Posamezna številka 10 vinarjev. ŠIBV. 154. Ш№ v soboto j. Ma 1916. Leto M. = Velja po pošti: — Sa oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . H 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en moeeo „ . . „ 2*— y opravi prejemati meseCno „ 1*80 = Sobotna izdaja: = za oelo leto......K T— za Nemčijo celoletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12*— Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka «11 n]e prostor) za enkrat .... po U v za dva- ln večkrat , . 25 „ pri večjih naročilih prinuna popnst po dogovora. ■ Poslano: s ________t Enostolpna petltvrsta po 60 vin. Izha|a vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 6. url pop. Bedna letna priloga vozni rei (ta- Uredništvo ]• v Kopitarjevi nllol štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo )e v Kopitarjevi nllol št •. — Bačna poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188. Slnuenski junaki is Italiji. (Izvirna poročila »Slovencif«,) Mm. 1. junija 1916. Šli smo naprej in podili Italijane pred nami. Zasedli smo Arsiero in Asiago. Pač lep uspeh našega 14dnevnega dela. Napor in trud je bil venčan s slavo. Naše čete niso trudne. Silijo naprej in naprej. Seveda je naš pohod združen z raznimi težkočami in neprilikami, kar pa krepka volja in odločnost vse premaga. Asiago smo zasedli že pred tremi dnevi. Mi smo kar mogoče prizanašali lepemu mestecu Asiago. Povzročili smo malo škode, in naši topovi so upe-pelili le nekaj hiš. Na predvečer našega pohoda v mesto, ko je sovražnik bil prepričan, da je bo moral nam prepustiti, pa je je sam pokončal. V nekaj trenutkih je bilo celo mesto v groznem plamenu in požar je divjal z vso grozoto. Kmalu nato so Lahi ubežali pred našimi patruljami, ki so uko-rakale v mesto. Za patruljami so prišle še druge čete. Prvo delo čet je bilo, da so ogenj kolikor mogoče omejile. A divjanje Lahov nad mestom Asiago ni bilo s tem zaključeno. Kmalu drugi dan so namerili svoje topove proti mestu, in kar ni pokončal požar, so porušile laške granate, tako, da bivšega mesta Asiago ni več. Včeraj sem si mesto natančnejše ogledal. Mesto je štelo v mirnem času 7 do 8 tisoč ljudi. Ima železniško postajo in razni italijanski uradi so bili tu nastanjeni. V Asiagu je bilo sedaj v vojnem času jako živahno. Saj je bil Asiago prvo mesto za fronto, kjer se je moglo živeti v varnosti pred avstrijskimi granatami. Gostilničarji, restavraterji, kavarnarji, trgovci in obrtniki, so zaslužili tekom leta lepe denarce. Ko smo pa jeli Avstrijci prodirati, so se najprej izselili iz mesta bogatejši ljudje. Ker se je pa naša vojska naglim korakom bližala kljub vsem utrdbam, ki obdajajo Asiago, se je ljudi polastila grozna panika. Prvi avstrijski streli so našli v Asiagu še mnogo civilnega prebivalstva, kajti Italijani so tolažili prebivalce, da Avstrijci nikdar ne pridejo do Asiaga in do utrdbe, ki stoji pred mestom na gorovju še nezavzeta. Vse te trditve pa so se pokazale kot neresnične. Strašna panika civilnega ljudstva je bruhnila na dan. Vse je bežalo na levo in na desno, upilo, jokalo in bežalo pustivši doma vse svoje imetje. V mestu Asiago (v predmestju) smo našli doma dve stari ženici, ko sta v strahu in trepetu klečali na kolenih in molili, ko smo stopili na vrata. Prosile ste nas s solznimi očmi, naj jim prizanesemo in naj ju pustimo še dalje živeti. Seveda smo se smejali temu prizoru, in jaz sem starkama povedal, naj bosta le brez skrbi, kajti od strani naših vojakov se jima ne bo prav nič žalega storilo. Tem besedam skoraj nista hotele verovati. Nato je starka s tresočim glasom ustala in rekla: Naši vojaki so nam rekli, da Avstrijci vse civilne osebe, katere najdejo doma, pobijejo. Medve nisve mogle pobegniti z drugimi, ker sve stare in slabotne. Zato sva se udale usodi, naj se že z nama zgodi kar hoče. — Te dve starki ste nam pripovedovale, kaka panika je bila v Asiagu. Starkama smo potem dali še me-naže in komisa. Jokali sta se veselja in ste se prepričali, da naši vojaki niso taki, kakor so jim jih slikali italijanski vojaki. Naš plen v Asiagu je bil bogat na blagu in živilih. Trgovine so bile še precej dobro založene z raznimi življenjskimi potrebščinami. Posebno slanine, sira, ovsa in druge krme se je mnogo dobilo, kar nam je vsekako dobro došlo. Kakor sem že omenil, civilnega prebivalstva nismo nič našli v mestu. Lahi vlečejo vse svoje ljudi s seboj. No, saj je to tudi prav. Odkar smo udr-li na italijansko ozemlje, še nisem videl civilne osebe, razen imenovanih dveh ženic. A tudi Italijani, ki so prebivali na avstrijskem ozemlju, katero je Italijan zasedel, so šli v Italijo pred pohodom naše vojske, — Italijan pokončuje cele vasi in mesteca ob svojem umikanju. Ko vidi, da nima več rešitve, pa zažge občine. Tako je pokončava) požar v petek občine okolice Asiaga, katere je moral Italijan zapustiti. Ob cesti, ki vodi iz Vezzene v Asiago, ni niti ena hiša ostala ccla. V mestu Asiago smo našli še nekaj krav, oslov, koz, psov, mačk in tudi nekaj perutnine. Tik Asiaga pa smo našli vojaško kuhinjo s kuhano menažo. Previdno smo jed, poskušali, če je zdrava, in se tudi tu pogostili. Menaža je bila še gorka in okusna. Danes so naši ujeli za Asiatfom 174 mož in 4 častnike. Grede v naše ujetništvo so imeli priliko videti naše 30'5 cm mož-narje. ki so Lahe preganjali. Začasno so se ustavili in videli, kako ta pošast pošilja 380 kg težke bombone Italijanom, pred katerimi imajo tak strah. Rekli so, da Italijani morajo bežati pred takimi kroglami, četudi bi imeli kamenito korajžo, — Železni zbor krepko nastopa. Izgube niso velike. V razmerju s doseženimi uspehi — naravnost minimalne. Sovražnikove izgube so veliko večje na mrtvih in ranje- nih. Veliko laških ranjencev so naši že spravili raz hribov. Ž njimi ravna naša sa-niteta kakor z našimi. Že večkrat sem videl, da so se v enem vozu peljali naši in sovražni ranjenci. — Danes je šla mimo nas spet četa ujetnikov, ki so upili: »Ab-basso Г Italia« — »abbasso Cadorna!« Ca-dorne nimajo nič kaj radi. Pravijo, da je še večji strahopetec kakor oni. Pravijo, da je vojska za Italijo že izgubljena. — Saj najbrže bo že res. Italija gre pod zlo. —ič, XXX Junija 1916. Naš plen v mestecu Asiago jc bil obilen na živežu in krmi. Okolica asi-aška je lepa. Mali griči se vzpenjajo po planoti »Sette comuni«. Sena in mrve je tu obilo, kar nam jc vsekako dobro došlo. — Lah je dobro vedel, da je pustil v Asiagu obilo živil za ljudi in za živali. Zažgati vse te zaloge pred begom pa ni mogel in ni imel časa za to, zato je pozneje skušal to doseči. Streljal jc namreč v mestece in pokoinčcval še to, kar ni še bilo porušenega in vpe-peljencga. No, sedaj, ko smo spravili na varno živila, naj le strelja in ruši. Saj uspeha tako nima. Panika v Asiagu je morala bili res velika, ko so začele prihajati naše granate v mesto. To se pozna povsod in tudi v raznih stanovanjih. Našli smo v »»posameznih hišah še meso v loncih, ki se jo kuhalo. Civilno prebivalstvo je res vse pustilo in nenadoma zbežalo iz mesta. Tu in tam so Lahi. hoteli poškodovati razne javne naprave, tako n. pr. vodovod, a se jim to ni posrečilo. Še pravočasno so bili pregnani. — Laška letala seveda pomagajo sedaj laškim topovom pri pokončevanju Asiaga. A vse jim nič ne pomaga. Uspeha nobenega. Naše čete stoje trdno v novih postojankah in ne popustijo niti koraka. Sedaj se nahajamo na posameznih krajih tudi na 1500 m visokih hribih. Sneg jc sicer skopnel, a spet na novo zapade. Tako imamo sedaj že 14 dni vsak dan nekaj snega in nekaj dežja. Mraz pa imamo tu še vedno. Grejemo se pri ognju tudi ob solčnem dnevu, kakor v mesecu marcu. Ponoči pa se moraš v odeje dobro zaviti, ako hočeš kaj spati. Jaz spim v platnenem šotoru, v »celt-ni«. Spim oblečen že 3 tedne. Imam tri odeje in vojaško suknjo po vrhu. Z vsem tem pogrinjalom sem pogrnjen, a vseeno mi je mraz ponoči. Vi tam doli v dolinah pa se gotovo potite in »švica-te« od vročine. Tu v asiaški okolici je malo polja. Ljudstvo se je pečalo večinoma z živi- norejo. Sadnega drevja je malo. Spomlad se malo ali nič ne pozna. Le nekaj mesecev poleti je bolj toplo. Slavčkov ni slišati, enako tudi lastovka je tu bela vrana. So pač mrzli kraji. Severno od Asiaga proti avstrijski meji so mogočni jelkini gozdovi. Tudi po 40 metrov visoke, ravne jelke štrle kvišku proti nebu. Dolina je pusta, malo obljudena. Na cesti ocl Assiaga do avstrijske mejo — dolžina 20 km — je bilo le par hiš, katere so Lahi seveda porušili in zažgali. Sami košati gozdovi na levi in na desni. Tudi z vodo je ta dolina slabo oskrbljena. Lahi so napeljali sicer razne cevi, a vidi se, da jo bilo kljub temu pomanjkanje vode. Naši so v tem oziru veliko bolj praktični. Veliko število delavcev je zaposlenih pri napeljavi vode. Tudi ceste na razne visoke vrhove so bile v slabem stanu. Lah v tem oziru ni bil praktičen. Se vidi, da je on ustvarjen bolj za ravnino. Zdravo pa je le v teh krajih. Oster zrak za močna pljuča pri j a. Kolere tu se ni bati. Tudi drugih bolezni ni. Pravijo, da je najbolj zdravo spati v jelki-nein gozdu. Jaz za svojo osebo sem tako zdrav, kakor še nikoli poprej, kljub vsem naporom, katere treba prebita. Tu na italijanskem ozemlju smo našli mnogo grobov. Sedaj šele vidim, kako velike izgube so imeli Italijani. Grobov je na tisoče. Grobovi so lepi in okinčani. V enem grobu je zakopanih tudi po 10 trupel. Na vrhu je križ in na križu imena padlih vojakov. Zdi se, da italijanski vojaki nimajo tako dobre menaže kakor naši. Kon-servno meso ni tako dobro kak.or naše. Le kruh in cvibak je bolj bel kakor naš. Našli smo več italijanskih časnikov v raznih barakah — iz njih smo posneli, da italijanska vojska povsod dobro napreduje. Pišejo o naših velikih izgubah. Nadalje smo čitali, da nima Avstrija več ne denarja, ne vojakov in ne živeža. Da so izbruhnili po raznih mestih nemiri, ki ogrožajo državni obstoj. S takimi neslanostmi pitajo in slepijo laški časopisi italijansko ljudstvo. Sramotno pišejo o naših vojakih in o našem bojevanju, kar seveda se nič ne prilega 20001etni laški kulturi. Kakor sem že v enem prejšnjih mojih pisem omenil, Lahi jemljejo s seboj vse civilno prebivalstvo. Doscdaj smo videli le dve stari ženici in enega starčka. Naša vojaška oblast je dala po vseh zasedenih občinah nabiti nemške in italijanske letake, ki opozarjajo civilno prebivalstvo pred poškodovanjem telefonskih žic, ki se kaznuje s smrtjo. Deset let po sKiepu miru. Anglešk? roman bodočnosti. Da se ne bode motil kdo: res je roman, o čemer hočemo govoriti. Roman, knjiga, ki jo je napisal Edgar "VVallace, in o kateri se no ve, ali mu jo je narekoval le srd do nasprotnikov, ali resnična črnogledost in bojazen ter ner-voznost, dozorela do histerije. Literarno je malo prida ta roman. Fantastično delo, krvavo-senzačne vsebine, prepletene z vsemi mogočimi in nemogočimi presenečenji, roman, do pi-čice podoben pristnemu kolportažnemu romanu, kakor »Musolino, glasoviti laški razbojnik«, ali »Jack, paralec trebuhov« in kar je še enakih proizvodov, obsegajočih tri in petdeset tednskih zvezkov po 14 vinarjev. In vendar nam daje raznih pojasnil, ki so vredna pomisleka. Knjiga računa na čustvo angleške mase in na njeno mišljenje. Torej je lc-to znano pisatelju. Kakor je za vsako potvorbo mogoče najti potezo resnice, tako se tudi v divjih pretiravanjih tega spisa more najti marsikaj znamenitega. Tako pred vsem, da na Angleškem ni žive duše, ki bi verjela, da se nasprotniki za vedno pobijejo k tlom. Nasprotno, cla nihče ne dvomi, cla bi naša trdnost in vztrajnost prebolela vsak udarec usode, pa najsi bi bil tudi tak, kot ga nam naprta uisatelj s svojim izmišljenim mirom. Dalie, da zavest moči in nepremagljivosti na Angleškem vendar ni tako splošna in trdna, kakor jo nam kažejo, drugače ne bi bile mogoče nekatere osebe ali bolje osebnosti v romanu. In tako še marsikaj. A oglejmo si knjigo! Krvav naslovni list. Na čelu kitica nemške sramotilke na Angleže, pod njo nemška baterija, ki melje v krvavo godljo angleško pehoto... Šc prodno odpremo torej knjigo, nam je jasno, da ne gre za angleško utopistično sanjarijo. Ta roman ne sega v megleno daljave, temveč sc godi leta 1925, eleset let po sklepu »Kodanjskega miru«, s katerim se je nehala angleška ter nemško-avstroogrska vojna. »Kodanjski mir« imenuje roman nesrečen, zakaj sovražna mornarica jc ostala ccla, a tudi prestoli nasprotnikov so ostali neomajuiii prvotnim vladarskim hišam, dva dogodka, ki polnila pisatelja z bojaznijo in nosita po njegovem spisu v sebi kal k angleškemu poginu. Kako so pripravlja in naposled pojavi ta pogin, to nam kaže »Zgodo- vina nesrečnega miru«. Tak jc knjigi naslov, vsebina pa ne brez zanimivosti. Navzlic groznicij ki jo vzbuja neprestano, je knjiga zabavna, ako se utopimo v njen predmet. V nji je polno najznamenitejših osebnosti, zelo razburljivih položajev in kar najgroznej-ših dogodkov. Umori, ugrabljenja, po-nočni vlomi, atentati z dinamitom se vrste za mrzličnimi zasledovanji s par-niki in letali: brezžične brzojavke prihajajo v prave in neprave roke, odkrivajo se zarote, a tudi nedolžni, mični ljubezni je mesta v delu... Junak, Mr. Grant Macrac, jc veseljak, izobražen in zapravljiv posvotnjak ono površnosti in hkrati viteškega mišljenja in vedenja, ki se šc nahajajo v visoki družbi in za katerimi so najraje obračajo neizkušena mlada dekliška srca. V tem času je Macrae izdajatelj velikega časnika »Megaphone«, v katerem vsako jutro opominja k čuječnosti proti nemški nevarnosti. On ne dvomi namreč kar nič, da stremi Nemčija neprenehoma po ugonobitvi Angleške. Njega ne prepričajo nasprotniki po mišljenju, uborno kramarske duše, ki so iz trgovskih nagibov izsilile sramotni mir, o tem, da je Nemčija onemogla, kakor trdo, in da že deset let kar naj-težavneje plačuje vojno odškodnino, nalagajoča prebivalstvu najtežja bre- mena. Grant Macrae se ne da uveriti tem trditvam in ne odvrniti od svojega prepričanja. V tem ga nasprotno utrjuje marsikateri doživljaj. Tako ga nekoč zvečer skrivnostno poseti v vili v Chadler-Nortonu mlada Američanka, prostovoljna špijonka angleška. Le-ta trdi, da je Angleška samo prednja postojanka k svetovni pridobitvi, ki jo ima v mislili Nemčija, koprneča po Ameriki... Ni šc dolgo, kar je prisluškovala v Frciburgu pogovoru med kanclerjem in onim Karlom Ballinom, ki — sam Bog ve Čemu — v romanu biva tudi v Cliadler Nortonu ... Gospoda sta se menila o tem, da se je treba vsekakor polastiti izuma Mr. Vennima-ш>. Le-ta stanuje seveda takisto v Cha-dlcr-Nortonu in sc bavi že več let z izumom priprave, ki naznači ladji pribli-vanjo podmorskega čolna. Sod a j sc drve dogodki drug za drugim. Večerni poset mlade Američanke ni bil noopažen. Domov gredočo napa-tleta dva moža, eden jc bil menda Bal-lia, a oprosti jo Grant Macrae in z avtom prepelje v London. A na cesti se pojavi nad avtom