1B. itnnta.                                      I IMtaL t hMi A iMb NM.                                          HM.

.Slovenski Narod* velfa pm poAUi za Avstio-Ogreko:                                      za Nemčijo:
Otlo lcto sknpftj oaprej      .   K 36 —  I ćelo Ieto naprej   .    .   .   .    K 4O —
Clrtteta    I        I     :   :    : '£- I    » Amcriko *» **• druge dežele: u siesec    •        »    .   .    .   3— | ćelo Ieto naprej   ....   K 48 -
/prašairetn gted« I—nmtov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnanika. 9praTni*tro   -poda), đvorišče levo . Znaflova ulica 41. 3, talatoa št 33.
Utaja mk aaa iniir lsvcsatl a»41fr ta prasalk*.
lamati se računtjo  po por«Wjen*n prostora  ln flcer: 1  nm vteok, tcr
54 mm Šfeok p*Ntor:enkrat  po 12 vfa, dvakrat po 11 vtn., tifkrat po 10 v.
Poslano (eaaJt  prostor)  30  vin,   pcrte  In  zahvale  (eiuk  pcotfctf)   23  vio.
Pri večjfh inserdtih t» dogovoru.
Hori sarotoitl nj Milje j 9 niroCiiii* redio    ^T P» »aiHaflil.  "M Na samo pisaeae taročie brez psslitfe đew}t te ie onreat tflttkor tiinUi,
„Karotna t£tRan»<i ttMoi St 89.
.Slovenski Narod" velja t LfuBlJaal dostavljen sa dom ali Ce se hodi ponj :
ćelo Ieto naprej   .   .   •   .   K 32-— I Cetrt leta     „       .   ;   ?;    .    $ — pol leta       „       .....16-— I  na raesec     „       .    •   .    .    ,    T70
Posamezns itevHka valja 14 vfcwrlev
DoDisf na] se fraikirajo. Rokopisi se ne vračajo. VračaUtvo: Bnaflova olioa it. 5 (v I. nađstr. levo\ teielon at. 34.
Shod zsspniko? JfarsDaa-napreSne stranke.
Na Svečnko, dne 2. fsbr. 1918
ob pol 3. popcMne
je vrši
v velik? dvorani
;Msstnega dsrna v Ljubljani
Jtiroiito - usprsitae stranke.
DNEVNI RED:
1    Poročilo o drčavnem zboru.
2   Nsrodr.o- napredna   stranka   in jugos-ovansko vpraianje.
3.  Programatične ia organizacijske ta deve.
lzvršwa!?i odbor Karodno-na^redne stranke u Uubijsni.
SneksiisnisfL
(Dopis s Koroškega.)
Danes se mnogo piše o aneksejent stih, posebno o aneksijonistični stranki na Nemškem, h !:ateri pripadao tuđi mnogi avstrijski Nemci. Na or.i hip s» zdi, da je to neko novo, vsled vojne nastalo gibanje, v resnici pa je ta nem^M iiagon že star. Spomnimo se samo sta-rega gesla: »Dcr Drang nach Siiden« h drugih takih. Tuđi Bismarck je bil n znano- geslo Palacke^a: Ce 4>i Avstrije ne bik), bi jo morali ustvariti. Toda se-veda iz povsem drugih nagibov nego slavni Češki učenjak. Prepričan je bil namreČ. da je avstrij. država, taka ka-kor je ?e danes, neobhodno potrebna za Nemčijo. Avstrija obstoii iz mnogih ne-nemških narod ov, ki bi, ako bi bili samosvojni, nikdar ne bili sluge tujih interesov. Zato pa se je zdelo Bismareku potrebno, da se ti narodi združilo pod nemško vlado, ki bo storila vse. kar je v interesu in v prospeh nemštva. Vede! je, da bodo morali nenemški narodi delati Indirektno za nemštvo, ker bodo njih vlade nemške. Njemu konćno tuđi ni bi-io na tem, da bi spravi! vse Nemce pod Memčijo, narobe, biti rnorajo v Avstriji in tam vladati, da ima s tem Nemčija močno zaveznico. On ie dobro poznal silo ?iaciionalizma in vede!, da ta sila rodi v Nemcih izven države moćne simpatije do »raj'ha^. In to se ie jasno iz-pričalo. N?.§a vlada je §la Nemčiji po-vsod na roko in pustila, da, po ^olah še zaukazala, da se širi nemška nacijonali-stična ideja, kot mogočna zavojevr.Ika lenemških duš. Vsako nodietje rabi za razširjenje svojega delokroga odjemal-jcv, vsaka stranka pristaSev in vsaka država »aveznikov. Ni pa dosti. da ie raveznik tu z mo^jo in s kapitalom, glavno je, da ima moralično silo, ki jra podpira in vzdržnje pri zaveznišrvu. To silo si je znala Nemčija pridobiti med avstrijskimi Nemci v toliki meri, da je bila nemška mladina že pred vec kot ćvajsetimi leti polna vsenemške^a duha. To delo se do danes z vso silo nađaljuje. ^onemčevanie naših otrok v šolah cvete vedno bo!J. To ie tišti aneksijonizem, ki traja nad narni Slovenci Že stolet1^ in ki mu je treba napraviti konec kajti: Dosti je že janičarjev!
Zemlja Je materija, ki se sprerainja fe po naravnih zakonih m se prav nič ie loči slovenska zemlja cd germanske to ta ne od romanske. Materija je ena, ali značaj je razhčen. In kdo daje zemlji njen značaj? Kdo drugi, kot Ijudje, ki na njej prebfvaio. Vsik narod lahko imenuje zemljo, ki io obdeluje, đa ga redi, svojo zemljo. Na ta način dobi zemlja tuđi svoj narodnostni značaj. SedaJ pa poglejmo nazal v rgodovtno. Zemlja, ki je bila »lovanska, nosi danes nemSki značaj, >« nemška, dUsiravno prlč« aa ,
tisoče krajevnih imen, da ta zemlja ni neinška. »Narod naš dokaze hrani U A kaj mu pomaerajo ti dokazi, ki so, kakor skale sredi rnorja, v sredini sedaj nemške zemlje. Minulo je jedva 500 let, od-kar je Ernest ^olezni nastonil vladarst-vo po ftarem slovanskem pravu na Go-sposvetskem polju; — danes je to slavno polje, ta klasična zemlja slovanstva, vsaj na zunaj že nemško. Oblasti pa so prepovedale spis »Klic iz Gosposvetske-ga polja«, samo, da bi se na*.e ljudstvo ne spominjalo več svoje zemlje. Z ranna-roJovoriem in s ponemčevanjem, torej z morenjem in pridobivanjem duš se vrši s strašno goiovosiio ta okiipacija in aneksija naše zemlje po Nemcih. In ka-ko se to tlcla:
Liudem se vzame erostavno mož-nost, govoriti v materinem ieziku. V uradih. najsi bo sodisče. politična, ali kaka druga oblast, povsod mora stranka govoriti nemško. ako noće biti že v naprej obso.iena !>e v davkariii mora znati davkoplačevalec nemško. ako lio če srečno od dati svoj denar. Isto je na-žeieznicah. Povsod in vselej je vse ner/t-ško. Koroški Slovence ne čuie pri no-benem uradn slovenske besede in tuđi ne dobi v roke lobenega slovenskega uradnega spisa. Vsled te^a mu niti naj-navadnejši uradni in drugi izrizi, ki se ne tičejo nfegovega vsakdanjega posla, v materinem jeziku nišo znr.ni. On j?re k »grihti«. ker je dobil od tam »inrlodin-%o* T2L »ferhondiingo-, v *štairomt* hodi plačevat »štajer« \n »umio.?«, zarac^ ^bo?errehtat ^re na »becirknair^inon) "šoft« in. če \2 aušus (t. i. odbornik), hodi na »?:emajndo^ kada'- je *?icin^a« (seja). Mnrsikdo se bo temu smeial, a stvar r.i smešna. temveč je žalostna. %&\ Ijudje tega nišo krivi sami. Kie naj se nauci pravilnega pismene^a jezika? Sol ko-roški S!ovenec nima in edina ^lovensKa beseda, ki jo sliši iz !sonražcnjh ust, je ta, ki io čuje s pnćnicc. Kr.r je zaveđnili liudi. ima*o naročen »Mir« in Mohorjtve knjige, ki jih scireiSi Ijudje radi prebi-rajo. MfajŠa generacija že težko bere slovensko, ker se v soli mestoma niti ni učila latinice. Surovo nemško \mC-nP5tvo vzelo je ljudstvu ves nonos, tako, da navaden kmetič sname klobuk že na hodniku, kadar grs v cesarski urad in se trese pred rjovečim gospodom. Zato m je navadno vsnk. ki ni ?amo kmet, ampak že kak obrtnik. ?Ti hlsnec v mestu. a!i frostilničar na dcžell. nemskutar. Vidi namreč. da ie slovenski jezik zasramovan. nem^ki spo^tovan. zato poštare, kakor pravijo *->deut^ch-freTindiich«. Značilen je izrek premožne-k*a koroškerra nerrtfkutarja, ki ie deial: ^Jaz serj stara slovenska korcnina, ober tajč sjesint«. In ravno te vrste liudje. nemškutarji. so naivečji propasratorii nem^ke nacijonalistične. zavojcvalne ideje. Na la^tna nšesa sem sli^al, ko se ]e govorilo o razmerah v Avstriji. kako da so slabe, zdihovati te ljudi, češ, ko bi bili mi pod Neraćijo. bi bilo vse dni-£ač*e, vse bolje. Nemčifa je za nje deveta dežela.
Največ pa zakrivi 5ola. O *em se ie sfeer pi5alo že mno^o, a vsndar tuđi na tem mestu ne smemo prezreti te točke. l:i je najva/nejsa v nem^kem zavoje val-nem delii. §ole so na papirju »trakvi-stične, v resnici r.em£ke. Slovenski otrok prid« v prvi razred, kjer p:a dobi v roke nemški učitelj, ki najvećkrat riti slovenskega jezika ne razume. Sicer pa so med učiteljstvom najhujSi nem^ku-tarii. Ako imajo na kaki soli sploh še dvojezične cčne knji«?€. ?e slovenski odstavki kratkomalo črtajo. Otrokcm se v Soli prepove pod kaznijo govoriti slovensko. Tišti, ki koga ovadi, da je go-voril slovensko (seveda v prostem času). Je pohvaljen, ovadeni zaprt tn tepen. Učitelj otrokom razlaga, kako je slovenski jezik grd in kako imemten je nemški, naroča. naj se tujce pozdra\'-Ija »e nemško. Pojejo se Ie nemške na-cijonalistične pesmi. Otrok na ta način zna Ie svoj slovenski dialekt in se ga začne s časom, ako ni iz res zavedne hiše, sramovati in govori povsodi raji nemško. Tu one zavedna dnhovščina trdo ledino, ker podučejc veronauk v slovenskem jeziku, predno more s pod-ukom naprej. Meško, o. pn, ie svoje-
časno povabil vsako nedeljo popoldne otroke v župnišče, da jih je uči! slovenskoga branja. NemČurski učitelji so ro-parji našega jezika, našega duha in nn-še zemlje korotanske. Imamo tuđi ne-kaj malena učUeljev na FCoro^kein, !ci so zavoJni Slovenci, a ti zaslužijo muče-niško krono med svojimi nemškimi in nemčurskiini kolegi.
Lepo n.ikano si ie zmisli Schul-verein. Kjer se zida kaka Šola, da k po-krltju strožkov par sto kron in zali te va, da se v hišo uzida plošča z napisom, da je bilo to poslopje zprajeno z njegovo pomočjo. Na ta način je zasajen ko! in označena z neinskim grbom nemška po-sest. Siidmarka kupuje Nemcem v r.!o-venskih krnjili po.sestva in jih naseliuje med Slovence, kjer širijo, navadno kot zcunniki vlade, nomški duh. Zadol?.eni uradniki in učitelji dobe v ta namen brezohrestna posojila. Koliko duš in koliko tal sta zavojevač že ti dve dru^tviJ
Na t2 način ponemčevmje grozno hitro napreduje. Ce sem pred desetim! leti prišel v domačo vas na skrajni jc-zikcvni moji. so otroci med seboj na cesti govorili slovensko. Par let sem opažam, da govore nemško. | Ako pa srno se iz ljubezni do rodne zemlje upirali tej nemški aneksiji, so nas imenovali htijskače in ko je 'zbruhnila vojna, kar na debelo zapirali ljudi. Slo-venec mora mirno čakati, da ga z na}-nodlejslmi sredstvi podjarmi grabežljivi Ncmec In ga pozove na službo. Kdor 'se ne ukloni in noč«.. j?;:i.stati sužen?, ie veletzdajalcc, ki spada na vis'ice.
Torej na vse načine dela nemstvo, da pridobiva tal in tišči in tišči proti jugu, proti Adriii. Tuđi Trst mora postati nemški in sploh vse, vse ozcmlje, ki lo-ć'i nemstvo od morja kateremu so v nainovejšem Času dali ime »deutsc'ies Sudmcer«. Vsi narodi se moraio ukloniti nemSKi kulturi ki smo jo posebna čutili zadnje čaše na vse mo-joče načine, tako, da so ćelo pametni Nemci začeli razmišljati o dobroti pruskega militarizma.
Tak nemški aneksijonizem. Geslo, đa mora biti mir med narodi 5kh:njen na rodlagi »brez aneksija, velja tuđi za nese razmerje napram Nemcem. Le lastna dr^a\^a nam bo prinesla tak mir.           b.
Narobe siret.
(Iz žeiezniških krogov.)
