99. številka.
Ljubljana, v soboto 2. maja.
XVIIL leto, 1885
shaja vsak dan ivefer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejcman za a v stri jsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., zh pol leta 8 gld., za četrt leta 4 jrld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po . 0 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenk'ut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankovati. — Bokotnii se ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnini-, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročito.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6  „  50 „
„ četrt leta........ 3  „  30 „
„ jeden mesec....... I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
„ pol leta........ 8   „  — „
„ četrt leta........ 4   „  — „
„ jeden mesec....... I  „ 40 „
Ujiravnlitvo ,,S!ov, Kar oda".
Grof Taaffe na volilnem sejmišči.
—o.— Takoimenovana tlržavno-zborska Avstrija ima tačas obraz sejmišča in na njem pojavljajo se vse volilnega prava konstrukcije, s katerimi Se perfektujejo mandati v volilno-pravnem zmislu. Jurisprudens" gospod grof Taaffe stopa po trgu volilnem in v svojem interesu s primernim pritiskom spravlja v veljavo svoje nazore o antecedenci-jali državno-zborskega mandata. Našega volilnega reda elasticiteta in „voščeni nos" olajšujeta mu v obilni meri to delo. Ako bi on hotel, lahko bi „ voščeni nos" tudi tako gnetel in sukal, da bi pravi politiki naše države, to so sestavni deli dosedanjo državno-zborske večine, avtonomisti dosegli dve tretjini glasov, kateri so potrebni, da bi se našim razmeram prikladno premenila ustava in volilni zakon. Toda gospod grof Taaffe tega ne mara, on se na volilno to gibanje ozira z drugimi nazori ter z drugimi potrebami! Vsa dosedanja politika našega ministerskega predsednika jasno kaže, da se on boji večje moči in napredka na strani desnice, zlasti pa, da bi representancija države bila v skladu s faktičnim razmerjem, po katerem v Avstriji stoji 14
milijonov Slovanov proti 8 milijonom Nemcev. Narobe gredo vsi njegovi napori na to, da bi nemški tabor ne oslabel preveč v primeri z desnico, potem pa, da bi vse odločilne glasove imel on sam v svoji ob'asti. Rad bi imel gospod grof Taaffe v sredi mej obema velikima strankama pest parlamentarnega vojaštva, s katerim bi operoval po svoji volji sedaj na desno sedaj na levo, in tako on sam vse odločeval.
S tem namenom stoji ministerski naš predsednik mej sedanjimi sejmarji — „ein ehrlicher VVachter". Išče si ljudskih mandatarjev, ki bi bili njegovi svoji mandatarji, ki nemajo nikakeršnega stalnega prepričanja, nobenega svojega programa, ki se bodo marveč dali slepo voditi sedaj na levico, sedaj na desnico in bodo tako od slučaja do slučaja dobro orodje za tvorjenje vladne večine. Gospod grof Taaffe ve, kje na sejmišči se prodajajo tako politične gobe. Ne proizvaja, ne prodaja jih narod kot tak v svoj demokratski premišljivosti. Skoro nemogoče bi jih bilo dobiti v volilni skupini vasi, trgov in mest, nego v kuriji Zemljanov ali velikih posestnikov, tam poleg hrastovih značajev političnih rasejo tudi mehke, brezbarvnate gobe. Mej zemljane stopi gospod grof Taaffe mešetarit, me-šetarit „in sua causa". „Der ehrliche W&chter!" Tam posreduje mej strankami, naj druga drugi brez boja privoli toliko in toliko mandatov, ostale pa naj — „Miieklerlohn" — odloči zanj, za njegovo „srednjo" stranko, katero bi on pri glasovanji rabil, kakor bi se ravno njemu pravo zdelo.
S tako dobro kupčijo hvalijo se sedaj vladni listi, da jo je gospod grof Taaffe napravil pri zemljanih moravskih, ki so s kompromisom razdelili mandate mej liberalno in srednjo stranko, konser-vativno-slovansko pa pustili v stran. Nemško-libe-ralna glasila pa se smejejo in pišejo, daje „naivno" pri tem kompromisu govoriti o vspehih gospoda grofa Taaffeja. Slovani konečno imamo razlog, da z neprijetnim občutkom, ki ga vzbuja prevarjenje, plačujemo račun za diferencijo mej oficijozno in liberalno stranko. Obe prav pravita. Gospod grof Taafle jo z rečenim kompromisom uveljavil svojo taktiko, pomnožil šanse za toliko zaželjeno srednjo stranko, toda program njegov, tisti namreč, ki jo na papirji, dobil je s kompromisom, bolje
z manifestom Chlumeckega, ki je kompromis oglasil, jako odločno remonstracijo. Vsebina moravskega kompromisa je strogo centralistična, tudi sicer popolnem protivna poglavitnemu programu državnozborske večine, na katero se je vlada dosedaj opirala. Gospoda grofa Taaffeja oglašena, obljubljena politika doživela je torej pri moravskem kompromisu prejasno reakcijo in levičarski listi se lahko rogajo oticijozni trditvi, češ, da je kompromis za levico velika politična nezgoda. S faktično politiko sedanjega kabineta se program Chlumeckga seveda malone popolnem ujema, to je nam avstrijskim Slovanom na svojem živem telesu dobro znano, toda, da sedaj vladni, „nam prijazni" organi tako obrazloženi kompromis razglašajo za svojino, za vspeh grofa Taaffeja, take odkritosrčnosti nam in našim zastopnikom nasproti ne bi bili pričakovali.
Tacega in jednacega .jednakopravnostnega" uplivanja na volitve, take vladne „podpore" se Slovani odločno branimo. Krivice volilnega reda se takisto ne odpravljajo. Politični račun moravskega kompromisa plačujejo Slovani, in dosedanje izkustvo uči, da se kompromis samo tedaj inspiruje in do-ganja, kadar je Nemcem treba na pomoč. Trgovina z mandati poslanskimi mej strankama, katerih jedna hoče to državo sccntralizovati in premeniti v nemško VValhallo, druga pa deželam in vsakemu narodu dati, kar mu gre, ne more se imenovati poštena, ona demoralizuje politično življenje in državi no služi v blaginjo. Tem bolj pa jo je obsojati, Če se godi po pravilih oderuštva, če zatirane zatira. Nesrečni „voščeni nos" našega volilnega reda viha gospod grof Taaffe neblago, nesrečno!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 2. maja.
Volilno gibanje je po druzih deželah dosti živahnejše nego pri nas. Toliko se da že sedaj sklepati, da bode v novem driai iioiii zboru mnogo novih poslancev. To pa najbrž oblike državnemu zboru no bode dosti premenilo. Nastopile bodo novo osobe, a duh bode ostal stari. (!ez šest let bomo Slovani zopet jednako nezadovoljni, kakor smo se-<li«j, samo toliko bomo morda modrejši, da od sedanje sisteme nemarno pričakovati zboljšanja svojega položaja. Mi bi radi videli, da bi se motili, a
LISTEK.
Potopisne arabeske.
i.
Gospod urednik! Če ste mislili, da sem že odpotoval v krtovo deželo, evo Vam dokaza, da ste se pošteno varali, zbog česar Vas pa nikakor ne milujem, kajti vedeti bi mogli pač, da — kopriva ne pozebe! Menite-li, da mi je sneg zamodel pota križem domovine, kakor članom kakega literarnega zavoda k občnemu zboru? Kaj še! Jaz, ki sem v poletnih čreveljcih pregazil črez kolena visoki sneg po Vršičevem sedlu v Trento, pa bi se zbal perišča sneženih muh, no, hvala Bogu, tako daleč pa še vender nesmo! Ali skrbi Vas pa vender le, v kateri duplini da sem prespal letošnjo zimo, kaj ne da? No, jaz bi Vam to že povedal, ali bojim so, da bi naju slišal kak berič in potem bi imeli zopet nepotrebnih potov, sitnosti brez konca in kraja. Stavim glavo, da bi Vas kar o polunoči poklicali ad audiendum verbum, kakor nekega predsednika nekemu klubu in prepričam sem, da bi rajši plačali
za „Narodni dom" dve sto „kebrov", nego da bi se Vam bil prilepil tak elastičen nos!
Toda nekaj pa Vam vender psmem" razodeti ali samo s tem pogojem, da me ne ovadite kakemu opričniku. Torej poslušajte!
Gospod urednik! Neslo me je zopet! Vprašate: kdo, kaj in kam? Kdo neki drug, nego moje nemirno, po svobodi in spremenbi hrepeneče srce! Zakaj ? Kako ste čudni! Petnajst mesecev na leto dež, ostalo pa megla in dolgčas, da se Bogu usmili, pa naj Vam človek ostane mej Vašim zaduhlim zi-dovjem? In pa: kamor stopite, ni druzega, nego — trcijalka, opričnik in berič! Hodite z Bogom! Mari je človek za to ustvarjen, da bi vse svoje življenje gledal te napete obraze? In še nekaj: če se ne priklonite takemu ministru in spe kar do tal, pa ste prenapetnež, fanatik, radikalec in Bog si ga vedi kaj, vse samo človek ne!