letalo in vrže bombe na voz. Policija seveda ne najde ničesar. Nekaj dni kasneje vlomi nekdo v Vennimanov laboratorij, a omoti ga električni tok. Vlomilec jc bil — seveda — nemški mornar. Nemške križarji« Zuniniivo je gledati laške ujetnike ko korakajo v naše ujetništvo. Roke v žepu iiuajo in vsak svojo žvižga. Večinoma šibki mladi ljudje. Danes so naši ujeli celi laski sanitetni oddelek z dvema zdravnikoma. Zadaj pa je korakala dolga vrsta besaglierov. Na nosilih so nesli mnogo tovariše ranjence do glavno čete. Tam pa so naše in laške ranjence skupaj nakladali v avtomobile in jih prepeljali na avstrijska tla. — \ grobovih se neha sovraštvo. V mnogih grobovih so skupno pokopani naši ш laški mrtveci. — Saniteta ima tu težko službo. Lahi navadno puste svoje mrtvece nepokopane ko morajo bežati pred našimi četami. Zato imajo naši sanitej-ci toliko več uela. Zgodili so se celo slučaji, ko so hoteli naši sanitejci pobrati laške ranjence, da so Lahi streljali na nje. Pač barbarsko! — ič. No loških tieh. u. F. L. poroča z južnotirolske fronte: Danes zopet, nekaj med silnim treskom. O prostoru, kjer so prodirale naše čete, se je že dosti pisalo. Nekaj dodatkov! Naša napadalna črta se je pričela ob suganski dolini, šla dalje čez lavaron-eko planoto, kjer se je naslonila na čete prestolonaslednikove. Nam nasproti so se bili Lahi mogočno vgnjezdili na vrhu Leve, pobočju Marcai, gori Vere-na itd. Lansko leto, ob napovedi vojne, ko so stale na naši strani le neznatne Bile, so se bili pririli Lahi na eni strani po suganski dolini skoraj do Levico in po vezzenski cesti čez mejo, hoteč tu po najkrajši poti pridreti do Tridenta. Ustavili sta jih utrdbi. Lahi so se tu zakopali, privlekli množino topov in si-pali mesece ogenj na ti utrdbi. Bili sta oboroženi le z lahkimi topovi, toda kljubovali sta do skrajnosti, dasi so Lahi ju skušali porušiti. Ker so imeli Lahi v posesti vrh Leve, ki leži višje, M se bili lahko pririli skozi. Toda Lahi tega niso zmogli. Nekateri laški peš-polki niso mogli vreči par naših strelskih bataljonov. — Mojstre so se pa izkazali v zgradbi strelskih jarkov. Ko smo kasneje ogledovali te naprave, smo bili presenečeni. Naša pehota bi bila hodila v te jarke na stražo kakor na promenado. Jarki so tako globoki, da more največji mož po koncu stati in hoditi v njih. Izkopani so globoko v zemljo, kriti s težkimi, debelimi hlodi in po vrhu z zemljo, da jim lahke granate ne pridejo do živega. Znotraj so ipopolnoma obiti z deskami. Laški pehoti sta bila mraz in mokrota nepoznani stvari. Spalni prostori so urejeni nekako tako, kakor jih imajo mornarji na trgovskih ladjah. Razume se, da je bilo povsod dovolj peči, odej itd. Kuhinja takoj za bojno črto; dohodi po gozdu, kar daje lepo varstvo ori izmenjavi čet, JVendar pa so zgradili tudi mnogo dohodnih jarkov, pravih predorov. Kjerkoli se je ugotovilo, da pripiskajo včasih kroglje naših poljskih straž, tam so stale povsodi tablice z napisi: »Zona pericolosa« (»nevaren prostor«). Metalci min so bili krasno vdelani na betonskih podstavkih in močno zavarovani z bruni, ravno tako dobro so bile zavarovane strojne puške. Po skladiščih, v katerih so naše čete zaplenile velike kri/arij o v bližini mesta Chadler-Nor-ton in eni se posreči, da ugrabi Američanko. A Macrae izposluje pri Lord ad-rairalu naglega torpednega rušilca, ki se zažene za nemško razbojnico in seveda oprosti damo, v katero je Macrae zaljubljen že preko ušes. Vse te stvari so krepile pri Angležu sumnjo, in nevarnost, ki je videl vedno bližajočo se, Be mu je zdela bližja kot kdaj. Oficijelna Angleška seveda ni mislila, da bi se mogli pojaviti med njo in Nemčijo novi spori. Saj je baš sedaj ponudila čudovit dokaz spravljivosti in miroljubnosti, povabivši vse udeležence pred desetimi leti minile svetovne vojne k ogromnemu slavju pobratim-stva v Šlczvik-Holštajn. Takega pobra-timstva svet še ni videl. Vsa mornarica Hamburg-ameriške proge bode pripeljala slavnostne goste na nemško obalo ter zopet nazaj. Iz notranjosti pa bode Nemčija v pettisoč rmsobnih vlakih pripeljala domačih gostov na slavnostni prostor. Na stotine odrov in tribun bode postavljenih in s posebno enoglasno resolucijo bodo sklenili narodi, da se ne bodo bojevali več, razven v obrambo narodnega bitja. Vsi angleški listi so navdušeni. Prepir bode minjl za vedno, in plemenito nemško vabilo zasluži odziva. Na-erlo se prijavi pol milijona udeložnikov. Le »Megaphone« Granta Macrae moti navdušenje s svojimi opomini. Ko v ognjevitem članku običa angleško lahkovernost in sluti v slavnostnih pripravah zle namere — zloti palača njegovega časnika v zrak. Kdo je zagnal množice živil, zlasti slanine, lahko vidimo, da so Lahi dobro živeli. — Imajo v svojih vrstah tudi prostovoljce. V začetku, ko so mislili, da bodo z godbo vkorakali v Tridcnt in v Ljubljano, je imel marsikdo gorečo domovinsko ljubezen, ki jim jo je pa naša izvrstna čr-novojniška pehota na vseh bojiščih kmalu zmanjšala. Izborile laške pozicije so bile našemu vodstvu dobro znane. Računalo se je na trdovraten odpor, posebno ker so imeli Lahi številno težko in lahko topništvo na razpolago. Naše topništvo se je skrbno pripravilo. Okrog 6. ure zjutraj dne 15. maja je pričela naša artiljerija s silovitim ognjem na laške baterije in postojanke. Ta grom jc pretresel laške živce. Sodeč po tem, da so Lahi na ogenj naših mož-narjev le slabo odgovarjali, moremo sklepati, da take topniške sile niso pričakovali. Ta ogenj se je ponovil 17., 19. in 20 maja. Zadnji dan se je strahoviti topniški ogenj pričel že pred dnevom in dopoldne je prešla naša pehota na napad. Učinek našega korne-ga topništva — možnarji in havbice — je moral biti strahovit. Laške baterije so zamirale druga za drugo; laška pehota je odrevenela. V prednje postojanke je naše topništvo le malo streljalo, samo žične ovire so bile na. nekaterih krajih razstreljene. Laška pehota bi se bila zamogla tu v ročnem metežu uspešno boriti, a do tega ni prišlo. Naša pehota je nataknila bodala zastonj. Ko je bilo premagano laško topništvo, je laška pehota zbežala iz svojih trdnih stališč že po prvih zadetkih našega topništva. V obrambnih jarkih in obliž-ju so ostali le tisti Lahi, ki so zmetali orožje proč in z vzdignjenimi rokami naznanjali, da za nje vojna ne eksisti-ra več. Z neznatnimi izgubami smo zavzeli vrh Leve in pobočje Marcai, postojanke, o katerih smo sodili, da nas bodo stale potoke krvi. Na desno od nas je hkrati padel Costesin in naslednji dan so Lahi zbežali z 2019 m visoko ležeče utrdbe Monte Verena pred našimi patruljami. — Mislili smo, da bodo Lahi branili ostale višine na asiaški planoti, a strah pred našimi možnarji jih je poclil dalje, tako, da so naši »Janezi« in štajerski in kranjski lovci dne 27. maja zasedli skoraj brez boja več važnih višin, ki so zapirale naše prodiranje ob cesti iz Vezzene skozi Val d'Assa na Asiago. Naslednji dan so isti zasedli ob izgubi nekaj ranjencev močno utrdbo Interrotto, ki zapira vhod v asiaško dolino. Lahi so se morali umakniti na višine na črto Asiago—Tallio. Prisrčnosti iz Gorice. Gorica, 1916. Nihče bi ne mogel verjeti, da je v Gorici toliko prekipevajoče prisrčnosti doma, da bi ne moral sam tega konstatirati, V Gorici se res vzbujajo najplemenitejša čustva in se kažejo v cvetkah, ki človeka kar zadivljajo; tu v Gorici, kjer Te dostikrat čaka smrt ob vsakem vogalu in kjer Ti tolikokrat iz bližine par kilometrov naznanjajo streli iz pušk in strojnic, kako smrt kosi. Gorica je sedaj podobna otoku, ki se nahaja kje sredi oceana; proti zapadu je popolnoma zaprta; na drugih straneh more le težko iti kedo ven, še mnogo težje pa no- bombo, se nc izve, Macrae sluti. On sam je bil le malo ranjen. Zato le urno zopet na delo, dokler še ni prepozno! Nemudoma kupi za 700.000 funtov nov list, in onega dne, ko od vseh plati vro k morju razigrane množice, kjer jih pričakujejo nemški parniki, obelodani tak-le članek: »Danes ostavlja 600.000 za brarabo sposobnih mož našo zemljo ter se podaja na Nemško. Ako v tem izbruhne vojna in bi jih na Nemškem internirali, izgubila bi Angleška cvet armado. Dolžini nemško vlado, da si je izmislila pobratimsko slavlje le zato, da bi oslabila britsko vojsko. Jutri naj prinese pettisoč vlakov domačih gostov v Šlczvik. V resnici so to čete, namenjene v Viljemov pristan, Kuksov pristan, Bcrkum in iyel. Tam se ukrcajo v velike ladje in pripeljejo k nam na Angleško. Imam zanesljivih poročil, da je določenih v to štiriindvajset pehotnih vojnih divizij in ravno toliko rezervnih divizij. Dolžini nemško vlado, da na-merja brez povoda napad na Angleško.« ;V londonskih listih nastane vihar posmehovanja in ogorčenja. Se vidi, pišejo ugledni listi, da mu jc eksplozija zmešala pamet. Eden se je celo zgražal, da si drzno, norec trgati stare prijazne trgovske odnošajc, ki se morajo obnoviti. A Macrae se nc du motiti. Razburjenost prekipeva, ko flozna, da je baš na slavnostni dan zbrana vsa angleška mornarica v Spiteheadu k paradi. Ostrmi bojazni, ko izve, da se more od-krivalec podmorskih čolnov nastaviti ter. V tem otoku sta se našli dve družini, civilna in vojaška; spoznali sta se in vzljubili; obe si delita trpljenje in veselje; obe si pomagata, kjer jima je to mogoče; obe se rade imata. Kako je vendar to lepo sredi tistih palm in cipres in ceder in platan in magnolij goriškega mesta; kako to kontra-stira z divjim bojnim rretežem tik njega ob Ironti! En prizor. Leto in dan je minulo, kar se je sovražnik pokazal ob Kalvariji in Sa-botinu. Nikdar ni še videlo naše jasno soln-čno Posočje toliko pekočih solza, nikdar toliko strašnega junaštva kakor v tem kratkem času 365 dni. Gorica je sicer ostala, a spremenjena do svojega osrčja. Meščanstvo je v pretežni večini odšlo iz strahu, pa tudi po dolžnosti svojega poklica. Le mal del je vztrajal leto in dan v ljubljenem mestu. Ta del se je ob obletnici z iskreno hvaležnostjo ozrl na predstavitejja hrabrih bra-niteljev goriškega mesta, ki sam tudi že leto in dan vztraja junaško na svojem mestu. General major je ta mož. Dne 21. junija je prišla k njemu deputacija goriškega meščanstva. Vodil jo je msgr. Fr. Caslelliz. V deputaciji so bili zastopani poleg Italijanov in Nemcev tudi Slovenci. Izročila mu je krasen album z lastnoročnimi podpisi nad 200 uglednih meščanov Gorice, ki so nepretržno celo leto obleganja vztrajali v mestu. Msgr. Castelliz je imel prelep poklonitven nagovor. »Ko bodo naši pozni zanamci povpraševali« — je med drugim tudi dejal — »kdo je bil tisti, ki je branil našo lepo Gorico proti sovražnim navalom in ni nikdar pustil, da bi sovražnik čez Sočo stopil na njena tla, tedaj jih bomo z velikim spoštovanjem učili izgovarjati ime moža, ki je našemu rodnemu mestu z mečem v roki stal ob strani. In po-rečemo jim: To ime si zapomnite, to ime spoštujte in ljubite. Ime je dobrotnika našega mesta! — In sreča in hvaležnost bo polnila srca naših zanamcev. — Vi ste srečni — jim porečemo dalje — in ste mu hvaležni; a glejte, drugi niso samo tega imena s spoštovanjem in hvaležnostjo izgovarjali, oni so imeli tudi srečo, da so poznali n j e -g a , da so ž n j i m govorili in občevali, ki se je tako imenoval. — In ti smo mi . , .« — Do solz je bil generalmajor ginjen, ko je sprejemal te znake udanosti in hvaležnosti iz rok goriškega meščanstva. A tudi ono samo se je do srca pretreslo, ko je slišalo iz ust generalmajorja besede: Tu z mestom se branimo, tu z mestom stojimo, tu z mestom pademo! — Album pa, ki podaja v umetniških potezah na prvi strani grb Gorice z znaki goriške dežele, na drugi strani krasno izdelano sliko goriškega grada kot simbol goriškega mesta bo gotovo generalma-jorju še v njegovih poznih letih eden najsrčnejših spominov iz vojaškega življenja. Govoril mu bo, kako je v Gorici ljubezen doma . . . Drug prizor. Sv. Rešnjega Telesa dan, 22. junija. Stolna cerkev polna pobožnega občinstva. Na altarju vladar nebes in zemlje Jezus Kristus sam pod ponižno podobo belega kruha navzoč pred nami; na stopnicah altarja kleči pred njim mašnik, njegov namestnik, s številno asistenco; na evangeljski strani zastopniki vojaštva, med njimi na prvem mestu generalmajor; na episteljski strani zastopniki civilnih oblasti; pobožno ljudstvo po cerkvi. Vsi se klanjajo kralju Kristusu v presveti Evharistiji. Njemu v proslavo se pričenja slovesna procesija od. altarja do altarja. Prvi za Najsvetejšim koraka z gorečo svečo v roki ge- po bojnih ladjah šele v treh mesecih. Vennimana so baš prejšnji dan našli mrtvega na postelji. Umoril ga je Kari Ballin, o katerem se zna sedaj, da je bil res glava nemški zaroti proti Angleški. Sluga Vennimanov ga je ubil zadnji hip. Macrae odhiti k Lordu admiralu ter mu izroči vsa poročila in dokaze. Tu šele mu verjamejo. A prepozno jc. Dočim prihajajo neprenehoma brzojavke, ki poročajo o krasnem sprejemu Angležev na Nemškem, ujamejo brezžično brzojavko: »Vsi Angleži internirani! Mornarica v Spiteheadu pokončana brez svarila po nemških p o d m o r -skih čolnih! Ladje z nemškimi četami na potu na A n g 1 e -š k o.« In tu sc konča knjiga.--- Ali naj poslušamo Macrae-a? Ni mogoče! Večina Angležev samih ga je imenovala norca. In taka večina, ki neče slišati o našem ponižaju, ki obsoja vse obdolžitve, je na Angleškem torej res doma. Saj se jc gotovo prepričala že davno, da tiči moč Angleške v trgovini, baš v trgovini pa ne more pogrešali Nemčijo in prijaznega razmerja z nami. Ta večina je že v romanu izsilila mir vsem kričačem navkljub, morda sc ji posreči tudi v resnici, da uveljavi svojo voljo in privede do miru — ki bode kajpada najbrž precej drugačen, kakor »kodanjski mir«, ki ga je napravil Mister Wallace. neralmajor sam! •— Danes sta se v cerkvi našle obe družini, civilna in vojaška; v čudoviti harmoniji sta se dobile, da molita in se Bogu poklonita. Prizor, ki se je praznik sv. R. T. nudil očem v stolnici goriškegai mesta, je po globočinah svoje nežnosti in prisrčnosti nepopisen; nepopisen tudi vtis, ki ga je generalmajor napravil s svojim nastopom med vsemi, ki so bili navzoči v cerkvi! A kako je vendar lepo biti v Gorid, dasi te lahko čaka smrt za vsakim vogalom! — Zopet drug prizor. Popoldne praznika sv. R. T. so priredili otroci, ki jih starši pošiljajo k uršulinkam v zgajanje in nadzorovanje, ljubko patrijotično proizvajanje. Slavnost se je vršila v uršulinskem samostanu. Bil je navzoč tudi naš generalmajor Čudovit mož, da more navzlic tolikim poslom dobiti trenutke celo za nežno decoi Pa on otroke rad ima! Boli ga, da trpe otroci radi razmer toliko zanemarje-nja. Zato pomaga povsod, kjer posveča kedo otrokom svojo skrb. Zato je prišel tudi tedaj k uršulinkam. In ko so deklice svoje proizvajanje končale, je stopil sam na oder ter izrazil svoje veselje nad tem, kar so otroci proizvajali in da se tako skrbno versko vzgajajo, potem pa je tudi med drugim govoril: »Imel sem dobrega očeta, ki me je učil moliti in mi dostikrat polagal na srce: Boga se boj in delaj. Te besede očetove sem si zapomnil in svete so mi postale. In po njih sem si prizadeval živeti in božje zapovedi izvrševati. In po njih sem postal to kar sem. Tako stojim sedaj tukaj, da branim Gorico pred sovražnikom. Kakor me je oče učil, tako delam. Delam, a da nam bo dal Bog svoj blagoslov, molimo skupaj Očenaš in Češčena si Marijo.