Vojne ra-zinere so sicer vsleđ vedno rastočena pomanjkanja raznih snovi in materijala prav neugodno plivale na ccio železniško življenje, am-pak kar se počenja sedaj po progah, te-kočili po jugosiovanskem, posebno pa po slovenskem ozemlju, po državnih in južnih, ne moremo imenovati skratka drugače kot prav velik narobe svet. To kar se sedaj ugania z našim potujočim občinsts*om od strani raznih uprav je več kot brezobzirna igra — pa obenem tuđi nevarna igra v gospodarskom oziru. Ne ozi-rajo se izvestni železniSki upravni krogi prav nič na že samoobsebi težki položaj civil, ljudstva, ne upoštevajo se niti aprovizacijske, niti materijalne ;n splo^ne življenske razmere, nit? pri-tižbc, ampak vedno in povsod se edino ?komi.^ava z rat-eni z sterotipnim izgovorom:' vojs\ a je. Da, res ie vojska, ampak sam ta izgovor je postal že tako jalov, Ifcr bi vendar enkrat pri-zadeti krogi lahko izpoznali to izredno stanje ter rudi kaj u k r e n i 1 i. da se kolikor mogoče orniH in oslabi grozote te vojne. Seveda, razni višji krogi so imeli že od nekda] premalo smisla za upravo kot jo zahteva današnja modema doba, pač pa mečlcajo in meč-kajo naprej, krpajo in iušmarijo, ne-upoštevajoc dejanske razmere. Zato pa je nastal tak zmcšan ooložaj — da sa tobVo mirnim srcem imenujemo narobe svet.
Za danes si samo oglelmo nekoliko zmešnjavo pri voznih redih. Tu se strokovnjaku kar Ježe lasje, ko po dolgem brskanju in studiranjn sporna, da se nahaja v kolobociji. Ni mo-goČc nikakor ugotoviti, do kakŠnfh vi-dikih, na r>od1api kak5nih osirov so se tu ravnali merodainf kroid. Vendar pa takoj tn na prvetn mestn pribUamo. da se nahaja tud! to tenđenca« kolikor mococe   oslabiti   jufoslovan-
sko gospodarstvo in življenje sploh. Menda nikjer ne vozi tako malo vlakov za prevažanje oseb ia blaga kot pri nas; nikjer pa tuđi ni tako zamazanth gamitur, razbitih žip, raziezanih sedežev itd. itd. Prav gotovo je, da so zbrali najbolj zamazane vlake z očitnim namenom nuditi Jugo-slovanom najslabše tcr ga tako taksirati za manjvrednega od drugih naro-dov. Ampak povemo jim na ves glas, da izzlvajo edino naS odpor in dejanski ga hočenio pokazati na ta način, da se Ticmudoma vse prizadete, ob južni že-leznici ležeče občine takoj iz.iavijo proti temu zapor.tavljsftiju; obenem pa prosimo vse ljudi dobre volje, da vsak posrmezen slučaj n a z n a ni j o svojim zakonitim ljudskim za-stop n ikom, da oni z argumenti podrezajo v to svinjarijo, bogme, drngače teh razmer ne moremo imenovati.
V vsak i sineri, na vsaki progi vozi edino po par vlakov, eden proti koncu linije, ećen pa v obratni smeri. To je v današnjih časih, ko se vozi nešteto vo-jaštvo, mno^o doba^nteljev, trgovcev in na ne smemjo pozabiti t*jdi nešteto k o m i s i j — ninorro pr^jnialo. Vlaki so prenanolnjeni in le čudimo se. da se i Še nič ni privodilo. Samo pomisli naj i se, dr, je na vec"jih postajali en^ieca že nrav smrtnnnevarna. vsakdo je že zjfu-bil za^ nanje v železniško vamost. Rdini vlak na dat! je torej prenapolnjen, vozov za osebe je vedno nad normalo, tako da so stroii obtcženi nad maksi-maln. Tz tega je razvidno, da so stroji nrevec ohtefer.]. trr>e pri tem in tuđi ne moreio pri najbolisem prcmorru izvleči ogromne te/e v prednisanem čjtfu. am-Dak z zamudo. Vprašamo vsleo te.^a, kjc je toli hvalisana ekonomiia Dri uporabi premosa in materijala? Menda edino na papiri« in v plava li raznih nemških »ajzen-ponarje v«.
Plodno koncamo, navajamo še en prav drastičen vzgled, kako ekonomično je to krparenjc in sušmarenje brez smisia. Potem naj si naša javnost napravi lastno sodbo.
Ako se hoČe kdo pcljati iz Novela mesra recimo na sodno raspravo v Kraiij in nazaj domov, rorabl stiri ali ćelo p?t dril, Odpelje se n. pr. iz Novs-jra mesta pni dan zvečer. mora prenoćiti v Ljubljani in sme uaprej sele zvečer v Kranj, kjer se zopet prenočuje. Tretji dan je na razpravi in čc nišo sod-r.iki posebno urni, prav gotovo zamudi edini dnevni vlak 1713 in zaČne čakanje na prihodnji (4.) dan. V Ljubljani mora zopet prenoćiti in sele peti dan opoldne ZD. pripelje vlak 22X3 srečno v Novo mesto nazaj. Ako izračunamo to v kflo-metrih, je iz Novela mesta v Krsinj 76 in 29 km = 104 km in nazaj isto, skupno 208 km, ali dnevno 41*6 kni, kar napravi doner pešec na dan ravnotako kot ^moderna* železnica leta 1918 po raslufci visjih fakt ori ev. Sedaj pa pomislimo stroske za potovanje v teh dra-kih časih, aprovizacijo itd.. da dobimo jasno sliko, kako nas hečejo vklonlti in maščevati rad: našega odlocncsa n2-stopa v zadnjem času. Da so te nesnosr ne razmere kri\*e na' ubijanju kapStaTa skupnosti, zapravljanju premoženja itd. je evidentno. Ravnotako se pa pođi po svetu naše blago, naša aprovizacija. Nikjer ni nobene enotnosti, nobene ciijnosti, vse ere rako v o p o t — pravinarobesvet je   7 3 v lađa 1.
AH naj pa to traja naprej? Te razmere so, milo rečeno. nevzdrxljive in ie že res skrajni čas, da se kaj ukrene. Mi zahtevamo. prav rotovo s soclasom vsega jucos^'anskeia naroda, da se mora nemudema vse potrebno nkreniti, da novi, takozvani zasilni vozni red ne bo znova podeben sedaj ob-stoječim voznorednim razmeram. Pm par vlakov na dan je nesmisel in je mozoč Ie pri nas v Avstriji. kjer se govori potem še nekaj o »urejenihe ra?r-merah. Vprasamo Se enkrat aB je vred-no kulturne đrzave, da nudi svojemu Dotujočemu občinstvu, Irt pošteno svoje fronkc odplačuje, zamaztne in polomljene varone in surovo vlakospremno osobie, ki dostikrat ne zna ali noče znati eobene slovenske besede? Ml pravimo, da je to Skandal, ne pa kultura. Pozivljamo vse uprave, da nemuđoma ukrenejo take vozne rede, da bodo vsaj zveze coStene, saj bo s tem že mnogo priđoblieno.
Naše poslance v tJueosIovanskem klubu« pa pozivamo, đa ukrenejo  tuđi 1
tukaj red. saj tako ne sme dalje, ker škoda, ki jo trpe vsi sloj i našega naroda — škoda se veča in veča, ustavite j o. Narod pa prosimo, naj protestira in vse zaupno naznani klubu n* Dunaj, da se bo končno vzpostavil red, da se bodo rasi Ijudje člorcku pri-merno vozili po lastnem svetu.                                    Tacitus.
f^lff fsfl!
(Od naSega poroCevalca.)
V Mariboru, meseca jamivRrja,
Kdor priđe v našo sredo in poseča redno nas Narodni dom, ve dobro za ono sredniedolgo mizo, za katero se redno vsak večer zbirajo — naši Cehi. Na steni nad mizo visi crna deska in nn njej napis: »Klub Cechu«. Bolj spodaj je lesen poštni nabiralnik z istim naslovom. Včasih je bil nabito poln: mnogo koresponđence in do 15, včasih 20 ćaso-pisov — dnevniki, tedniki, mesečniki; vse, kar je boljšesra češkega tiska. Dft-nes je nekam prazno v onem nabiralnik ku. Tuđi tu je opaziti, da srao že 42 me-se cer v najhujši vojni, i Cez dan naši Cehi bolj poređkomct poliajajo v Narodni dom; tako kot mi. Ni časa — so po uradih, pri vojakih itd. ToJa, kornai priđe določena večerna ura, pridejo tuđi oni: drug za drugim i* vsakemu bereš na obrazm dobro voljo. Kaj bi ne? Zopet bo uro ali dve med svojci, sovoril v materinjim: o domo-. vini, o po'itiki svojih vcđite!j*v, o na4 rodu na sploh in o teh ali onih najnovef-, ših po javih v narodu, potem o sebi, 6" Uncvnih potrebah in težavah, kot to tm nanese. Zanimivo pa je, kako se jeovori; tako, da se vidi, da so vsi pri stvari z dnšo in srcem: govori eden in drugi ga pazno posluSajo, kajti škoda bi bik> vsa-i kc besede, ki jo preslišiš.
»Klub Cschfi« je bil menda na viškm takole leta 1913/14.; mislim, v kolikor prihajaio v poštev stalno v Mariboru bivajoči Čehi — nevojaki. Zdi se mi, da je štel rreko 80 rednih članov. Malo jih je bilo takozvanih »tihih«, ki bi h« bili prihajali v Narodni dom. Goton0 p* so došli ob izređnih prilikah. Oni poj-, mijo tuđi tu, daleč od sroje^đomovin«, kaj je narodna zavest. T«ga se drž« vzrfedno za vse druge. Pred voino so si ustanavljali knjižnico. *|me!i &o jo po-leg naše »Ljudske knji?rilce«: upravHal jo je večinoma dr. Pfvko."-Knjffnica, če-ravno s.e je koma! dobro xačcla razvijati, je imela Stevilne zvezte najodličnei-ših Čcsldh knjižoniTcov ii Ke prvorrstBi prevode. Po kniisah 90 vsi prav marljivo posezali. Ko je i«bruh»ila vojsa, se Je marsikai izpremtiilo in knflžntoa je menda precej trpela. Izbnrh vojne fs hnel eno naravno nosleđico: v jmr dne-vih se je nabralo v Maribor« ze!o mnos-go češkiH rcztrvnilcoT vsch rrst in tuđi mnogo enoJetnlJtof. Kmalu so vedeM, kje. se jim je zbirati. Zvedeti 90: to Je »Narodni dom«; v*eeno. aH slovenski afi češki. Koder ie Narodni ćom — tam je navadno tuđi Čeh. In tako smo včasih dožlveli, da je bilo v Narodnem domu kakSne večere več nfOt kot pa nas*
Življenje naših čehov je v narod-nem oziru ozko zveeano z naShn. Ni je slovenske, velike ali male, prireditve, kateri bi C^hi ce prisostrovali. In ni %2l menda slovenskeira društva, pri ko^ jem bi ne bili člani. So med njhni taki, ki so pri vseh; pa teh si morda malo. In naši Cehi so izborni Čfam": točni ▼ !a-TrSevanju dmltrenih dolžnost! hi -»« brezprimerno požrtvovahie radodarmv •li. Koliko so prispevaR v teh vojnik Jetih v fmotiio dobro «ašfh đm§tevtc re-do na5i blagajniki in blaguftilCar^e.
V nažem narodno - družabnem živ^ lienju sodelujejo od nekdaj v najođticitef-§i merL »Sokol« je imel Ceha Iticha aa načelnika in preetjšen del meirovlh naj-boljših telovadcev so tvorili čeSki nle-govi člarri. Drtmatično drnitro je ne-ogibno rabilo pri svofik prireditvak nod-bc. Kdo bode godel? Sev§đa: Ccfci. Ustanovili smo »Gtabcno đrnStvoc ta imelo je lep, močan orkester. Kdo bode kapelnik, kdo vefbel Io poučeval? Seveda zopet Cehi. Na odru so prezebara-Ii pri vajak sloveo&ki đfloUaH in s m#
*
-----atrag *'_______________________________________________m__________.SLOVENSKI NAROD«, dne 19. januarja 1918.                                                                                                           16. štev.
dvoraa! Cehi pri goslih, basu, bobnu in trobeoti, da so vlekli noge kviSku in pihali v premrazene prste. Pa priđe mc-nec: Ceh gTe v žep po denarnkro in o<l-Iteje svojo krono ali pa dve. Mnogo slabe volje je bilo do večera. Večer je dobro uspel in tuđi obrazi naših Ćehov so jasni in raziarieni zanosa in zavesti, da je Ceh tuđi dosti pripomogel do dob-rega uspeha slovenskega večera.
Cehi so demokrati. To vidimo na bjih vedno. Morali bi nam Slovencem biti že davno v vzgled in še bolj v po-šnemanie. Češka mira je bila vedno feoina. Visoki nradnik in priprost obrtnik sta seđela eden pri drugem in gledala ter razgovariala sta se kot cnakovredna rojaka. Tam, pri njih, dobra volja in skupnost. Pn nas: tiolga miza z izbranim občinstvom, drugi peraztepeni po kotih, tu pa tam po dva pri kakšni m\7'u ciobra volja: kadar *a je že tretji čut rt pa varnem. Tako je bilo — ntikoč ...
