljše profesorje in vzgojnike. Pri šolskem poslu pa nikoli ni pozabil na mater, na rojstno kočo; že ‘kot študent je vneto sodeloval v narodnih društvih. Nitj 1914. leta ni klonil, ko je strašna, črnožolta reakcija kosila glave naših velikih narodnih borcev.
nao, ki se med seboj nista razumeli. Z odlokom so prizadete tudi dru^e podobne organizacije.
Hišni posestniki terorizirajo. V nedeljo, 10. marca, je imelo društvo hišnih posestnikov v Zagrebu občni zbor, ki nas v toliko zanima, ker je novoizvoljeni predsednik Calkovič hudo napadal zagrebško časopisje, ki baje premalo ugodno piše za hišne lastnike. Govornik je zagrozil zagrebškim dnevnikom za slučaj, ako ne bi svojega sovražnega stališča do hišnih posestnikov izpremenili, da bodo ustanovili oni lasten dnevnik, za katerega bo društvo hišnih posestnikov dalo kapital na razpolago. Drugo, kar je važnega povedal predsednik omenjenega društva, je to, da je bil v avdijenci pri g. ministru za socijalno politiko, ki mu je baje izjavil, da g. minister smatra, da stanovanjski zakon ni več potreben in da nima namena, ga ponovno podaljšati.
Stara ministrstva se namerava reducirati, zato pa nova ustanoviti, sicer pa število istih zmanjšati od sedanjih 19 na 10, oziroma 11. Kakor vedo listi iz Beograda poročati, postojajo pri vladi načrti, o katerih se je sicer že ponovno poročalo, da se ima število ministrstev reducirati. »Zagreber Morgenblatt« ve poročati, da bo znašalo število ministrstev deset ali enajst. Namesto opuščenih ministrstev nameravajo postaviti druge institucije. Tako bi naj bila za agrarno reformo postavljena agrarna direkcija, ki se podredi ministrstvu za poljedelstvo. Generalno direkcijo železnic bi se naj priklopilo novemu ministrstvu za javna dela, ki se osnuje namesto dosedanjega ministrstva za javne gradbe. Pošta, brzojav in telefon pa se združi z ministrstvom prometa. Poštno ministrstvo se razpusti. Namerava pa se ustanoviti novo ministrstvo za pokojnine, ki bi samo toliko časa po-stojalo, da bi se uredile pokojnine.
Nove škofe in škofovske pomočnike
dobimo v kratkem. Mariborski škof ima že svojega koadjutorja, sedaj pa ga dobi še ljubljanski. To bo sicer državo zopet nekaj več stalo, toda nič zato, bomo pa prihranili na drugi strani.
Zagrebška »Riječ«, glasilo Svetozarja Pribičeviča, je prestala kot dnevnik in izhaja sedai kot tednik. Na uvodnem mestu razvija list svoj program, v katerem zahteva en parlament, široke samouprave, decentralizacijo uprave, neodvisno pravosodje in moderno šolstvo. Glede narodnostnega vprašanja, pravi program, da so Slovenci, Hrvati in Srbi en narod. Pribičevič je torej ostal kljub vsemu dosleden svojemu prvotnemu stališču in spada med najbolj edinstvene in državotvorne meščanske politike.
Državni proračun, ki je izdelan in ga je minister financ predložil predsedniku vlade, da ga predloži ministrskemu svetu, znaša okoli 12 milijard dinarjev.
Zveza narodov je zaključila svoje zasedanje. Na tej seji je zlasti razburjalo narodnostno manjšinsko vprašanje, ki so ga odrinili v tričlanske odseke do prihodnje seje. Prihodnja 54. seja Zveze narodov bo meseca junija v Madridu na Španskem.