« In generalmajor se je na odru tako pobožno prekrižal in pričel tako presrčno moliti Očenaš in drugi za njim, da so bili vsi prevzeti. Ni eno oko ni suho ostalo. — To so presrčnosti goriškega življenja. Lepe so in človeka dvigajo. Da se je moglo toliko storiti za aprovi-zacijo in obdelanje goriškega polja, se moramo v prvi vrsti vojaški oblasti in nje tukajšnjemu prvemu reprezentantu zahvaliti. Vojaška oblast ima vendar sve v rokah, od njenih dispozicij je vse odvisno. Toda kadar so se potrebovali železniški vozovi in druga vozila, kadar se je rabila vprežna živina, kadar so se rabili delavci, tedaj ci gotovo tudi računal, da Ti bo generalmajor ali osebno ali pa po podrejenih orga.nih šel na roko. In 1 e t a k o se je meglo toliko napraviti. In ta presrčnost vlada še naprej in dela lepo in drago Goriško še lepšo in dražjo. НМеВ ogenj na vrha Sv. MiM. Alicc Schalek poroča v »Neue Fr. Presse«: Po dolgih prošnjah dobim dovoljenje, da smem z njimi. Seveda na lastno nevarnost in odgovornost. Štab se poda na vrh Sv. Mihaela; odondi, tik za vojno črto, vodijo gospodje dogodke. Zelo mlad poročnik, ki je nad izpremembo zidane volje, krene z menoj ob vznožju gore dalje z namenom,, da goro obideva in se je potem lotiva od strani. Prej pa še dobim povelje, da moram biti točno ob 9. uri zopet na vzhodni točki. Nato pa hajd po cesti naprej, vedno ob črti, v kateri stoje naši topovi. Šeststo korakov pred nami leži zloglasno severno pobočje. Sprednja strmina Vrha sv. Mihaela, ki se v dolinah in gričih kakor grbava spušča nizdol proti Soči, ima na nekem mestu oibliko kolena. Kakor vrtna terasa je na polovici višine vzidan raven kos zemlje in na njem so najsprednejši jarki. To je najbolj vroče napadana in najbolj gorečo hranjena točka naše soške fronte. Saj tvori zvezo med postojankami ob reki in zgornjim robom planote. Pred kratkim se je pojavilo med tako blizu druga poleg druge ležečimi rojnimi črtami nekaj italijanskih glav. Za hip samo, toda vse predolgo za čuječ-nost naših. Sedaj se je vedelo, da je bila našim postojankam zopet enkrat namenjena mina. Da bi izkopali proti-mino, ni bilo časa. Italijani so bili Že preblizu. Torej je planilo moštvo iz jarka, naskočilo odprto luknjo in jo držalo. Jarek se tu ni dal izkopati, kajti noč in dan so besno obdelovali italijanski topotvi ta novi klin naše postojanke. Od desne, od leve so streljali našim ljudem v hrbet, vsak dan je bilo treba spravljati iz razbitega rova mrtve in ranjene, toda naši ljudje so vstrajali ondi. Niso omahovali in se ne umaknili. Sedaj se je moral z osvojitvijo nove postojanke zavarovati bok, in to se jc imelo izvršiti danes popoldne. Na stotine najrazličnejših nevarnosti je v vojni. Samo novinec, novodo-šlec, tisti, ki je prišel z dopusta, primerja svojo vlogo s srečnejšimi usodami. Kolikor dlje pa je kdo v ognju, tem neodoljivejše se mu vriva primeril s tistimi, ki so v še večji nevarnosti Zororaj na grebenu Sv. Mihaela ve vsak mož, da je na severnem pobočju še hujše. In to ga takorekoč zjekleni, da se mu skoraj zdi lastna usoda kot posebno ugodna. Ob 6. uri zastavi bobneči ogenj. Izstrelki vlečejo za seboj nekako zračno Vlečko- Zdi se, kakor bi hvup visel v tihoti pokrajine. Vse molčji nič se ne gane, neprestani tiu-tiu šiba brezbramb-no zemljo. Vedno globlji, daljši, ueiz-prosnejši postaja. Veliki, tpmnozeleni kosmi dima, gosta, črna, kepasta sopara, žareče bel puh in srebrno blesteči pajčolani valove nad sovražno postojanko sem in tja. _ V žrakjii. plavajo šrapnelski klop-čiči. Poleg vsjikega belega en rmen-kast. In poi&ip škrgpi navzdol, dočim sika pri',granatah navzgor.. Oblaki, sc pomešajo mM seboj in tvorijo eft.sam zastor, ki se kadi, žari in vajov}. Šumi pa, ostanejo vsak zase. Vsak pok stoji sam zase na svojem mestu, zvrta svojo luknjo v zrak. Črni kos zemlje leži negibno. Ogenj ga biča, žge in okaja. Nič se ne gane. Salandra, ti mož v Rimu, koliko kilometrov daleč si od tu? Vsak kilometer razdalje — veš li to? — izpremmja sodbo! Tiu-tiu-tiu---deske, tramovi, cuhje brne po zraku okrog. Nobene barikade nimajo več tvoji ljudje, nobenega prsobrana, nobenega kritja. Če bi bil tukaj, Salandra, bi lahko videl leteti po zraku tudi italijanske glave. Nikoli nisi sam poizkusil, drugače bi moral vedeti, da tvoji rojaki ne preneso bobne-čega ognja. Samo naši ga preneso. Glej, vse je razstreljeno! Vse je razklano! Na tisoče granat pride sedaj. Ura je sedem. Tu stojimofin se ne ganemo. Naj nas vidi sovražnik! Štirje drevesni parobki so bili še ob šestih. Dva izmed njih sta zdrobljena. Sedaj streljajo tudi oni. Njihovi opazovalci ne morejo sicer skozi zastor dima ničesar videti, toda na ta odsek so le predobro zastreljeni. Seveda tvegajo pri tem morda, da kdaj zadenejo tudi v lastni jarek. Toda strel več ali manj danes ne pomeni ničesar. Naša prva postojanka je izpraznjena, ljudje stoje v drugi, mi v tretji. Dvesto korakov pred nami se razletavajo sedaj sovražne granate. Sem in tja tudi kaka ekrazitna eksplozija. Tu so na delu minometalci. Visoko pod nebo sc vije belo-rmeni oblak in pod njim so naši ljudje. »Julija je cele tri dni letelo tako na nag!« nenadoma zašepeta poročnik poleg mene. Nobene besede še nisva bila govorila. Sedaj ga pogledam. Tenak je in bled. Ne veliko čez dvajset. Ve, kaj ^ se pravi: trpeti bobneči ogenj. Leto dni je nameščen na Vrhu sv. Mihaela. Sem in tja vihra. Časih prileti kak kos izstrelka do nas. Brenči kakor čmrlj, ki se je ujel med dvema oknoma. Ne vidiš smrti, samo slišiš jo. Nenadoma pehotni ogenj. Ta čudni brbot ti poteza živce kakor nič drugega v vojni. Celo poročnika mine za hip hladnokrvnost. »Kdo vendar strelja? Kdo bi mogel sedaj streljati? V italijanskih staniščih tega odseka mora biti vse mrtvo ali pokrito. Morda streljajo v sosednjih jarkih iz strahu?« Bodi tako ali tako, resnica je, da gre večina krogel v naši smeri. Ako udarijo v prsobran pred nami, potem je slišati jasen, srebrn zvok. Ivings — ta je obsedel nad našimi glavami. Kings — ta se je razletel na kamenju. In vmes brbotanje, pokljanje, zmedeno, nepojmljivo vrenje pehotnega ognja. »In sedaj si mislite, da je tema, da tičite neprespani v lepljivi obleki, in da vas uro za uro, noč za nočjo obliva to brbotanje. Šele potem veste, kaj naše moštvo ob navadnih časih že leto in dan neprestano doživlja na Vrhu svetega Mihaela. Toda začasa. petih bilk — tedaj se nam je vsem po cele dni godilo približno tako, kakor se godi sedaj tem par Italijanom.« Sredi pehotnega ognja stojim. In Še vedno nimam nobenega pojma, nobene predstave o tem, kar prenašajo vojaki! Vedno več izpremembe je. Sovražni Caproni priropoče, ogromen bojni letalec, ki pohlepno pograbi priložnost, da bi tekom našega ognja izvohal postojanke naših topov. Nasproti mu vihra avstroogrski Fokkcr, nad našimi glavami se spopadeta. Streli strojnih pušk prasketajo sem in tja. K nam padajo krogle sedaj tudi od zgoraj. »In sedaj si mislite, da sedite gori v letalu, sovražnim strelom za tarčo!« Bojujoča se letalca krožita nad menoj. In še vedno ne slutim in ne poj-mim, kaj prenašajo naši vojaki! Zaman je bil poizkus. Nikoli se toga ne more opisati. Nikoli ne bomo tega slutili, kamoli pojmili. Pa če svet tega ne izve, če Salandre tega ne slutijo--ne bo li novih vojn, katere smejo nekateri v Rimu užgati, na Sv. Mihaelu jih morajo pa drugi izbojevati? V meni divja bojazen, da ostane neizmernost te strahote -— kako se Soča drži — za večno skrita. Tiu-tiu—tiu, tk—tk—tk—kings! Ali mi je kdaj prej tako pretresljivo donel v srce kak orkester? Sredi notri stojim — toda ničesar ne vem od tega, ničesar — ničesar! Caproni se umakne, Fokker kroži nižje. Potem pa CaprOni z novo silo zopet privihra sredi v čarovnišlci jiles. Zelo drzni so sovražni letalci, sami Francozi so bojda. Še enkrat boj, še enkrat živce, trgajoče prasketanje tam gori. Sedaj je osem ura. Uro: Hoda imava do izhodne točke. Iti morava- tedaj. Prijetnejše bi seveda bilo počakati, da bi ponehal ogenj iz pušk. Toda niti na misel nama ne , pride, da bi mogla biti nepokorha, da bi prezirala povelje. Neizmerno gonilno moč povelja čutim sedaj na lastnem telesu. Sedaj sva v parku Gostolistnata stoje prastara krasna, orjaška drevesa. Tu se srečava z nosilci menaže, ki gredo počasi navzgor, z voditelji oslov, ki neso na postojanke vodo in večerjo. Naše čete na levo in desno od pasu, ki ga pretresa boj, dobe svojo večerjo čisto tako kakor običajno, ob določeni uri, pa naj tudi udari kak uskok iz artilerijskega dvoboja preko bojuega pasu, kar se le prevečkrat zgodi. Ne da bi se ustavila, koraka kolona v svinčeni dež. Stari možje so to, s srčečimi bradami in trudni. Toda navzgor gredo, ne da bi se obotavljali, pa naj brbota ali pa vlada mir in molk. Sedaj ^sva spodaj pri gradu. Tako globoko krogle iz pušk ne udarjajo več. Brbotanje zveni že bolj iz dalje. A ne govoriva nobene besede. Na one misliva, ki so gori. Sedaj, sedaj, ob pol devetih, se začne. Sedaj se vzpenjajo ljudje iz jarkov, da naskočijo razstreljeno italijansko postojanko. Sedaj kličejo LTra! in se izpostavijo sovražnemu ognju. Sedaj pade eden — sedaj drugi... Poročnik se ustavi. »Po vojni se bo drugače cenila vrednost.« V njegovih očeh se bliska. »Drugače nego preje se bo glasilo, če bo kdo rekel: Pri pehoti sem.« Cesta spodaj jc pod ljutim ognjem. Ker naskakuje infanterija, molče naši topovi. Sovražna artiljerija išče sedaj po našem ozemlju #aše topove. Nad gradom stoji lun? in strahotno sije v odprte gobce trostenskih sob. Rdeče se sveti mak med žicami in zajci teko preko njih. SlavČek vabi in akacije »mamljivo duhte. Dušeča je tihota pokrajine. Zopet, kakor ob potu t.jekaj, zlovešče sika skozi to tihoto. Sedaj seveda prihaja od druge strani; ne več tako šiba-joče in brzo, marveč rjove počasi in skoraj zasmehljivo poje. Poročnik me potegne k steni. Vu—vu—vu---Tožeče prihaja bliže. Nenadoma se glas pretrga. Sredi v zraku, čisto blizu nas, obmolkne. Slep strel je bil. Oddihneva si. Nobene misli na to, da bi se ustavila ali iskala kritja. Povelje: Ob devetih biti na mestu. Prvič morem popolnoma čutiti z moštvom. Kakšna olajšava je povelje! Karkoli se zgodi ---izpremeniti ne moreš. Odgovoren niti. Ni ti treba premišljevati, ne se odločati. Šele sedaj razumem, koliko veličine je v prostovoljnosti naših vojakov, ki se javijo, ravno kadar velja najhujše. Kajti tudi posledice ima poravnati vsak prostovoljec sam s seboj. Čudovito lahko prideš skozi ogenj, ako zahteva povelje. Sedaj razumem uspehe soške armade, ki je tako nedvoumno dobila svoje povelje. Neizprosna mora biti roka, ki ga razdeljuje, nezmotljivi p)ožgani, ki ga določijo. Blagor narodni, ki bi smel živeti v povelju, v naporu najvišjih osebnih moči, v trdnem zaupanju in veri, da je povelje tudi pravo, zamišljeno od najboljših med najboljšimi; tako kakor povelje ob Soči, ki tira naprej in odrezuje vsako umikanje, ki ščiti lastnino. Ranjenci nas doidejo. Prvi so. ki prihajajo dol. Eden onemel in oglušel. Z rokami kaže, kaj so mu jo bilo zgodilo. Tik njega je udarilo. Njegov sosed je obležal mrtev. Dalje hite. Tako sanio-obsebi razumljivo, tako brez čudežev se vrši vse to. Spodaj na veliki cesti srečamo redni večerni vlak. To drdra, drdra in dr-dra. Vsako noč teko vozovi, visoko naloženi in težki, počasi svojo pol. Kaj se godi tam gori, to jih ne briga. Nobeden njihovih voditeljev ne ve ničesar o tem, da je bil danes na severnem pobočju Vrha sv. Mihaela bobneči ogenj. Da — streljanje je bilo. Pa, kaj to ni vedno? In drdra, drdra, drdra. Brez prestanka in odmora. Majhen krajevni boj, radi krajevnih koristi, da se sovražnik nadleguje. Samo en stavek bo jutri o tem v tiskovnem poročilu. Točno sva na mestu. Avtomobili čakajo in kmalu smo v stanu. Miza jo pogrmena in v kadečih so skledah na- našajo večerjo. V vsakem očesu je še odsvit doživljaja. Vse molči. Toda krepko jemo in krasno spimo in naslednjega opoldne svira godba k častniškemu obedu. Saj imamo jarek, ki smo ga potrebovali. C. Kr. posredovanje m volne invalide. Invalide zopet vpeljati v pridobitno življenje, spada med one posebne naloge, ki so nastale ^a državno upravo vsled vojske in njenih socialnih in gospodarskih posledic. Izpeljava te naloge se razdeli sama od sebe v dve f^zi, ki deloma gresti druga poleg druge, deloma pa sledi ena drugi: Naknadno zdravljenje, zdravljenje in šolanje invalidov na eni strani, na drugi strani njih nastanitev v službah ali kako drugo preskrbljenje, Naknadno zdravljenje, zdravljenje in šolanje oskrbujejo pod vodstvom ministrstva za notranje zadeve vDeželne komisije ?a vračajoče se bojevnike«, za preskrbo invalidov na njim primernih delavnih mestih in službah je pa ustanovilo ministrstvo za notranje zadeve posebno panogo državng uprave, namreč >C, kr. posredovanje aela za vojne invalide«. Za vojne invalide.