Naši Cehi so tuđi sicer zelo požrt-|w>valni. Ne podpirajo le svojih narodnih društev v domovini, od kojih imajo številne diplome, oni podpirajo tuđi razna druga naša odlična društva, oziroma organizacije, Omenil sem že Družbo sv. Cirila in Metoda«. So njeni pokrovitelji •- vsi skupaj. pa tuđi marsikak njihov posameznik. Nadab'c podpirajo ^Slovensko Matico«, so njeni pokrovitelji vsi, in marsikak posameznik med mimi. Naša »Dijaška kuhinja« ima v njih svo?? dobrosrčne in radodarne podpiratelie. Pa nanese, da treba se za to in še za ono. Stopiš do njih, poprosiš in odpre se radodarna roka kot bi što za lastnr lindi.
V dnižabnein življenju >o vsi prijazni, Hubeznjivi družabnikU mnosi prav odličnih družabnih zmožnosti. Kdor ho-če občudovati zdrav iloveški humor, ta j§!ei. da priđe v njih sredo ali blizino. Zabavaš se z njimi in poleg njih. In kaj bi rekel 5e o njih narodni zavesti? Saj frre vse kar sem napisal. na njih račun, će pa bi se kaj dostavi!, hi dejal: služiti morajo nam vsem v posnemania vreden vigled. In $ tem hočem o njih reci v tem oziru — prav vse.
Se bi lahko govorit o njih. Raie ke-dai kasneie. Za danes sem jih hotel samo nekako predstaviti našim Ijtidem, da spoznajo, kakšni In kako vestni sohorcl naši so — tuđi v vsakdaniem našem živ-Uenju   tu   gori   na   štajerski     naredni
pieji.. -
At' žijou Ceši!
laj je pravi vzrcii dnaginic?
Na to vprašanje   odgovarja   slavni iajnik »Avstro - ogrske banket Friderik J pL Schmid    v    listu    sOsterreichische 1 Volkszeitunz« tako - le:
»Cesto se zatriuje, da ni vzrok vla-Gajoči splcšni draginji toliko prckomer-no pomnoženjc papiraatega cenarja, kakor predvsem nedostajanje blaga, ki je nastalo tekom vojne in ki Še danes neprestano narašča. Seveda je nesporno, da so cene raznega blaga tako ne-znansko poskočile, đeloma tuđi radi t;-ja, ker je zmanjkalo dotičnih blasovnili zalog. Toda pripomniti Je, da nam gotovih vrst blaga absolutno ne primanj-kuje, nasprotno jih imamo ćelo v izobilju. Vzemimo na primer sadno in vinsko letino. Sadna letina pretekle jeseni ie bila izredno ugodna, takisto je bilo tuđi vina toliko in bilo je tuđi tako izborne kakovosti, kakor se to dogaja iedva trikrat ali štirikrat v stoletju. O kakem pomanjkanju sadja in vina se tore! čisto gotovo ne da govoriti in ven-tiar so cene sadja pregrešno visoke, vino pa je tako drago, da se človek na-ravnost prestraši, ko sliši. koliko se za-hteva za hektoliter na debelo, za liter ra d robno.
Zato pravim: Ako hoćemo dražimo, pod katero «lasti trpi srednji stan, resno omejiti. moramo v prvi vrsti skr-beti za to, da se reducira preko mere naraslo število papirnatega denarja.
Ako poplaČa država svo-fe dolgove notni banki (Avstro - o^rski banki), se^ bo promet r. baukove! sam po sebi omejU. množina patrfmatesa đenaria bo zopet odsrovar-Sala dejapskim potrebom prebh-afctva in cene Masa \n živi! bodo sorazmerno zopet padle. Ptnrsem naravno seveda pa je, da te cene ne mnrejo pasti na ono nižfno. na kateri so h\\e ored vojno. ViŠji davki in druea bremena, ki Jin je vlada naložila drŽavlianom med vojno. vse to vpifva nengodno na blajrovr.e cene. zato bodo le - te Šc vedno doka] Visoke.
Država lahko svoj dolg uri banM boplača na ta načfrt. da fzda nove rente, fe bodo v Inozeip^tvu prav gotovo !ah-ko našle mnoco odjemaTcev. Samo pravično fin prinorocijfvo ie. »ko nrevntimo St frdajo takorvaTt>h veJfih ari sele po đoteem času odr>lačltMh rent Izdatke Redanje vojne vsaj deloma na bodo-z a p o k o 1 e n j a. za katenh blaror in 'dobrobit se fe y oni vrsti započela in ire sedal nadaljujc ta vojna,
Venđar pa ni mtsfiti na fn, dt bi Kilo mojroče vse vofne stro^ce poooT-faoma Tialo?1t1 na ramena br>do£?t» ro-dov. Dosedaj Knalfl <*M«j cheh dr?^^*rr!^ polovic Avstro - o«T<:ki banki nad 17 milijard Icron. To orTamtio vsoto v re»- I fah vrečl v naiVrtJ§eT?i času na trr, f« I docela nemoiročc, naimanj pa v Času, ko ic mora že računati t ormmnimf zahtevamf. H so v j^vezi % nrebodom k tnirreTTri gospodarstvii. Ne bo nam to-rej preostalo ničesar dnijr^a. kaVor *da oolafoma sorcmenimo del državnik doteov.     kontraniranlh    ori   banVT,    v
vimo s sveta na ta način, da vlada odredi takojšnjo in splošno o d d a j o preraoženja, ki se naj uporabi iz-ključno v odplačilo    terjatev    Avstro-
IOffrske banke. Povsem uinljivo je, da se bo morala takšna premoienjska oddaja fibati v zelo pametnih mejah in bi se nikakor ne smela ^premeniti v konfiskacijo državljairskega premo?-nja, o čemer, žal, sanjajo ic marsikateri eagrizeni fiskalistl, katerih ideal je že dolgo zaplemba zasebne^a premoienja.«
Generalni tajnik Avstro - ogr-ke banke je torej mnenja: 1. da ie drazi-njo v veliki meri zakrivilo dejstvo. da se je natisnilo preveč bankov-c c v, to je papirnatega denarja, za ka-terega ni kriti a v rlatu in 2. da bo vlada morala prej ali Mej odrediti delno oddajo zasebneja imetja v državne svrhe, da se s tem izosne dr-žavT.rmu gmotnemu ustroju sicer gro-zeča nevarnost.
Hfltiii sfB!Ar ii&i TEffiihu b liflMii mmi
Dunaj, In januvjrja. Proračunski odsek s* je tuđi danes pređvs.m bavi! z mirovnim vprašanjem.
Poslai:?c Seitz (soc. dem.) jj iz-javil da smatra včeraj^rvo izjavo mini-5trskcga rredsednika za nezadostno. Socijalni demokrati zaupajo grofu Czcrninu Bojijo pa se, da mu bo ^manjkalo sile, rremagati odpor nem-ških konscrvativcev, junkerjev in anek-sijonistov. Pomiriti nas more danes le eno: Zas:otovitcv, da bodo pogajanja v Brestc Litorskem ^im najpreje končana.
Notranji  rrrinister ?rof To^gen-b u r s zagotavlja, da se vlada zziveda resnega   tr-notka.   Žal,   nimam   Čast poznati gosp. Trockega. Vem le toliko o njem. kar pripovedujejo ^ospodje socijalni demokratje in časopisi.      Zato pa dobro ro^nam ^rofa Czernina,      Iz polnesa   prepnČania  pravim,  da  sta   si ijrof Cfernin in Trockij    zelo podobna in da baš ta podobnost jamči, da bodo pogajinja v Brestu Litov-^kem dobro napredovala. Ako pravite, da bi se gosp. Trockij niti za trenutek ne pomislil iti zopet kot mornarički va-jenec v ?vet ali končati kot vjetnik ali inorda se huiše, potem velja, to Vam lahko rečem, isto o grofu  Czcrninu.  Grof  Czernin Je  čiovek,  ki od svojega   prepričanja     ne     popusti n i t i z a p e d in ce bi irgubfl službo in postal berač.     To mu je vseno. On ie eden najkonsekventnejših značajev, kar sem jih srečal.      Grof Czernin je tore? nož, kateremu  srnemo zaurati in  zato je naša do'žnost, da mu pomagamo. Ni-kdo ?i ne želi miru iskrenej§e, ne^o a:rof Czernin. Prepričan sem, da sploh ne bo pripasti 1. č a bi se mirovna pokajanja p o n e s r eč i 1 a, ako se naravno ne posta\ijo čisto  ne moče  za-fcteve. Toda te  nemofoč? zahte-ve se nebodostavil?. Sai ne sme-n:o pofabiti. da sta si monarhija in Rusija složne v tem, da hoćete mir. Kako bi  ?e  potem   mogel  mir    ponesreešti? Treba je, da  «e z  Rusi sporazumemo samo glede poti, po ka*eri moramo hoditi. Zavlačevali po^aianj ne bodemo. Grof Czernin ve natanko, da ie  n a j -hitrej^i    sklep    miru,      kakor hitro le mogoče, ravno tako v interesu Avstrije kakor v interesu Ri^iie. Ako pričenjatc dvomiti o Czerninovi sili, morate pomisliti, da se stavljaio po-jfajanjem nasproti prav posebne tezkočc. Pokajanja  se vršijo pri odprtih    cinrih. Ali je bil že kdaj s*:tenien mir. ki je od-govarja! željam vseh strank? Razumljivo ie tore}, da se javna pogaiania kriti-z:rajo. Mi vsi, ki ho^emc mir, pa ^mo dolžni ^rofa Czernina tako podpirati. da bo mojla vlada le dvoje storiti: Izjaviti, da Je njent    mirovna      volia      b r e z -obzirno   iskrena   in   nadalfe,   da   n?.j ljudstvo in njega časopisje tako vpliva na potek po^ajanj, da bo zaupanje, ki ra  potrebuje  mirovni  delegat,  prislr> tuđi  do izraza  in  da mu    ne    bodo spodkopana  tla,  rsa  katerih  mora   stati, đa   doseže  pri   mirovnih   poKaianjih   to. čemur se v avstrijskem interesa ne more odreci.
Poslanec K a d 1 ć a k ie interpeliral ministra radi ostreza napada >Frcmđ?n-blattac na ministrskega      predsednika, čes". več kot č'jdno je, da oraran zuna-     , r.jefira ministrstva  tako ostfntavinn  na-pnda vlado. Kofranji mini<tter      Tor:-     ; fenbnrf je Iziavil, da pravzaprav n e    1 ve.     ali fe »Fremdenblatt«     vladni    < list  ali ne. Po včerajšnjem  napadu    j soditi, »rremdenblatt« ni vladni organ.    ^ (Veselost.)   Prihodnia seja jutri.                  j
Mirovna konferenca odgođena do 29. t. m. \
Dunaj,    19. januari a.    (Kor. u rad.)     i Iz Bresta Litovskega poročajo dne  18. januarja: Razgovori komisije za uredi-     1 tev političnih in teritorijalnih vprasanj     i so se danes dopoldne in popoldne na-    i da!?e\'ali.   Glede  vpra$anja  povrat-    l kt  beranccT.o katerem se je t o-    ' vorilo že v radnji seji, Je izjavil držav-    1 ni tajnik dr. v. KGhlmann,   da so centralne države   v   principu   zadovoljne,  da se te osebe vrnejo ter da se praktična izvedba tejja repatriiraiija najbolje prenese na ono komisijo, ki 9t |*vt i tmmgmt   šMtnib vMaakm.   N* 1 i
i vprmJanjc von KOhlmajuia, ali bo ruski
I vladi mo^oče, podati onim, ki pridejo v poštev, dokazike listine, da so pred begom živeli v onih pokrajinali. ie odgovor« g. Trockij, da so ti begunci tn
evakuiranci zbrani v Rusiji v skupinah po deželah in da je dana njih civilnim organom brez dvoma možnost, podati ta dokaz.
Ker je bila ta točka s tem zadovo-Ijivo rešena, je prešla komisija na razgovor o vprasLtmiL kako naj se vrši glasovanje o državni prihod nj o s t i vrAh zasedemh pokraj in, kateri priziiava Rusija pravico samo-odločhe. 2 iicinške strani sj je opozar-jalo, da od ruske delegacije ;ra to predlagani referendum ne od*o-varja duševne ni u razvoju prebivalrtva teh pokrajin in da bi bilo pravilneje. dopolniti in razširiti v onih teritorijili obstojeće korporacije zastop-nikov z volitvami na široki podlaci, da bi jih bilo mogoce resniino smatrati za zastopftvo vsesa prebivnl^tva.
Ten:u nasproti je pnprninil Trockij, da ruska delegacija ni isteka nme-nja o kulturuetn nivoja v poštev priha-jvijocc;;a prebivalsiva in da vzdržava-svoj preuiog, da naj referendum odlo-ča o bodočno^ti teh deže!.
V odgovoru na to je von Kiihimann iznova opozoril na stremlicnic central-nili dr^av, dati širokim slojem pivbival-stva teh pokrajin vedno večji vpliv na politiko. Ono, kar se mora brezpo^ojno vzdržati, je red v času prehoda, kar se mora preprečiti, je razsirienjc revolucije na te pokrajine, ki so itak že dosti trpele vsled vojne.
Nadalinje razmotrivanje tega vpra-sanja se je nato o d 1 o ž i I o ter je pre-:!a komisija v razgovor o obsegu onih pokrajin, ki iih ic šcle v pnzncjšem času izprarniti. ker iiin Je pridržana od-ločitev  o  njih  državni  bodočnosti.