Hrvaške fantazije o bodoči ustavi. Odkar imajo Hrvati lajbič odpet, so neutrudni v izmišljanju novih načrtov za bodočo ustavo. Profesor dr. Ivšič si je zamislil novo ustavo tako. da naj bi obstojala dva parlamenta, en politični in en gospodarski parlament. Politični parlament naj bi bil pristojen za vse politične, gospodarski parlament pa za vse gospodarske stvari. Politični parlament naj bi sestavljali poslanci, izvoljeni na podlagi splošne volilne pravice. v gospodarski parlament pa naj bi poslance deloma imenoval kralj, deloma pa jih izvolile oblastne skupščine, deloma pa gospodarske (trgovske in obrtne, kmetijske in delavske) zbornice. Po tem načrtu bi torej imeli dva drug od drugega povsem neodvisna parlamenta. Ta načrt tudi prezre, da se politične stvari od gospodarskih stvari sploh ločiti ne dajo. in kaj naj bo s kulturnimi nalogami države? Drugi zagrebški ustavni načrt pa hoče razdeliti državo v občine, županije in pokrajine občinski odbori naj bi volili županijske skupščine, županijske skupščine naj bi volile pokrajinske skupščine, pokrajinske skupščine pa naj bi volile državni parlament. Po mnenju zagrebških državnikov naj bi na ta način po trikratnem rešetanju prišli najboljši ljudje v parlament. Te zagrebške vesti sam« registriramo, zdi se pa nam, da bi taki eksperimenti države ne ozdravili.
Svetovna banka. »Neue Trcie Prcsse« poroča, da se bavijo visoki gospodje, ki imajo težko nalogo, definitivno rešiti, oziroma določiti končno višino vojne odškodnine, ki jo naj bi plačala Nemčija, z vprašanjem ustanovitve svetovne banke, ki bi ji naj sledila ustanovitev ter izdajanje edinstvene valute. To morda ne bi bila ravno napačna misel, ker. je kapital itak mednaroden. Samo še
en korak naprej, to je odprava vseli valut na svetu, pa bo z enim mahom zginilo vse zlo, ki muči danes ves svet.
Mehikanska meščanska vojna gre h koncu. Pri »Slovencu« so se že veselili, pa je bilo prezgodaj. Mehiška revolucija je že skrahirala in vladne čete, nad katerimi je prevzel prejšnji predsednik Calles poveljstvo, so že celo vrsto mest zopet osvobodile. Sedaj gre še za zadnji udarec in potem bo zopet nekaj časa mir.
Mussolini je imel pred zbrano elito ta-šijev zopet velik govor, v katerem je seveda hvalil sebe in govoril za mir, ker se mu ni posrečilo napraviti vojne. Povedal je tudi pri tej priliki, da je moral papeža osvoboditi iz prostovoljnega jetništva, ker papež ne sme biti podanik nobene države in da on stoji na stališču svobodne cerkve v svobodni državi. Ta argument je g. >du-ce« sicer prinesel od socijalistov seboj, toda to, kar je 011 napravil, pa to ni. — Svobodna cerkev v svobodni državi pomeni ločitev cerkve od države, ne pa to, da bo morala država mrtvi roki plačati 1750 milijonov lir ali trikratno vsoto dinarjev in še nešteto drugih materijalnih ter moralnih obveznosti. Tudi papež misli držati o veliki noči velik govor, s katerim bo proslavil novo zvezo z Italijo.
Papež je sprejel diplomatski zbor ▼ Vatikanu. Rekel je, da za suvereniteto papeževo jamčijo Italija kot pogodbenik in diplomatski zbor tujih držav s svojo lojalnost- « jo. Pravna jamstva, pravi papež, spravljajo v suženjsko razmerje. In kaj bo na tem, to se pokaže.
Kaj se godi v Rusiji? Iz Rusije prihajajo čudni glasovi. Izgnali so Trockega, ki je bil ob zmagovitem pohodu revolucije Leninova desna roka. Sedaj so odžagali še Buharina, ki je bil po smrti Lenina največji ideolog boljševizma in je bil do zadnjega časa desna roka Stalina.
Tudi Šmeral odžagan. Na zadnjem kongresu češke komunistične stranke so odžagali Šmerala, ki je bil dosedaj njihov delegat pri komunistični internacijonali v Moskvi in se je tudi oženil z neko Stalinovo sorodnico. — Šmeral je bil pred vojno precej nacijona-listično navdahnjen češki socijalni demokrat, med vojno je zagovarjal avstrofilsko politiko, po vojni pa je postal hud komunist in je do zadnjega časa vžival zaupanje moskovske intemacijonale.
Zastopnik Škodovih tovarn v Plznu se pogaja v Beogradu za ustanovitev tovarne podružnice v Jugoslaviji. Z druge strani se pa pogajajo francoski in angleški kapitalisti za ustanovitev nove banke na teritoriju države.