Vidite, gospod urednik: to me je pregnalo zopet izmej Ljubljanskega zidovja v širni svobodni svet, kam, o tem se bodeva že pozneje še zmenila! Ali to Vam pa takoj povem: takrat sem se namenil nekoliko dalje nego prejšnja leta, recimo preko mej slovenske domovine in nemara se kake tri korake naprej,
vsekakor pa vsaj tako daleč, da ne bodem slišal več odurnega krika Vaših strankarskih prepirov!
Toda, čas je, da pridnem, kaj ne da, gospod urednik? No, dobro:
Ko sem torej ostavil zopet našo proslavljeno metropolo, bilo je baš polunoči in obligatni vspo-mladni dež, ki je letos Ljubljančanom toli blago-darno močil mlačne duše, cedil se je malomarno iz oblakov: da o takem vremenu nesem videl mnogo, pritrdili mi boste pač brez vsega ugovora.
V Celji poprašal sem na peronu stoječega, kako se kaj godi preljubezuivemu „Kmetskomu pri-jatlu", kateremu so baje nedavno prerahljali staro renegatske kosti, na Ptttji pa sem izstopil samo za jedcu hip. da som pogledal v isti „Narodni dom", katerega so si tamkajšnji Slovenci prisvojili, ne da bi jim bilo treba preromati zato ves slovenski svet. .
Potem pa je moj vrli »naglic" švigal naprej, neprenehoma celih deset ur, no, do kam je pritekel — videli boste na konci pisma!
A propos! Skoro bi bil Vam pozabil povedati, da se je od Ptuja navzdol vreme zvedrilo. Hvala Bogu, po dolgej večnosti zopet jedenkrat solnce! vzdilmol sem nekako poluglasno, čemur jo pritrdila tudi neka
najbrž se ne bomo. Nekaj dobrega pa ima vsekako tudi sedanja situvacija. Pokazala.je narodni čutne.-, katerih naših mož v čudnem svitu.  To je pa že nekaj, da vemo, na koga se smemo zanašati v resnih dneh. — Na Dunaji posebno demokrati hudo agitujejo in upati je, da vržejo nekatere liberalne poslance.   Kandidoval bode zepet dr. Kronavetter, mož, kateremu se marsikatere dobre lastnosti odrekati ne morejo.   Loblicha demokrati nič več ne priporočajo za kandidata, kajti spoznali so, da je kričač in nič druzega. Na Češkem bode v več okrajih huda Volilna borba mej Mlado- in Staročehi. Prvi utegnejo morda nekaj sedežev pridobiti, kar pa Še ni gotovo. — Provincijalni  oricijalni in ofi-cijozni listi pridno ponatiskujejo članek nekega Dunajskega oficijoza, ki dokazuje, da so uradniki zavezani voliti vladne kandidate. V dokaz temu sklicuje se celo na kneza Bismarka in pruskega cesarja Viljema.   Mi radi priznavamo velike zasluge Bis-marcka za Nemčijo in njegove velike državniške sposobnosti, zlasti, kar se tiče vnanje politike; kar pa se tiče parlamentarizma se pa nanj nikakor ni sklicevati, kajti ou je nasprotnik vsake ustave. Kadar gre za tako stvar, so na mestu mnenja angleških in italijanskih državnikov, ne pa nemških. Sicer je pa pisec dotičnega članka pozabil da v Avstriji nemarno vladnih strežetov,  ampak državne uradnike.
Deputacija gališkili Rusinov bila je pri cesarji v avdijtnci, in se pritoževala, ker se je Ba-zilijski samostan v Dobromilu izročil jezujitom. Potem je bila deputacija še pri grofu Taffe-ji, nunciji Vaunutelli-ji, naučnem ministru Conradu in ministru Ziemialkovskem. Kolikor se da p sneti iz raznih odgovorov, ki jih je dobila deputacija na teh visokih mestih, ni dosti dosegia. Vlada se boji namreč Poljakom zameriti, zato pa ni bode mogla ustreči rusinskim zeljem.
Većina hrvatskega sabora izključila jo za štirideset sej dr. Hinkoviča, ker ta mož ni hotel proslavljati vlade, ampak povedal vladi in njenim pristašem, kar jim gre.
Viiftitfc države.
Poročila o shodu <rcli cesarjev so neki izmišljena, vsaj diplomatični krogi na Dunaji trdijo, da nič ne vedo o tem.
Danes še ravno toliko vemo, kakor včeraj, se li bode spor mej llusijo in Anglijo poravnal mirno ali pa na bojišči. Ruski odgovor na poslednjo angleško noto pričakujejo v Londonu še le v ponedeljek. Do tedaj se pač nič gotovega ne bode zvedelo, pa tudi pozneje še težko, ker ta odgovor najbrž ne bode odločno odbial angleških zahtev, ne jim ustrezal. Kakor se da posneti iz ruskih vladnih glasil, Rusija nema nič proti temu, da se takoj začne urejenje meje, a Komarljevega postopanja pa tudi nikakor nečejo prepustiti nikakemu presoje vanju. Car je pohvalil to postopanje in s tem mora biti ta stvar rešena. — „Pali Mali Gazette" upa, da se bode afganski spor rešil mirnim potom. Po mnenji tega lista se je upanje za mir dosti povekšalo poslednje dni. Ta list misli, da Rusi neso poseli Merušaka. Drugi angleški listi so pa manj spravljivi. Ruskim listom se javlja, da je Komarov že zašel llerat, ker so tam baje izbuknili izgredi. To poročilo pa še ni zanesljivo. Ravno tako so neka tera poročila o vojnih pripravah pretirana. Tako še Rusija ni mobilizovala južne vojske, 200.000 mož, kakor se je iz Londona poročalo. — Zaradi zarote proti emiru Abdurainanu izgnani bivši generalni gubernator Kandaharski, Sirdar Omer ban, jo neki Rusiji ponudil svoje usluge. Zdaj je že odpotoval iz svojega dosedanjega bivališča v Mali Aziji na af-gansko mejo, da pri prvej priložnosti naščuva ustajo proti emiru v Afganistanu, ko bi ta začel vojno z Rusi. Angleškim konzulom se je dal ukaz strogo paziti, kaj počenja Sirdar.
U.Carigrada je odšla komisija nemških in lurikUičastnikov,.da.ogleda utrdbe ob Dardane-lah. V Dardanelah se bodo nastavile torpede, katere je že Turčija naročila v inozemstvu, ko bi se začela vojna mej Rusijo in Anglijo. — Kakor porota navadno dobro informirani dopisnik Przegleda iz Pe-terburga, zagotovil je ruski minister Giers avstrijskemu in turškemu poslaniku, da hoče Rusija porabiti svoj upliv, da se ohrani mir v Makedoniji. Nadalje je ruski minister grajal Srbijo zaradi njene nehvaležnosti. Rekel je, da bo ta država Avstriji ravno tako nehvaležna, kakor je Rusiji. Velikosrbsko in panhelenično teženje je po njegovih mislih najnevarnejše za mir na Balkanu. Rusija nič bolj ne želi, kakor da se mir na Balkanu ohrani. — Da se Rusija prizadeva pridobiti Turčijo na svojo stran, kaže to, da je pri vojaške j paradi minulo soboto v Peterburgu, h katerej so bili povabljeni zastopniki druzih držav, se car največ pogovarjal s turškim poslanikom. Turčija se pa vedno bolj nagiba na rusko stran.
Zadnje dni govorilo se je, da misli francoska vlada izgnati vse Člane rodovin, ki so kedaj vladale v Franciji.   To pa neki ni res, temveč se le misli na to, da se izdado naredbe, da se princi j ne smejo voliti v zbornico.
Novo grško iuinisterstvo je sestavljeno, j Delyanni8 prevzel je predsedništvo, vnanje zadeve j in finance; Papainichalopulos notranje zadeve; Mau-i romiehalis vojno; Antonopulos pravosodje; Zigoma-! los bogočastje; Roma pomorstvo Včeraj so novi ; ministri prisegli.
Kakor se poroča iz Stockholma, NVcilska I vlada tlela velike priprave za obrambo svojih bregov, I ko bi se začela vojna mej Rusi in Angleži. Posebno ! se bode utrdil otok Gotland. Razun topov Karla-j kronske trdnjave in topnjaČ odposlalo se je j tja več ženijeev in trdnjavskih topničarjev, da na-: pravijo razne utrdbe. Poleg tega sklicala se je de-! želna hramba na tem otoku, ki je najbolj raztavljen j vojni nevarnosti. Tja se bode poslal jeden batalijon ! grenadirjev. Organizovala se hode eskadra iz več j vojnih ladij pod poveljstvom kontre admirala Virgie.