^loločena posredovalnica za delo pa ne more delovati na enak način, kot obstoječe posredovalnice za popolnoma delazmožne delavce ali občekoristne splošne posredovalnice za delo. Ne potrebuje samo — kakor zadnje — obsežnega pregleda čez delovni trg svojega delokroga, natančnega znanja tehnike za posredovanje dela in ozkega nepristranskega stika z organizacijami delodajalcev in delojemalcev, zahteva temveč tudi intenzivnega sodelovanja zdravnikov kakor tudi tehnične znanosti ip umetnosti. Vsled tega se je c. kr. posredovanje dela za vojne invalide v posameznih deželah, v kolikor tam že obstojajo javne posredovalnice za delo, naslonilo na slednje, in le tam, kjer takih mest ni, so se ustanovile posebne c. kr. posredovalnice. S tem, da se je upostavil v vsaki deželi kuratorij, obstoječ iz delodajalcev, delojemalcev in strokovnih učenjakov, se je dosegla potrebna zveza med c. kr. posredovanjem dela za vojne invalide in med krogi, ki so pri vprašanju teoretično in praktično interesirani. Tudi se je z uvedbo zdravniškega in tehničnega strokovnega, posvetovanja pri vsaki c. kr. posredovalnici za delo za vojne invalide omogočilo, da se invalidu preskrbi ali v njegovem prejšnjem ali po možnosii v sorodnem delovnem poklicu mesto, ki odgovarja njegovim zmožnostim. Kot nositelj c. kr. delavskega posredovanja deluje v vsaki deželi posebno deželno mesto c. kr. posredovanja dela za vojne invalide, ki obstoja poleg urada, ki mu je poverjeno poslovanje, iz že prej omenjenega kuratorija in iz posebnega zavoda za posredovanje dela za vojne invalide. Ustanovitev okrajnih mest c. kr. posredovanja dela za vojne invalide v zvezi s posameznimi deželnimi mesti je v teku. C. kr. posredovanje dela za vojne invalide se trudi, da z vednim stikom z delodajalci in z vojnimi invalidi, katerim naj se posreduje ali se je že posredovalo, zadosti vsem splošnim in posebnim željam, ki se stavijo nanje in da zadovolji tako delodajalca, s tem, da mu odkaže priučljive in delavne vojne poškodovance, kakor tudi vojne invalide, s tem, da jim preskrbi njim primerna in trajna delovna in službena mesta. Na ta način si skuša polagoma pridobiti zaupanje obeh delov, ki je za vsako delovsko posredovanje, naj se ustanovi od javne ali zasebne strani, edina podlaga za trajen uspeli. Že ima na svoji strani hvalevredno in zaslužno sodelovanje vsega časopisja, ki se je, kakor v vseh drugih panogah vojnega skrbstva, tudi v tej postavilo v službo dobre stvari. Potrebuje pa še nujno vedno ožjega stika med delodajalci in invalidi, kateri le prepogosto niso poučeni o obstoječi državni uredbi, ki posluje za oba dela popolnoma brezplačno. Vsi d e l o d a j a 1 c i,, ki so voljni sodelovati pri patriotični in gospodarski nalogi, privesti vojne invalide v gospodarsko življenje, se torej n u j n o n a p r o š a j o, da naznanijo vojnim invalidom pridržana d e 1 o v s k a in službena mesta, deželnim uradom c. kr. posredovanja dela za vojne invalide, vsi vojni invalidi pa se nujno vabijo, da se takoj javijo pri enem imenovanih ura-d o v, da se jim nakaže kako delavsko mesto. — Doslej so bile upostavljenc med drugimi tudi sledeče poslovalnice c. kr. posredovanja dela za vojne invalide: Kranjsko: C. kr. posredovanje dela za vojne invalide, deželno mesto v Ljubljani, c. k r. obrtna šola. Načelnik kuratorija c. kr. vladni svetnik Ivan Šubic, ravnatelj c. kr. obrtne šole. Posredovalnica: Ljubljana, c. k r. obrtna šola. Štajersko: C. kr. posredovanje dela za vojne invalide, deželno mesto v Gradcu, Biirgergasse 2. Načelnik kuratorija: Dr. Ludovik Kranz. Vodja pisarne dr. Janez Schmidt. Posredovalnica: Gradec, Hofgasse 14 (načelnik Ernest Rossbacher), Koroško: C. kr. posredovanje dela za vojne invalide, deželno mesto v Celovcu, deželna vlada. Uradni vodja: C. kr. obrtni nadzornik Maksimilijan Gangl pl. Ehrenv/erth. Posredovalnica: Celovec, deželna vlada. DuHovnišKi jDDiieji v Milanski Mji 1916. Zlato mašo, pcldesetletnico mašništva, bodo obhajali naslednji p. n. gospodje: Janez Novak, častni kanonik in dekan v Radovljici; Jernej Ramoveš, duh. svetnik in župnik v Poljanah; Peter Mohar, ekspo-zit v Konjšici; Mihael Koželj, župnik v pokoju v Kamniku; Ignacij Kutnar, župnik v pok. na Zaplazu na Dol.; Alojzij Kurtimer, župnik v pok. v Stari Loki. — Pc-tindvajset-lelnico mašništva, oziroma duhovniškega delovanja bodo praznovali: Viktor Steska, konzist. svetnik in ravnatelj kn. šk. pisarne; dr. Jožef Debevec, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubliani; Ferdinand Erker, de-kan v Kočevju; Frančišek Pešec, dekan v Šmariji; dr. Jožef Kržišnik, dekan v Trnovem na Notr.; Janez Kalan, konzist. svetnik, župnik v pok. v Ljubljani; Frančišek! Krumpestar, duh. svetnik, župnik, Sv. Gregor; Janez Zabukovec, duh. svetnik, župnik, Križe pri Tržiču; Dominik Janež, župnik, Studeno; Janez Pfaifar, župnik, Rudnik; Jožef Brešar, župnik, Velesovo; Alojzij Češarek, župnik, Fara ori Kostelu; Frančišek Češarek, župnik, Brezovica; Vaclav Filler, župnik, Dole pri Litiji; Anton Hribar, župnik, Zali log; Frančišek Indof, župnik, Javorje pri Litiji; Janez Lovšin, župnik, Lesce; Henrik Povše, župnik, Čatež pod Zaplazom; Jožef Seigerschmied, župnik, Naklo; Valentin Jakelj, župnik v pok., Lahoviče pri Cerkljah. ошншуопја. Vojaški zaslužni križec, vrste £ vojno dekoracijo jo dobil stotnik Karel Dekleva, poveljnik železu, postaje v čačku. — Najvišjo pohvalno priznanju so dobili: poročnik 5. drag. p. Herman Verderber. poročnik 37. pp. Ivan Bau-dek, podpolkovnik Oskar Tnojss, U rajni poveljnik v Ljubljani, stotnik Albin Poterviel, pri etap. postajnem poveljstvu v Ljubljani, naclporočnik 17. pp. Karel (Harfor in naclporočnik 7. pp. Rudolf So« voda. - Srebrn zaslužni križec s krono, na tкакu hrabr6st.no svetinjo so dobifi: nadognjičar 7. polh lop. p. Artmn Jii« gor, tit. narednik 87. pp. .iosip Pulir, rač. podčastnik :'.'!. pp. Janko RamovS, rač. podčastnik 96.' pp. IvanT.'adoj, nadognjičar 7. polj. top. p. Jurij Ltnvang in rač. podčastnik \1. pp. Bogomir Mraz. — Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jo dobil črnovoj. lovec 20. lov. baona Ivan Groblaoher. — V drugič jo dobil bronasto hrabrost no svetinjo pionir 3. pion. baona Bezjak Franc. Uvišie cene u preie, preSje meso iil SVmiSKO ffiilSL Uradno razglašajo: Ker so cene prašičev na avstrijskih in ogrskih trgih že nekaj časa stalno in skokoma šle navzgor, sta se začeli obe vladi pogajati. V prvih . dneh juiija sta sc sporazumeli in sedaj razglašala bistveno enake aaredbe, Državni zakonik prinaša ministrsko naredbo o pre^ šičih. Prepovedano je klanje pHamh preši-čev do teže 60 kg in mesnatih prešičev do 40 kg. Prešičerejci so sedaj prisiljeni, cia prešiče izpitajo do neke gotove teže. .Tako bo mogoče iz stališča konsuma doseči umno, izrabo masti in mesa in preprečiti, da se ne bo klalo ncizpitanih živali. Pri določitvi cen za žive prešiče se je gledalo na to, da se prešičerejcem da primerno izpodbudo za večjo produkcijo, Zaio se je porabilo b u о i m p e š t a n s k o u s a n c o , ki pri vsakem presiču od žive teže odpise 22 in pol kg in šele za ostalo težo določi najvišjo ceno kot primerno ceno. Sedaj pa se bo odštelo še 4'}o tako določene cene in kar ostane, je treba res plačati. Seveda ta določba ne Velja za prešiče mesnjake in pitane, za katere sc določi cena edinole po živi teži.' Za vsakega takega prešiča, ki pride res v zakol, sc sme pri prodaji od hleva zahtevati kvečjemu 6 K 80 vin. za kg po budimpeštanski usanci, kar odgovarja približno 5 K 50 vin. za kg žive teže. Za prešiče za mast se sme od hleva zahtevati pri teži od 69 do 90 kg kvečjemu 6 K za kg, za prešiče mesnjake nad težo 40 kg po 4 K 70 vin. za kg žive teže. Za pitane prešiče pod 60 kg in za prešiče mesnjake pod 40 kg pa ni najvišjih cen. Ministrska naredba določuje cenc samo za prodajo od hleva. Za t'-gc in semnje bo najvišje cene določila deželna gosposka, pa njene cene smejo bili kvečjemu 2c/c višje kakor zgoraj določene ministrske. Za 2/ti pribitka pa Ogri ne bi hoteli pošiljati prešičev v Avstrijo in zalo trgovinski minister občinam, ki že od nekdaj zbi- rajo ogrske prešiče, lahko dovoli, da smejo pribiti več kakor 2%. Deželna gosposka pa lahko določi še posebne stopnje po kakovosti, toda samo navzdol, preko najvišjih cen pa ne sme iti. Prešičerejec bo dobil za surovo svinjsko mast in sveže svinjsko meso vseh vrst enotno 780 K za 100 kg čiste tsže. Za topljeno mast je dovoljeno pribiti 12', , tedaj sme prešičerejec za mast zahtevati kvečjemu 875 K za 100 kg. Za zaklane prešiče, cele ali pol prešiča, ima najvišjo ceno določiti deželna gosposka, ki pa tudi ne sme preko ravnokar navedenih enotnih cen za surovo mast in svežo svinjino. Kazni: denarna do 5000 K in do 6 mesecev zapora. Prestopki določb o živih prešičih se morajo kaznovati z zaporom. Vlada upa, da se bo konsumu, posebno glede masti, kmalu boljše godilo. Poročilo odmiralo jellicoe o miki pri W\mi" London, 6. julija. (Kor. ur.j Objavili so zdaj poročilo admirala Jellicoe o jiit-landski morski bitki. Poročilo, ki z mnogimi tehničnimi podrobnostmi opisuje mnogo izprememb v bitki, se pričenja s sledečim besedilom: Nemško visokomorsko brodovje jc bilo prisiljeno 31. maja zahodno od Jtitlanda na boj. Ladje velikega brodovja so, zasledujoč splošno politiko začasnega križarenja po Severnem morju, po mojih navodilih zapustile svoje opirališče prejšnji dan. Celo poročilo jasno kaže, da so v celem boju, celo takrat, ko so se borile lažje ladje Beattyja z zelo premočnimi bojnimi silami, angleška brodovja vedno ohranila iniciativo; zasledovala so edini smoter, da se drže sovražnika in ga kolikor mogoče dolgo zaposlujejo z namenom, da mu zadajo kolikor mogoče velike izgube. Jellicoe opisuje dalje, kako je odposlal brodovje bojnih križark in brodovje lahkih križark pod poveljstvom Beattyja na poizvedbo južno od bojnega brodovja. Prva doba bitke se je pričela med 1-Л. in 4. uro popoldne; Beatty je takrat srečal 5 bojnih križark in več ladij, ki jih je napadel. Beatty je ob tej priliki s svojimi silami tako razpolagal, da jih je razvrstil med sovražnikom in svojim opirališčem in tako orisilil sovražnika na boj. Sovražnik se je obrnil hitro proti jugovzhodu. Beatty je olul vzporedno nasproti brodovjem. Tak je bil položaj do 4. ure 42 minut, ko se je pričela druga doba, ker se je pojavilo nemško bojno brodovje. Beatty se je obrnil in je plul proti severu z namenom, da spravi sovražno brodovje v bližino angleškega bojnega brodovja; istočasno je ■zaposljeval sovražno bojno brodovje in se .je držal ves čas med sovražnikom in svojim opirališčem. Celo v tej dobi, ko so bili Nemci glede na udeležene sile na boljšem, jih je težko tepel in jih prisilil, da so se morali obrniti proti vzhodu. Vodilne ladje angfeškega bojnega brodovja so zagledali ob 5. uri 36 minut, nakar se je obrnil Beatty z najskrajnejšo naglico proti vzhodu,: da je tako zmanjšal razdaljo od sovražnika. Cela nemška bojna sila se je nato obrnila proti vzhodu, nato proti jugozahodu; Angleži so zasledovali. Vodilen del vojnih brodovij je nastopil v boj šele ob 6. uri 17 minut zvečer, ko se je že slabo videlo. Pričela se je doba bitke. Ob tej točki izvaja Jellicoe: Zveza bojnega brodovja s poizvedovalnimi ladjami se je zavlekla, naša najsprednejša sila je namreč plula v prvih urah boja s sovražnimi križarkami proti jugu, kar se seveda ni moglo preprečiti. Ako bi ne bile naše bojne kri-žarke sledile sovražniku proti jugu, bi glavni brodovji ne bili nikdar trčili eno na drugo. Bitka bojnega brodovja je trajala z odmori do 8. ure 20 minut; razdalja se je menjala od 9000 do 12.000 jardov. Ker se je vedno bolj temnilo, je bilo trajno te-žavnejše, da bi bili ostali v stiku s sovražnikom, ki je v varstvu rušilk trajno napadal in se nato obrnil. Kljub temu poročilo jasno kaže, da je sovražnik v tej dobi težko trpel. Četrto dobo bitke so tvorili nočni napadi angleškega brodovja rušilk na take dele sovražnega brodovja, ki so jih mogle najti. Zadale so jim resne izgube, a same so tudi zelo trpele. V mraku 1. junija so bili Angleži nemoteni lastniki bojišča. Jellicoe pravi: Angleško brodovje je ostalo čisto blizu bojišča, blizu približevalnih črt nemških pristanišč do 11. zjutraj kljub veliki oddaljenosti od opirališča brodovja in kljub nevarnosti podvodnih čolnov in tor-pedovk. Sovražnik ni dal nikakega znamenja. Proti svoji volji sem moral končno sklepati, da se je vrnilo visokomorsko brodovje v pristanišče. Dogodki, ki so sledili, so pokazali, da je bil ta domnevek pravilen. Sovražniku jc moralo biti znano, kje da smo stali, ker se i je ob 4. uri zjutraj borilo naše brorlovje kakih 5 minut s Zeppelinom, ki je imel dovolj prilike, da je dognal postojanko in smer angleškega brodovja, o čemur je lahko poročal nato. Morje od širine Horns-riff do pozorišča boja se je temeljito pregledalo. Nekaj ljudi izgubljenih rušilk smo rešili, videli smo veliko razvalin ladij, a nobenih sovražnih ladij. Ob 1. uri 15 minut je bilo jasno, da se je posrečilo nemškemu brodovju vrniti se v pristanišče. Krenili smo nato proti svojemu opirališču, ki smo je dosegli v petek 2. junija. Brodovje smo preskrbeli s kurivom in s strelivom. Dne 2. junija ob 9. uri 30 minut je bilo, kar se je poročalo, pripravljeno za daljna podjetja. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. julija. Uradno: V Bukovini so privedle naše čete v uspešnih bojih 500 ujetnikov in 4 strojne puške. Planinski deželno brambovski polki so zrušili v južnovzhodni Galiciji med Delatinom in Sadzavko veliko ruskih naskokov s svojim junaškim odporom. Severno od tam do Kolkov nobenih posebnih dogodkov ob neizpremenje-nem položaju. C. in kr. četam, ki so se bojevale v ovinku Stira severno od Kolkov štiri tedne proti sovražni sili, katera se je pomnožila do tri ali štirikratne premoči, se je včeraj zapovedalo, naj umaknejo svoje najprednje črte, ki so bile izpostavljene dvojni obkolitvi. Premikanje se je izvedlo, ne da bi ga bil motil sovražnik; pospeševal ga je nastop nemških čet zahodno od Kolkov in požrtvovalno obnašanje poljske legije pri Kolodiju. Mirno je minui včerajšnji dan pri tistih avstrijskih četah, ki stoje sever-novzhodno od Baranovičev. Izgube pri njegovih zadnjih napadih na tamošnje postojanke zaveznikov so bile izredno težke. Pri vrelcu Ikve je obstreljeval sovražnik našo vojno bolnišnioo s topovi, dasi je bilo najjasnejše kot taka označena. Če se bo ponovilo tako mednarodnemu pravu nasprotujoče postopanje, bomo namerili svoje topove na samostan Novo Počajev, ki leži v tem prostoru, kateremu smo skoraj celo leto med našo zasedbo najskrbnejše in s spoštovanjem prizanašali. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. julija. Veliki glavni stan: Proti bojni črti vojne skupine maršala Ein< denburga so nadaljevali Rusi svoja podjetja. Z močnimi silami so napadli južno od Naroškega jezera. Po ljutem boju se-vernovzhodno od Smorgona smo jih odbili, drugod pa brez truda. Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Ne glede na slaboten sovražen sunek je bilo na v prejšnjih dneh napadeni bojni črti splošno mirno. Vojna skupina generala p 1, L i n -s i n g e n a. Kot, ki štrli proti Čartorisku, smo zapustili z ozirom na premočni pritisk na njegova kraka pri Kostnihnovski in zahodno od Kolkov in si izbrali krajšo obrambno črto. Napadi Rusov na obeh straneh So-kula so se zrušili z velikimi izgubami za nje. Zahodno in južnozahodno od Lučka se položaj ni izpremenil. Armada generala grofa pl. B o t h -m e r j a. Nobenih posebnih dogodkov; tudi pri nemških četah južno od Dnjestra ne. Vrhovno vojno vodstvo. XXX Xa glavnih napadalnih točkah ruske ofenzive v Voliniji in jugovzhodni Galiciji se vrše nad vse siloviti napadi. Rusko vojno vodstvo je, kakor poročajo nevtralni listi, dalo poveljniku jugo-zapadne bojne črte nad pol milijona vojakov in je n. pr. samo med Dnjestrom in Prutom, torej na obeh straneh Kolo-meje, osem ruskih armadnih zborov. Če se je v tem prostoru kljub temu moglo ustaviti nadaljno prodiranje sovražnika je to visoka zasluga naših planinskih čet, katerih ni mogoče prekositi in kojih bojna disciplina in sposobnost je sijajno prestala ta največji pritisk. Pri vojni skupini Linsingenovi sc je izkazala potreba, da se jc naša obramba oh srednjem Stiru iz odseka severno od Kolkov umaknila proti severozahodu. Ta od avstrijskih čet bra- Poročilo beleži nato že javljene izgube Angležev, Izgube Nemcev ceni Jellicoe na dve bojni ladji vrste dreadnoughtov in vrste Deutschland, na 5 lahkih križark, 6 torpednih rušilk in na 1 podvodni čoln. Vse te ladje smo videli, ko so se potapljale. Videli smo močno poškodovani 2 bojni križarki, 1 bojno ladjo vrste' dreadnoughtov in 3 rušilce; dvomi se, če so prišle v pristanišče. »Liitzow« je utonil, kar se je priznalo. Poročilo priznava, da se je bil sovražnik hrabro in konča: Ne morem dovolj izraziti ponosa, s katerim me je navdal duh mornarice. njeni del bojne črte se ni smel več izpostavljati ruskim napadom, ker je bil že na dveh straneh obkoljen. RUSKO URADNO POROČILO. i. julij a. Boji so se nadaljevali z veliko ljutostjo med Stirom in Stoho-dom. Vsi protinapadi sovražnika so ostali brez uspeha. Pri spodnji Lipi so napadale naše čete sovražnika, ki se je ljuto in vztrajno branil. Odbili smo poizkus sovražnika prekoračiti Stir pri vasi Lipa. Ponoči smo med protinapadom ujeli do 1000 vojakov in zaplenili 5 strojnih pušk. Na desnem bregu Dnjestra je napadel sovražnik trikrat vas Izakov, a ga je odbil naš ogenj. Naše čete so vrgle pri Kolomeji sovražnika iz nekaterih njegovih postojank. Preganjali smo ga in osvojili trg Potok Črni; ob tej priliki smo zaplenili 4 topove in ujeli nekaj sto mož. V boju južno od Cirina, 32 km severnovzliodno od Baranovičev, ki se še bije, smo prebili dve črti sovražnih utrdb! Ujeli smo tu včeraj nad 72 častnikov in 2700 vojakov in zaplenili 11 topov, več strojnih pušk in metalcev min. Slavno so padli v včerajšnjih naskokih hrabri polkovniki Gomorov, Mi-hajlov in Sirkanov; na ranah je umrl polkovnik Adijejev. V boju, ki se bije severnovzhodno od Baranovičev, se sovražnik besno brani in poizkuša, kolikor more, zadr-žavati naše protisunke. Za vas Jekimo-viče, 9 km vzhodno od kolodvora Bara-noviči, se je valil b ojsem in tja. Končno je ostala vas nam. V mnogih odsekih je bil včasih ogenj s topovi zelo močan. V teh besnih bojih sta, bila ranjena general Karpov in polkovnik Perzov. Naše čete so naskočile severnovzhodno od kolodvora Čartorisk pri vasi Volka-Galuziskaja močno utrjene sovražne postojanke; ujele so tu več mož. Zahodno od Kolomeje so vzele naše čete prve vrste jarkov pri vasi Tumon, 12 km zahodno od Kolomeje. Pri Stohodu je na celi bojni črti delovalo topništvo in se je bojevala pehota do brega Lipe. Galicija; Na bojni črti mestoma boji s topovi. Na skrajnem levem krilu smo se borili s sovražnimi zadnjimi četami v Karpatih. ' 5. julija: Ljuti boji se bijejo zahodno od spodnjega Stira med Stirom in Stohodom in južno od tam do spodnje Lipe. Prebili smo pri Volki-Galuziskaji tri zaviralne črte žičnih ograj, v katerih so bile vzidane mine. Pri Stiru, zahodno od Kolkov, smo po zelo ljutem boju vrgli sovražnika; tu smo ujeli nad 5000 mož. med njimi 170 častnikov. Dalje smo zaplenili tri topove, 17 strojnih pušk, 2 žarometa in več tisoč pušk. Severno od Zaturcov in pri Volki-Galuziskaji so osvojile naše čete pno črto sovražnih postojank. Napad sovražnika na Szklin, 3 kilometre zahodno od Vogrizova, je zadržal naš topniški ogenj. Pri spodnji Lipi je napadal sovražnik zelo odločno, a brez uspeha. Južno od sovodni Stira in Lipe pri vasi Persymla naprej poslanega sovražnika smo napadli in vrgli čez reko. Tam so privedli 7 častnikov, 357 mož in dve strojni puški. Galicija: Na bojni črti in pri izrastkih Karpatov topniški boji. Naše levo krilo vedno bolj podi sovražnika. Na ccs.i Kolomeja-Delatin smo vzeli vas Sadzavko. Ujeli smo 300 mož in zaplenili 2 strojni puški. Severno in južno od Baranovičev hoj še traja. Mestoma smo vzeli sovražniku prvo obrambno črto. Pri Volki-Galuziskaji je izvedel sovražnik z znatnimi silami protinapad. Med protinapadom sovražnika na vas Kostiuhovska, 8 km vzhodno od Rafa-Iovke, je vrgel neki naš polk sovražnika z odločnim napadom. Sovražno prednje slrnže smo ugonobili; ujeli smo 2 častnika in 257 vojakov. Po nekem poročilu smo vrgli in zapodili napada jo'ega sovražnika. Med bojevanjem smo vzeli sovražno pusiojanko zahodno od črte Izakov-Zidarzov; ujeli smo več sto mož. V srednjem odseku železnice Delatin-Korosmezo smo zavzeli trg Mikulič. Severno, južnovz-hodno in vzhodno od Baranovičev se boj še bije. Po najnovejših vesteh je naša divizija ujela 1000 vojakov in 27 častnikov. RUSKE GROZOVITOSTI V BUKOVINI. Dunaj, 7. julija.( K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Odkar so Rusi vdrli v južno Bukovino, se silno množe slučaji nasilstva ruskih vojakov napram mirnemu, neoboroženemu kmečkemu prebivalstvu. Bukovinski begunci rumunske narodnosti, katerim se je posrečilo, da so skozi vrzeli ruske bojne črte pribežali do avstrijskih čet, poročajo soglasno o strašnem nasilnem postopanju z rumunskim prebivalstvom Bukovine. Ruska kavalerija je v neštetih slučajih pogazila kmečko posest, poteptala zeleno in zrelo žetev in odvzela male zaloge pred kratkim po-košenega sena, katero so rumunski kmetje zbrali, da rešijo svojo živino pogina vsled lakote. Neznatne zaloge koruze so kmetom pobrali. Od doline Pruta do Sučave jc iz zlobnosti požga-nili veliko število kmečkih hiš. V mnogih krajih so kmečko ljudstvo s silo evakuirali in odvedli neznano kam. Govedo, drobnico in kuretnino so kmetom brez izjeme pobrali. Žene in otroke, ki so prosili prizanašanja, so grdo pretepali. Oropali so uboge beguncc obleko in gotovine, onečastili mnogo žen in deklet. Neko vdovo so vpričo njene mate-tere in otrok onečastili. Kozaki so streljali na dekleta in jih več ranili. Pred Kimpolungom in na cesti pri Gurahu-mori so čerkezi ustrelili več žen in otrok rumunskih kmetov ter ubili ne' kaj kmetov. BOJI PRI KIRLIBABI. Bukarešt, 7. julija. Ljuti boji pri Kirlibabi so se končali s težkim porazom Rusov. Sovražnik je izgubil nad 10.000 mrtvih in ranjencev. Na tisočo mrličev niso mogli pokopati. CAR PRIDE V ČRNOVICE. Bukarešt, 7. julija. Jutranji listi poročajo, iz Črnovic, da delajo v mestu velike priprave za sprejem carja. »Zina« pristavlja, da kakor vse kaže, carja nauk v Lvovu ni zmodril. Je m ostane nepoboljšljiv optimist. NAČRTI RUSOV. Geni, 7. julija. Polkovnik Civreux izvaja v »Matinu«: Zmagoslavje prodiranja Brusilova je priborilo velik del Bukovine po armadi grofa Lešickega. Vprašanje se uriva, če bodo mogli naši zavezniki premagati 1200 metrov visoke Karpate in zopet upasti na ogrsko ravnino. Če se sme izraziti mnenje glede na splošen položaj, mislim, da je ta preobrat zelo mogoč. General Lešicki se mora boriti s težkimi ovirami in z velikimi težavami preskrbovanja. Na južnem delu Karpatov bi bil odrezan od jedra svoje armade in bi se nahajal nasproti ofenzivi, ki bi se lahko naslanjala na ogrsko železniško ozemlje, Sicer se usoda letošnje poletne vojske ne bo odločila v kotu velikanskega vzhodnega bojišča. Odločilne bitke se bodo bile marveč pred Lvovom, med Bugom in Stirom, a najbrže v trikotu Dvinsk—Vilna—Minsk. 15.000 RUSKIH ČASTNIKOV PADLO. Kolin. »Tribuna de Geneve« javlja: v zadnji ruski ofenzivi je padlo 15.000 častnikov. IZGUBE MED RUSKIMI LETALCI. Stockholm, 7. aprila. Izgube ruskega letalnega zbora, odkar se jo pričela ofenziva, so tako znatne, da je potrebna popolna preosnova. Ruskih letal je sestreljenih 127. Večina francoskih in angleških letalcev je mrtva. Predvčerajšnjim so prepeljali v Petrograd trupla zelo znanih vojaških letalcev prejšnjega gledališkega igralca Vladirniro-va, francoskega letalca Mertella in letalnega poročnika Kerasova. RUSKO-JAPONSKA MIROVNA POGODBA. Petrograd, 6. julija. (K. u.) Podpisala sta politično pogodbo med Rusijo in Japonsko Sazonov in japonski veleposlanik Motono, s katero se izjavlja, da se ohrani mir v vzhodni Aziji. Določa se: 1. Ne sklene se nobena politična pogodba in zveza, ki bi bila naperjena proti eni obeh držav. 2. Če bi bilo ogroženo ozemlje ali koristi kakega pogodnika v vzhodni Aziji, se bosta Rusija in Japonska sporazumeli, kako jih bosta varovala in branila. Gospodarsko ofenziva eolenie. Rotterdam, 7. julija. Newyorške »Times« poročajo: Hkrati z vojaško ofenzivo jc ententa začela tudi z veliko splošno gospodarsko ofenzivo. Poostrila je angleško blokado in pritiska na osrednji sili in sosedne nevtralne drža- Naše iufiaške planinske čete u bojih z Rusi. ve. Posebno glede preskrbe z živili je gospodarska vojna stopila v nov štadij. Ustaviti hočejo vsak uvoz iz sosednjih nevtralnih držav v Nemčijo. Angleška ponuja nevtralcem odškodnino. Švicarski izvoz. Bern, 7. julija. »Baseler Naclirich-ten« poročajo, da so švicarski odposlanci v Parizu stavili nov predlog, da naj ententa dovoli švicarsko nemški izbolj-ševalni promet, posebno naj dovoli nemško bombaževino spraviti v Nemčijo pod pogojem, da Nemčija vrne enako množino v takih izdelkih. Če ententa ne ugodi, bodo pogajanja zaenkrat ustavili. ■ ■•■ 3 • ; Curih, 7. j-ulija. Da konča večno ro-varije francoske vlade, razglaša Nemčija-po Švici, da nikakor ne misli prepovedati Uvoz premoga v Švico, Neumna ;je tudi govorica, da Nemčija v Švici spravljeno bombaževino rabi za izdelovanje streliva, ko pa jo ima doma še za 10 let. Ameriški senat in gospodarska vojna. Wasliington, 6. julija. Wolff brez žice: Predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve senator Stone je. predlagal resolucijo, da naj Wilson senat kalna j bolj natančno pouči o značaju trgovskega dogovora, katerega so v vojni sklenili zavezniki Francije in ki ima namen, da bojkotira sovražnike med vojno in kasneje tudi v miru. Predsednik naj ugotovi, v koliko so prizadete nevtralne države in posebno Združene države. Vojska i Italijo. rtfiilleiijs&i Doji m DMerdohL ■ GШ ia-sKi тШ\ v susonsKi floiini. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. julija. Uradno: Delovanje topništva v Doberdob-sker« odseku je zopet oživelo. Vzhodno od Selc so se razvili tudi boji pehote, v katerih so naše čsie popolnoma ohranile svoje postojanke. Zelo močne sile Italijanov so napadle južno od dolino Sudana našo bojno črto med Cinia Die-ci in Monte Zebio. Sovražnika smo povsod Gdbili mestoma v ročnem i&etežu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. Rim, 4. julija. Poročila potrjujejo silovitost bojev dne 2. julija na severnem pobočju Pasubia. Po triurnem artiljerijskem obstreljevanju je prešel sovražnik z velikansko silo k napadu. Naša hrabra pehota je s podporo topovskega ognja napravila več napadov z bajonetom in zadala sovražniku težke izgube. Včeraj na celi bojni črti med Adižo in Brento intenzivni artiljerijski dvoboj in deloma artiljerijska podjetja. V dolini Po-sinc smo popolnoma zasedli Monte Calgari in ugrabili tam sovražniku 132 ujetnikov poleg bogatega plena na orožju in muni-ciji. Na Asiaški visoki planoti so se izpostavljeni oddelki ustalili na severnem robu doline Asse in odbili sovražni protinapad. V dolini Cambelle (Maso Brenta) smo pregnali sovražne oddelke, ki so se močno utrdili med skalami in ugrabili 106 ujetnikov ter eno strojno puško. V zgornjih dolinah Boile in Butte intenzivno delovanje urtiljerije. Na kraški planoti vnovič ljut boj v od-.seku pri Tržiču. Naše čete so osvojile na-daljne jarke in ugrabile 381 ujetnikov, med njimi 1 bataljonskega poveljnika in 8 častnikov. Na Asiaški visoki planoti smo sestrelili sovražno letalo. Letalci šo ujeti. Nova italijanska armada? Curih. (»Covrierc della Sera«.) Gc-tieral Cadorna je mecl avstrijsko ofenzivo zbiral za italijanskimi črtami na beneški ravnini novo armado, ki šteje 500.000 mož in 20.000 častnikov. Angleška sodba o naši Jtežno-tholski bojni črti. Bern, 7. julija. Polkovnik Reping-ton pišč v »Times«: Avstrijske čete se nalia jajo Па tirolskem bojišču v izvrstnem stanju. Vojakov niso izgubili. Noben Avstrijec ni bil ujet. Njih sedanje postojanke so izredno močne, njih topništvo je mogočno; blaga imajo dovolj. Zmagovit boj s Cr.proniji. Profesor L o v r i ć poroča v »Našem Jedinstvu« dne 20. junija t. 1.: Danes se jc razvil nad nami diven, toda strašen prizor. Krog 2. ure popoldne jc začelo brneti nad našimi postojankami veliko italijansko letalo Ca-pronijevega sestava. Mislim, da mu je bila najnujnejša naloga z bombami uničiti naše vojaške objekte, nego poizve-deti naše pozicije. Komaj se je prikazal, že so začele delovati naše obrambne baterije. Sovražni adroplan je jezdil v gostili oblačkih naših šrapnelov. To mu jc bilo oreclznamenje, da ne bo srečno opravil nameravanega posla. V tem se dvigne k nebu pod oblake tudi naš aeroplan. Takoj je začel preganjati sovražnega z ognjem iz strojne puške. Kako neznaten je bil videti naš aeroplan nasproti italijanskemu! Toda naš letalec se je vendar spustil z njim v boj ter ga držal vedno pred seboj. Po približno polurnem boju so sovražni aeroplan zaziblje ter začne polagoma padati. Iz grl naših junakov zaori silni Živio! in Ura! Sam sem bil priča tega groznega prizora, na katerega živ dan ne pozabim. Medtem se začne sovražni aeroplan zopet nekako dvigati in na pomoč niti priteče drug Caproni. Vse zastonj! Naenkrat se prikažeta še dva aeroplana in v kratkem času prisilijo poškodovano lftško letalo, da se spusti v naše postojanke, dočim je, bil drugi Caproni prisiljen, da jo čini hitrejše pobriše, da bi tudi njega ne zadela enaka usoda. V-italijanskem aeroplanu je bil en top in ena strojna puška. En pilot je bil mrtev, eden težko ranjen, dva častnika pa ujeta. Tako se je za nas zmagoslavno končala strašna bitka v zraku. Nameravano odstavljenje Carforne. Lugano, 7. julija. »Corriere della Sera« piše: Takoj po odstopu Salandre je bila rajširjena vest, da je zadnje potovanje Salandre v ,glavni stan imelo namen, izposlo-vati, da Cadorno odstavijo. Giollitijevi pvistaši podpirajo ministra Orlando. Lugano, 7. julija. »Italia« javlja: 60 Giollitijevih pristašev poslancev je sklenilo, da bodo podpirali ministra Orlando, ker hočejo zabraniti, da se ne bo vrnil Sa-landra. Velikanski družabni škandali v Italiji. Curilh, 7. julija. »Neue Ztirich. Ztg.« javlja iz Rima: Vojvoda Accfuaviva d' Aragona so prijeli, ker je članom kluba Lawn Tennis kradel večkrat denar in kinč iz žepov. Dolgo ga. niso izsledili. Več dvobojev se je izbojevalo v Rimu; dvoboji so v zvezi z velikim družabnim škandalom, o katerega podrobnosti se ne govori. V Milanu so zaprli veletvor-ničarja Cavaliere Spertoli, ki je ponaredil menic v višini dva in pol milijona lir. V Neapelju so zasledili tvornico za ponarejanje * potnih listov; prizadete so visoke uradne osebe. Teh potnih listov so se posluževali taki, ki so ušli ž njimi pred vojaško suknjo v inozemstvo. V Rimu se je usmrtil neki generalnoštab-ni zdravnik, ker je bil baje prizadet pri goljufivih vojaških oprostitvah. Hoji na mMi NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. julija. (K. u.) Veliki glavni stan: Živahni boji na obeh siransh Somme, ki so se nadaljevali tudi ponoči, niso neucjodno za nas izpadli. Žarišča teh bojev so se nahajala v pokrajini južno od Conial Maison, pri Hsmmu in pri Estreesu. Izjalovili so se v široki bojni črii p odvzeti močni napadi Francozov proti našim, postojankam na višinskem pobočju Mrzla zemlja in v gradu južnozahodno od utrdbe Vaus z občutnimi izgubami za sovražnika. Ha ostali bojni črti več bojev patrulj. Južnozahodno od Vslenciennes smo zaplenili francosko letalo. Sovražna letala smo prisilili v zračnem boju pri Peronns in južnovzhodno od Vo«zi-ersa, da so se morali izkrcali. Izid bojev v zraku julija: Nemške izgube; V zračnem boju.....2 letali Sestreljeno z zemlje .... H letalo Pogrešana.......4 letala Vsota . 