Daselitev Trockega v Nemčiji bodo meščanske stranke najbrže onemogočile. Trocki se sedaj poteguje 2a naselitev v Belgiji.
Posledice eksplozije municijskih zalog v Sofiji bo še občutila Bolgarija, ker so velesile mnenja, da je Bolgarija kupičila čez mero vojni materijah ki ga na podlagi mirovnih pogodb ne bi smela imeti. Zato so baje velesile in Mala antanta napravile pri bolgarski vladi demaršo in zahtevajo pojasnil.
Veliki Celovec. V koroškem deželnem zboru je bil predložen projekt za inkorporacijo okoliških občin mestu Celovec. Priključile bi se sledeče občine: Annabichl, St. Martin, St. Peter, St. Rupnecht in en del občine Krumpendorf. S tem bi se mestna meja raztegnila vzdolž obale Vrbskega jezera za najmanj pet kilometrov proti zapadli. V Avstriji se sistematično združuje ter priključuje okoliške občine vseh mest, kar je iz mnogih ozirov v korist zlasti delavskim slojem, pa tudi mestom kot takim, ki 'postanejo gospodarsko močnejša.
Stanovanjskim najemnikom!
Kljub dokazovanju stanovanjskih najemnikov, da razmere na stanovanjskem trgu pri nas še niso normalizirane, ker je stanovanj še premalo, so reducirali pri nas že v sedaj veljavnem stanovanjskem zakonu zaščito najemnikov na minimum. S 1. majem pa nameravajo ukiniti še te ostanke stanovanjske zaščite.
Kaj naj store vpričo tega brezstano-vanjci, deložiranci in stanovanjski najemniki. ki jih je svobodno razpolaganje s stanovanji najkruteje prizadelo?
Njihovim resolucijam se bodo postavile nasproti protircsoiucije z druge strani in te poslednje bodo za vlado, kakor se bojimo. bolj merodajne, kakor prve'.
Eno pa ostaja pri vsem tem naša. pravica in dolžnost: Če smo .brez stanovanja, če smo deložirani. če se nam je naložilo, naj plačujemo stanarine, ki jih ne zmoremo, če smo strpani v neverjetnem številu v prostore, ki ne zaslužijo imena stanovanje, moramo to svetu in merodajnim faktorjem povedati, da bo vsakemu jasno, kako opravičeni so naši protesti.
Kdor bo šel preko naših protestov na dnevni red. naj ve, da gre na dnevni red preko izrazov nezaslišane socijalne bede. Zato prosim, da se obrnejo vsi, ki so brez stanovanja, ki so v nezdravih stanovanjih, ki so deložirani. ki so prisiljeni plačevati čezmerne najemnine, ki so priče izkoriščanja pomanjkanja stanovanj po hišnih lastnikih, na spodnji naslov. V dopisu naj natanko opišejo svoj slučaj. Ako je mogoče, naj st najbolj kričeči slučaji stanovanjske bede tudi fotografirajo. Vsi slučaji naj se prijavljajo pismeno, ne osebno. Vsa javnost se naproša, da sodeluje pri tej akciji z zbira-
L
M
I
„Pri na je prijetno,
((
pravi mlada gospa Mica. „Nikdar ne raz* burjam svojega mož z velikim pranjem in čiščenjem, vse to gre čislo mirno, ker RAD ION opere perilo sam v enem dopoldnevu/
RADION
pere sam !
Varuje perilo!
njem slik in podatkov. Kdor bo pomagal sestavljati verno sliko težkega socijalnega zla, ki ga povzroča stanovanjska beda, bo vršil socijalno in humanitarno delo prve vrste.
Ludovik Vencajz,
predsednik društva stanovanj, najemnikov, Ljubljana, Rožna ulica 23.
Talpa:
Kultura.
Shakespeare, Romeo in Julija.