Na N]»aiij*kcin bili so poslednjo tedne razni j izgredi. Vlada je po več. mestih že storila potrebne ' vojaške previdnostne naredbe, da zatre vsako ustajo, j ko bi se kje pojavila.
Mirovna pogajanja mej Kitajci in Francozi J vršo se vspešno. Kitajske čete so že odšle iz Lang-Sona.
Kakor se poroča iz Aleksandrije, poskušal je eglptoiski ministerski predsednik prekrižati di-plomatična pogajanja zaradi časopisa „Bosphore Egvptien" z zvijačo. Policija dobila je povelje otvoriti dotično tiskarno, pa le s pogojem, da se lastnik pismeno zaveže, da ne bode več izdajal dotičnega lista. Policija je to sporočila lastniku tiskarne, in naznanila, kdaj jo pride otvoriti. Policija je prišla, otvorila tiskarno, čakala in čakala, pa lastnika tiskarne ni bilo od nikoder. Potem je tiskarno zopet zatvorila in odšla.
Dopisi.
I/. Sinarija pod Ljubljano. 30 aprila. [Izv. dop.j Pri nas osnovalo se je bilo društvo „prostovoljne požarne hrambe" meseca aprila 1882, to-raj je to društvo 3 leta staro. V tej dobi sta že dva uda umrla, katera sta bila slovesno pokopana; posebno lep sprevod bil je dne 24. aprila t. 1. Pokopan bil je namreč Matevž Zaviršek, posestnik tukaj; bil je ud prostovoljne požarne brambe, predsednik gospodarskega odseka podobčine Smarije, občinski odbornik, ključar farne cerkve in ud kraj-nega šolskega sveta. Umrl je po kratkej bolezni na Selih rudniške fare 22. t. m. ter bil na njegovo
Željo prepeljan k počitku, y svoj rojstveni kraj, v Šmarije. Marljivi in občespoštovani župan in načelnik prostovoljne požarne brambe g, Vinko Ogo-relec preskrbel je lep sprevod. Sprevoda udeležili so se vsi občinski odborniki in vsi udje požarne brambe. Položili so se rajnemu razni venci na ra-kev, posebno dva lepa venca s trakovi in napisi, jeden od udov požarne brambe, drugi od, občinskih odbornikov, katera venca so vso dolgo ,pnt iz Sel do Šmarija člani gori navedenih korporacij nosili. Na Škofljici pred stanovanjem g. uačelnika pričakovali so požarni brambovci, odborniki, gg. učitelja in udje krajuega šolskega sveta mrliča. Ob 7. uri zjutraj pripeljali so rake v pokojnega na Škofljico, od koder se je razvrstil sprevod. Na Razdrtem, kamor je bila prišla čestita duhovščina nasproti, so brambovci rakev iz voza vzeli, ter jo nosili v dolgem in lepem sprevodu v farno cerkev. Po dovršenem cerkvenem opravilu pomikal se je sprevod v istem redu do jame, v katero je bilo truplo pokojnega k večnemu počitku položeno. Marsikatera solza se je polila po licih uavzočnih. — Naj mu bode zemljica lahka!
Kakor je bilo že omenjeno, da je triletna doba tega društva pretekla, bila je toraj po pravilih dne 26. t. m. nova volitev odbora in potem načelnika, podnačelnika in tajnika. Po izvršeni volitvi odbornikov, bili so jednoglasno izvoljeni dosedanji gospodje: Vinko Ogorelee načelnikom, Josip O gore lec podnačelnikom, Ivan Borštnik tajnikom. Srečno se sme pač tukajšnje društvo imenovati, da vsa tri leta v njegovem okrožji ni bilo potreba, da bi svojo izurjenost dejanski pri požaru pokazalo. Naj bi ljubi Bog tudi zanaprej obvaroval našo faro tega strašnega uničevalca pohištev in imetja. Poročati mi je še, da se bode naša požarna bramba pridružila v nedeljo 3. maja Ljubljanski prostovoljni požarni hrambi, da se udeleži ob 7. uri sv. maše v cerkvi sv, Florijana v Ljubljani.
Pri nas bode čez mesec dnij tudi volitev novega občinskega odbora in potem župana in svetovalcev.
Sliši se, da neko človeče, katerega delo je „ta kratkega" cukati in čegar naloga je bila, je in bode, dokler bode mogel po istih hišah, pri katerih bog roko moli, hoditi, poštene ljudi napadati, jih blatiti in preganjati, mesto da bi svoj zadolženi in zanemarjeni grunt obdeloval, okolu lazi ter zoper sedanjega, vrlega, vsega spoštovanja vrednega župana agituje tn sebi to čast pridobiti hoče. — Ne boš, Jaka! — Tič se po perji in petji spozna, ti pa po obnašanji in govorjenji! Za našo županijo ne ugaja župan, kateri le „kratkega" ljubi in mej takimi možuje ter svojo modrost in učenost razklada, kateri duha (pa ne sv. Duha) napolnjeni gledajoč ne vidijo in slišajoč ne slišijo! Volilci bodite torej previdni, pridite o času volitve k volitvi in volite v odbor take može, kateri bodo volili sedaujega župana!
Domaće stvari.
— (Dolenjska železnica.) Konzorcij za dolenjsko železnico (načelnik g. Jos, Kušar) dobil je danes dopustilo (konce-
Dalje v prilogi.
poleg mene sedeča Ormožanka, rekše: „anti pa te tiidi dtMio včnda ali le — je toti šmentani dež jednok moga ali henjati", tako, da neseni vedel, da-li bi se čudil lepemu vremenu ali tej genijalnoj frazeologiji ali pa ženi samej, da je postavila isti glagol tako pravilno (?) na konec stavka, kakor kak slovensk pisatelj . . .
Vender, sem rekel, gospod urednik: lep dan je bil, da bi človek kar zavriskal! Ne vem, koliko bi Vi dali, da bi se mogli peljati takole svobodni v beli svet, koj ? Ali, da sem odkritosrčen: ondu za Središčem, ko sem se bil prepeljal črez mejo slovenske svoje domovine in se je naš planinski svet začel utapljati v morje nepregledne ravnine, grabilo mi je po srci neko čelarno čuvstvo! Nemara, da je bil kak tisti „heimveh", ki nas planince s toliko silo vleče z jednolične planjave „nazaj v planinski raj?" Da, taki smo! Krčevito se oklepamo one grude, na kateri nam je stala zibelka in rojstvena hiša in, čeprav je borna in s slamo prepletena, nam je dražja, kakor najsijajnejša palača, „in prav je tako", rekel bi „Kresov" Mirko in ž njim vsak pristen domoljub . . .
In vender je toli krasen ves voljni božji svet, ne samo gori po planinskih višavah, temveč tudi tu
doli na širni ravnini! Veličastne so v nebo kipeče gore in kdor jih je gledal tako rekoč iz zibelke, ne pozabi jih do groba; ali nič manj veličastna Vam je tudi brezmejna ravan! Razloček je le ta, da se nam ob navpičnih veličinah pogled dviguje kvišku, dočim nam na planoti plava horizontalno v nedo-gledne daljave. —
Pa kaj bi vam to razkladal, ko moj vranec hiti naprej po ravnem polji plodovitega Medjimurja! llribje na jugu in severu se znižujejo vidno; iz daljave Vas pozdravlja še Rogaška gora, Ivanšica, potem se nekaj časa še tam na južnem obzorji vleče tenak sinji rob, ali naposled izgine tudi on in širna, brezmejna planota razprostira se po vsem okrožji!
V ravnem, brezkončnem tiru vihra vlak po ravnini navzdol švigaj e lehno, brez vsega ropota po mehki zemlji. In vožnja, gospod urednik, po tej ravnini ni baš toli jednolična, kakor morda mislite. Takoj na prvi postaji onstran slovenske meje, v Čakovci, Vas ob veje pereči duh magjarske paprike : kondukter, ki Vam je doslej, po slovenski zemlji oznanjal ponemčena imena železniških postaj, nataknil si je tukaj ogerski jezik in potniki, ki pri-sedajo k Vam,  izpovedujejo  z nosovi,  da jih
je rodil Abraham, Izak in Jakob  ter njegovi sinovi. Če odvrnete nejevoljni svoj pogled tem papiškim profilom, opazite takoj, da tudi ravnina ni baš prikrojena vsa po jednem ter istem kopitu, in da je marsikaj na njej, kar je vredno človeškega pogleda! Glejte, na primer: tu se širijo plodovite, v široke ogone razorane njive, da jim ne vidite ni konca ni kraja; ondu zopet so brezmejni pašniki, po njih pa raztresene raznovrstne črede : tu čili konji, tam kodraste ovceJ siva goveja živina z velikanskimi rogovi, in ne bodi grdo rečeno — ščetinaste svinje; vsaka teh čred, ki so strogo razdeljene po stanu in plemenu, šteje Vam po tri sto do osem sto glav ali repov, če Vam je ljubše. Tudi pastirji neso baš, da bi jih človek kar tako preziral : umazani in pa candravi sv Vam, da si jih nobeden slikar ne more želeti slikovitejših. A zdaj se spremeni pokrajinska scenerija!  Na desno in levo samotno močvirje z mahom in visokim trstjera pre-rasteno, potem se Vam zablišče pred očmi svetla, na široko razvrščena selišča, za njim zopet l#ez-končna planota, na katerej po deset, dvajset ur na okrog ne zagledate sledu o živem človeku, da Vas je kar po dnevu strah tolike samote, kar Vas nepričakovano obsenčijo košate dobrave in ko ste | zo-
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 99. 2. maja 1885.
si jo) za začetna dela za dolenjsko železnico.