7 letal Izgube Francozov in Angležev: V zračnem boja ..... 23 letal Sestreljenih z zemlja . . . 19 letal Neprostovoljne sa se izkrcala v naših črtah ... 3 letala i Pri izkrcanju z namenem, da bi izkrcali vohttue . . J lstalo Skupaj . 37 letal, med njimi jih je 22 v naši lasti. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. 0. julija ob 3. uri popoldne: Severno od Somme ponoči nekaj 1< raj ni h podjetij, en nemški protinapad na dva mala gozda, l km severno od Uemma. Francozi so se polastili nekega drugega gozda na severnovzhodnem robu iste vasi. Južno od Somme je bilo na večjem delu bojne črie ponoči mirno. Zlahka smo odbili nemški protinapad na ВеПоу. število tonov, ki so jih vzeli Francozi, znaša 76, strojnih pušk so vzeli več sto. Na obeli bregovih Moze nobenih podjetij pehote. Nemci so obstreljevali drugo francosko črto pri Chatancourlu. Precej živahni topniški boji v odsekih Fleury in o gozdu Fumin. Nemci so danes ponoči izkušali s težkimi kroglami zadeti katedralo v Verdunu. Francoski daleč streljajoči top je razkropil sovražne vlake prateža pri Haudicourt. Ob 11. uri ponoči: Na obeh straneh Somme je izkušal sovražnik včeraj napredovati proti obema najskrajnejšima kriloma francoskega odseka. Vrsto protinapadov Nemcev severno od Somme, ki so podnevi napadali našo novo črto severno od kraja 1 lemm, smo povrsti zrušili, ne da bi bil beležil sovražnik najmanjši uspeh. Južno od Somme smo zadržali protinapade iz Berny-en-Senterre ha naše postojanke med Estrees in Belloy, omenjeni potina-padi niso napredovali. Tu so imeli Nemci zelo težke izgube. Na dve stotniji smo v nekem zoženem hodniku sevemozaliodno od Вегпу namerili naše strojne puške in ju popolnoma ugonobili. Angleško uradno poročilo G. julija. Pri Thiepvallu smo zopet nekoliko napredovali in smo nekaj Nemcev ujeli. Južno od prekopa La-Bassee smo v varstvu oblakov plina in dima uspešno presenetljivo napadali sovražne bojne črte. Na neki točki smo ujeli 40 mož in zaplenili en možnar in eno strojno puško. Dalje smo presenetljivo napadli sovražne strelske jarke zahodno od Kul-lucha, ubili srno veliko Nemcev in ujeli veliko Nemcev. Boji pri Feronne. Budimpešta, 7. jul. »Pester Lloyd« javlja iz velikega glavnega stana: Najbolj divja boj za našo postojanko juž-nozahodna od Peronne na leveni bregu Somme, kjer so napadli Francozi iz Flaucourta Barleux, a ie zadušil napad v kali naš učinkujoči zapiralni ogenj. Važno je poročilo »Timesa« 1. t. m., ki izvaja, da o resnem nastopu ne more biti več govora in da so izključene pridobitve tal. Cela angleška bojna črta je skoraj neprekinjeno močvirje. V strcl-§Rih jarkih stoji'voda do enega črevlja visoko. Angleški napadi so sovražnika le vznemirjali. Francoska ofenziva na Lotrii?škem. Baselj, 7. julija. »Baseler Nachricli-ten« poročajo: Vojaške oblasti so izgnale nepričakovano veliko rodbin, ki so bivale na Lotrinškem blizu bojne črte. V zapuščenih krajih naslanjajo vojake. Topniški boji v Sundgau. Bazelj, 7. julija. Štiri dni že slišijo v Bazelju z bojne črte v Sundgau zopet močno gromenjc topov. Očitki generalu Haigh. Geni, 7. julija, Pariško časopisje piše danes zelo mračno. Radikalni listi sc škodoželjno rogajo, ker je obtičala angleška ofenziva. V Parizu so zelo vznevoljeni, ker je razbobnalo angleško časopisje šestdnevno obstreljevanje nemških postojank za junaštvo, medtem ko postopa general Haigh preveč previdno, kadar napada in preveč čuva ljudi. Velike izgube Angležev. London, 7. julija, (Kor. ur,) Reuter javlja iz angleške bojne črte na Francoskem 5. t. m.: Angleži so imeli pri napadu dne 1. julija zelo težke izgube. Pri nekem polku je ostalo neranjenih le 6 mož in 1 častnik. Izpremembo v angleškem ministrstvu. Fiottardani, 7. julija. (K. u.) »Nie-uvve Rottcrdamsche Courant« javlja iz Londona: Tennant, katerega mesto prevzame državni pocltajnik vojske lord Derby, postane kancler vojvocline Lan-caster in dobi sedež v ministrstvu. Grey prevzame, kakor sodijo, naslov lorcl Grey of Fallodou; Fallodon .se imenuje njegovo posestvo v Norih Ilum-ber. Dogodki m Balkai. Sarrailova armada. Haag, 7. julija. Solunska armada sporazuma šteje zdaj 430.000 mož: 270.000 Francozov, 125.000 Angležev in 30.000 Italijanov jo tvori. Število Lahov v Valoni ni znano. V Solunu ni nič vojakov. Napredovati nameravajo proti Bitolju. Ententa zasede Epir? Lugano, 7. julija. >Scco!o poroča, da so vojaki v Prevesi povzročili nemire. Udrli so v skladišča in sc slepli s trgovci. > Secoio« poroča iz Aten govorico, da misli ententa zasesti Epir. Francoski poslanik Cuillcmin je prišel v Velo, kjer so £a navdušeno sprejeli. Angleško poročilo o Grški. Amsterdam, 7. julija. V London se je vrnil nek angleški politik, katerega je vlada poslala v Atene, da se pouči o resničnem razpoloženju in položaju na Grškem. Poročilo je za Angleže zelo pesimistično in pravi, da zavezniki Grške še izdaleka niso pripravili do odločitve. Tudi Venizelos ne tone v veselju, kakor pišejo angleški listi, ampak ravno nasprotno. Zmaga Venizelosa pri volitvah pomenja revolucijo, ki pa bo manj naperjena proti Venizelosu, kakor pa proti ententinini četam. Za grške zaprte častnike. London, 7,. julija. (K. u.) '»Morning-post« poroča iz Aten, da je grški ministrski svet sklenil s posredovanjem svojih poslanikov v Londonu m Parizu doseči, da izpustijo 10 grških v Solunu zaprtih častnikov. Grška popolnoma ločena od sosednih držav. Genf, 7. julija. Atenski list »Em« bros« javlja: Spoi-azum je razširil epir-sko bojno črto' uo zahodno od Korice. Grška je zato'popolnoma ločena od sosednih držav."11 ■ »u, Grške finance. Carigrad. , > I^loyd Oltomane<- poroča, da je ententa aala.Grški za prvo silo samo 16 milijonov dragem. O posojilu 120 milijonov bodo govoriti šele po otvoritvi zbornice. V Rumuniii trije dnevi brez mesa. Berlin, 7. julija. »B. Z, a. M.« ima iz Bukarešta: Vslcd pomanjkanja mesa so skleni'i, da bodi ponedeljek tretji dan brez mesa. Rumunija demobilizira. Bukarešt, 7. julija. Vlada jc razorožila letnika 1891 in 1S92. Zasedanje bolgarskega sobranja. SoSija, 7. julija. (Kor. ur,) »Agencc te-legraphique Bulgare«: Sobranje jc po poročilu finančnega ministra v prvem branju sprejelo proračun. Islam v vejii. Turško uradno poročilo. Carigrad, 7. julija. Glavni s'hnt K a v k a š ko bojišče; Na dcsHenfi krilu in v središču nobenih posdRhilV dogodkov. V odseku. Čoroh prejkoklejj neznatni boji. Severno od reko so naše čete na leveni bregu sovražniku "vnol vič iztrgale del njegovih postojanki. Protinapade smo odbili z velikanskimi izgubami za sovražnika. Pri enemnteh brezuspešnih napadov so prisilili sftusi samo pred eno našo postojank№<&00 mrtvih, 17 ujetih, med njimi i častbiilq, 2 strojni puški, množico municijekiti zabojev, puške, šotore in mnogo >«rtrul-gega materijala. чј i Važna turška zmaga pri Kermanš^u. . Carigrad. 7. julija, (Kor. ur.) Listi-opozarjajo na politično in na straiegičnojtfa^-nost zasedbe Kermansaha. Zasedba je preprečila ruski načrt korakati nroii Bagdadu in postopati skupno z Angleži na obali Ahvaz; prosta je čudi cesta v Hamadan, ki tveri križališče zvez med Teheranom in Karvinom. Ustaja na Kavkazu. Poznanj, 6. julija. »Dziennik Po-znanski« poroča; Čeravno »Zakavkas-kaja ii.jcč« demontira poročilo, da Iti bila v mnogih krajih na Kavkazu izbruhnila ustaja, se vest vendar-lc vzdržuje; omenjajo jo celo ofidjozni pe-trograjski in moskovski listi. Poročilo •je vzbudilo na Ruskem veliko vznemirjenje. Na morju Podvodna vojska. Lc-ndcn, 7. julija. (K. u.) Potopljen je bil neoboroženi angleški 1127 tonski paril i k Gamiet. Stavanger, 7. julija. (K. u.) Nek podvodni čoln je napadel in obstreljeval 3. t. m. blizu iti Lindesna.es eno morsko miljo od norveške obali norveški parnik »Prunclle«, ki se ni ustavit, ker so jo nahajal v teritorinl. mejah. Norveško torpedovke so preganjale podvodni čoln, ki se je umaknil pod vodo in plul proti zahodu. Sodijo, da gre za angleški podvodnik. Gorski irtovai zlior. ;. i-mpešta, 7. julija. Državni zbor razpravlja o davku na vojne dobičke. Farkas (delovna stranka) raziskuje bistvo vojnega dobička, ki se mu zdi nedopusten in nemoralen. V času, ko cel narod žrtvuje kri in biago za uspeh, nc sme nihč-2 žeti velikih dobičkov. Govornik zahteva stroge kazni za tiste, ki bi hoteli zatajili dobiček. Zahteva ječo za tiste, ki v tako težkem času domovini ne dajo tistega, kat hi morali dati. Država bi morala pobirati davek tudi od onih, ki so oproščeni vojaške službe. Razdor v ogrski opoziciji. Budimpešta, 7. julija. Vso govori o burni seji združene neodvisne stranke in stranke 48. leta in odstopu grofa Ka-rolya, ki ni zadovoljen, da bi grof Ap-pony postal zaupnik opozicije pri kontroli, kakor jo je predlagal grof An-drassy. Z grofom Karolyjem so hkrati izstopili tudi njegovi najožji tovariši. Rožno poročila. Mehika in Združene države. Genf. »Herald« javlja iz Washing-/ona: Senatorji protestirajo proti Wil-Sonovemu ljubljencu Diazu. Nobenemu generalu v Mehiki se ne more zaupati. Če izbruhne zopet kriza radi predsedstva, se bo nevarnost vojske še pomnožila. Wilson naj ugrizne v kislo jabolko, ker ponuja Carranza spravo. Boj Ircev proti njih zatiralcem. London. (K. u.) »Times« javljajo iz Dublina 5. t. m.: Na zahodu Irske so zopet pričeli odganjati živino. Najemniki so na ta način že večkrat poizkušali prisiliti posestnike, da bi najemnikom odstopili zemljišča. Na velikem posestvu pri Ballinasioe se je unel boj s 100 policisti, ki so prišli, da branijo posestnike. Kmetje, do 500 , so nagnali policiste s palicami in kamni in so odgnali živino. Kako se Portugalci »vojskujejo«. Lugano, 7. julija. Milanski listi javljajo iz Lizbone: Rezerviste izpuščajo domov. Dnevne novice. '-r Srečke Rdečega križa iz 1. 1916. so se izdale, da se omogoči avstrijski družbi Rdečega križa izvrševati njene velike in važne naloge s pomočjo zasebne dobrodelnosti. S svojim dosedanjim delom si je družba zagotovila simpatijo in hvaležnost vsega prebivalstva. V bodoče namerava družba svoje ljudomilo delovanje še znatno razširiti. Ustanoviti namerava celo vrsto novih bolnic in zavodov za izobrazbo bolniških strežnic kakor tudi misli v večji meri pomagati, da se zatirajo ljudske kužne bolezni in jetika. S prodajo omenjenih srečk se bodo družbi zagotovila denarna sredstva, ki so potrebna za dosego teh svrh. Srečke se izdado pod jako ugodnimi pojoji, ker je žrebanje tako urejeno, da mora zadeti vsaka srečka svoj dobitek. Najmanjši dobitek doseže znesek 48 kron. Poleg tega je pa določena cela vrsta večjih dobitkov od 500 kron naprej, najvišji dobitek znaša 500.000 kron. Žrebanje bo trajalo do leta 1956. Srečke se bodo lahko prodajale tudi na borzi. Pogoji so torej v vsakem oziru prav ugodni. Cena srečki je 30 K. Zadnji dan za podpisavanje teh srečk je 10. julija t. 1. Prijave sprejema Zadružna zveza v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38. +' šola in vojna. Naučilo ministrstvo objavlja: Sedanja vojna je jasno dokazala, kako veliko vlogo igra nravnost. v modernem boju. Zato je začelo vrhovno armadno poveljstvo razmišljati o načinu, kako bi se moralični čini-telj v oboroženi moči okrepil in s kakšnimi sredstvi bi se po vojni povzdignil smisel prebivalstva za vojno moč države. V tozadevnem dopisu vrhovnega armadnega poveljstva z dne 25. januarja 1916 na ministrsko predsedstvo se opozarja, da bi bila predvsem šola, kot naravna gojiteljica domoljubnega duha, poklicana, da v dosego omenjene svrhe stopi v službo armade. V šolah naj bi se na slavnosten način naznanila vsa odlikovanja za hrabrost pred sovražnikom, katera so si zaslužili bivši učitelji in učenci dotičnega šolskega zavoda; to bi ne vplivalo le na duha učencev kot bodočih vojakov, marveč po njih tudi na duha v družinah. Istemu namenu bi dobro služile tudi spomenice v letnih poročilih, v katerih bi bilo opisati delež, ki ga je imel dotični zavod v svetovni vojni, in navesti vse učitelje in učence lastnega zavoda, ki so služili pred sovražnikom, ter posebno povdariti odlikovance. Glede odlikovanj se morejo šolska vodstva izvestiti v uradnih razglasih ali pa pri nadomestnih krdelih. 