Shakespeare je večen; večen zato, ker je njegova strogo realistična umetnost odraz resničnega življenja. V svojih * dramah nam je ustvaril polnokrvne ljudi, ki žive polno življenje, tipe, ki niso omejeni ne na kraj in ne na čas, dasi so vzrasli iz 16. stol. Gibalo dejanja v vseh Shakespearovih delih je ona strast, ki vzpodbada junake k čudovitim činom, obenem jih pa zopet ruši v prepade zablod in zločinov. — Vse to je razumel režiser Pregare, razumeli so tudi igralci — zato so ustvarili prav tako v stilu, kol tudi V igri pravi Shakespearov milje. To pot nam je dihala raz oder resnična umetnost — pred vsem v igri Rakuše (Romeo) in Skrbinška. Obadva bi v teh vlogah lahko brez skrbi nastopila na vsakem odru.
Ob tej priliki naj poudarimo še nekaj drugega! Letošnji repertoar je bil — če izvzamemo Cankarjeve »Hlapce«, Ibsenovo »Divjo raco« in Shakespearja — pod kritiko. Vse drugo je bilo sam »kič«, ali pa se mu je vsaj močno približevalo. »Kič« pa je upravi dobrodošel za izgovor, da polni z njim blagajno. Toda izkazalo se je sledeče; idiotsko »Na cesaričino povelje« (?!) so pel< pred zevajočo praznino (kdo, za vraga, pa naj še posluša take omledne štorije — razen od- t žaganih feldcajgmajstrov in njihovih dam), »Romeo in Julija« pa je pri premieri in reprizi napolnila hišo — in jo bo še. Publika nazadnje le ni tako neumna in brez okusa, kot uprava o njej misli. Uprizoritev »Romea in Julije« nam je vnovič potrdila, da žive pri mariborskem teatru pravi umetniki, ki pa so ob slabem repertoarju neizrabljen kapital. S takimi igralci se dado uprizoriti prav tako klasična dela kot tudi moderni komadi s socialno tendenco (tudi te bi želeli videti!). Če pa misli uprava s slabimi komadi še nadalje idiotizirali že itak omejeno meščanstvo, pa je bolje, da zapre »bo-tego« in prepričani smo, da ne bo zanjo nihče potočil solze — najmanj pa naš proletarijat.
Natečaj za štiri ovitke »Grafičke Revije«. Centralni Naobrazbeni odbor Savezn Grafičkih Radnika Jugoslavije razpisuje natečaj za štiri ovitke »Graiičke Revije«, in sicer za številke: inaj-junij, julij-avgust, september-oktober in november-deeember 1929. lekst: »Grafička Revija« -- časopis za pouku i prornicanje grafičkog rada izdaje Savez Grafičkih Radnika Jugoslavije v Zagrebu — maj-junij (itd.) 1929. Obvezen tekst je: Grafička Revija, mesec in leto, dočiin se ostali tekst vzame po volji. Format 3.J X 23.5 cm, največ' v dveh barvah. Nagrade bodo razdeljene v iznosu Din 3000.—, j n sicer: štiri prve nagrade po Din 500.— in štiri druge po Din 250.—. Dve prvi in dve drugi nagradi se. raz.dele,-.za najboljše tipografske osnutke v stavku, a dve prvi in dve drugi nagradi za najboljše osnutke v ostalih tehnikah (risbe, linorez, litografija itd.). Tečaja se lahko udeleže razen članov Saveza Grafičkih Radnika tudi vsi ostali grafiki in umetniki. Natečajna dela.se naj pošljejo uredništvu Grafičke Revije«, Zagreb, Primorska ul. št. 2 najpozneje do 1. aprila 1929 v zaprti kuverti z geslom, a razen tega se naj priloži majhna kuverta z geslom in natančnim naslovom natečajnika. Na pošiljko se naj vstavi označba: »Natečajna radnja.« O rezultatu tega natečaja bo odločeval poseben, v to svrho izvoljen jun. — Nagrajena dela ostanejo last zgoraj navedenega odbora, a ostala dela se na željo vrnejo.
Tvoja domovina.
Sobice, ptički, rožice, konjči, kmetič sred« polja! Vifčred! O, še več — življenje! Znoj z obraza vroč curlja: vsak požegnan košček (grude, kamor kane ...
Cuješ, pesem iz črnili tal! Pesem krampov in lopat: to je sila siromaka, ki ustvarja Kapital...
Od1 iztoka do zatoka, niti prede T voja roka, niti predč, platno tke. .
Pa še vprašaš, kje je Tvoja domovina, kje!? —
Ivan Perko.