— (O državnozborskih volitvah.) Volilno gibanje se še le pričenja, a soditi se more že sedaj, da bode precej živahno. Za mesto Ljubljano bode grof H o h e n w a r t kandidatom postavljen. Za slednjega izpraznjeni mandat na Gorenjskem pa še ni naslednika, ker gosp. Janko Urbančič, graščak na Turnu ni hotel prevzeti ponujane mu kandidature. — Na Dolenjskem najbolj vre. Proti grofu Margheriju sili se Šuklje. Za Šukljeja so najbolj vneti Novomeški nemčurji na čelu jim gosp. Lehmaun in — Kočevci. Proti V. Pfeifcrju kan diduje se dr. Poznik, a piše se nam, da je večina za Pfeiferja. — Z Notranjskega dohajajo od več strani vesti, da se močno zanimajo za kandidaturo dr. H. Dolenca. Nadalje imenujeta se kot nova kandidata g. J. Hren, deželne sodnije svetnik v Celovci in gosp. Fr. Potočnik, umirovljeni svetnik v Ljubljani.
— (Gosp. dr. Vošnjak) naznanil je „Slo-venskemu društvu" v Mariboru, da za prihodnjo dobo državnega zbora nobene kandidature ne prevzame več, ker mu njegova opravila, zlasti v deželnem odboru kranjskem ne dopuščajo, da bi se vsako leto po 5 do 6 mesecev in še dalje mudil na Dunaji. Ta vest bode gotovo vsakega rodoljuba nemilo zadela in globoko je obžalovati, da se tako izvrstna moč, kakor je bil baš dr. Vošnjak, odtegne parlamentskemu življenju. Skozi dvanajst let zastopal nas je pošteno in odločno v državnem zboru, marsikaj dosegli smo po njegovem posredovanji in vajeni smo bili v vseh važnih slučajih obračati se nanj, tako, da si slovenske državno-zborske delegacije brez njega skoro misliti ne moremo. Kakor ga bodemo težko pogrešali, uvaževati nam je vender tehtne razloge, ki so ga napotili k temu koraku, mej katerimi menda ni najmanjši ta, da posel državnega poslanca pač nalaga veliko bremen in dolžnostij, a pri vsem, še tako vztrajnem prizadevanji le malo vspeha. Izrazujenado, da se gosp. dr. Vošnjak še ni za vselej odtegnil parlamentskemu delovanju, dostaviti nam je, da je skrbljeno za vrednega mu naslednika, 'kajti, kakor poizvemo iz verodostojnega vira, bode na njegovo mesto kandidatom se postavil njegov brat, g. M. Vošnjak, načelnik „Zveze slovenskih posojilnic", ki si je stekel za naš narod že toliko zaslug.
— (Iz Metlike) dobili smo danes naslednjo brzojavko: Razglaševalcein, da sem telegram brez datuma: „Metliški in Črnomeljski Šukjejevci so že imeli volilni shod Predsedoval Metliški — — Račun brez krčmarjal" jaz „Slov. Narodu" poslal, izjavljam pred vsem svetom, da lažejo in me obre-kujejo. Anton Navratil.
K temu dostavljamo, da g. Navratila res po krivem dolžijo, kajti nekdo drugi zakrivil jo to stvar in sicer mož, o katerem smo mislili, da ne bode nikogar ve doma žalil.
— (Volitve v Celjski mestni zbor) so se izvršile, kakor smo že naprej vedeli. Znamenito je pa to, da je znani „kmetski prijatel", kateremu kmetje sicer pravijo „neslani doktor", v svojem mestnem zboru odločilnim Celjanom nepovoljen in da ga torej tudi neso izbrali v mestno svetoval-stvo. Tudi dva druga, včasih svoje misli imajoča
gospoda (Strauss in Pacchiaffo) nesta več našla milosti pri volilnem odboru.
— („Slovana") izšla je danes 9. številka. Izmej mnogovrstne vsebine omenjamo za danes samo lepih slik: „Belopeško jezero" in „Peričnik1.
— („Kres.u) Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. k. gimn. prof v Celovci. Obseg 5. številke: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Dom. Mirko.
— Stari Džuldaš in njegov sin Mamet. Povest iz življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. — Dve pesni M. Valjavec. — Narodne pripovedke. Priob-čuje Mat. Valjavec. — O našem literarnem gospodarstvu. Spisal France Podgornik. — O narodnih pesnih koroških Slovencev. Spisal J. Scheinigg. (Dalje). — Grof A. S. Uvarov, ruski arheolog. J. Steklasa. — Što, kaj, ča. Spisal J. Šuman. — Turje
— Taueru. Davorin Trstenjak. — Poročilo o hrvat-skej književnosti. Spisuje J. Steklasa. — Drobnosti. Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snopičih a 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letniki 1882, 1883 in 1884 se še dobe in sicer po 3 golcl., prvi letnik nam je pa pošel.
— (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zborovalo je 22. t. m. in sicer v izredni seji. Navzočnih bilo je 19 člauov. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Predsednik dr. Sehitier spominja se umrlega člana vladnega svetnika dra. viteza Stiickl-a, ter poživlja navzoče, naj ustanejo s sedežev, kar se zgodi. Potem naznani društveni tajnik prof. dr. Valenta ukaz visoke c. kr. deželne vlade, s katerim so se dovolila nova pravila. Opiraje ^e na slednje, naznani c. kr. deželni živino zdravnik Ivan Wagner, da pristopi društvu, kakor tudi p. n/c. kr. okrajni živinozdravniki gg. VVirgler, Perdan, Gaspari, Dočkal, Tolakowski in Skale. Predsednik omeni, da je slavna kranjska hranilnica zopet letos darovala vsoto 300 gld. ustanovi Loseh-ner-a, za katero blagodušno darilo se navzočni z dobroklici zahvalijo. Ko se še prečita zahvalna brzojavka c. kr. dvornega svetnika dr. Hyrt-la, i sprejme letno poročilo društva zdravnikov v Bukovini, ter preide k dnevnemu redu: 1. Vodstvo društva se pomnoži po novih pravilih, ter se volita podpredsednikom nad štabni zdravnik dr. Stawa, knjižničarjem primarij dr. Dornig. 2. Tajnik vladni svetnik dr. Valenta poroča o pozivu c. kr. davčne lokalne komisije, naj se volita dva člana, katera bi presojala o dohodkih zdravnikov. Se jednoglasno odbije. 3. Slede predavanja: 1. Primarij dr. Fux poroča o 7-letnem dečku, kateremu je moral vsled zdrobljene piščalke iz te kosti 5 cm. dolg kos odstraniti. Deček zapustil je popolnem zdrav bolnico, ne da bi bila noga krajši. 2. Predstavlja delavca, kateremu so pri tepeži s sabljo črepinjo presekali. Vsled hudih krčevnih napadov celega trupla, kot nasledkov pritiska na možjane, razširil je rano na črepinji, ter res našel na možjanih ležeče zdrobljene kosti. Bolnik je popoluem ozdravel. 3. Domonstruje tuberkulozno piščalno kost, katero je odstranil, ter govori o tuberkulozi v kosteh. B. Vladni svetnik prof. dr. Valenta kaže redki preparat primernega e pi-
pet na planem, razgreba se pred Vami po zoranih njivah črna prst, da mislite, da se sprehajate na Ljubljanskem močvirji tam po Ižanski cesti; na to zaplešejo zopet ob vlaku dolge vrste po grivah (umetno) nasajenih gozdov, mej katerimi se odpira pogled na belo, daleč tam doli v ozadji stoječo cerkev in ne mine deset minut, evo ob železnici podolgaste, kalne mlake in z vrbovjem obrobljene loke — s kratka: vsak [hip drugačen pokrajinski obraz!
In tako teče vlak skozi različne postaje, katere Vam ne bodem navajal.