N*a poziv nredsednika je nato predloži! general HoffrnRnn karto, ki obscga podrobnosti za nokraiino med Vzhod-nitn monem in Brestom Litovskim. Na prinombo. da južno od Brenta Litov-skeca ležeči teritorij na tej karti nišo upoštGvani, ker se srlede njih vrše pokajanja z ukrajinsko delegacijo, se je čutil «:. Trockii primoranekr3, podati to - le protiizjavo:
-Kakor sem že dvakrat nripomnil. in sicer povodom Driznanja ukraiinske deletracijc. proces samoodloč-bc Ukrajine šc ni dospel tako d a 1 e č\ da bi se smelo smatrati za rešeno vpra^anje mejc med na-mi in novo republiko. Žeto-krat sem opozoril, da to ne bo imelo za posledico nikakrsnih težkoč za pogaja-nja, ker po naših orincipih določa mejc volja širokih mas orebivalstva, ki so na tem interesir. in v vsakem posaninem slučaju bi bilo treba sporazuma med I nami in ukrajinsko delegacijo. To se I nanasa naravno- t^di v polnem obse^u* na pokrajino jnžnr> od Bresta Litov-skeera.«
V zvezi s tem je spravil predsednik avstrijske delegacije na razgovor tema o pokrajinah zasedenih od avstro - ogr-skiii čet ter je zaprosil predsednika ruske delegacije za pojasnilo, ali naj se tozadevna pogajanja vrše s petrosrad-sko vlado, ali pa, kakor to veli ukrajinska delegacija, samo z ukrajinsko delegacijo.
Tuđi na to je odgovori] g. Trockij, da ukrajinski delegaciji enostranskega in samostojnesa obravnavanja tega vprašanja ne more priznati, na-kar si je grof Czernin pridržal razgovor o tem vprašanju do časa, ko se bo razjasnilo vprašanje o me.« i med rusko in tikrajinsko delegacijo, kar je priča-kovati v najkrajšem času.
Tekom dopoldanskega razgovora je zaprosil državni tajnik v. Kiihimann za pojasnilo o razmerah v Kavkaziji na-prani petrogradski vladi. Nato je podal g. Trockij to - le pojasnilo:
Kavkaska armada stoji v polnem obsegu pod poveliništvom predstojnikov, ki so vdani sovjetu ljudskih komi-sarjev. To se mi je pred kratkim, nekako pred dvema tednoma na splošnem kongresu delegatcv fronte v Kavkaziji potrdilo.^
. Na nadaljnje vprašanje k. v. Kuhl-manna ali se bo vlada ljudskih konii-sarjev bavila z zadevo Alandskih oto-kov ali pa je za mednarodno obravna-vanje tega \-pra?anja pristojna finska republika, je podal s. Trockij to - le izjavo:
-Izvršena proklamacija državne neodvisnosti dosedaj ni Drovzročila no-henc izprcmembc v vprašanju Alandskih otokov.«
Izjavo o meritu tegr». vprasanj a si je 2. Trockij pridržal.
Koncem ropoldanske seje ]e izjavil g. Trockij, da je   iz   n o t r a n j e p o -litičtiih    vzrokov     prisiljen odpotovati   zaen teden v Petro-jcracJ- Ker je komisija v svojih rrszpra-vah glede predmetov, o katerih se morajo vršiti pogajarna, dosnela do detaj-lov, Dredlajra. da naj se posvetovanja te komisije odgode do 29. januarja. Z nje-ffovim    odpotovanjem    preide vodstvo ru^ke delegacije na ^. Joffa. Centra!;ie države so to izjavo vzele na znanje ter izrazile upanie, da se bo po povratku £. Trockcga dobegel  popolen  sporazum.                                                        ( Dunaj.    19. jan'iarja.    (Kor. urađ.)     • Iz Prcsta Lltovskega roročajo dne 18.     ( januarja: Pn*i delegat Pusi je g. Trockij     i se je danes oonočt odpelial v Petro-     i grad. Ostali člani ruske deleraciie in     i vse osobje te delegacije   je   ostalo v     i Brestu Litovskem.                                       i
SPOR MED TROCKJ« IN LJE-          i
NffJOM?                               ;
Stoekkolai, 18. januvarja.     Spor. ki     '
st je poj«vil Že nekai časa med člani  I <
sovjeta ljudskih komisarjev, je dozorel sedai skoraj do preloma. Ljcnin je ne-zadovoljea z vplivom m naziranjem Trocke^a. Zagrize nema teoretika Lje-ninu je bil Trockij, kl je kolikor toliko računa! s praktično možnim, že dolgo na poti. Trockij se je namreč resno upiral Ljeninovemu socijaliziranja ruskih privatnih bank. diletantičnemn nacrtu, ki ga je izdelal neki dijak z imenom Brillant, in ki grozi iiničiti vse narodno gospodarstvo Rusiic; Trockij se je upi-ral tuđi izročitvi ruske industrije delav-cem, zatvoritvi tovaren in drugim ta-kim ck pcrlmeniom. Pogajanja v Brestu Litovskem so pa provzročila popo-Ien razdor. Solidančen z Ljeainom i"e pravzaprav samo Kriljenko, ki se vedno ne more preboleti, ću ga nišo ^ritegnili k pokajanjem o premirju in miru. Prej-?nio sredo se je šel Ljenin baje odpoćit na Finsko, ni se pa vrail, in tuđi ni iz-kljuccno, da bo odpočitkn sledil odstop.
ATENTAT   NA   LJENIMA.
Mii«nf 19. januar ja. Ie Petrograđa po_ ročsjo, da je atentat na LJer>!n;i izvi-gila noka ?.' *isl:a, ki jr takoj nsto iz^inila. LJe. nin lii hll zado^t. Bolj^cviki po molčali o atentatu, krr cutijo da jo bil atentat lo rrf^ihođni!: mc^o^nrsa .-ribanja p^trosrrađ-»kih sorfjalDih rcrolTicijosiarjev i-rotl bolj-iovikoin.
Kupčija   na  ruski  fcontl.
Dunaj, 18. januarja. Desorganiz:i<*Ija rualdh frontnih fet se zopet hujSe Siri. Skl^p rlade, da nađaljnih letnlkov ne od_ pusti, je provzročil veliko nevoljo. Več pol. lrov je na lastno pest zapustilo fronto, s« polastilo ielezcic ter ođpeljalo v zaleđjo. Moštvo na fronti prodaja tuđi orožje, puške, »trojne puSke, opremo !n konje, oziroma zamenja te predmete za. industrijsko blaq:o. Kupčija na fronti je 2elo Živahna rlasti v Hovlu, ker jo podpirajo naše obJa_ sti in vsled privatne inicijative. Blago p i b« samo lzmenjava. luv ređko sprejemejo Rusi tuđi denar. Proti jeklenim iedelkom, galanteri.i:3kfmti blagu in proti perlla do_ bavljajo Rusi moko, mast, maslo in sočlvjo. Ik razlovorov je posneti, da so Rusi prepričani, da ne bo več prišlo do bojev. To razmere v ruski artnadi ojačnjejo naio pozicijo pri mirovnih posrajanjih ter so dokaz, da se (!ol;rinarstvo Trocfe^sa ne more već opirati na realno moć.
Angieški delavct Trockemu.
Bern, 18. januarja. (Kor. urad.) r,Man. cLester Guardian« prinaša bres datiitt»a brzojavko, ki se glasi tako.le: Inđopendau ce Labour Partv Trockemu: Ko «ta LI )yđ George in V\Til«-on, kakor tuđi zastopnikj centralnih držav »prejell vašo formilo: »Nobenih »neksij In nobenih indemni et« in ker mislimo, da je uporaba tega na«"ela mogoća earao na plenarni konferenc!, iirs-Zamo svoje privoljenje, da se nemuđoma ndeležlmo ix>gajanj ea sploSnl mir. S ercem smo e vam i v važem velikom deln ra inter. nacijonalizem.
Boji proti boljševikom. Amsterdam. 17. januarja. (Kor. urađ.) Keuter iz Petrogrsda: Listi poročajo, da ^e v Od^si prišlo do pouliCnlh bojev medf ukrajinsklmi četami in boljSeviglvimi po. morščaki. Ukrajinci imajo zaseđeno gleda, lisče in pripravljene strojne pnške. Boj se je pelasoma razširil na vse meeto. Voditelj Rtiečih gard je bil smrtno ranjen. Križarka : Sinope* in nekaj bojnih ladij Je priplulo pred   mesto   in   rai*elo   Odeso   bombđirdJr^ti.
Zatrjuje ee, da so boljševik! razđejall tir-zenal.
Stockholm, 1S. jannarja. (Kor. izr^đ.) V tukajšnjih bolj&eviikih krogih zatrjuiejo, da bo Trockij ta teden dospel i% Bresta Ll-tovskega v Petrojrrađ, da te razgovor! i ostalim! ljudskim! komisarji glede poloia. ja in zaradi sestaaka fconstituante.
Maksim Gorkii o ruskem socijalističnern gibanju.
V i Novi Žizni- je objavit Maktlm Gorkij svoja naziranj« o sedanjem gibanju v Rusiji. Gorkij pravi v tem članku:
Pred neđoigo so ml očitali, da rtem se Nemccm prodala in da jizdajam Rusi. jo*; se daj pravijo. da sem se prodal kade tonis tn da  : izdajam delavsko stvarr.
Ta ©čitanja me ne ža'ijo, nStl me ne vrnemlrjajo. Samo nevesele in malo laska, ve misli mi provzročajo o či.stvJh obtožite-Ijev  in o  njih  socijalni samo zavesti.
Čujete, gospoda moja, ali si ne meće. te norai vse prelahko v obraz vsa ta umazana cćitanja izdajstva, nezvestobe, mora. lične nezaneeljivosti? će bi vam verjeH. pcte:n bi bila vsa Rusija polna ljudi, kate-rim je mar samo ena skrb, da predado d«. ceio  in  izdado drug drugega:
...  će tako  brezskrbno  dolžlte    drug      . drugega   nezvestobe,   nesebičnost],     zahrbt-no6ti, potem si predstavljate vso Ru3ljo J.ot     i icžrlo, kjer žive sami  nepcMsni     in    podli      I Ijudje.  In vi ste vendir čami  Rusi!                     <
Kakor vidite, je zelo zanimivo, pa Se : bolj nova-no, ker bi mogli oni, ki igrajo to ] umazano Igro polagorna in i7početka ne. ; »paženo končno domnevati, da je Rusija v : reanicl defeta polna nepoštenih tn podkup. : 'jivih ljudi, tn da terej »tudl ml nismo s!a„ bej*i, kaker drugi!..                                               :
Mislite si:   Naio revolucijo    dela    se-đsj  japonoki,  sedaj   nemčkl   denar,    protire.      i solucijo pa dar.ar kadetov in  Angleiev.  Kje      : je  potem   nass   toliko    stavljena    vestnost,     i kje nsi idealizcm, kje    naše junaške prev«     i ljice o poštenih  boriteljih  za evobedo,    kje      i "taa   donquisotizem     in     vse     druge     dobre      4 lastnosti  ruskega  naroda,    kl jih    je ruska literatura    tako glasno opevala.                         <
Ali je vse to laž?                                           1
Ali ne razumete, 6e drug drugemu j ičitate podlost, da obtožujete sefee samega 1 n ve« narod.                                                            1
• . . Zdi Es mi, da pišem doati razum. 1 jivo, tako, da mi ne mere neben presvitUn 1 iefavac ečitati : izdajstva stvsri proletar- \ ata . Smatram deNvski razred ra mogo5. 10 kulturno silo v nali tem ni deiell mužu I cov in želim s cslega srca, da se rusko de. j avstvo dviflne in razvije. Opetovano sem \ zjavll, da Je industrija eden glavnih teme. < jev kulture, da je razvoj Industrije potresen za rsiitev de*eie v svrho njene evro. ] >MjizaciJ», da tovarniskl delavec ni samo \ izična, marveč tudl duševna sita, ne samo ] zvriltelj tuje volje, marveč tudl človek, kl ; mrsvi do ve*jave svojo lastn^ voljo in svo- \ lega lastnsga duha. Ni toliko odvjsno od »lementarnih aif nsrave, tako kmst člgar < «žko Me Je ne vi dno, ne zapuSča nobenfh t Jedov, vee kar kmet »rt—ta proda   hi  po. * a
vilj«. Zemlja popolnoma abaorb i ra njegovo energijo, dočim ostane delo delavca na zemlji, jo krasi in prlpomore, da se aile na« ravo vodno bolj pootavljo v službo Interesa čfovefttva,
V tem raztočku udejstitva dela kore. nlni giobokl raz!cček med duio kmeta in ćelavca In Jaz smatram prosvitlenega de« lavca kot aristokrata demokracije.
To Je: aristokracija v demokraciji, —• To je vloga delavca v na§l deželi mu* i kov. Tako se mora čutiti datavec zal se ne čuti takega. Jaano je, kako visoko oonlm vlogo delavskega razreda v razvoju kulture Ruai. je in nobenega vzreka nimam, da bi Iz« premenil to statlftče. Poleg tega: V mani živi Ijubezen do delavnega mota 6uttvo fervnega sorodstva ž njim in spoitovanje pred njegovim velikim delom In končno: Jaz ljubim  Rusfjo!
Ljudski komisarji se zanlčljivo emeh. Tjajo. To Je samo ob sebi umevno. To ml ne to zadalo smrti. Jaz ljubim Rusijo v mu-kah  in skrbeh ter ljubim ruski narod.
Mi Rusi emo narod, kl ie ni svobodno delal, ki se ni imel možnosti razviti we avoje moči in sposobnosti. In če mislim na to, da nam daje revolucija možnost svobod. nega de!a, vsestranskega veselja do ustvar-janja, se mi po!nl srce z velikim upanjem in veseljem, ćelo v teh prokletih dnevih, kl so O3krunjeni e krvjo in alkoholom.
Cd tod pričenja crta, na kateri ne„ spravi jivo hodi drugo pot kakor noro delo-vanje  ljudskih  komfsarjev.