Železniške olajšave so dovoljene udeležencem IX. ljubljanskega mednarodnega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 30. maja do 9. junija t. 1. Naša država je dovolila 50-»dstotni popust, Italija 30-odstotni, Avstrija, Bolgarija, Č. S. R., Madžarska, Nemčija, Romunija pa 25-odstotni. Za prevoz razstavnega blaga velja razven v Nemčiji, 50-odstotni popust.
Pazite, čitatelji! Ne dajte, da Vam uide današnji oglas odličnega sredstva zi pranje, a to je SCHlCHT-ov »RADION«. — Hvaležni nam boste, če sami poizkusite.
Maribor.
Že spet erotični plesi! »Neue Montag-Presse« ve poročati, da so /.opet v Mariboru odkrili tajne zabave, kjer se pleše z nagelčki. Ako so nagi ljudje obojega spola plesali nekje v ceiitrumu mesta v dobro zakurjeni dvorani, tedaj to ni nič več zanimivega, ampak če bi bili pred kratkim napravili ples nagih kje tam za Dravo, ko je bilo 24 stopinj pod ničlo, tedaj bi bilo to pač interesantno!
Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 15. marca — ruska glpsba. Proizvajajo se na prvovrstnih gramofonskih ploščah divne ruske narodne, cerkvene pesmi in umetne skladbe.
Celie.
Ljudska kuhinja v Gaberju, la pred enim mesecem ustanovljena dobrodelna naprava se normalno razvija. Začetkoma je prihajalo na hrano le po 6 ljudi, vendar se je število obiskovalcev tekom časa pomnožilo, tako da je danes že 26 obiskovalcev, ter se še vedno priglašajo novi.' — Cinkarniški delavci dobe te dni svojo obed-nico v tovarni, kamor se bo jedi donašalo iz gaberske kuhinje, s čimer se bo število zopet znatno povečalo. Odbor marljivo dela, ter je na svoji zadnji seji sklenil otvo-riti tudi v mestu tako kuhinjo, in sicer v poslopju »Delavske zbornice«. Kakor hitro sc priglasi zadostno število odjemalcev, se bo takoj pričelo s kuho. Zatorej vabimo vse one, kateri se za stvar zanimajo, da se takoj prijavijo ali pri Borzi dela v Celju, ali pa pri vodji Konzumnega društva na Kralja Petra cesti, kjer dobe vsa nadaljnja pojasnila.
Zalog.
Občni zbor podružnice »Svobode« se vrši dne 17. marca 1929 ob pol 15. uri popoldne pri gosp. Sicherlu v Zalogu. — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Razno. — Pri nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi.
Odbor.
VIč-GIInee.
Občina Vič-Glince pri Ljubljani je ena
največjih predmestnih občin, ki šteje že danes nad 6000 prebivalcev. Občina je de-lavsko-kmečka, v kateri prebiva večina tobačnega, glinškega, rožnodolinskega in ljubljanskega delavstva. Občini načeluje že daljšo dobo župan s. 'Jurij Petrovič, ki je bil tudi sedaj imenovan županom. V letu 1928 je imel občinski odbor 9 javnih sej, občinski svetovalci 2, finančni odsek 2, stavbni odsek 13, socijalno-zdiravstveni odsek 9, pravno policijski odsek 5 in vodovodni odsek 7. Vložni zapisnik je spre>jel 4873 vlog. Stavbnih dovoljenj se je izdalo v letu 1928 za 58 stavib. V dograjenih hišah je bilo dovršenih 82 novih stanovanj. Občina je po veliki večini delavska, zaradi tega se ima 'boriti z davčnimi viri na en* strani, na drugi strani pa postajajo socijalne razmere boi j in bolj kričeče, ker je delavstvo za vse uime življenja slabo ali pa sploh ni preskrbljeno. So-cijalnokonKunalne dolžnosti občine naraščajo dan za dnem, dočim se viri za kritje potreb le težko dobavljajo. V stanovanjski akciji občina s svojimi sredstvi ni mogla sodelovati, pač pa je, da je pospešila stanovanjsko
Creppe de Chine
In loular svile od 58 Din naprej kakor tudi vsakovrstne druge svile v bogati zalogi po najnižjih cenah pri
J. Trpinu, Mafitioi. Platni tu 1?. VaZno za vse!
Vsakovrstna popravila Šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, dvokoles in motorjev, emajliranje in poniklanje. Shranjevanje dvokoles in motornih 'koles čez zimo, vse to nudi in izdeluje mehanična delavnica
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR Tattenbachova ulica 14.