Na postaji Kottori vidite brezštevilno grmade Pohorskih desek in takoj za omenjeno postajo švigne vlak preko zelene Mure: še pol ure in ste v Ka niži. Od ondod se železniški tir nekoliko dviga, vlak teče zopet po samotnih krajih, kar se prikažejo tam na severni strani posamični griči, utrujeno oko se Vam obrne na nje in glejte! doli ob njihovem vznožji se Vam zablišči tenak srebrn trak: že nekoliko kolesnih obračajev in pred Vami se razgrinja blesteče zrcalo — Blatnega jezera! Na severni strani okvirajo jezero v malih presledkih razčlenjeni holmi, mej katerimi se Vam odpirajo slikovite per-
spektive, južno obrežje pa je po vsem ploščnato, z jezerskim površjem ravno in sivi svišč je naplavljen daleč ven na kopno. Železnica je napeljana na južni obali jezera, na nekaterih krajih skoro neposredno tik vode. Vlak se vozi cele tri ure ob jezeru, ki je na nekaterih krajih toli široko, da se ne vidi on-stranski breg. Prekrasen je pogled od iztočne strani po jezeru navzgor, zlasti na večer, o solnčnem zahodu zdi se Vam, da ste ob morji!
Naposled Vas vlak zanese na desno in svetlo jezersko ogledalo izgine v daljavi. Polagoma razprostira večerni mrak svoje peroti na brezkončno ravan, razna mesta in selišča švigajo mimo Vas, utrujeni se naslonite v kot ter se udajate slastnim spominom na daljno svojo domovino, po katerej se vam začenja tožiti in vzbujati želja: „nazaj v planinski raj..."
Tu Vas predrami ropot čez most vihrajočega vlaka, bujni blišč tisočerih lučij Vas obsije in ko pogledate žkozi okno, razprostira se nad Vami prostrana streha velikanskega, električno razsvetljenega kolodvora. —
V Budimpešti.
Prostoslav<Kretano v.
t h e 1 i o m a c 1 i t o r i d i s, katero rast je z izvrstnim vspehom odstranil.
— (Ministerstvo poljedelstva) dovolilo je za 1. 1885 v prospeh kmetijskega nadaljevalnega pouka na Primorskem 2000 gld., za kmetijski tečaj za ljudske učitelje, ki bi se imel vršiti meseca septembra t. 1. na deželni kmetijski šoli v Gorici, 500 gld., c. kr. kmetijskemu društvu za društvena časnika pa 750 gld.
— (Nove posojilnice.) Delajo se priprave za posoj'lnico v Slovenjem Pliberku in za Bekštanjsko posojilnico v Ločah na Koroškem. Zadnja začne v kratkem poslovati. V Istri snuje se „štedionica i posujilnica11 v Krki. Osnovalnemu odboru načeluje g. dr. Dinko Vitežić in pravnik g. D. Trinajstič.
— (V Celji) se je čutil v noči od 30. aprila na 1. maja okolu polunoči potres v pomeni od vzhoda proti zahodu. Bilo je več sunkov toliko močnih, da so stvari po sobnih mobilijah začele ropotati. Kakor čitamo v Dunajskih listih, opazoval se je isti potres na Dunaji, v Linzi, Neubergu, Ljubnem, Gradci, MurzuBchlagu, Ischlu, Kindbergu, bil je torej jako razširjen. Središče potresu bilo jo menda okolu Kindberga, kjer je veliko hiš poškodovanih in celo jeden človek ubit. Novo šolsko poslopje moralo se je zapreti, ker je preveč razpo-kano. V Mitterndorfu in VVartbergu bilo je šo hujši, veliko stanišč je tako močno poškodovanih, da se je bati, da so zrušijo.
— (Prva letošnja toča.) Včeraj 1. t. m. opoludne usula se je na Gorenjem Ležečem na Notranjskem mej hudo uro debela toča, katera je v kratkem mlado in lepo cvetje po sadnih drevesih sklestila in poljščino močno poškodovala. Očividec nam zatrjuje, da je toča tri prste na debelo pobelila tamošnjo okolico.
— (Umor.) V Grižah blizu Celja bil je zadnjo nedeljo kmet Škorjanc od nekega rudokopa zaboden. Prišel je ravno k rudokopom, ko so so kregali, bil pa hitro napaden in usmrten. Bil je spoštovanja vreden mož v najboljših letih.
— (Žrebanje.) Pri včerajšnjem žrebanji sreček z 1. 18G0 zadela jo ser. 443 št. G gl. 300.000; ser. 19.828 št. 14 gld. 50.000; ser. 2845 št. 4 gld. 25.000; ser. 9553 št. 8 gld. 10.000; ser. 4192 št. 7 gld. 10.000. — Pri žrebanji kreditnih sreček: Ser. 2804 št. 9 prvi dobitek; ser. 4020 št. 74 drugi dobitek; ser. 728 št. 7 tretji dobitek. Ser. 18(J3 št. 14 in ser. 2902 štev. 72 vsaka po 5000 gld.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kostanjevica 2. maja. Občine Kostanjevica, Sv. Križ in Velika Dolina odločno za dosedanjega poslanca Viljema Pfeiferja.
Budimpešta 2. maja. Cesar opoludne razstavo svečano odprl. V nagovoru na cesarja rekel cesarjevič: Vse dežele sv. Štefana krone združile so se v novej moči k tej mirovnej slavnosti, ki je nam in inozemstvu sijajen prizor, kaj je Ogerska po cesarja modri vladi in navdušenem rodoljubji naroda v kratkem postala. Nepričakovani napredki kulturelnega delovanja Ogerske v vseh strokah sestavljeni so tu v živobojno sliko. Tudi avstrijske de:ele in tuji narodi priznavali bodo delavnost Ogerske. Cesar odgovoril: Današnja slavnost napolnuje nas z najodkritosrčnejim veseljem, dokazati mora, da Ogerska v vsakem oziru zavzema dostojno mesto mej kulturnimi državami. Cesar želel je razstavi najboljši vspeh, ki bode močan nagib k pomnoženemu stremljenju na potu pridnosti in blagodejne delavnosti, ter proglasil razstavo otvoreno. (Navdušeni eljen-klici.) Razen članov cesarske rodbine bili so prisotni dostojanstveniki in vsi diplomatski odličnjaki.
London 2. maja. Časnik „Daily News" poizvedel je, kakor pravi, iz neovrgljivega vira, da ruski car želi, da se, če možno, vojna prepreči in da je naklonjen angleškemu predlogu, da se dogodek pri Pen/.dehu predloži razsodišču. Ruski odgovor dopo.šlje se Angliji prihodnji teden. V tem odgovoru bodo se angleški predlogi formalno vsprejeli.
Budimpešta 1. maja. Cesarja vsprejeli so na svečano okrašenem kolodvoru načelniki ohlastev. Dasi je bilo rano, bila je po ulicah, z zastavami okrašenih, velika množina ljudstva, ki je cesarja navdušeno pozdravljala.
London 1. maja. Govori se, da bode danski kralj izbran sodnikom, ko bi Rusija vsprejela angleški predlog, da se dogodek pri Penždehu predloži v to izvoljeuemu razsodišču. — V dolenji zbornici naznanil je Gladstone, da ni nobenih novostij iz Rusije.
Levov 1. maja. Mesto Bohorodezanv (3500 prebivalcev) je popolnem pogorelo.
Razne vesti.
* (Nepričakovane sodnijske počitnice.) Iz Turina se 25. m. m piše: Včeraj po noči ulomili so drzni tatovi v tukajšnje sodnijsko poslopje in so ukrali skoro vse sodnijske akte, zapisnike in druge vrednostne papirje. Vsled tega ni bilo danes nikake sodnijske obravnave, nikakega radovanja in uradnikom napočilo so nepričakovane počituice, katere bodo trajale gotovo več tednov.
* (Narobe Sch\veninger.) Berolinskemu listu se poroča, da se je v Kalanu nastanil nek mož, kateri hoče nasproti dr. Schvveningerju suho in sestradane ljudi po pripravnem živeži (pivu?) zrediti. Ljudomili zdravnik pa namerava svoje dosedanje ime prej prekrstiti v „Sch\vemminger".
Migljnj uraduiNtvu. V velikem delu sedečo životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatej žili, zasedenju krvi itd., katerim bole/mim sigurno odpomore Moll-ov „Seidlitz-prašek". Skatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (11—3)
Tujci:
1. maja.
Pri Nlonu: Stein z Dunaja. — Byolo iz Brna. — Kallman iz Budimpešte. — Dilena iz Gorice. — Honvitz z Dunaja. — Tošt, Fenz iz Celovca.
Pri n»M« i: Deutsch z Dunaja. — Beho\vitz iz Linca. — Kon8tam z Dunaja. — Dumašič iz Trsta. — Laad, Ja-nowitz z Dunaja.
Meteorologicno poročilo.