Makstmali2em v idejah smatram za zelo keristen za brezbreino rusko duSo. On mora ustvariti v njej velike in smele po. trebe tako potrebno prlpravljenost in ak" tivrost. on mora posoeSIti v tej leni dusi inicijativo in sploh ji mora dati obliko in živJjenje.
Toda praktični maksImaMzem anartio^ komunistov in fantaatov Iz Smolnega InStV tuta je poguben za Rualjo in pred vsem za ruski detevski razred.
Ljudski komisarji smatrajo Rustjo kot poskusni materijal, ruski narod Je za nje, kakor je konj za učene bakteriologe, ki veepijo konju tifus, da naj ustvari v svoji krvi Nmfo proti tifusu. Ravno tako brutalen in že vnaprej obupen poskus dela* jo komiserji z ruskim narodom, ne da bi pomislili, da ta mučen In napol sestradam konj lahko pogJn-.
Reformatorji iz SmoJnega Instituta se ne brigajo za Ru9ijo. Hladnokrvno žrtvuje* jo Rusijo v imenu Svojih sanj o avetovni In evropski revoluciji. V oedanjlh pogojlh ru_ ske ekstitence za socijtlno revolucijo ni prostora, ker je nemogočo izpremenltl od dane« na jutri 85% kmetiskege prebiva!« siva v deželi v socijaliste, ker ni mogoče ir-remeniti v socijaliste prebivalstva, od ta erega jo poleg tega več 10 mUfjonov ^or *adskih tujerodcev. Vsled tega norega pce, usa bo trpel predvsem defavski razred kot .tvantgarda revolucija bo v driavljan. ski vajni izpostavljen kot prvi uničenju. če pa bo defavski razred poražen tn decimlran, bodo najboljfie meci in upanje detele uri« će**».
Zato pravim in obrafiam se do delav. cev, ki se zavedajo tvojega kuiturnega po. mena za deželo: politično prosvitljeni prc. ■eterec si mora kritično premlatiti svoj« .tališče   napram   vladi   ljudskih   komfaarjev
in si mora ogledati 2 vso porornottjo   njih soc:jafno delanje In n eh a nje.
Moj« m ne nje pa Je to: Ljudski komi s"arji irpodkopujejo in uničujejo delavsk razred Rusije ter gromadijo straftne In ne. smiselne komplikacije pred delavtkim gl banjem. Oni nočejo, da bi ie veljali zakon) pameti ter u stvar ja Jo na ta način neizrečne težke pogoje za vse bodoče delo proletar. jata in za ves rmpredek dežele.
Meni je vse ono. kako me bodo Ime« ctovali zaradi mojega mnenja v vladi •kape. rim«ntatorjev in fantastov, nasprotno pa mi nf vse eno u soda detavskega razreda t* Rusij*.
in dokler bom mogel bom zablčavaf ruskem u  proletar Ijcu:
Vodijo te v pogubo! fzrabljajo te kot materijal za nečloveiki poskust V »6>h tvojih vodtteljev se vedno nisi Človekl
Stavke.
Osuiajski listi preneh&ll izhtjafl,
Najvažnejši dogodek včerajšnjeta dne je Štrajk stavcev in tehničnega osobja r dunajskih t i s k a r n a h, kjer Izha* jajo listi. Včcraj popoldne Je kot zadnji ve-ćeruik iz§Ia popoldanska izdaja »Neu« Preie Fresse«, pozneje izhajaločl listi: : Zeit-, =Abend«, »Sechsuhrblatt«, »Acht-uiublattc paze nišo mogli ▼ • č li-i t i. Danes zjutraj nt Izšel mendi nobeden dunajski dnevnik, I?-vzcniM nradno >Wiener Zeituns«, Irj se tislu v c. kr. državni tiskarni. Med uprav;imi li-stov in tiskarniSkim osobjem se vršo po-.t: a j a n j a, na] bi se delo v ti škara ah kjer se tiskajo časopisi, 2opet prlčelo tak© da bi mogli nedeiiski listi že lopet izi.i Do-5edaj ni znano, ali so se ta pogalanii po* trečila ali ne.
Stavke v drugih dunajskih »brati h bO se včerai I?, januarja prav t a a t-no razširilc. Stavkajočim so sa pridružili tuđi delavci manjsih obratov. Prt-§Io je tuđi do demonstracije kakih 500 de.-lavcev pred uredništ\rom strapeno aneksi-j^nistične >Reichspost'♦ kjer ie morala ćele rastopiti policija. Tuđi v drugih ne* stih   se stavka vedno bolj Siri.
Dopoldne se je vršilo pod predsed-stvom poslanca Friedmanna posve tovanje nad 100 dunajskih đelavskih sastop-nikov in številnih podjetnikov. Zborovanja sta *c udeležila tuđi poslanca dr. R e a n e t in Brettschneider ter načelnik dti-najjkega delav^ke^a konsumnega iruitva K 1 d c r s c h. Minister %m. H 6 f e r je podobno orisal prehranjevalne razmere.
Kakor poroča rN. Wr. Tagblatt«, j> dunaisko delavstvo tekom svojih r^ztovo-rov formnliralo svoje zahteve takole Tzdelanje prehranjevalnega gospod? :s> ega nacrta r.a Dnnajtijzpopolnitev prehranfevaj-nega urada v tninistrstvo v svrho w*nako-merne rardelitve na producente hi konsu-mente. irprememba komunalne upra.c, xa* liteva  delavstva po miru.
Tuđi v Gradcu se stavka vedno bolj širi, tako da počiva tuđi tam it v ve-člni obratov delo Knako poročalo . Do* naw|tza, Kalsdona, VVciia, Knittelfeld, itd SploŠno se Siri stavka v vseh kronovinah.
Tuđi v Linču so ustavili dele đe-la-vd državnožele«ti$kih delavnie, Itđjtsdel-niče, tovarne Kraus za lokomotive, tovame Pesselt za stroje, tovarne Bukowansky za žice, akcijske predilnice i« drugih manjsih tovaren.
V Krakova se vrše 2e ođ pono-đeljka sem demonstracije. Tuđi in je đald prehranjevalna mizerija neposredni povod sa stavke. V ranih dtlih mtta •• •■ ateiv
____l5' Stev"_____________                                                                      .SLOVENSKI NAROD-, dm li. Jura«}* 191S.                                                                                             Stran 3.
le žene, zlasti pred namestništvom te prt magistratom. Dne 17. januarja so se **h sila pri grofu Huynu odposlanstva ćelavce pod vodstvom poslancev in odposlanstv melčanov pod vodstvom mestnega predse«] stva zaradi preskrbe z moko in kruhom. -Namestnik ja obljubil da bo skušal odpc ir.oči. V sredo med seio občtnskesa svet Je prišlo zopet do velike demonstracije pre mazistratom. Odposfanstva delavcev s sporcćila občtnsketira svetu svoje prlto2b< Povedalo se jim je, da Je od ogrsketa ml nistra za prehrano dospela brzo avka, da i ođšlo 50 vagonov moke v Krakov. Poiicij sko ravnateljstvo je odredilo, da moraj biti vse predajalne cb 5. popoldne zaprtt Od 6. zvečer naprej ne srne nobeden n cesto Ta zadnja cdredba je nekaj t^ko iz redrr^ta. da se ne da upraviciti enostavn« z demon«traclfaini, marveč Je najbrže mno So zafnoteenaffa.
Dvnaj, 1S. Jamiarja. Stavki dunajskeg; delavstva se je pridmillo ti«!! vse oscbji delavnic ćufiaHkesa trantvsja Vslcd teg; računa đunajska traimrahka uprava s tem da bo morala že v prihod nje dni nstavit traravs'ski  promet ra celem Dtrnaju.
Duna). 18. jamiaria. Pokajanja z de-lave! radi ko^cestj v prehrani so se brez-uspeSno končala. štrajk se vedno bolj raz-širja.
GENERALNA STAVKA V BUDIMPEŠTI
Đtftfhvrpeita. 15. hmiarja. Ob 10. do-pcldBe je bfle '*s*avtje*o v tukajSnjih pod-Jetjih vse d e 1 o. rT1ektii£»a cestna že-leznica ne vozi. Listi fcodo jutri iz£l! Većina pro4*ialert Je z a p r t a. Poooldne se se vrlfla Steviliia zborovanja delavstva. O^^M«« se ft prtttlsi generalna stavkn. Mir se n! ka*!T. V tovarrtah. kj izdehijeio volu« inrtrefrečine so delavcl 2c več dni stavfc&IL v«4ar se o tem ni smele poročatl. »A.z Cst« je cenzura skoro po-polnoma p o b c ! i ! a, DHavcem, ki hočejo oriti z dc?mexi bretra Donave v mesto. brani voiasTca oosađka ra mostovih prehod. SacUiIbo - demokratična strarka je izdala oVHc. ki v silno oštrih besedah napada zrofa Tiszo.
Docodki na boiiSSh.
NAŠE URADNO  POROCILO.
Duna*. 18. februvarja.     <Knr. urad.) Nobcnlh    posebnih    dogcdkov.    —
;— 5ef generalnoga Štaba.
NEMSKO UPADNO POROČILO. Beroliti,  1S. • januvaria.  (Kor. urad.) Zapadno boffSče.     Na večjem deln fronte Je bffo bofiro de!ovan]e slabotno. ŽivahneJŠe ?e bf!o hm*no delcvsnje v po-fcrajlnl Jugozapadno od Carrhrate.     PH manJŠih   povzetftti    severovzkodno    od Prosu« 5mo vjefl več mož.
Ob inskedon^M frnmti je položaj ne-izpretnenien. — v. Ludendorff.
ITALIJANSKO    URADNO    POPOcILO.
17. januar Ja. Yzh*4»o Capo Sile je IzvrSil pcvra*»fk po trti}n}oč^m motiln^m ognju včeraj sjTrtra? ob 7, uri s!1en napad da bi sopot zaTa$*T9.1 poefrfle. kl srno jib mi 14. t. m. obtoJTIL Drugi grena:3tr*ki T>olk. kakor tuđi ođc*e?M 1. In 7. bersaljerske^a kolesarsk^a bataljor.a. katore po vse baterije tega frontceara odseka sijajno podpi. rale, so se bojevale ▼ Izrećvo b«en«m In Hntem bojn z veliko vrtrajnostjo najhrab-rejse. Oslabljen vsTH! Iztruh 1n carožen t našiini protlnapaci, je moral •ovrs^rilk ob 11. uri ustartti «vo.1e pofJetje tn se timai. niti na svoje prvotne po*lc!J«, 110 vjetnl-kov, međ njim! dva oficirja, je ostmlo ▼ na. feih rokah. Dobfli zrno na boflMu, pekritein z mrtvim! Horrmf^fTd. nad M© puSk, nekaf Btrojnic in đrtinfu Toj»e?a materijala. Ž ostale fronte cl? poncbnega.
18. jannarja. Na vaej fronti kratko ognjene »Veije In otnejeno artiljerijsko do-lovanje. Kaša artiljerija je razvila koncentracijski o«renj na poN>čj» Co! Caprile In Col della Beretta. Sorražna artiljerija je Btreljala živahnej?« na Jngovznodna po*>o«_ ja Montel'a. Ancleilce baterije so ođsovar. jala na njen or**nj in zađele korak2jo^*e ?"e-te. Med Mfno in Canarer^lo. na ju?n!h po-bočjih Sasso rocso In na eevernio pobo<!jin hriba Solarola so b!1e Porražne natmlje za. vrejene z roCn!?nl crranatam!. Tekom akclj 14., 15. ln M. jannarja oh hri*)« Af»oloue in Južno Capo ?ile je prišlo v na*e roke 13 ofl. cirjev, 478 mož, 13 strojnih pnSk ln, 2 metalca min.
Sv«tcvnt bojkot proti NemčIJl. Kodanj, 18. JanuarJ«.- »THily Mali« po_ roCa iz Kew Torka: Trirov"»lta Ebornica ▼ New Ycr^«ru r«rfj^r«va i>r<>ela?!ti pretovnl bojkot proti Nemčfji, fe hp bo po kon^rfni vojni rrgla raz »ebe «e*ia«J© v!ađn« oblfte. Trgovska zbornica ^orivija Kno.AOO trgov-cer in raatofrafke i«dTT!ftriJ*i?nf!s !n kocBeTCi-jalnib flrm. đa naj rodpiiejo iriaro. č* ne bo<3o »topili v tnrovf«lw Ptlke z NemCijo, prodno ne bo nemlfea v1a<?a od^ovoren ln od  neni?kesa naroda kontroliran organ.
t      Z Gcriške^a.