lleklrelehnlCna delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg It. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
akcijo, prevzela v zadnjih letih za 2,400.000 Din poroštva za posojila na nove stanovanjske hiše na podlagi individualnih pogodb. S pomočjo poroštva občine in privatne ini-cijative je bilo v letih 1925—1928 zgrajenih v občini v celoti nad 200 stanovanj. V ubož-ne, brezposelne in nepredvidene namene je v proračunu za leto 1929 predvidenih 73.015 Din. Vič-glinška občina je še pred leti jako zanemarjena. Vsako leto je del občine poplavila enkrat ali dvakrat Gradaščica, občinska pota so bila tre posuta, blatna, in za pitno vodo so služili vodnjaki na močvirnih tleh. Občina tudi ni imela električne razsvetljave. Vsa ta vprašanja je morala občina ob velikih žrtvah rešiti iz zdravstvenih ozirov. Z regulacijo Gradaščioe, s popravo občinskih potov, z uvedbo vodovoda izginejo neprilike, ki so ogrožale zdravstvo občanov, to je močvirje in nezdrava pitna voda. Isto-tako se je olajšal z uvedbo elektrike promet in ustalila javna varnost ter -pripravna razsvetljava za občino in Občinarje. Z vsemi temi napravami je viško-glinška občina izpopolnila svojo 'prvo dolžnost, da je ustvarila v občini pogoje, ki jamčijo za dobro zdravstvo v občini. Omeniti bi bilo v viško-glin-ški občini še dva važna momenta glede na prehrano z mesom in uživanje alkoholnih pijač. Uživanje prvovrstnega mesa je v zadnjem letu nazadovalo; pomnožila se je pa poraba kravjega, telečjega in prašičjega mesa. Količina porabe je sicer napredovala, kvaliteta pa je nazadovala. Isto velja za alkoholne pijače. Vina se je popilo v letu 1928 manj, zato pa več piva in žganja. Leta 1925 se je popilo'-2252 hi vina, leta 1928 Se 1968.63 hi; piva se je popilo leta 1925 komaj 380 hi, leta 1928 že 620.75 hi; žganja pa leta 1925 104.20 hi, leta 1928 pa 137.08 bi. Te številke kažejo, da se socijalni položaj vič-glinškega prebivalstva slabša polagoma sicer ali vendar konstantno, ker se zateka vedno bolj k slabšemu prehranjevanju in‘ si bolj in bolj tolaži svoje socijalne skrbi z opasnejšim alkoholnim strupom. Občinski svet je v težavnem položaju, ker je moral urediti primarne dolžnosti občine v komunalni politiki. Vsekakor bo občinski odbor v bodoče posvetil več pažnje socialnopolitičnim nalogam, za katere je doslej ustvaril glavne pogoje. Dolžnost občinske uprave je pač, da varuje interese občanov, in sicer v prvi vrsti tistih, ki varstvo potrebujejo. Viško-glinški občinski odbor se tega zaveda in bo v tem smislu deloval v zavesti, da ga občani moralno podpro.
Koliko je v Beogradu prebivalcev?
Neki slovenski list se bavi s teni vprašanjem in piše, da se ne ve, če ima mesto Beograd danes 150.000 ali 200.000 ali pa celo več prebivalcev. Da, to je res težka uganka. — Beograd je kulturno mesto, ki ni samo prestolica države, ampak ima | poleg slovite glavnjače tudi dve univerzi, eno staro in eno novo ter vse mogoče.-kulturne zavode. Toda če pride tujec v Beograd!, tedaj si, z ozirom na zunanjo sliko, ne more zlahka napraviti prave sodbe o kulturni višini tega velemesta. I oza-devno se mora že Beograd pred Zagrebom skriti, kajti beograjski tlak. imenovan »kaldermina«, potem ulični napisi in pa gradba novih mestnih delov tam na vzhodno-južni strani, da ne govorimo o hi.gi.ieni, niso najboljše poroštvo za visoko kulturo. Ulični tlak se sicer polagoma popravlja in v petdesetih letih bodo morda
Tvornica štampiljk
In prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43.