Dan |	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
* a	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	789-87 m. 79889 mm. 729 01 umi.	10-2' C 14-8° C 10-8- C	Si. BCV. sl. jz. sl. /.ali.	obl. d. jas. jas.	0 80 mm. dežja.
Srednja temperatura 11-9°, za 0-60 nad normalom.
ID-anajslsa "borza
dne 2. maja t. 1. (Izvirno telegrafično porodilo.)
Papirna renta.......... 81 gld. — kr.
Srebrna renta.......... 81 „ 40 „
Zlata renta........... 106 n 40 „
6°/0 marčna renta......... 96 „ 95 „
Akcije narodne banke....... 850 „ — „
Kreditne akcije......... 282 „90 „
London............ 125 „ 20 „
Srebro........... — * — n
Napol........... 9 „ 89 „
C. kr. cekini.......... 5 „ 87 „
Nemške marke......... 61 „ 20 „
4<70 državne srečke iz 1. 1854  250 gld 125 „ — „
Državne srečke iz 1 1864        100 gld. 164 „ 50
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.  . 105 „50 „
Ogrska zlata renta 4°/0...... 93 „ 60 „
„   papirna renta 5°/0...... 89 „ 10 „
59/„ štajerske zemljišč odvez, oblig. .  . 104 „ — „
Dunava reg srečke 5°/0 .  .    100 gld 113 „ 75 „
Zemlj. obč avstr. 4V,*/,, zlati zast listi . 125 „ — „
Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 112 „50 „
Prior, oblig Ferdinandove sev. železnico 105 „ 50 ,
Kreditne srečke.....100 gld — „ — „
Eudolfove srečko.....10  „ 17 „ — „
Akcije anglo-avstr. banke    .  120  „ 96 „ 25 „
Trammway-društ vel j. 170 gld a. v..  . 208 „ — „
Zahvala.
Za mnogo dokazov srčnega sočutja mej boleznijo, potem za podarjeno krasne vence povodom smrti našega srčno ljubljenega soproga, oziroma očetr, brata in svaka, gospoda
JOSIPA KOZINA,
jednako tudi za mnogoštevilno udeležitev pri pogrebu, izreka vsem, bodisi sorodnikom, prijateljem in znancem, častitim gospodom c. kr. uradnikom in drugemu slavnemu OBObjU c. kr. glavne tobačne tovarne, najgorkejšo zahvalo
Žalujoča rodbina.
Ljubljana, dne 1. maja 1885. (260)
Iz vrstr li med -
(j£iix*untit*uu pitunee) na debelo in drobno, kakor tudi v plohastih skat-ljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), akatlja 30 kr.,
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plaći pri
OROSLAVU DOLENCU,
svečarji v Ljubljani. (152
Sl acuiin z mešanim blagom
ali tudi le prontor, kjer je prej že bila, m> ifiče v kakem večjem kraji Hran|ske. Ponudbe prevzame iz uljudnosti pod črkama C. P. upravnistvo „Slov. Naroda". (237—6)
Po meni iz-umljeni
stroj za izdelovanje kopit
bode na razgled postavljen v nedeljo 3. In v ponedeljek I. maju od O. ure zjutraj, do 3. ure popoludne.
Gregor Pukshofer,
868)       v LJubljani. Kolodvorske ulico it. 24.
Prostovoljna dražba.
V Iti i nt« Brejcu št. '-<>« prvo nadstropje na levo, sc bodo dne 7. iu H. maju t. 1. po dražbi prodale sle« dečo reči: ftobne garniture, mize, oiuure za obleko, stoli, zrcala, slike, knjige, kuhinjsko orodje in druge stvari. — Dobro ohranjen taeton se bode tudi istim potom prodal. (259)
V AMERIKO
1'r.Sf.u."   ' 1 ■
pride najceneje, kdor se obrne na
ARN0LDA REIFA, DUNAJ,
najstarejša tvrdka te vrate. (623—30)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
■10) i m—t
M*ro&im! Čitajte t
Kupil sem na dražbi celo zalogo neke sloveče tovarne ta koee in šabrake za polovico navadne ceno in prodajem, dokler jih je kaj,
samo po gld. l.§0
1550 kosov jako velikih, neznansko debelih, širokih
(konjstih lit),
ki se ne dajo raztrgati. *-pg
Te šabrake so po 190 centimetrov dolge in 130 centimetrov široke, z barvastimi obšivi, debele so kakor deska in se torej res Btrgati no dado.
Razpošiljajo se proti gotovemu plačilu ali pa povzetju. — Slodnji dan se razpošiljajo te šabrako na vse kraje sveta in oo povsod jako po godu, ker se tudi lahko porabijo za posteljne odeje in bo prej veljale več kakor dvakrat toliko. Nadalje se proda
400 kosov
svilnatih posteljnih odej
iz najfinejše bouretsvile v najkrasnejših barvah, ru-deče, modre, rumene, zelene, pomarančaste, pisane, dosti dolge za vsako posteljo, po gld. 3.75, par samo gld. 7.—.
Na stotine pohval in opetovanih naročb mero-dajnih osob je v mojej pisarni razloženo na blagovoljni ogled in si dovoljujem nekatero objaviti. Gospodu J. H. Rabinowicz-u na Dunaji.
Vašo cenjeno pošiljatev sem prijel, in naročim še sedaj 30 šabrak iste vrste, kakor prvikrat z ru-dečimi, rumenimi in modrimi obšivi. Denar za šabrake a gld. 1.80 = avstr. velj. gld. 51 je priložen. Dskfbnlitvo velepoicstva Lovmi Putonanskejta: Petyng J. L. Patona, Ogersko, 8. aprila 1885.
Častiti gospod! Prosim, pošljite mi 10 takih šabrak, pa ravno iste kakovosti kakor prvikrat In ravno te velikosti kakor poprejšnje. S spoštovanjem
Josip Inllinger v Meierhofu v Uintertliiersnu,
pošta Kufstcin na Tirolskem, 10. apnla 1885.
Vaše blagorodje! Dobil sem dvo šabraki, in sem ž njimi prav zadovoljen, potrebujem jih še 6 kosov, prosim, mi jih hitro poslati. S spoštovanjem
Aug. Klaudi.
V Bledo, v lanskem okraji 21. marca 1835. Gospodu J. H. Kabinowicz-u na Dunaji.
Prosim 8 šabrak po povzetji kakor prvi pot. C. kr. topuičarski nadporočnik Desiderij Moys pl. Ludrova v 13. poljsko-topničurskem polku.
V Temešvaru, 8. aprila 1885. Gospodu J. H. Rabino\vicz-u na Dunaji.
Prosim, pošljite mi z vračajočo se pošto še dve šabraki, take, kakeršne ste mi že poslali, kolikor je moč stitlo barve po poštnem povzetji. S spoštovanjem Gejza pl. Krauiaricz, posestnik Bode, P. Ajka. Gospodu J. H. Rahinowicz-u na Dunaji. Poslani dve šabraki sta mi jako po godu, pošljite mi še štiri po poštnem povzetji baš iste vrste. (221—3) Grof Anton Khuen v Požuuu.
Kvarilo. Ker sem jaz sam prevzel prodajo teb plaht, ne more nikdo šabrak take nenavadne dolgosti in širokoBti in tako dobre kakovosti za to neznatno ceno prodajati, zato se pa pred ponareje nimi naznanili svari.
Naslov: U< litnaann Maiiufhftiir, J. II. BABUfOWICZ, Wlen, II, NcliHI-
ainlsj;;tss<' !\ v. 20.
v Ljubljani,
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo VBeh vrst modernih
klobukov in kap;~^f
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
čroz poletje v shranjevanje. (112—12)
Izrok.
Podpisani c. kr. sodnijski poverjenik poživlja vse one, ki imajo kot upniki, kako terjatev do za puščine dne 15. februvarja 1885 umrlega, zadnje-voljno naredbo zapustivšega Iranca IVu-u, trgovca in posestnika v Markli vesi (Markldorf), naj pridejo k podpisanemu dne 28. majnika 1885 ob 9. uri predpoludne, da napo vejo in dokažejo svoje terjatve, ali pa naj iste prijavijo pismeno do tega obroka; drugače bi ne imeli do zapuščine, če bi vsled poplačevanja prijavljenih terjatev pošla, nikake pravice več, razvun kolikor jim iz kake zastavne pravice pristoji.
V Ptuj i, dne 30. aprila 1885.
Ivan Sch6nwetter, 1. r.
(264—1) c. kr. beležnik kot sodnijski poverjenik.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
DONU
Velikanska
razprodali*
Politične razmere, ki so nastale v v««ej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se jo na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam jo zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Wasbing> touske šepne are so najboljše ure vaega sveta, koje so izredno eleganino gravirane in giljoširane ter so amerikanskoga sist nia.
Vse ure ao natanko r en as i rane ter Karan tuj eni o ca v Mak <» uro pet let.