4" Ovire v prizadevanju za zedinje-nje čeških strank. Razni češki listi pišejo, da se pogajanja za ustanovitev skupne narodne stranke ne morejo ganiti preko mrtve točke. Ovire, izhajajo iz osebnega častihlepja ljudi, ki bi na vsak način radi igrali prvo vlogo. K temu pišejo listu »Bohemia« iz čeških političnih krogov: Taktika za zedinje-nje čeških strank se deli v dve etapi: Prvič gre za to, da se takoimenovane meščanske stranke združijo v novi stranki, le-ta pa naj bi potem stopila z oslalimi češkimi strankami (agrarno, katoliško in socialno demokratično) v enoleon politično zvezo. Glede prvega koraka se med prizadetimi češkimi strankami še vedno vrše pogajanja, kar se pa tiče ustanovitve druge skupine, je med strankami popoln sporazum, in ni dvoma, da se bo ta etapa Jr Duhovniške spremembe. Za kornega vikarja v Mariboru je imenovan č. g. Evgen Lorger, kaplan v Ormožu. — Prestavljen je č. g. kaplan Franc Slana iz Slov. Bistrice v Ormož. — Nameščen je bogoslovniški duhovnik č. g. Martin Gorogranc kot II. kaplan v Slovenski Bistrici. Krščanski vojak je izšel v pomnoženi izdaji. Ko smo molitvenik prvikrat naznanili in rekli, da bo nizka cena ostala do konca vojske, pač nismo mogli misliti, da bo tako hitro pošel in da bo potreben nov natis v toliki draginji. Zdaj v e 1 j a e n izvod v r d e -č i o b r e z i 50 v i n. (zlate obreze še dolgo ne bo). Kdor vzame najmanj 50 izvodov skupaj, dobi molitvenik po 44 vin., po isti ceni dobijo molitvenik vojaki tudi v posameznih izvodih, če pridejo osebno ponj; popolnoma brezplačnih izvodov no bo več, ker je za podai*-jene izvode še nepokritega dolga pol-tretji tisoč kron. Nova izdaja ima nov križev pot, ki se bolj prilega moški naravi, bo pa za vse primeren, ker je zložen iz svetopisemskih in liturgičnih besed. Razun tega ima eno lepo mašo kot pripravo za sv. obhajilo, zaradi česar več ne ugovarjamo, ako ga bodo drugi ljudje kupovali zase. Kdor naročenih izvodov ni prejel, naj naročilo pri Katoliški Bukvami ponovi in pripomni, da je s ceno zadovoljen. + Vpoklic črnovojnikov. Z Dunaja poročajo: Pri nedavnih prebiranjih potrjeni črnovojniki bodo, kakor že znano, vpoklicani pod orožje, čim bodo glavna žetvena dela končana. Po dosedanjih določbah se bodo vpoklici izvršili v dveh oddelkih. Okoli dne 15. avgusta bodo najbrž vpoklicani črnovojniki do 36. leta. — Pohvalno priznanje za izborno službovanje v vojnoželezniški službi in za s posebno vnemo dokazano pospeševanje interesov armade so dobili o imenu najvišje službe od transportnega vodstva št. 9 gg. Viktor HraŠovec, inšpektor in postajenačelnik v Ljubljani, državni kolodvor, II i n k o R e b o 1 j, revident in postajenačelnik v Ljubljani dolenjski kolodvor, Ivan P r e s k e r, nadrevident in postajni blagajnik, ter J o s i p K o r o š e c, pristav in prometni uradnik v Ljubljani, državni kolodvor. — Postojna. C. kr. deželno predsedstvo je na predlog deželnega odbora imenovalo namesto k deželni vladi v službovanje poklicanega deželne vlade tajnika dr. Friderika L u k a n gerentom politične občine Postojna dež. rač. revidenta Hinko Peternela, kateri je že bil dosedaj gerent mestnega oskrbništva v Postojni. — Poročila se je gdč. Marija Uršič, poštarica v Medvodah, z gosp. Bohusla-vom Nykl, urednikom v Pragi, sedaj desetnikom pri nekem črnovojniškem marš-bataljonu. — Padel je pri Črnovicah učitelj praporščak v rezervi Evgen Vodopivec. — Padel je orožnik Franc Senekovič iz Ptuja. — Založitev industrije s premogom tekom poletnih mesecev. Pravočasna založitev industrije in obrta s premogom je potrebna v ta namen, da ne trpi redni tek produkcije. Je pa tudi zategadelj največjega pomena, da se kar moč razbremeni jesenski promet na železnicah. Želeti jc zategadelj v občnem interesu, da se indu-strialna in obrtna podjetja pravočasno preskrbe s premogom za ono dobo, v kateri jc, kakor izkušnje uče, redno in točno do-bavljanje premoga vsled pomnoženega prometa na železnicah celo v normalnih časih cesto zvezano s težavami. Opozarjamo zategadelj induslrialce in obrtnike na to okolnost ter jim priporočamo, da se tekom poletnih mesecev založe s potrebnim premogom. — Oproščen je bil v Gradcu, kakor javlja »Naše Jedinstvo«, dr. A. Trešić-Pa-vičič. Bil je obtožen veleizdajstva. Razprava je trajala 20 dni. — Kamna gorica, 4. julija 1916. Blagovolite sprejeti za sobotno številko »Slovenca«: Tukaj je 24. junija umrl zadnji veteran Radeckijev, 91 letni Janez Koselj iz Spodnje Lipnice. Udeležil se je bojev na Laškem leta 1848. in 1849. ter je imel štiri medalje. Komaj pol leta prej je umrl njegov tri leta mlajši brat Jakob Koselj, ki je bil tudi Radeckijev veteran, odičen s tremi svetinjami. — Sploh letos smrt zelo gospodari v tukajšnji župniji in je po novem letu umrlo že 16 samih odraslih, večinoma prav starih, štirje čez 80 let in prej omenjeni Janez Koselj v 92. letu. ki je bil tudi najstarejši mož v fari. — Rojeni so bili letos samo trije, torej smo precej na zgubi. — Padel je 2. t. m. na laškem bojišču jako priljubljeni štabni narednik M a t i j ti H o m a r iz Špitalića v Tuhinjski dolini. Odlikoval sc ni le kot junak v vojski, kjer je dobil bronasto in srebrno medaljo, ampak še mnogo bolj kot vzorni sin, ki je ljubil nad vse svojo staro mater. Počivaj v miru, blagi mladenič! — Padel je na italijanskem bojišču edini sin ljubljanskega re-alčnega profesorja g. Tavčarja, enoletni prostovoljec g. Ž. Tavčar. — Cerkveni zvonovi bodo zopet zvonili. Na Reki se že dalj časa ni smelo zvoniti. Na prošnjo senjske škofije je vojno poveljstvo v Zagrebu dovolilo, da se sme sedaj zvoniti samo ob nedeljah in praznikih. — Nova vrsta čevljev v Zagrebu. Zagrebčan Štefan From je izdelal novo vrsto čevljev. Podplat je-narejen iz tenkega lesa, na katerega je pritrjen dvojni modri podplat iz linoleja. Peta je tudi lesena, na nji pa je podplat iz linoleja. Zgornji del čevljev je narejen iz močne-sivega platna; čevlji so lahki, a kar je glavno, hodi se čisto tiho. Ti čevlji bodo slali 10 K, 6 K in 2 K, kakor že bodo veliki. Popravila za podplate 1 K, a s petami do 2 K. Popravljal bo sam iznajdi-telj. Čevlji pridejo že ta mesec v promet. Umri je v Zagrebu major 53. pp. Jurij Schrenls. Rok za podpisovanje novih srečk avstr. Rdečega Križa se završl — 10. julija. ™ Lju&llanske novice. lj Podpišite nove srečke avstr. »Rde. čega križa!« Dne 10. julija poteče rok za priglasila za nove srečke avstrijskega »Rdečega križa« po kupni ceni 30 kron za eno srečko. Vsaka srečka mora zadeti in sicer znaša od začetka najmanjši dobitek 30 K, pozneje sc pa zviša isti na 48 K. Glavni dobitki so po 500.000, 300.000, 200.000, 100.000, 50.000 itd. do 500 K. Srečke se morejo naročiti pri naši »Zadružni zvezi« v Ljubljani. li Občinski svet ima redno javno se^ sestanek v četrtek, 20. julija 1910 v jo v torek, dne 11. julija 1916 ob šestih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: Poročila: o neki prošnji za vsprejem v občinsko zvezo mesta Ljubljane, o prošnjah za razpisano nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvodinjo Holienberg spominsko ustanovo za gojence mornariške akademije, o prizivu Adolfa Rei-cha proti odloku mestnega magistrata glede zgradbe nove kotlarne pri obrto-valniei na Poljanskem nasipu, o proračunu užitninskega zakupa za 1. 1916 do 1917, o proračunu mestne elektrarne za 1. 1916 do 1917, o prošnji A. Reisnerja za odpis večje porabe vode v hiši Res-Ijeva cesta št. 7. o proračunu mestne klavnice za 1. 1916 do 1917, o prošnji mesarske zadruge za privoljenje klanja ob nedeljah in praznikih, o računskem sklepu mestnega zaklada za I. polletja 1915, o računskem zaključku kreditnega društva Mestne hranilnice za 1. 1915, o poročilu mestnega fizikata o brezplačnem zdravljenju ter oddaji zdravil mest nim ubogim leta 1915, o neki prošnji za odpis davščine od vrednostnost-nega prirastka, o prošnji društva nižjih mestnih uslužbencev za zvišanje pavšala za službeno obleko in obutev,, o prošnji krojaške zadruge za zvišanje plačila za izdelovanje službene obleke, o prošnji mestnih delavcev za splošno zvišanje dnine, o prošnjah vseh mestnih uslužbencev za stalno draginjsko doklado, o dopisu župan, glede izposlo-vanja potrdila kanalske pristojbine, o proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto 1916 do 1917, o proračunu meščanske imovine za 1. 1916 do 1917, o proračunu splošnih ustanov za leto 1916 do 1917, o proračunu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za 1. 1916 do 1917, o proračunu mestnega zaklada za 1. 1916 do 1917, o prošnji Antona Deghcnghija za spremembo parcelačnega načrta za Kolizejsko posestvo, o prizivu Antona Stima proti odloku mestnega magistrata glede predpisa pasje takse, o sklepih gospodarskega odbora za nadzorstvo meščanske imovine glede podelitve meščanskih podpor. — Tajna seja: O prošnji nekega magisirntnega uradnika za ureditev službenega razmerja, o prošnji vdove пекека magistralnega uradnika za nadaljno prejemanje miloščine, o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije. lj Umetniška razstava. Te dni sta prišli na razstavo dve sliki Iv. Vavpoti-ča, katerih pošiljatev sc je zaradi neljubih Okoliščin zakasnila. Ena slika predstavlja Judenburg, kjer se zdaj nahaja umetnik kot vojak, druga pa portret dame na konju. lj Promoviral je 8. julija doktorjem prava na vseučilišču v Gradcu Anton Milavc, pravni praktikant pri deželnem sodišču. lj Novo društvo. V Ljubljani sc bo ustanovilo društvo trafikantov. Ustanovni zbor bo meseca avgusta. — Odvetniška vest. V imenik V o -j a-š k i h kazenskih' zagovornikov. Se jo vpisal d r. F r a n T o m i n š e k, odvet< nik v Ljubljani. lj PozorI Vsi obrtniki, ki prejemajo na mestnem magistratu nakaznice za sladkor, se opozarjajo, da morajo imeti svojo sladkorno (zeleno) knjigo v redu, t. j. vsi postavki, ki so v knjigi, morajo biti pravilno izpolnjeni, posebno pa postavek o množini dobavljenega sladkorja na dan izdaje prejemnice. Kdor se v bodoče ne bo držal tega opomina in ne bo imel v redu sladkorne knjige, ne bo dobil nobene prejemnice, dokler ne bodo vsi postavki v knjigi pravilno izpolnjeni. lj Našel se je v trgovini Žibert v Prešernovi ulici 38 en zavitek z zdravili. Kdor ga je pozabil, naj se zglasi pri omenjeni tvrdki. lj Našel se je zlat poročni prstan. Dobi se pri g. Antoniji Kristan, Sv. Petra cesta št. 38. lj Našla se je moška ura. Dobi se v Tomacevem št. 37. Razne novice. Umestna zahteva. Bavarsko društvo za žensko volilno pravico jc poslalo notranjemu ministru prošnjo, da se ozira pri sestavi bavarskega sosveta za živila tudi na ženske izvedenke. Društvo predlaga, naj sc vpoštevajo tri skupine žensk: zastopnice kmečkega stanu, ki se udeležujejo produkcije; zastopnice gospodinjsko izkušenih žena, ki poznajo koristi konsumentov srednjega stanu in zastopnice nepre-možnih velikomestnih konsumentov- iz stdokovno ali zadružno organiziranih delavskih krogov. V utemeljevanju prošnje opozarja društvo, v kako veliki meri so ženske vedno udeležene pri kmečkem produktivnem delu, prav posebno pa sedaj v vojnem času. Brez ženskega dela na deželi bi bila kmetijska produkcija sedaj sploh nemogoča. Ravnotako jc pa velevažno, da se v vprašanjih, ki se tičejo preskrbe živil, sliši tudi sodba voditeljic gospodinjstev in rediteljic pri porabi živil. V stoletnem izključno gospodinjskem delovanju si jo pridobila ženska na tem polju tako bogatih izkušenj, da jc naravnost nerazumljivo, da se ženske še niso pritegnile k sodelovanju pri rešitvi teh Vprašanj, ko se drugače v sedanjem vojnem času že splošno ve ceniti žensko delo. Davek na glasovirje jc kot prvo nemško mesto sklenilo uvesti mestno zastopstvo v Gdansku. Davek sc naloži na razne glasovirje in fonografe. Ta davčni načrt je že odobril okrajni odbor, sedaj se peča z njim pristojno ministrstvo v Berlinu. Štetje prebivalcev v Reimsu. Švicarski listi poročajo iz Pariza: Dne 5. junija se je vršilo v Reimsu štetje prebivalcev. Našteli so 19.983 prebivalcev, med njimi 5861 mož. Pred vojsko jc štel Reims nad 115.000 prebivalcev. Kako je Norveška v sedanji svetovni vojski obogatela. Kar razsajajo krvavi narodni boji so poročali listi, kako si je ta ali oni v tihi sosedni bližini ali daleč tam za morjem, svojo trgovino kar najlepše v velikem obsegu uredil. Prva taka država je milijardarska Amerika, ali tudi manjše države niso zaostajale zanjo. Lepo so se vrstile ena za drugo dežele na za padu; na. vzhodu, na jugu in na severu. Kosale so se med seboj v kupčijski bistroumnosti in pre-kanjenošti Španska in Švedska, Portugalska in Ilolandska, Danska in Ru-munska. Primeroma malo jc bilo slišati o Norveški. Dežela fjordov in ledenikov jc bila videti, da leži daleč od velikega torišča dobičkov iz lastnih domačih pridelkov. Ali kdor jo tako mislil, se je varal, zakaj iz Ivristijanijc se poroča listom: Kakor jc uradno dogna-no, je imela norveška državna banka dne 15. maja zalogo zlata v vrednosti 223 milijonov kron. Papirnatega denarja je bilo v prometu le za 214 milijonov. Torej prekaša, zaloga zlata za 9 milijonov gotovino papirnatega denarja. Promet. pupirnalega denarja se je zmanjšal za 2 milijona kron. Zaloga zlata v banki, presegajoča množino krožečega papirja, jo nezaslišano znamenje v zgodovini norveškega finančništva in to tem bolj, ker imajo papirnate vrednote danes dvakrat večjo vrednost kakor pred vojsko... Depoziti 46 norveških denarnih1 zavodov zaznamujejo prvič kar obstojajo prekoračeno 1 milijardo. K dobremu na svoj račun, po odbitku obvez, so imele letos norveške banke prišteti nič manj nego 48,500.000 kron proti 27 milijonov lanskega leta. In vendar so je vedno govorilo o »revni Norveški!«. A ta reva ima danes denarja kakor smeti! Mehke postelje se je odvadil. Prišel je pred kratkim mož na dopust, ki je bil v vojni že od vsega začetka in ni nikdar ležal na kakšni postelji, ampak vedno le v jarkih, v hlevih in drugih slučajnih neprilič-tdh prostorih, v obleki, v dežju in mrazu. A pred vojno je bil pa zelo občutljiv v vsakem oziru. Gorje ženi, če ni bila postelja zrahljana in mehka! Toda sedaj na dopustu? Nikakor se ni hotel vleči v svojo mehko posteljo, katero mu je ženka še posebno ugodno napravila. Vse njeno prizadevanje je bilo brez uspeha; ni ga mogla pregovoriti, da bi se vlegel v lepo posteljo. Končno ji izpolni prošnjo. Toda zaspati mu ni dalo. Naenkrat skoči pokonci in na tla. Žena se silno prestraši, prižge svetilko in vpraša: »Za božjo voljo, kaj tipa je, mo-žiček!« — »Veš, ljuba ženka! Postelja se mi zdi kakor prava mučilnica; ne morem spati v njej.« — Žena ga tolaži, ceš, saj je vendar pred vojno tako rad v njej ležal in tako sladko spal. — »Da, da, pred vojno! Ampak sedaj ne gre več!« — Nato se zavije v svoj vojaški plašč, se stegne po tleh, kakor je dolg in širok in trdno zaspi spanje pravičnega vojaka! ..... T Granata rešila vojaku življenje, izredni dogodek, da je granata rešila vojaku življenje, namesto da bi ga bila ranila ali ubila, se je pripetil na bojnem polju pri Vauxu, Sin policijskega stražnika Fahren-bachra v Landshutu na Bavarskem je zašel v bitki pri Vauxu v močvirje. Kljub vsemu naporu in trudu se je pogrezal bolj in bolj, tako da je čez dve uri izgubil vse upanje na rešitev. Tu je padla prav blizu njega granata, ki je vrgla vojaka z močvirjem vred kvišku. Vojak je izgubil zavest, ali kmalu so ga našli njegovi tovariši m ga spravili v bolnico, kjer se je pokazalo, da je bil le na rokah lahko ranjen. Mesto brez dimnikov. V Dum-brecku blizu Glasgovva na škotskem so zgradili mesto vil, v katerem ni nobenega dimnika, V vseh hišah kuhajo, svetijo in kurijo edino-le z elektriko. Vile so zgrajene za posamezne družine ter ima vsaka le po šest sob; strehe so pokrite z azbestom in brez vsakega dimnika. Razen splošne koristi, da je zrak v mestu popolnoma čist, ima velike udobnosti in koristi tudi vsaka posamezna družina. Ni treba vedne skrbi za drva oglje ali petrolej; po vsej hiši je mnogo lažje vzdrževati snago, dela je veliko manj in zato jo treba tudi manj služinčadi. Poizkus se je povsem cbnesel. Nevihta na Češkem. O priliki zadnje nevihte se je nad Prago in okolico utrgal oblak. Voda je po vseh nižje ležečih delih mesta in okolice udrla v kleti in prizemne prostore. Tudi iz Mosta, Litomeric in drugih mest in krajev na Češkem se poroča o vremenskih škodah; ponekod je bila toča. Let k zvezdam. Aviatik, ki preleti v trenotku skoraj 28 metrov, bi prišel po petmesečni nepretrgani plovbi na mesec, do-čim bi moral leteti 5800 let, da bi priletel na večernico. Ko bi pa hotel posetiti soln-ce, bi potreboval najmanj 17.000 let, do-čim prešine to daljavo solnčni žarek pri hitrosti 300.000 na trenotek v 8\A minuti. Ali tudi solnčni žarek bi rabil skoraj 10 tisoč let, da bi prispel do najbolj oddaljenih zvezd rimske ceste, kamor bi priletela granata, izstreljena z zemlje, šele čez 3 do 4 milijarde let. Na solnce bi priletela granata v petih letih, na mesec pa v štirih dnevih in pol. Primorske novice. — Smrtna