2.8.   januarja-
Razpli služeb na joriSkem magistratu. GoriftM znad'strat razpi. guj« rajzne stufbe. Hariiis "at^^aja je ob-JarU^D Vj4\ v ekrr*«^ki?i 4aeT?inrib. Od rt a ti je y«£ dobrih in va*»ih sradailklh meat, na katerlh 1m>««rio rfđet! \jnd] s potrebnim zta njem in potrebno sfic«ob»oi«tjo. Glede jeaikcvne strani F,e rmhteva snanje obeb drželaiM ^m\tor in rp»fkecra. R.izvrstit^T jezikov ▼ rmr»fc«u aatWnja je taka: v slo-venskem razpi»u »e rahtirra od prosilcer popolao znanje sloTenak#0a. nemfikera in italijan<-:k««a jesika, v Italljaa^kem razpfsu pa »!a pjeca co«o«^<»»ca Jeli«? linjroe italf. ana. tedmmca. e s!or«tia«. V rtovenikem raz. pišu je tlov«eftA!fla na prr«ni tnestn. ▼ lta-Hjansk«m aaii#*B*«na. ■•■Mina tiči rsur-do na sredi v oV«h iln4ajfh. Fa kon^no s# je Todar po toirkfli ko|fk prfsamla potrebm sloveoUiie aa fnriikem Bestnem ma«]. Etratu. Mi i bp«#» rtraai »oremo prttisBtti z veo silo da te skrroittna tam tati uvt'ijavi in da n« ostane samo nupisana. KLnie&taiicvo pa j« dolfaao mirom ** držati na-^la, đa mora aa goriikeni aaaglfltrat« veak uradnik. zla^tf pa fte riiji, ▼ polnf me. ri obrladatf slovenMJno. Kak« Je «edaj na peri^fcern meatneni ma«iftrr-txi vse itaM-„an»ko, nam Je bfl 4rmatič%o pafrril pritekli  tades   neki   udarim!  paffflM  atDvaaaatf
**^^^^^^*^^"*a*      w      ^BH^^B^^Ba^VB}     a^Br     ^^a^ajB^aa^BaB^i      ^ vbiOT^V     • ^HBB^B^B^^a^a'^bf    ■
^41          ffBHl     ttJ^^Ajh^MRH     a^^aa^a^B^^a^MB^^B^Bal^ak     ^^^^M^^^^B^^^^^aaa.
v             Recnlaelja    ••«•  la    aj«alk
« pritoko?. Ni pnitag đaAateacft ottaam i- je akUeaJ ■■imitnni aa> tea tf_ t. ■■ r — Trat lntermlnisteriJalBio te dulctBtfi koaalsl-h jo sm resnlacDo 8ote te njcaik pritakor. a Najbllija aaioca kontetH bo. poacmri« pa. đ Skodbe na jesorOt te fcrmafc. kJ ao MU po-o skodoTani t vojni, a fte^ao arrbo. ćm, me i. varnjejo semUiflća in naaadJ pred poplavjo, I- Regulacija Soče in pritokor )• potreba« e istotasno a aptoiao obaoro Goriike po |. rsem obiirsem oaaimlja, kjer Je dlrjal boj. o ni rihar. Pred raern Je potrebna reKolacljm t. raznih njenih prltokor pa tndl drudh ha. a dournikov. Na »eatanku poalanceT in tupa. nov v Ljubljani a«    je te    ponđarjala    to-
0      »tvarna potreba, ker ponekod grosijo hndo-urniki   napraviti   velikanako  škodo  in   pre. plaviti  ćele     pokrajine.     Pred   komisijo    y
1      Trstu treba spraviti rae te stvari. Prisade, c      ti tupanl naj kar starijo sto je predloge ln i      jih podajo omenjenl komisiji, da j!n prouči i,      in odredi  potrebna dela. O regulaciji  Soče i      in pritokor se je pred vojno raspravljalo na
dolgo   in   široko,   korsisijoniraio   m   končno se je privelo delo. Ali to veliko napako Je imeln regulacija, da §e je r€eruliralr> pre več v niiini in premalo v gorenjem toku reke. S  slovenske strani se je vedno poudarjalo, da treba začeti regulacijo ▼ icornjem toku in jo izrajatl po toku to izliva. ItaJijanska Etraa sicer ni Imela Bič proti temu, da ob-■c«ca re«rulacijsk! nafrt tuđi corenji tok roke, ali italijan! so znali sasukati vso stvar tako. da smo gledali   regulacijaka    dela    r ,       nizini, gorski tok 8oee pa bi bil po milosti inalce tuintam sakrpan. Prar nfe se ni rpo_ !      gtevala  okolnost,   da     gorski     ner*»K^iIirani I       tok  je  nevarea   tiišinl.   kar  Temo  aicer  vsi, k      odlcar ?mo živi. Upajmo vendar, đa se se_ »      daj to vprašanje resi povaem Ktvarno. tako Ća aonio res imeli uekoč Sočo pofiteno re-I       guliranc.   kar   bo   v   veliko   koriat   njene^a obrefja.    Krpanje  pa  stane ogromnega de-narja in ne koristi nič.
8 KobariSkffa nam ponovno to. 2ijo, đa tam nf ne duba ne sluha o nikalci aproviaaciji. Beanmci, ki «o se vrnill, bo dobili nekaj m?ilega pri aprovizaeiji v Cerk_ nem, drugi domaćini, ki bo bil] doma sa časa italijanske okupacije, nlso dobili se prav n!č*»sar. ođkar so zopet pod Avstrijo. Xevarao«rt je tu. đa lakota poduži ljudi. Nekateri irnajo še kako reč ali kmalu poide vse vsern in kaj potem? Iz Kreda Je bila poslana na tolminsko glavarstvo pred kr^Tkim kratka pa vseblne polna brzojav-kn 2 eno samo b^Fedo. Ođ»iva §e ni. Oni dve uNteljtei, kl »»ta poduze tali v kobariSki goli rod italijasskim gospodstvom. Rta bili prišli v sođno prelskavo. Po daljSem preiBko. v&lnein zaporu sta bili puSčeni na svobodo in **=> ostavljeno proti ajlma sodnij?ko po. Ftepaale. TJgotovilo se Je, đa sta učitelja-vmli j>od prttiskorn takratuin razmar. Okrajni so^nik gospod Srefko Đisail ura. đuje sonet v Kobartdu. Ali aođni akti so iz. ginlli in rasne pravne knjige s zemljiško trmjlgo vred. Italljani so pnstlH vne to v miru. Potem pa se je zarodilo rasdevaaje, kakor tuđi maoco drugesa poikodovanja.
Iz Oseljana:   Vsi  hi8ni poapodarji. delavci. rokodelci.    kl so v vojaiki    službi, naj H*saBndoma naznaavfjo toUno in razlo*»o   . Fveje  saslove.   kje  službTiJeJo  seđaj,   keđaj so od3ii v vojftSko s!w«»X)vanje, pri katerera nolku, bataljenu, etotnfji seđaj    službnjejo, kako 5»ržo imajo, ali so ppo^obci za front-no službo ali ne. đa tuparjftro violi prešnje   , za.   donego   daljšib   đonuf»tov,   đa   se   obđela zemljiSče  in  repravijo  hiSe.  Storljf? naj   to nemudoma. županstro Ozeljan, poita Crni.   . če. GoriSlco.
GoriSka okrajna sođnlja se na. stani v Jonovi h*šl na Korsn waepio%t  »sta. re^a Je?na«. Vodi« Je dr. M 111 C.  Ix Ljubljane se vraejo BOdnik    đr. Trevisa«,    viljl sodni oficijal Knnaar, vođja zcm!J18ke knji-   ; ge   čn'k,   oflcijant   DatrsTrobler,     pođuraJnlk L*]1i«3    in    »luga    Silič.    —    Kanalska okrajna aodulja se ttnii nastavi v Gorici   V kratkera se vrne v    Gorico    tuđi    okretna   " sodsija.
Vrnitev beounetv.       t
>Osrednji odbor za vrnitev beguncev In obnovo Primorja« Dunaj I., CanVgasse 2, poroča:
lx domovine nam prlhajajo od posa-mlčnikov in naših krajnlh odeerov poroci. !a. da oblastnije sflijo nzno begunee, da se vrnejo domov, in jim ćelo Že odpoveduje.io begunsko podporo. — Narnanjfcrno. da je tako postepanje nezakonito in proti Inten-eijam osrednjih oblast i j. Dokfer ne Iziđe nova mlnistrska nmrediM, kar ae zgodi v prihodnjih dneh, fnorajo begunci ćelo ostati na svojih sedanjih bivaHičih, ako hečejo, da bodo v redu prejemalt begunsko podporo. Kakor stvari stoje, feodo razdeljenl krajl ra vraćanje v tri razrede. V razred A (ne. poikcdovanl kraji) ae begunci morajo vrnitl. a pod pora jim bo 1. aprila ustavlje. na. Le tištim beguncem, kl do 1. aprila doma se ne bodo Imeli za gotovi jene eksisten-ce, bo pedoora mogla biti podaljiana. — V razred B (več ali manj po*kodovanl kraj!) se begunci vrnejo, ako bode hoteli. Podpo. ra na dosedanjem blvaliiču jim ostane. — V rezred C bo vrnitev zabranjena, irvzemšl poaamiene elučaje, v katerih bi fceguncl Imeli doma obranjeno stanovanje In vrnitev devo!i politična oblsst. V te kraje se bodo mogii vraćati poljedelci. rckod-le» In ob«-f nlkt, drugi pa ne. Za vse beg unce. kl ae bodo vračali, bo   ridoSčalo   petno   do vol je nje
politične oblasti. vcjaiko do^'OlJenle od-29.de. — Namenjeno je, da ae v razredu C perabijo cbstoječe barake, In poetavije ie nove. Tjekaj ae bodo mogli vračati razni fcefluncf. ki bodo a evejim detom korietni v peljedelatvu ali pri obnavljanju dežele aploh. — Tolike na znanje na premnoga vprasanja, kajti vsakemu posamičnlloj ne moremo odgovarjatl.
Iz učiteljske bede.
Piše nam učitelj z iežele: Ob novem letu je navada, da dobe posli dvojno racaečno plačo, mi adtelji pa smo dobili »darilo« v obliki odtesnjenib rednih draginjskih doklad. Kako naj živimo? Na kazali so nam predujme po 200 do 300 K. Na to kalejo, na to se ozirajo . . Pomisliti pa je, da ni oienjaaera učitelja na Kranjskem in prav malo samskih u&te-Ijev, ki ni majo dolca. Do 12 nam Ie preskr-bela in napisala votna. In predujm ie Sel na dolg, ostali smo brez viaarja . . . Mi, kJ imamo sami otroke v Solah, plačujemo žanje — za enega? — mesečno 100—120 K. Za januar pa smo prej?li zase in za ćelo svojo rodbino 114—-120 kron. Računajte! Plača ćelo za Solanje etiesa otroka prema-la, predujm je vzel 6V>lgf prazni so žepi, Ic srce je polno srda in gnjeva nad oDfrni, ki režejo kruh učite]jstvu . . . Vsi tlsti gospod-je so do grla siti samih dobrot, mi stradamo najpotrebnejiega živeža. Z mesečnimi 120 K ni mocoče preživljati Stirih oseb — niti šestih, niti dveh — niti ene^a . . . kje |e obleka, obuvalo? Kje drva, kje drugo? Oblasti zahtevajo od nas zveste službe, iz-ven te vse učiteljstvo deluje «a patrijotične namene — in vendar se nam ie odtrgalo mesečno 50 kron. Draginja Je v mestu, kakor na deželi in dogodilo se Je, da so učiteljice omedlevale v soli, ker so bile brez zajtrka — na vaši pa so dobivali prašiči porcije mleka . . Od stradanja Je glavobol na dnevnem redu — ako vsled tega zaključi učiteljica pouk pol ure predCasno, so ta-koj pritožbe. Prav nihče se ne ozira na ob-upni položaj učiteljstva, oaČ pa so kaj hitro  razne  Šikane pripravljene.
Učiteljstvo strada — strada! Na de-že!I zahtevajo ra 1 kg Speha 30 K, reci, čitaj: trideset kron. V ta denar bi se ga lah-ko zavilo. Kako naj izhajamo, živimo? Dela vec — tuđi analfabet — Ima 200 kron mesecTic plače,  učitelj!  z  državnim!  Izpitl
po 12. službenih Tetih 120 K. Delavec opravi svoje delo mehanično — ttčitelj ima naporno duševno delo. Pole* vsega je podre-jen šikanam krajnega Šolskega sveta — ka-teri misli v mnogih kraj ih, da Je samo za to, da »posvet!« učitelju.
Kruha nam dajte, plačo (n đraginjske doklade času primerne.
Kako naj vzgajatno mladino k plemenitosti In dobroti, k ljnbeznf do bližnjega, ako mi učitelji čutimo edino le zaušnlce, zapostavljanja in poniževanja!? Govorite, co-spodje, sit! do rrla. oblečen! v dracoceno kožuhovlno, vozcčl se ▼ avtomobilih! Po-glejte nas — revefe, gladne In sestradane m dolgo ne bo. ko borno razceffranl in strgani v soli — avtariteta nSKefta?
Lačnl ne moremo pouče vat I. Na đe-Setl le glede «obave ffvil »krajno hudo. Da-leč od uiaipiijurili «rsovfn, treba )« btf! pravoeassm «a merin, dmra« odvBemo drurl. — fn mrtflMo ne <fob! v tre* me-secih niti 1 Ir? moke. AH se CnđTte, đa naša nevolja nara ~ ča, ker le beđa postala ne-tsosna?
DoHade. odmerjene po tadanjem Idiota, bodo vzaH — dokovi. Redni* đrastatf-skffi d^Had ni več. Ta Boca, fcako na! 2f-vimo? OtoMert nčJtelH IsMifo dru«na So, !a|o otraba,    m—fto ttfitasktvo   po veWd
.^saMsav awa^ asj  svsjaaje.  UOsvjBfsnro  trpi  Zo
^^^aaasaa» eas^aaaaai e» •JsBw-»P^iJs^^s^a^ajjppBP _'
Učiteljski stan spada vendar v kroge inte-ligence, se mora torel vsaj nekoliko ozitatl na vnanjo opremo, a kako naj se oblačimo, ko kmaJu Se cunj ne bo. Kar imamo, smo si nabavili pred vojno, v četrtem letu se oguli tuđi močno blago. Mi ne beračima — mi Ie zahtevamo po božjih in človeških posta* vah, da se nam odmeri stanu, službi in de« lovanju primerna plača, ob vojni pa pošteno odmerjene đraginjske doklade, ki odgo-varjajo draginji. Naprej ne moremo, uža-ljeni do globeli duše, da so nam odtrgall mesečnih 50 kron, namesto da bi jih še toliko priđejali. S tem se nas žali, sramoti, smeši in ponižuje.