V doka/, gotovega jamstva ln stroge so« lldnostl, prevaenieuio s tem dolžnost javno, da vsako nepristoječo aro nasaj vzamemo in i drago zamenjamo.
1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, b kristalnim okro-vom, izredao uatauvuo regulovano; razen tega so tudi elektvogalvanično pozlačene, z vernico, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj logi. 8.20.
1000 komadov kra .nih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emaili« ranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno na sekunde re« pasiraue; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
10CD komadov ur na valje (cylinder-uhr) v giljo-širauih okrovih od srebrnega niklja, b kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino re-pasirane, z verižico, medaljonom, in baržunaBtim etuijem, preje gl. 16, zdaj le gl. 5.60.
lOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega lolotnega »rebra, odobrenega od e. kr. denarnega urada, tekočih na 15 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40.
1000 komadov VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otnega srebra, odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom pa tienotek leptiBirane, s kolesjem od niklja, tako da ni i treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da so zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 15.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje gl. 100 zdaj gl. 40.
650 komadov ur za stene v finem email okviru in z bilom, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 2.75.
650 k oinadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tuđi mala svota.
Naslov: (241-2)
der
Uhrenfabrik Fromm,
Wien, 11., Obere Donaustiasse 107.
talH. m F. S. nt.
i
Ravnokar je tašla druga knjiga teh glaabo-tvorov s sliko skladateljevo. Zadržaj knjige je jako obilen in takb različen, da zamore zanimati vsacega, kdor »e i glasbo bavi ali tudi samo poje.
Cena knjigi je 1 gld. 60 kr., zares liredno niska. (194—8)
Kajlga se dobiva isključivo pri samem skladatelji in naj se naročnina pošilja pod adreso:
P1, S. "Villiar T7- Sietoa.
Čebelarji naši, pozor!
S tem naznanja podpisani, da ima več stotov zdravega
V
to je, medu za pitanje čebel, na prodaj, Prodaja ga na debelo, v celih škafih, po 30 kr. stari funt, na drobno pa po 33 kr. Čebelarj , bodito brez skrbi, da pri meni dobite zdrav in dober med, kajti jaz imam sam čebele — tn Bicer 42 plsmenjakov, nekaj prav močnih, ter sedaj pričakujem rejo — ter pitam jih n istim medom, kakor ga prodajam. Prav nobenega razločka no delam. Drage čitatelje pa prosim, da naj opozore na to čebelarje, kateri morda sami lista no čitajo.
j   Peter JPavlin,
Pred Konjušnico St. 7, Trnovgko predmestje, (236—3) _v Ljubljani._
Št. 5877.
Kar
<jlan.
(235-3)
Za bližajočo se sesijo
priporoča
najstarejša in naj g las o vitejša
N firma za sukno
MORICA BUMA
"v Hrnn
(ustanovljena leta 1SM)
pristno Brnsko volneno blago.
Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do gld. 6 meter. llognta izber •.ukini za suku|e (Btreloil- and KammgarnrockstonV od gld. 3 do gld. 7 in snkua za blate, najnovejši uzorci, od gld. 1 do gld. 6 meter. Črni 1'eruriens za suknje in Tos-kiiiM za hlaee od gld. 3 navzgor do gld. 6, gld. 7 in više meter.
Velika znloga vsakovrstnega sukna, za civilne in vofatike obleke, livre|e, cerkve, biljarde in vozove. Sukna zu požarne straže, veteranska in Htrelska društva in druge korporacije. — Normalnega voluntega blaga za zgornjo obloko, kakor noruialnib posteljnih in popotnih odej po sistemi prof. Gustavu Jagra v Stuttgartu bogata izbor.
Pristni angleški potni plaldi, 3 metre 50 cm. dolgi in 1 meter 60 cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.25 do gld. 16.
Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu.— Pošiljatve, katerih vrednost znaša gld. 10, pošiljajo se franko.
Gospodje krojaški mojstri dobo" na zahto-vanje vzgledue kiijižiee z mnogoštevilnimi uzorci franko. (107—10)
IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
jV izdal sledeče
knjigo i ix kixji£ic©
za ljudske šole in učitelje:
av, Praktično metodiko.......cena 80 kr.
b) Prvi poduk...........6') „
c) Fiziko in kemijo........ ,   60 n
č) Prlrodopls.........• .    „   58 „
d) Zemljepis............ „   26 „
e) Geometrijo........... „   24 „
f) Malo fiziko........... „   23 „
S) Doinovinoalovje ......... „ 20 „ ) Pripovesti lz zgodovine Štajerske „ 6 „ i) Opis krškega okrajnega glavarstva „ 30 „ j) Zgodovino štajerskih Sloveneov cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne piBanke in risanlce, potem : (232—F>)
mali slovenski zemljevid kranjsko dežele
z deli sosednih kronovin .... . , cena 1 kr. ter slovensko-neinški zemljevid Avstrljsko-
Ogerske .     ,.......... 9 1
in zemljevid Krškega okraj, glavarstva    „   5 „
V smislu §. 06 prov. občinskega reda za ljubljansko mesto se naznanja, da so računski zaključki mestne blagajnice in vseh onih zakladov, s katerimi upravlja mesto — za 1884. leto od 28. aprila do 7. maja t. I. v magistratnem ekspeditu razpoloženi za javno pregledovanje in da lahko vsak svoje opazke v zapisnik vs^rejeti da.
Mestni magistrat v Ljubljani,
__v 20. dan aprila 1885._
A. AAAA Jk> ik AAAAAAAAAA,
in eksportno po
}m    v steklenicah (6—18) priporoča I      A. MAYER-jeva
I trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani.
za
še prazni, dobo* se prav po ceni
na Bregu št. 2, „zum goldenen Schiff", I. nadstropje, sobna št. I. (256-2)
Več že raTsljenili
sodov
z železnimi obroči, ki drže po 10—12 hektolitrov, in so posebno pripravni za prevažanje vode, ker so dolge in ozke oblike, proda (249—2)
Pavel Seemann, na Glincah pri Ljubljani.
Ii Trsu 7 Novi-Jork naravncsi.
Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „O-erm-anla*4, odhod okolu 5. dne maja 188f), Kajuta za potnike 200 gold. — VmeBni krov 00 gold.
Potniki naj se obrnejo na (216—8)
J.TEEKTJILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 18, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne naj so na Euiillano d9 Aut. I*oglayen, generalnega agenta v Trstu.
Mih. Kastner, Karol Kar in gor v LJubljani;
Karol Schaunig v Kranj i; Alojzij \Valland, J. KupfcrBchmid, F. Zangger, Traun & Stiger v Cel j i; Ilathcver & Felvernigg, Alojzij Fuclis, Anton Uobin, Valentin Trost,
C. B, Koflsbaoher, F. Terdina, Jos. Lipovitz v Celovci priporočajo svojim p. n. knpovnlcem Zucherl-ovo najnovejšo specijnliteto praškov, kutora v intenzivnej moči in sigurnosti presega vsa dosedanja sredstva:
umenjati I
za popolno vničenje in iztrebljenje vseh škodljivih in sitnih mrčesov,
kakor: stenic, bolh, šurkov, molov, muh, uii, mravelj itd. Posebno so pred tem svari: „Zachcrlin" ne z navadnim inrčesnim praškom zu „Zacherlin" prodaja so le v originalnih steklenicah, nikdar pa se v samem „papirji ne prodaja ali pa odprt ne vaga. Originalne steklenice morajo imeti, da,ju nristen, podpis (8—3) \ iatfna in%ai'sffeui>liidŠknJl  Vt^ *k
■
V1IITN1CE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
«>
m e
- ♦
a a
♦ ♦
Udano podpisani se zahvaljuje svojim kupovalcem za do sedaj skazano zaupanje in priporoča za to sezouo svojo bogato zalogo
solndnikov za gospe in gospode
v iznenadno lepej in velikej izberi, priprosto in najelegantnejše upravljenih po najnižjih cenah; potem
dežnike
v jako bogatoj izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaooa, oloth, botanv, pol svila, svila, double-faco-svila itd., ravno tako na navadnih, kakor na patentovanlh avtomatnlh stojalih, ki so so tako hitro priljubili, z modnimi palicami po najnižjih cenah.
Specijalitete cležnilco-v: patentovani samootvornl, pa-tentovani samozapornl, v kovčegu shranljivl, dežniki s palloo od titauija ali pa z zlatim stojalom so vedno v zalogi.
Dežniki se kaj naglo in cono na novo prevlačijo ali popravljajo, ter naročila z deželo izvršujejo se točno po volji naročnika s poštnim povzetjem.
flaF* Prekupcom pošlje se na zahtevunje obširne cenilnike. Tpy
X*. MIZTISCS,
lii ln-i U.-i ii i dežnikov in (soliionikov,
(isi-4) v Ljubljani, Mestni trg št. 15.
dne 14. meseca maja 1885 ob 9. uri dopoludne.