kosa. Umrla sta v Trstu posestnik Matija M i 11 o n i g in višji nadzornik južne železnice, bivši načelnik tržaške postaje v pok. Andrej Ž b o n a. Št. Peter. Naš domačin Andrej Cotič, pred vojsko čuvaj v papirnici v P., bivajoč v Gorici, je bil dne 28. junija v domači občini po razne listine za novo lepo službo grajskega oskrbnika, a ga je še isti večer v mestu dohitela smrt, povzročena po sovražni granati. N. v m. p. v domači zemlji! — Žrtve binkoštnega ponedeljka so skupno preživele 399 let. — Naše ljudstvo v goriški okolici je vsled vednega strahu ob neprestanem gromenju topov, vsled napornega dela in pomanjkljivega spanja živčno zelo razburjeno. V razburjenosti verjame vsaki, še tako neumni in nemogoči govorici. Nekdo je v razburjenosti bral v nekem časniku, da je zbornični dekan v Rimu sprejel mesto ministr. predsednika, in takoj je šlo no vasi. da sedai »faimošter« vodi vojsko itd. Nikdo ni pomislil, da to ne more biti župnik dekan, ampak dekan, to je starosta zbornice; vse je verjelo, da je Boselli župnik-dekan, dokler ni domači gospod v cerkvi pojasnil, da v celi italijanski zbornici ni nobenega »fajmoštra«, da je en sam duhovnik poslanec, Romolo Murri, in še tu je izobčen in mu je odvzeta pravica mašništva. Bog ohrani zdravo pamet! Sodalitas tržaškega dekanata ima sestanek v četrtek dne 20. julija 1916 v Mar. domu ob IOV2 uri. Poroka na fronti, V nedeljo, dne 2. t. m., sta se poročila g. Milan Brkič, rač. podčastnik iz Siska, in gdč. Alojzija Munih iz Sv. Lucije. Cerkveni obred, katerega je imel g. župni upravitelj, kaplan iz Podmel-ca, se je vršil v farni cerkvi pri Sv. Luciji. Za predigro celi slovesnosti so frčale italijanske »osemindvajsterce« in »petnajster-ce« na trg Sv. Lucije in njeno okolico. Te pošasti so spravile skoraj vse Svetolucija-ne in tudi svate v Pušarjevo klet. Tukaj smo skušali s oomočjo ure natančno določiti tempo italijanskim granatam. Včasih so nas res ubogale in so šle. a tempo; včasih so proti naši volji padale con brio e furioso. Pa tudi naše žile niso bile normalno. Kmalu pa je vse zopet utihnilo, in zlezli smo iz kleti in šli v cerkev, da se zvrši poroka. Po poroki pa je spremljal tambu-raški zbor naših vrlih Hrvatov svate od cerkve na dom neveste. Pozabili smo na vso orejšnjo nevarnost in na koncert italijanskih granat. Z eno besedo, imeli smo se dobro. Mlademu paru pa želimo obilo sreče in blagoslova! Duhovniške izoremembe v tržaški škofiji. Novomašnik Simonič je določen za župnega kooperatorja v Tomaju namesto č. g. Magdiča, ki gre sedaj kot kaplan v Podgrad; dosedanji podgrajski kaplan č. g. Theuerschuh pa pride za žuonega upravitelja v Sočergo. Novomašnik Omerza je imenovan za kooperatorja pri sv. Jakobu v Trstu: č. g. Nartnik gre kot župni upravitelj v Korte, č. g. Zega pa od tu za žup-nega upravitelja v Račice. Novomašnik Jamnik je imenovan za župnega kooperatorja v Dolini, č. g. Kuret pa za župnega iioravitelja v Koštabono. Za kurata v oBuzet pride pater Agreš. Bujski koopera-tor č. g. Ivan Poccecai gre v isti lastnosti v Izolo, na njegovo mesto pa pride č. g. Kari Carbone, dosedanji kooperator na Izoli. Želeti bi bilo, da pride v tržaško apro-vizacijsko komisijo in podporno komisijo nekoliko več Slovencev. Zlasti podporna komisija izdaja včasih slovenske sklepe s tako slovenščino, da jo nihče ne razume. Tudi se semtertja čuje še kak »ščavi« in »va in malora tua«, a to ponehuje. Slovenskih invalidov-uradnikov v Trstu je. vse polno; znajo vse tri jezike popolnoma, pa morajo postopati, dasi so za uradovanje mnogo boljši kot oni, ki govore samo la-ščino. »Lavoratore« naj nam blagovoli odgovoriti, če nimamo ^ prav! Pivo v Trstu postaja vedno slabše. Pa še dobiti ga je težko, kakor pravijo krč-marji. Prvi naravni pojav, da pivo ni dosti vredno, je to, da muhe beže stran od njega. Bolezen med prešiči. Poročajo nam iz Goriškega: V Gaberju na Vipavskem so se med mladiči za rejo, katere je preskrbel goriški deželni odbor, pojavile koze. Dose-daj jih je tam poginilo že krog deset. Izven fig na tržaškem trgu ni dobiti sadja. Zelenjava je strašno suha, da je nihče ne kupi rad. Drobtinica pravičnosti. Slovenski stvari v tržaški okolici se jc naklonila drobtina pravičnosti. Iznad duri vseli občinskih šol po okolici so sneli samo-laški napis in ga nadomestili z dvojezičnim: Mestna ljudska šola. — Civi-ca scuola popolai'c. — Merodajnim či-niteljem, ki so to odredili, bodi izrečena zahvala. Dodajamo pa še prošnjo, naj bi se istotako izpremenili tudi zapisniki, tedniki in ostale samolaške tiskovine; zlasti pa tudi šolska izpričevala, ki nosijo učenčev jezik še le na drugem mestu. _______ Šolstvo. XI. izvestje kn.-šk. privatne gimnazije v Zsvodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. V letošnjem izvestju kn.-šk. priv, gimnazije je objavljen na prvem mestu \е;е-zanimiv sestavek gosp. prof. Jožefa Kržišnika: > Zavod sv. Stanislava v vojnih letih 1914/16«. Z veliko natančnostjo je napisal g. profesor najorej vso zgodovino c. in kr. rezervne bolnišnice v Zavodu sv. Stanislava. Iz pregleda za posamezne mesece od decembra 1914 do konca maja 1916 je razvidno število ranjencev, ki so došli in odšli v posameznih mesecih. Skupno število vseh v Zavod došlih ranjencev je znašalo do konca maja t. 1. 13.637 mož in 58 gažistov, Največ ranjencev je bilo v Zavodu 6. novembra 1915, namreč 1208 mož; kuhati sc je moralo ta dan v Zavodu za več kot 1800 oseb. — V nadaljnjih odstavkih nam pisatelj živo otedočiiie sodelovanje Zavoda, učiteljskega zbora in gojencev pri delu za domovino v obeh vojnih letih. Član učiteljskega zbora dr. Franc Kulovec izvršuje vestno od začetka vojske do danes službo rezervnega vojnega kurata 17. pešpolka, za kar je bil od Njegovega Veličanstva dvakrat odlikovan. Za domovino se je boril in bil ranjen telovadni učitelj g. Aleksander Je-ločnik. Ostali člani učiteljskega zbora pa so izvrševali doma vsak po svoji moči svoje patriotične dolžnosti ob različnih prilikah. Izmed bivših gojencev Zavoda jih je bilo v vojaški službi 35; dva sta padla častno za domovino, dva sta v ruskem ujetništvu, dva sta bila pa superarbitrirana in odpuščena, Izmed sedanjih gojencev jih je odšlo v vojaško službo 83; od teh so trije umrli junaške smrti za domovino: K o č e v a r Štefan, Poje Stanislav in K a s t e 1 i c Franc, vsi trije součenci letošnjih abitu-rientov; dva sta v ruskem ujetništvu, 78 pa jih izvršuje vojaško službo. Poziva čaka še 5 potrjenih učencev. Gojenci, ki jih še ni vezala vojaška dolžnost, so ob raznih prilikah z veliko vnemo sodelovali pri pa-triotičnem delu. Kakor lansko leto, se je tudi letos pouk mogel vršiti popolnoma redno. Poleg obveznih predmetov se je poučevalo tudi v neobveznih predmetih: prostoročnem risanju, telovadbi, petju in stenografiji. Končni uspeh je jako ugoden: odlično sposobnih je 70 učencev, z dobrini uspehom je sposobnih 176 učencev, enajst pa je vobče sposobnih. Svojega smotra ni doseglo 22 učencev, trije bodo delali ponav-ljalni izpit, štirje pa vsled bolezni niso bili izprašani. Vseh učencev je bilo koncem šolskega leta 286, med šolskim letom pa je zapustilo Zavod 68 učencev, ki so večinoma morali oditi k vojakom. — Tekom šolskega leta 1915/16. so bili na kn.-šk. privatni gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano dvanajstkrat zrelostni izpiti, pri katerih je bilo aprobiranih 19 kandidatov, med temi 6 z odliko: Šiva-v e c Vincencij, P u š Ludovik, G o r š e Ivan, Vidmar Peter, K a s t e 1 i c Frančišek in Č e p o n Anton. Za redni zrelostni izpit sta se oglasila oba učenca VIII, razreda. Pismeni izpiti so bili od 14. do 17. junija, ustmeni izpit pa se je izvršil v soboto, dne 1. julija. Poč-kaj Jakob z Velikega Ubeljskega pri Postojni je napravil zrelostni izpit z odliko, Raztresen Janez z Butanjeve pri Št. Joštu nad Vrhniko pa je bil soglasno spoznan za zrelega. Dopolnilni zrelostni izpit iz latinščine in grščine je napravil bogoslovec gospod Franc Kolenec, ki je lani dovršil zrelostni izpit na realki v Idriji. Pogrešane družine s PrimorsKega. Žnidaršič Anton iz Breščine, občina Kanal, duhovnija Marija Celj, išče svojo ženo Katarino Žnidaršič in šestero otrok. Ne ve od 23. maja 1915 o njih nič, takrat sem odšel z volmi in vozom vozit tren proti Gorici. Sedaj so one občine zasedene od Italijanov. Rad bi vedel a!i so doma, ali so odgnani v Italijo, kje so, kako se jim godi in so li še živi. — Iščem rodovini Šviligoj Mihael in Swiligoj Marija, prva stanujoča preje v Kolonja Strasič, pošta Gorica, druga v Solkanu na Goriškem. Od meseca maja, ko sem moral odriniti k vojakom, mi ni znano nič o teh dveh rodovinah, izmed katerih so prvi moji starši, druga moja sestra. V toliko sem informiran, da ujeti niso, in morajo torej prebivati kje na Kranjskem ali na štajerskem kot pribežniki. Sviligoj Jožef, Lir. 27, ХХП/II. M. k. Frauenberg, Post Ardning, Obcr-Steiermark. — Kje se nahajajo njegovi starši: Andrej in Katarina Tcrpin iz Podgore pri Gorici št. 273, da mu naslov njih sinu takoj v ujetništvo pošljem. Naslov ujetnika je: Slavko Terpin, Kirsa-now, Tiunbovska gubernija, Russie ali pa naslov: Bogoljub Sfiligoj, poštni urad Jesenice, Gorenjsko. — Franceta in Antonijo Durjabo iz Ročinj, Primorsko, so Italijani odpeljali. Kje sta? Rada bi vedela: Mar, Brešan, Zadlez-Žavce pri Tolminu, pošta Podmelce, Primorsko. Za mir. Sin ranjkega prestolonaslednika za mir. Dunajska »Reichspost« poroča, da je sin ranjkega prestolonaslednika knez Maks Hohenberški ustanovil za otroku »Mladinsko molitveno družbo za skorajšnji mir.« Dne 20. januarja 1916 jo je aprobiral praški knezonadškofijski ordinariat. Družbeniki imajo samo to dolžnost, da večkrat molijo družbeno molitvico: »Presveto Srce Jezusovo, jaz zaupam v Tebe.« Imena otrok za vpis v glavno knjigo naj se pošlje v Konopišt, odkjer dobe vsprejemnico. Do srede junija je pristopilo okoli 14.000 otrok. Nemški narod in mir. Berlin, 7. julija. Pod predsedstvom kneza Wedel se je zbralo veliko učenjakov, trgovcev, industrijcev in poljedelcev v poseben narodni odbor, ki naj prepreči vsako enostranost in poskrbi enotno postopanje nemškega naroda za časten mir. Mirovno vprašanje. Kolin, 7, julija. Med razgovorom z ve-čimi člani druge zbornice in nekaterimi nizozemskimi diplomati o dobi vojske in miru so izjavili ti gospodje: Splošna sodba nizozemskih diplomatskih krogov je, da so sedanji napori Francozov pri Verdunu kakor tudi Angležev zadnji veliki poizkusi, da bi izsilili odločitev in da bodo kmalu po koncu te ofenzive nastopili posredovalci za mir. Upanje je, da se bodo mirovna pogajanja vršila v Haagu, V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo na« klonjenost do zopetne otvoritve. Prlmarlj Dr. Jos. Stoje j ne ordinira do 7. avgusta. M1111111 4«W»I»| <■■! ■»■! M»»« ШГ Kdo ve Stal o Francu Ludoviko ki je služil pri 27. p.in se je bojeval na srbskem bojišču? Sporoča naj se ženi M. LUDOVIKO, Je-senovo, p. Medija - Izlake, Dol. Stranka brez otrok iščo za takoj ali za avgustov termin v Spod. šiškl obstoječe iz dveh sob, kuhinje, jedilno shrambo, bulkona, vodovoda in drugih pritiklin v I. nadstropju ali visokem pritličju. Najraje lega brez prahu s prostim razgledom.--1'onudbc pod dA 240« poštno ležeče v Spod. Šiški. 20 let staro, ki jo vajeno trgovine, pa bi se rado šo nadalje izučilo, išče službe v kako trgovino na deželo, Prijave pod šifro: »Pošteno dekle«. za trgovino z mešanim blagom, krepkega in poštenih staršev, sprejme takoj FRIDERIK SKUŠEE, trgovec Metlika. Večjo množino w m ш Ш za rejo je na prodnj. Poizvc se pri ..Slovencu". Za nliiln iz! pride pokušati v Vipavo. — Načelstvo. V Krškem na Dolenjskem je takoj na prodaj obstoječe iz hiše in prostornih gospodarskih poslopij z velikim dvoriščem, rastlinjakom, ledenico, parkom, vrtovi, vse ob cesti, ter iz vinogradov, travnikov, njiv itd. Krasna pril.ka za vsakršno podjetje vslecl ugodne lege in velikih prostornostij, — ali pa tudi za mirno življenje. Pojasnila daje dr J. Hočevar, župan v Krškem. 153 V hiši je gostilna in tratika. Po dogovoru se tudi da v najem. Istotam se proda mlada bernhardinka. A. ČEH Ražnadollna pri Ljubljani. ima v zalogi sledeča krmila: Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlete A K 87-— za 100 kg brez vreč. Rapsove tropine v ploščah po 76 K brez vreč i 100 kg. Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg i, K 53-— za 100 kg brez vreč. Sladkorno krvno klajo po 51"— K za 100 kg z vrečama vred. Poljedelci \ Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, Ječmen. domačo in nemško deteljo, grašico in semensko koruzo za zeleno krmo. KEsetcualcil Preskrbite si od Gospodarske zveze kajnita, kalijevo sol, 8% kalijev. 18—20% mineralni in kostni siiperiosiat, mešana gnojila, zlasti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10-— il 100 kg z vrečo vred Naročniki naj dostavljajo lastno vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K & 100 kg z vrečo vred. OdSiCj prodaja knjižico „Živinorejci in vojna" Katoliška Bukvcrns. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve. Poljedelske stroje, motorje, mlatiinice itd. naročajte le pri Gospodarski Zvezi. izborno se je obnoslo za vojake v vojski iu tploh za vsekeja Uot najboljie bol obiažajoče mazanja pri prehiajcnjn, reumati/.mu, gihtn, intluencl, prsni, Tratili in bolesti v hrbtu Dr Kicbter-ja cipoici s corapos. ШУк Nadome»tiio sitlro-Pain-Expeller. Steklenica Kron. — 80, 1 40, a —. }"53 Dobiva se v leitarnab ali direktno v Dr. Kicbter-ja lekarni „Pri zlaten O T Hleva«, fr S £ Praga, 1., Elizabetna cesta 6. Ш пппааппаааагЈпапаоапппапаапииаииппоаа HMERIKHNSKI LOVE je prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu. \ Cenjenim rojakom in slavnim de- H ; narnim zavodom priporočamo svoj q Bančni Oddelek jj \ za pošiljanje denarja na vse 0 j kraje in izvrševanje vseh to- П j zadevnih bančnih poslov. — jj o 1006 N. Cliicago 8t., Joliet, III. USA. Vse naše poslovanje je zajamčeno! g -tĐpSics zdravijo: (Hrvatska) Poročilom ГеиПШ) isehias« (stotin. prospekt od direkcije gratis. 1069 C. in kr. dvora?, založniki тш tovarna kemičnih barv, lakov in firnežev Resljeva cesta 1 Marijin trg 1 priporočajo vse vrste oljnatih, suhih, emajlnih in fasadnih barv, pristnega kranjskega firneža, mavca, prašnega olja za tla, stroj-nega olja, karbolineja, čopičev, steklarskega kleja in vseh drugih v to stroko spadajjočih predmetov. ifuchly-^uaschbe JLmhliana 2,idovs\a ulica $t. 3 Z>vor;^i irg 1. __sjb__ Ј<8§§Г Popravila točno in vestno. ""^gSJ Sunanja naročila na ijbiro j obratno pošto. Osebno izbrane novosti s Dunaja Priporoča: največjo 13bero klobukov 3a dame in de-klice k&kor tudi bogato 30-logo žalnih klobukov. Solidno blago. Рпзпапо nij/;e cene. Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po I K/ brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar. državni Doslanec,