Produktivna zadiaza mizarskih mojstrov
r. z. z o« z*
Maribor, Vetrinjska ulica 18.
Lastna Izdelava vseh vrat pohištva PIOIIIII|6> Od navadne do najfinejše izdelave, iz mehkega, trdega, kakor tudi iz eksotičnega lesa, po znatno znižanih cenah, zelo solidno In dobro delo. Eno leto garancije. Mamo pri Produktivni xm-druKl mizarHlcIb mojstrov, Maribor, Vetrlnjalii* ulica !*■
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. J. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
v glavnem vse ulice prišle na vrsto. Danes jih je šele par, po katerih hodijo ljudje brez večje nevarnosti. — Poglavje zase pa so ulični napisi, o katerih se skoraj niti govoriti ne more. Na začetku ulice je navadno pričvrščena lesena plošča, na kateri sio največkrat več kot napol izprane ali od vremena izdrgnjene črke, ki jih je zelo težko razbrati. Naslednje hiše pa imajo samo številke, brez imena ulice in pride celo naprej, da je hiša sploh brez vsake številke. V temi oziru se v času desetih let ni storilo čisto nič.
V Beogradu vlada tudi huda stanovanjska bedla — ne za gospodo, ampak za reveže — in. tam zunaj na vzhodno-južni periferiji so si reveži zgradili neštevilno kolib, o hišah ne more biti nti govora, iz različnega gradbenega materijala, vendar pa prevladuje ilovica. Stavbe so vseh tipov in različnih velikosti; nekatere imajo okna, druge pa jih sploh nimajo. Take vile iz blata so velike po tri do štiri kvadratne metre in nekatere imajo namesto štirih vogalov samo tri. Mnoge so tako solidno zgrajene, da se preje poderejo kot so gotove. Kar pa je najbolj značilno za mesto, je to, da se graditeljem sploh ni treba ozirati na gradbeni red in zato med takimi kolonijami ni ccst in ulic, ampak stoje brez vsakega kot krtine na senožeti. In ko sem v tisti labirint, ki bi se pri nas imenoval kolonija, enkrat zašel, sem komaj našel izhod. Verjetno ie tedaj, da v Beogradu ne vedo, koliko prebivalcev imajo. Človek dobiva vtis. da je za Beograjčane statistika nekaj najtežjega ter najbolj zopernega.
—n.
Žaromet skozi noč.
Za nepismenost.
»Na Danskem ni analfabetov (nepismenih) in zato itudi ni boljševikov« — na to poročilo v zadnji številki zagrebške revije#»Nova Evropa1« sem 'se spomnil, ko sem čital v zadnji »Enotnosti« sledeče:
». . . Poznamo »Cankarjevo družbo«. Za poslednjo (namreč »Cankarjevo družbo«) pa ne hodite nas snubiti. Plače ne zadoščajo niti za golo življenje, kaj še za kupovanje pismenih proizvodov: kar gre skozi cenzuro in dovoljuje buržmzija pisati, vse to slabo služi našemu osvobodilnemu boju.« (Torej je tudi »Enotnost« škodljiva.)
S tem je dekalistična »Enotnost« dosegla svoj rekord v demagogiji. Delavci, ne kupujte in ne berite knjig, ker to je škodljivo za vas! — to je torej zadnja parola slovenskih dekalističnih voditeljev. Sedaj razumemo tudi to zakaj so: Gustinčič, Le-mež, Miakuc itd. izstopili iz delavske izobraževalne organizacije »jSvobo-da«, ker je izobrazba škodljiva deka-lizmu! Na Danskem ni boljše vikov, analfabetov. Na Slovenskem je malo dekalistov, ker je malo analfabetov. Povečajmo število analfabetov in povečali bomo število oslov, ki nas bodo poslušali — tako so si zdaj zamislili dekalistični kolovodje.
Vsak zaveden delavec pa ve: V izobrazbi je moč. Nam vsem primanjkuje izobrazbe. Zato bodi tisočkrat pozdravljena »Cankarjeva družba«, ki nam boš za 20 Din dala štiri lepe knjige.
Proč z nepismenostjo! — to je naša parola. Prihrani si liter vina -in plačaj naročnino za »Delavsko Politiko« in 20-dinarsko letno članarino za »Cankarjevo družbo«!