Kako delujemo v soli, s kako lepiml besedami omilujemo splošno pomanjkanje, kako pritiskano na svoja srca sirote pad-Hh, kako telažimo vdove junakov, kako jim svetujemo in pomagamo — za nas in za naše otroke pa nlkjer nobene tolažbe in pomoči! Ob splošni boli imamo solze za trpeče, poleg teh nam jih izvabljajo še kru-teži, ko nam odvzemajo, namesto da bi dali. In naj bomo »idealni« v našem »Ideal-nem« pokliču?
Zatirajo nas, kjer in kolikor nas more-jo — tuđi visoki gospodje, a ne pomislilo, ako ne bi bilo učiteljev, da ne bi bili nikdar to, kar so. Ljudskošolski učitelj vcepi prve nauke, prvo znanje in marsikdo se ima le Ijudskošolskemu učitelju zahvaliti, da da-nes sedi v topli sobi, na mehkem stolu ob polni mizi. Nad učiteljem se uresničtije sve-topisemski izrek: »Mnogo boste dajali, malo prejemali.«
Koliko časa bomo čakali na vsoto, ki jo imamo prejeti po predujmu? Dolgovi nas
Itlačijo in sram nas je, ker nas tirjajo. Učiteljski usrled nikdar ne bi padel nit! za las — po učiteljstvu samem — pač pa pada edino vsled slabe plače, pomanjkanja in bede. Kreposti ni mogoče črpati iz praznega želodca.
Onim, ki je dana oblast da režejo učiteljstvu skorjo kruha, gotovo ni znano, kako je človeku pri srcu, ko priđe po sta-novski dolžnosti v svoje stanovanje lačen, potrt, izmučen vsled pomanjkanja do smrti. Tn gotovo ne poznaio solza, ki bolć ln pe-Čejo ob misli na krivico ...
Bodo že prišli čaši, ko bodo drugi gospodje delili pravico, ki ne bodo le gospodje do imenu, ampak tuđi po srcu. ln na to dobo: Pomozi Vsepravični ter čuj, kaj se codi učiteljstvu: vnebovpiioči gTeh zaslužek zadrževati ali utr-g o v a t i.
Rako mm Wm vMto i mM' Sloveniji MM.
Iz Selezn i carskih krogor nam pišejo^ Dostikrat Je že pisal VaS list, kako I pristranska in nepravična je uprava Južne železnice napram slovenskemu obCinstvu. Manj znano pa je. kako ta železnica nasto-pa proti svojemu slovens"kemn nradništvu. Poglej kamor hožeš, po\rsod na vplivnih mestih sedi Nemec, dostikrat ali pravza-prav največkrat mož, kl nima niti potreba nli. lastnosti in zmožnosti ali zaslugo ima, đa je namreč Nemec. če je uskok, pa Se toliko bolje za njega. Slovenec pa si bil in ostaneš le podrejen delavec. Pričakovati bi bilo, da Ee je SelezniSka uprava v vojski kaj naučila. Ali ravno narobe, še vecja brezobziraost hi Se hujše zatiranje smo do., živeli. Evo dveii elnčajev iz najbližje ljubljanske okolice:
Dosedanji načelnik postaje Brezorlca je prestavljen k inspektoratu v Ljubljani, Mož je še zelo mlad in sploSna sođba Je, da je zlezel v Ljubljano le zaradi tega, ker je strasten Nemec. Pri premeSCenju je uprava južne železnice svoje lastne predpi-se popolnoma prezrla. Mesto kontrolorfa mora biti namreč urad no raspisano. Ali zgodilo se ni tako, ker nemara bi se oglasil kak zmoien Slovenec. In to vendar ne bi šio, da bi se zapostavljalo starejšega 1b zmožnejšega Slovenca kar očitao, nasprotf mlađemu, pa zato tembolj nacijonatnenra zasrizencu. In tako se mesto sploh ni razpi salo, Nemec je prišel na vpllvno mesto kar tako pod roko, uradniki Slovenci so ostali kjer so bili in . . . mirna Bosna, Ra_ doveden sem sedaj kedo dobi izpraznjeno postajo Brezoviea.
In to je drugi slučaj: po načinu razpL sanja smemo namreč prieakovati, da priđe v Brezovico zopet kak Nemec ali vsaj nemSkntar. Imenitno so Jo namreč potuh-tale brihtne nemSke glavice pri ravnateljstvu, kako se najlaije otresti prosilcev^ Slovencem Razpisale so mesto načelnika za postajo Brezovica v uradnem listu z dne 29. decembra 1917. Zadnji rok za vlaganje proSenj je bil doloeen na 7. jannarja 1918. Razposlan pa je bil uradni list (menda vendar ne nalaič) tako, đa so ga dobile po. staje v noči od €. na 7. januarja. Pređno so sedaj različni načelnik! list odprli in predložili urađnišvtu, je pretekel cell sedmi januar in ž njim tuđi rok za vlaganje pro-Senj. In v tem tlči vsa velikana ka lumpariw ja. Mesto bo dobil Nemec (imenujejo se že imena) in ako bi mogoče kedo protestiral, pa se bo odgovorilo: »Kaj pa hočete? Dobil Je mesto tišti, kl je prošli zanj, Slovenca pa med prosilci ni bilo nobenega.«
Taklh malih in velikih lumparlj je pri nas na »Južni« vse polno. Posvečali jim bodemo v bodoče vso pozornost. Za to: na BkorajSnje svidenje.
Oseofoa elan za klerlvo bovo tako.
Kakor smo irvedeli, je kranjski de-želni odbor v enl zadnjih sej sklenil, da organizira po ćeli deželi v občinah posebne »aprovizacijske odbore«, katere naj dežela tuđi gmotno podpira. V to svrho je deželni odbor odobril kredit 300.000 kron. VeČina je pooblastila de-želnega glavarja, da razpolaga s tem kreditom po lastnem preudarku. Kakor v podučenih krogih govore, se je to razpolacaaje ie prioelo. G. deželni glavar deH ta deželni denar ne aprovi-zacijskim odborom temveč po-»meanim so»i§l J enikom: v tej obCini %. župnflni, v osi %. kaplano. v tretji e. Blftelju, v četrti s. župana. Se-veda kot gsvotno podporo za aproviza-cijsko akc9o. s katero naj snoitovani prejemniki raspofartjo ao9«t po »last-pem prendtrlrac. Za ta urendarek je iMal deželni glavar nekako posebno navodilo. Plsal ie nt»r*č svr*n pri-
as^tmUm, da bi bilo piiporcaHro, imem>-ta aprovizacUske   odbore te ob-******* 4«bHI^ ■ mi
.   Sfran 4.__________________________________                                         .SLOVENSKI NAROD% dne 19. januarja 1918.                                                                                                   16. Štev.
^^—-———------------......__________._________________,_______                  __    .__.
R pa svof ega posla -teveda, previ & dež. glavar — ne opravljali b r e *» plačna Iz teta kratkih podatkov je razvidno* da grc pri oainovejii aprovi-zacijski akciji dežeinesca odbora, ozi-roma deielncga glavari a za naravnost nevtrjeten poiitičen šviodeL Ogromna ▼sota 300-000 kron nk nič dru« era, ka-kor agltacijski fond za Suster-Sičevo »Kmečko stranke^, s pomočjo katereffi si dr. Šasteršlč organizira p o-sebno četo takorekoč fiksao naraeščenih agitatorjev na stroške  dežele Kraijske!
NIC manj originalna je zadeva, • fcattri smo Ie enkrat poročali. Većtoa del*ln«£a odbora je ledavno izrodila Zadružni centrali 300.000 kron, da se iz tega denarja podpreio »slabotne-- poso-iilmce, Večina deželne^a odbora je rekla, da se naj vzame ta deoar '• <ra. rancijskega fonda. M ravnotako radovedni, katere pojofton-ce smatra deželni odbor za posebno »slabotnec, kakor smo radovedni. k j c se nabaja imenovani šaran-cijski fond in koliko znaš?. Svoj čas je Ljudska poaojilnica res i.* ročila na podlaci t>osehnega dogovc. deštlnermi odboru 150.000 kroa t<i n:-kak zadnifei garancijski fond. toda to Je bilo vse, !n povrh je Ljudska po?o-ftlnica ta denar med tem žc zahte-vala nazaj, ker dotični dogovor ni bil uveliavljen.
300.000 kron in 300.000 kron, to Je $rav lepa osnovna glavnica za rmzfrie-roma vendarle precej skromno dr. $«-5ter**čevo politično podjetje. Slovensk? Javnosti fzročamo te kratke podatke e pol! ttčnmm gn^tKvđarsrrrn d^žesnega glavarja, ki kratkemsto rekvirira v deielnih blagajnali sredstva za svojo protinarodno politiko, v pretres in prc-9oio* Quottsquc tandem?
Politične v****i.
= PosdrflT predMdaBn JosmI*-vntfctua klub* Istri. Hrvatski listi ofc-javtj*jo sledeči bofttni pr^drav pred-sednika J. kL Utri: Izrned vselt točk nale prostraae domovine so nam nai-boU ca srca m?jni kraji, ki bi nam j-fc hotel sosed odvsctf. In lopet med njimi so nara pos4tmo važni oni, ki gr«jo na naše raorje. Legt naše domori«« f« sreena, v kollkor oklepa ravno onf 4el Jadrana, ki irra največjo važnost Ravna to okolnost pa je, ki našemu narode poraja tottlco zavi^fmfli protivnikov, kl v svojem toperij a listić**™ nagonu $*-gajo po ntfl sveti stari lattnini. Za maso obal se oglasa raeven domačfnov še troje refl«ktantov iz osadja, oziroma z ■asprot~:ga brega, V tem nas!>rotova-aja interesa* vedno živahnejSe vzevita fn zmaguje ideja pravičnosti. Diite aemijo tisteimi, ki na nji biva izca $!•-letij! Dajte naroda, ki je to zemg« fe- j trgal nerodovitnosti, moč na njej! Če se prepusti Istro onemu narodu, ki je tam v znoj« in krvi gospodaril, fzkaic se čast pravici ki veleva, naj vsak narod bode odslej gospodar svoje zmnllc ta svoje nsode. Težko no*i naš žilavi tod v Istri peao vojskhi#ea bremena: a ne obupnje. Domo\ina misli na to živo veio našega celoknpnega naroda in ne ?K) dovolila, da zamre. V na^em &rsrrič-nem programu, v ideji samoodločitve naroda je spas tuđi za trpe&-\ a zato lem bolj nam milo I^rro. — V Mariboru, p Bož«u 1917. — Dr. Korošec.
« B«ii»s?i! »Velkgt«?* fn JiTtjosIo-TssmBkn ^eLlarscfla. I- GraJca nam pi-§iio: K temu piše »Orazer \'olksblatt€ dne 15. t m. v svojem veierniku: Na cclovfkem »Volkstagu« je bila sprejeta resoiucija, ki vsebuje: Napram jugoslo-. vanskim tefcijam naćjlno odklonitev vseh namer, ki stremijo po odcepitvi dežel ali delov dežel in '.:\ bi na ta način enotnogočale svoboden razvoj nemltva, oiiroma ma zabranjevale prosio pot 4« Jad*-anskega moria. posebno do Trsu, ali oboje otsikočalc. — List dostavlja: C* pa nameravajo Jugosio-vani tako priklopitev svoie države k monarhiji ie da bi to pot zaprli ali oboiiR, aM bodo potem dali zastopniki koroikega »Vo!ksrata« svoje pri voljenje k o«aaGvirri jngostovanskeca države? V t*i spretm formaUcifi tiči željju naj bi J«go«levair stavili predlog. ki bi se deirnl »a i*emike z&hteve. ZdH se naw. 4a ie poslanec dr. Ravnihar na svotem ••deHtkem shodu v Ljubljani ^o-poiiioma Mdostrm omačil slovensko, oeiroma marosioransko staltšče glede Trsta. Nam $c idi da tt graiki list nekolik« prsoptimilite« in da si ne razlaza »Volkslagnve« rtsolucije, kot so si Jo toifrKnM4i be^iniki zborevalci. Borno i\6G>i. Sioer pa ena kstovka ne prinese
= %Tem trtmitki V splošni pojmsiri omefflitvi »emško-nacijonalne politike se v£a*«k roiavHaio kikšm svetM trenutki. TakSo^ca je doffvela graška »Tages-poet« v RedtUo 13. januvarja, ko je za-?*sata te-!e b«5cd«: »Stara Avstrija ne zadostvje već potr«bam novega časa; nj si moči misliti, da bi staro narodnostno mizerijo vlckli s seboj v bodočTK>st; ne-mogoč« bt mm dan«? doeđeva, da bi 5tari pr«ptr ovekov«či!i v raznih zasto-pih m z boJečim ^nomini t\-orom živeli ▼ bočočnmtU: »ie?Tv>goć« ie zaraditejra. ferer vsi potreboi«rrK> zdravo im moćno Avttriio, č€ spioh ho4«mo ostati na sve-tu, Če se saj zaceliio fende rane, ki jih \t vofna rsekala raj već narodom te dr-žiive, in će nai vršimo svaiovno grospo-darsrvo, kt bo vsaj deloma sposobno za koftJotreaeo. To se rartime samopo#ebi iti to si more povtdati vsak. V'prasanj« pa Je, kskSno staMiće nai v bodoce za-vitmi Bemška politikx ki si vedno pri-piraje najv9čfo odgovon>ost za pro$i>eh afi !>ro£3d ćr&avt. Moćno kon»^rvativ-•o razpok>i«nie, ki se do^tikrat ne da razlikovati od okf>nio*H, nerado vidi pnnt staropriv»ieBih in pri^ubljenib misli v katertfc jt nemSki Avstrijec živel de^etletia, i« če je tuđi vedno imel vzrok za piitofbe tu se je tuđi znal pri-toževsti. vtndar iz tecra ni irvalal pofle-die ler se ni kot man&ina po Številu nanovo oritntinU napram državi in drug jtzik govore©m narodom, KUc po novi podtogi naš« narodne poHtike ie da-nes žc star, dokaz, da ie te dolgo aktn-elffn, tod» tako bHđVo kot daies, ko nas dniiri kočejo prehfteti. Se nismo čntfli njegove kra*?>lodnf>stt. In ^'endar je treba ta kile obnoviti vedno iznova in da-nes fflasnefie fcakor kdaf pref. S starimi frssami i« devetdas«tih let nreteklega stoletja ne pridemo niti korak naprej, z ia«?tar«Umi sr^fcli se v letu 1918. ne da deiati nern$ka pclitfk«... Eno pa ie potrebno pred vsakim programom: to je seveda na^ž>e in *e gla4: da se na-ocimo drnjrače (l^mlernen)!«
«= De»)$iit Ma dvff««ga kabineta neaiikera e«saiit. Sef civilnega kabineta n«mi3(®ca cesarja v. Valertini Je o<3-stopll. Cesariu ie zvečer poročal 2e novi §cf do^^siH  '-iRJi rre^^ednik  v. Berg.