PROGRAM.
1. Sklep o letnem poročilu za 1. 1884. in o predlogih upravilnega sveto-valstva.
2. Popodilo računskih preglednikov.
3. Volitve:
a) čvetero členov iu troje namestnikov upravilnega svetovalstva; h) trojo računskih preglednikov in dvojo namestnikov;
c) osmero razpravnih sodnikov;
d) poverjenikov za glavno zastope.
4. Določitev nagrad za računske preglednike.
Po končanem občnem zboru vršili so bodo takoj zbori oddelkov, da iz-vršč dopolnilno volitve preglednih odborov in namestnikov za oddelke I,—V., kakor tudi samoupravnih društev odd. I., II. in IV.
Izpisek iz pravil:
Pri obenem zboru udeleževati se, voliti in voljeni biti so
III.
§. 31. opravičeni i
a) ustanovniki;
b) tisti članovi banko, ki im ijo v lednem oddelkov l, II. in III. vsaj 10(10 gld. ali temu kapitalu jednake vrednosti dohodek, ali v jednom drugih oddelkov vsaj 10.000 gld. za najmanje celo leto zavarovanih;
c) vsak zavarovani člen, ki zahteva to pravico (h).
IV. Vsakdo ima v občnem zboru pojeden glas; namestništvo so razen slučajev, navedenih v §§, 20, in 28. spi. pr. le na tak način dovoljuje, da mora namestni člen, kateremu poleg §§. 31. III. b) spi. pr. no pristoji pravica udeležiti se občnega zbora, v ta namen, da prejme legitimaeijski list, pokazati pooblastilo, katero mora biti no le od člena, ampak tudi od pooblaščenca lastnoročno podpisano in izgotovljono na tisti tiskovini, katero v ta namen pošlje pooblaščencu na zabtevanje ravnateljstvo. Pooblastilo izroči ravnateljstvo potoni, ko ga je pregledalo in podpisalo, pooblaščencu.
V. Kdor se hoče udeležiti občnega zbora, ima to najkasneje osem dni pred občnim zborom*) prijaviti ravnateljstvu, katero mu izroči legitimacijaki list in program občnega zbora.
§. 23. IV. Koncem vsacega leta, računši od jednega občnega zbora do druzega, izstopijo štirjo členi, ki so najdalje poslovali; pri onih, ki so poslovali jednako dolgo, odloči žreb. Oni, ki so izstopili, morejo so zopet voliti.
Po najdaljšem poslovanji izstopijo iz upravnega svetovalstva gospodje; V. Boneš, A. Cifka, P. Sedlak, Fr. Zolinger.
V PRAGI, dno 29. aprila 1885.
lTf>i'uviluo Bvetovalstvo
yzuJemno     varovalne banice „Sluvije" v Pragi«
*) To je letos do 7. maja (od 8.—12. ure dopoludne).
(261)
5FG
Zahvaljujoč ae mojim čeatitim stalnim gostom za dosedujni mnogobrojni obisk v zimski pivarni, usojam si naznaniti, da v 3. dan maja otvorim
novo urejeni
pivarni vrt
in zagotovim, da bodem svojim čestitim gostom in slav. občinstvu stregel vsikdar z najboljšim KoHlerjerini turskim nlvoui, dobrim bi«6lj*kiui vinom in okusnimi gorklmi in mnllmi jedili, kakor bodem tudi skrbel, da bode postrežba točna in prijazna.
ZiniMka plvuriia ostane Ae zmlroni odprta.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
(265) gostilničar. |jj
C. kr. avstr.
ogrsk. priv.
jj   ALOJZIJ KUNST,
It čevljarska obrt in trgovina,
Židovske ulice št. 4, tt Lj-u-Toljaiil, Židovske ulice št. 4. Ilogutu zaloga različnih že narejenih
čevljev za gospe, gospode in otroke
lastnega dela jo vsakemu na izbčr in ogled.
Vsakeršne naročbe se točno in ceno invrše. — Mere se skrbno hranijo in zapomnijo. — Pri naročbah po pošti naj se pošlje jeden
čevelj za moreč. (223 -3)
:kk**kkkkxxkkk*kxk*xxkxx«!
(161-4)
• I
lesenni vzffl
nadomestilo za slamjače in žične ustavke,
čisti, trajni in ceno, izvrstni za zavode in bolnišnice. Ako se jih več vzame, zniža se primerno cena. Pri naročbi naj se naznani notranja širjava in dolgost postelji.
Glavna zaloga: Dunaj, L, Maximilianstrasse 1.
BUDIMSKA
aKoczv
GRENCICA, /
^O^^a^   ^m)    katero s<> analizovali in označili deželna akademija v Rudim-pešti, profesor dr. Stolzel v Monakovem, profesor I H        ^&T^y v l>nri/u    Profesor dr. Tichbnrne v Londonu,
aS H    priporočajo profesor dr. (lebhardt v Budimpešti in no-
H davno profpsor dr. Rokitanskv v Inomostu, profesor dr.
B Zeissel na Dunaji in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in
druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vse-w bine litliiona; posebno uspešno se uporablja pri trdo-
vratnih boleznin probavilnih organov In zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. — Dobiva so po vseh špecerijskih prodajalnicah in prodajalnicah mineralnih voda, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah in droguerijab, vedno na novo natočena. — Prosi se, da se zahteva izredno Budimska Rak6czy (213—3)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
-i
ki so bodo vršili
dne 14. meseca maja 1885 po 10. uri dopolnilne
v hiši banke „Slavije" (Senovažni trg p. štev. 978-11).
IFIROa-R-a-IM::
Odd. I. & II. Zavarovanje kapitalij in dohodkov. 1. Dopolnilne volitve preglednega odbora in namestnikov.
2. Dopolnilne volitve preglednih odborov in namestnikov samoupravnih društev za zavarovanje pokojnin. a) Oddelek I. b—A (Zavarovanje užitka za kmetovalce). h) Oddelek I. b—B (Zavarovanje pokojnin za trgovce in obrtnike) in
c) Oddelek I. b—C (Zavarovanje pokojnin za uradnike in služabnike kmetijstva in gozdarstva).
d) Oddelek I. b—D zavarovaujo pokojnin izdelovatoljem slad-koja v Pragi.
e) Oddelek I. b—E zavarovanje pokojnin izdelovateljem sladkorja izven Prago.
Oddelek III. (Vzajemno podedovanjska društva.) Dopolnilna volitev preglednega odbora in namestnikov). Oddelek IV. (Zavarovanje proti ognju.)
1. Dopolnilna volitev preglednega odbora oddelkovega in namestnikov.
2. Dopolnilna volitev preglcdnega^odbira in namestnikov za samoupravno društvo mlinarjev odd. IV.
3. Dopolnilna volitev preglednega odbora in namestnikov za samoupravno društvo za zavarovanje grško-katoliških cerkev, župnih šolskih ali sploh občinskih poslopij.
(Zavarovanje proti toči.) Dopolnilna volitev preglednega odbora in namestnikov.
Legitiinacijski listi dobivajo se pred občnim zborom pri glavnem ravnateljstvu (Senovažni trg št. 078-11.).
V PRAGI, dnč 29. aprila 1284.
Oddelek V.
vzajemno zavan
je" v Pragi,
Izpisek iz pravil. Po §. 8 pravil odd. I. in II., §. 10 pravil odd. III. in po §. 3 splošnih določeb za vse zavarovalne vrste morejo se gospodje členi udeležiti teh zborov oddelkov brez ozira na visokost kapitala in na trpež zavarovanja. (262)
Naznanilo preselitve in otvorenja.
Prizadevajoč se opravičiti zaupanje, katero mi že več let skazujejo moji p. n. gostje in kupovalci in zadostiti potrebi po večjem prostoru, preselil bodem svojo
v na novo pozidano hišo na Kongresnem trgu.
Otvorenje bode v 3. dan maja 1885. j
Nobenega truda in nobenih stroškov se nesem ustrašil, da naredim svojo sladčičarijo za veličasten etablissement, in prizadeval se bodem, kakor do sedaj, a pazno postrežbo in izvrstnim blagom svoje goste in kupovalce zadovoljiti.
Posebno opozarjam na moje golite pijače, kakor: kat o. čokolado, Čaj. piillš i. t, d., in imel bodem vedno, kakor do sedaj, najfinejši Sladoled v bogatej izberi, kakor tudi priljubljeno ledeno kavo. ledeno čokolado in puns a la giace.
Za večjo zabavo p. n. gostov bode naročenih tudi več ilustrovanih listov in dnevnikov.
Za mnogobrojni obisk prosi z velespoštovanjem
sla
ISCH
sladčičar na Kongresnem trgu.
(254-2)
-K
g)
€   33 _ P, o
i
q) ^€
(o
Izdntelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",
3L