Za poslabšanje položaja privatnih nameščencev se z vso silo zavzemajo trgovci in — dekalisti. Za trgovce vsakdo ve, da so proti nam. Da so pa tudi dekalisti na strani trgovcev, naj se vsakdo, če hoče, prepriča iz zadnje »Enotnosti«.
Vprašamo s. Makuca
z ozirom na stavek v zadnji »Enotnosti« na str. 3, kjer med drugim piše:
»Izdatki, ki se delijo od Delavske zbornice po zlatem ključu za podkupovanje tajnikov in zaupnikov, znašajo 400.000 Din.«
S. Makuc nam naj sedaj odgovori, za katere vsote se je on sam prodajal Delavski zbornici celi dve leti? Celi dve leti je vneto delal za vse predloge »Delavske zbornice« in zmerjal levičarje.
S. Makuc, prosimo in zahtevamo, čisti račun — daj tudi o samem sebi. Za koliko si se prodajal in se dal podkupovati?
Več zaupnikov.
Cankarjeva družba,
»Enotnost« je napisala poleg drugega sledeče z debelimi črkami:
»Kar gre skozi cenzuro in dovoljuje buržuazija pisati, vse to slabo služi našemu osvobodilnemu boju in da so to pismeni proizvodi vodene vsebine.«
Iz tega sledi, da Marksov »Kapital«, »Komunističen manifest« in druge Marksove in Engelsove (da o drugih ne govorimo) knjige, ki jih je tudi dovolila buržuazija pisat«, islabo služijb našemu osvobodilnemu boju in so to proizvodi vodene vsebine.
In »Enotnost«, ki jo dovoljuje tudi buržuazija, s to trditvijo daje naravnost sebi sijajno spričevalo. Da, da, ti proizvodi so res vodene vsebine in res slabo služi »Enotnost« našemu osvobodilnemu boju.«
Cankarjevec.
Drugo vprašanje s. Makucu.
Pri »Jugoslovanski Matici« je odbor za pomoč primorskih emigrantov.
Ali ste res s. Makuc Vi pri tem odboru in še celo honoriran sotrudnik?
Prosimo in zahtevamo odkritega odgovora, kier si bomo iz njega potem znali razložiti nek Vaš korak.
Več zaupnikov.
Ubogi s. Vrhove!
Podpisal je nekako poslanico »strokovno organiziranim delavcem, ki čutijo proletarsko«, da naj ibranijo Makuca, ker mu je Strokovna komisija vzela mandat za »Del. zbornico«, ker ni organiziran in predstavlja, kakor se trdi, samo honoriranega uradnika pri Jugoslovenski Matici.
Na pred konferencah in klubovih sejah, kjer je bil s. Vrhove tudi navzoč, ni zinil niti besedice in je soglašal, da nima Makuc več ničesar iskati v Delavski zbornici.
Kje je tu doslednost? Na .papir napisati svoje ime je pač lažje, kakor pa v obraz povedati svoje stališče.
A nič bolj zanimivo in značilno za s. Vrhovca je zmerjanje Makučevo v »Enotnosti« s. Ravnika iz Jesenic in drugih predstavnikov, ker so glasovali za proračun Delavske zbornice, a ne za Makučeve neresne načrte. Samo s. Vrhovca ne zmerja, dasi je tudi on istotako glasoval, kakor s. Ravnik in dnugi. Zakaj ga ne zmerja? Ker je podpisal zgoraj omenjeno poslanico. Zato mu je tokrat ibilo prizanešeno.
S. Vrbovc, ali res ne čutiš in ne vidiš, da si žoga? Ali še res nisi spoznal vse te gnjusnosti, ki se cedi iz takih demagogij.
In če kaj kritiziraš in pozivaš, zakaj ne delaš to samostojno, lam, kjer je mesto? Eden, ki te je smatral za bolj samostojnega.
Ali ste ie krilil
svoj« potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd*
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKAjR]SAJIi:_Z:Jg_0:^
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	STBV. 38-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in higiensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delsv' ccm in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na *avaro*alno znanko D. 1%
Tiska: Ljudska tiskarna ’d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlaj: v Mariboru. — Za konzercij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.
O
MALA NAZNANILA.