= Frtkiiras i»»j«n5k?^ aociiallstov. »Avanti« poroč«, dfi ie italijanska soci-'fz&e&tmm zbornična frakcija razpravlia © peložajn tn ^preic4a resolucijo, ki označa no<ranjo politike* Orlandovega kabineta za reakciionarno, strankarsko rn antiproletarlcno. ki hoče ^klicanje poslanike zbornice pred sačetkom pariSke kosftrence, da pokaže zbornici svojo v*t)o za anjrovrtat politiko, da odobre pe**opajQ« ruski« reTolucijonafc^v in wr*čejes da govori Lloyd Georgea in V/Usona zahtevajo v novem tonn liberalna načela za bodočo družbo narodov a!l da na strani entente se še vedno nišo •trMfl hnperiitUstičnega bojnega doba. KadaUe povđarja resoluciia, da ob-stoie pri tntMtf 9«rtwiiciiia. ki postav-Uajo v prve vrst« teritorijalna vpraia-nja in politična kakor razsodisče, pleWs-dt, razorožrme in zđružeriie narodov kot podlago za trajno mirno skupno življenje. Socijalisti zahtevajo pri stop na am«da«rodn# konfertnco in posivafo vlade za to*M cpto voNih cfl)«v m cmt-
«= Krfsld prograam« Mnogo se Je govorilo in pisalo o krfskem programu, ki so ga postavili dne 20. Julija 1917 mini-strski predsednik Pašič ter jugoslovan-ski komitč pod predsedstvom Ante Trumbiča na Krfu. »Hrvatski Dnevnik« objavija sedaj avtentično besedilo te deklaracije, ki se glasi: Na konferenci, na kateri so se sestali člani preišnie (srb-ske) koalicijske vlade, sedanje vlade ter zastopniki londonskega ju^oslovanske-ga komiteia, ki so dosedaj vodili skupno akcijo ter s sodelovanjem predsedni-ka srbske narodne skupšćine, so bile izmenjane misii in pretresena vsa vpra-šanja, ki se tičejo organizacije in življenja Srbov. Hrvatov in Slovencev v njih bodoći skupni državi. Srecni smo, da moremo konstatirati, da ie tuđi to pot prišlo med člani konference do po-rolnega sporazuma v vsch vprašanjih. V prvi vrsti iziavljaio zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev ponovno in naj-odločneje, da je naš troimeni narod jedinstven in enoten tako po krvi kakor po jezika v pismu in govoru, po zave-danju svojega edinstva, po euinstveno-sti in nerazdeljivosti ozcmlja, na katc-reni živi, in po skupnih živijcnr.uih in-teresih svojega narodnoga obstanka, kakor tuđi svojega splo>nega moralnega in materijalnega razvoja. Misel narod-nesa edinstva ni nikdar v njem zamrla, pa naj so bile vse duSevne in te-lesne sile njegovih neprijatelicv, naperje-ne proti njegovemu ujedinjenju. proti njegovi svobodi in proti njc.cjovemu na-rodnemu obstanku. Raztrgan med več držav, je naš narod v sami Avstro-Ogr-ski razkcsan na 11 pokrajinskih upravnih enot, ki imajo 13 zakonodajnih zbo-rov. Samo čustvo njegoveca narodne^a edinstva, kakor tuni ttžnja po svobodi in neodvisnosti, so sa vzdržali v njegovi neprestani stoletni borbi na vzhodu proti Turkom, na zapadu pa proti Nem-cem in iMadžarom. Kcr Je bil po števiia s'abc;:ši od njegovih neprijateljev, ni bilo mogoće našemu narodu resiti svojega narodnoga in državnega edinstva, ni mu bilo mogoče ohraniti svobode in neodvisnosti proti brutalni maksimi. »Sila gre pred pravom.« ki se fe vporabliala proti našemu narodu tako z vzhoda kakor z zapada. Toda prišel je čas. da naš narod ni več osamljen v svoji borbi. Vojna, napovedana od nemškega militarizma Rusiju Francoskj in AngleŠki, ki branijo svojo čast in svojo svobodo en?.ko, kakor svobodo in neodvisnost malih držav, se ie izpromenila v borbo za svobodo sveta in za triumf prava nad silo. Vsi narodi, ki Ijubiio svobodo in neodvisnost, so se zedinili na svojo obranbo, da t'jcli za ceno najvećih žr-tev resijo civilizacijo in svobodo, da uveljavijo novi mednarodni red na temelju pravičnosti ln zakonov tako, da more vsak narod odločati o svoji uso-di in neodvisno urediti svoje življenje, da se na ta način ustvarijo temelji traj-ntga miru. posvečenega nanredku in razvoju ljudstva in da rešijo svet pred katastrofo, slično oni, katero je povzro-čila csvojevalna želja nemškega imperijalizma. Plemeniti Francoski, ki je proglasila svobodo narodov, in Ansleški, ojnnjiSču svobode, se ie pridružila velika ameriška republika ter nova svobodna in demokratična Rusija ter so proglasile za cilj sedanje vojne zrrago svobode in demokracije in za temelj novela med-narodnega reda svobodo naroda in pravico samoodločbe naroda. Naš rroimen-ski narod, ki ie največ trpcl vsled bni-tamega nasilja in krivice in ki ie pri-na<.al največje žrtve, da resi pravo svojega samoodločam'a, ie z oduševiiemem sprejcl to vzvišeno načelo, postavljeno za cilj v tej strašni vojni, ki je nastala ravno vsled kršenja tejra načela. Po-ohlaščeni zastonniki Srbov, Hrvatov in Slovencev, izhaiaj-oč od načela, da ho-če biti naš narod svoboden, prost vsa-kega tuicga iarma, da se želi ujediniti v eno svobodno narodno in neodvisno državo ter stremsč za tem, da se ta želja izvede na principu samoodločbe narodov. so se sporazumeli, da se mora ta njih skupna država osnovati na tehle modernih in demokratičnih načelih: 1.) Država Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki so znani tuđi pod imenom Južnih Slovanov ali Jujroslovanov. co svobodno in neodvisno kra?jc*tvo z nerazdelji-vim teritorijem in eno državnostjo (en'm državljanskim pravom). Ta država bo ustavna, demokratska m parlamentarna monarhija, na četu ji dinastija Ka-rajcjorsri^vičev, ki je nastopala iri delila stremljenje in misli nr.roda ter stavila nad vse narodno svobodo in narodne težnje. 2.) Ime te države bo: Kraliestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev. Naslov vladaria pa bo: Krali Srbov, Hrvatov in Slovencev. 3.) Ta država bo imela samo en zrb, samo eno zastavo in eno krono. Ti emblemi se bodo sestavili iz naših sedanjih razJičnih emblemov. njeno edinstvo bo simboliziral £rb in zastava krajevine. 4.) Posebne zastave, srbska, hrvatska in slovenska so ravnopravne in se smejo svobodno razobe-šati ob vsaki priliki. Isto velia rudi za posebne grbe. 5.) Vsa tri narodna imena srbsko, hrvatsko in slovensko so ravnopravna pred zakonom na vsem teritoriju kraljevine in vsakdo se more poslože vati svoie^a jezika ob vseh prilikah iavn«ca življenja in pred vsemi oblast-mi. 6.) Eoako 5ta ravnopravni obe pi-
•
srne svobodno rabtti v celera podroČJu kraljevine. Kraljevske oblasti kakor tuđi kraljevne avtonomne oblasti smejo in so dolžne rabiti obojo pisavo, kakor to želi kak državljan. 7.) Vse priznane ve-roizpovedi se smejo svobodno in javno i/povedovati. Pravoslavna, katoliška in izlamska vera, katerim pripada v pogla-vitnem naš narod, bodo enakopravne ter bodo imele iste pravice napram državu Z oziiom na ta načela bo naloga zakonodaje, da vzdrži interkonfesijonal-ni mir. kakor to odgovarja duhu in tra-diciiam našega splošnega naroda. 8.) Cimprej se bo uvedel enotni koledar. 9). PodroCje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev bo obse^alo vse kraje, kjer živi naš troimeni narod v kompaktnih in nepretrganih maskah. Nič od tega področja se ne srne odtrsati, ne da bi se ogrožali življenski interesi celokupno-sti. Nas narod ne teži za tujim. On želi samo, da se osvobodi in si ustvari svoje edinstvo. Ravno za to odbija zavestno in najridločneje vsako delno resitev problema svoje osvoboditve in narod-nega ujedinjenja. Stavi si kot glavno na-logo svoja osvebojenje izpotl avstro-OLyrskcsa ^o^podstva in svoje ujedinjenje s Srbijo in Crno goro v eno neraz-deljivo ce!oto. Po načelu pravice samoodločbe narodov se iie srne niti en del te teritorijalne celote cdtrgati in združiti s karerokoli drui?o državo brez pri-vo'itve naroda samega. 10.) V interesu svobode in enakopravnosti vseh narodov bo Jadransko morje svobodno in vsem odprto. 11.) Vsi državljani v ce-lem področju kraljevine so enakopravni ter uživajo iste pravice pred državo in pred zakonom. 12.) Volitve zastopnikov v narodno predstavništvo se bodo vršile na temelju sptošne, cnaKe, nepo-siedne in tajne volilne pravice. Isto bo veljalo za obćinske zastope, kakor tuđi za zastope v drugih upravnih panogah. Vse občine bodo imele pravico, da se njih zastopniki volijo. 13.) Ustavo bo iz-delal po sklenjenem miru ustavodajni zt or, iz voljen na temelju splosne, direktne in tajne volilne pravice. Ustava bo temelj vsega državnega življenja, izvor in cilj vse oblasti in vseh pravic v državi, na katefih bo slonelo vse narodno življenje. Ustava bo omo^očila narodu, da razvije vse svoje posamezne energije v krajevnih samouDravah, ki bodo osnovane po prirodnih, socijalnih in ekonomskih naČelih. O ustavi se bo glasovalo v celoti z večino, ki jo bo ustavodaini zbor določil. Ustava, kakor tuđi drugi zakoni, o katerih bo glasovala konstituanta bodo stopili v veljavo se!e. ko jih krali odobri. Na ta način ujedinjeni narodi Srbov. Hrvatov in Slovencev bodo tvorili državo nekako 12 rnilijonov prebivalcev. Ta država bo jamstvo za narod, neodvisnost omenje-nih narodov, kakor tuđi za njih narodni in kulturni razvoj ter močen jez proti nemški ekspanziji, ta država bo neraz-družljivi zaveznik vseh civiliziranih narodov in držav, ki so proglasile načela pravice svobode in mednarodne pravič-noti. Ta država bo vreden član družbe narodov. — Dano n a K r f u, dne 7. (20.) julija 1917. — Ministrski predsednik kraljevine Srbije: Nikola P. Pašič; predsednik Ju.srolovanskera komiteia: Ante Trnmbić.
2s ieiiifttiio io u pilio Jbos-\\m\\w klBba.
Za jugoslovansko deklaracijo sta se izrekla okrajna zastopa Sv. Lenart v SI. goricah ter Srnar-j e ; dalje občine: D o g o š e pri Mariboru, S v. B e n e d i k t v Slov. gori-cah, Pla tSv. Andražv Slov. go-ricah, Smartin pri Slov. Gradcu ter Rajhenburg, Anze, Armeško, Blanca,Brezje, Gorica, Raz-t e z, L e n o v o, S t o 1 o v n i k, (torej doslej ves sevniški okraj izven treh občin).
Dne 10. prosinca 1918 zbrano občin-sko starešinstvo v Tomaju na Krasu, Je soglasno sklenilo to-le izjavo: Občinsko stare§instvro navdušeno pozdravlja eminentno zgodovinsko delo Jugo.siovanskega kluba za osvoboditev našega, od vekov zatiranega naroda, ter se pridružuje majniski deklaraciji v vsem obsegu. — Zasljaj skoro, pridi dan vstajenja, ki js van] gledal proro-ški duh velikega Kreka, za kojega spomenik istočasno volimo iz občinske bla-sajne znesek 200 kron, in najodločnejSe obsojamo dr. SusterŠiča. Jakliča in vse one, ki slepo trobijo v njiju rog.
Slovensko senstvo za deklaracijo.
Cirkniške žene in dekleta so poslale 500 in ne 453 podpisov, kakor ie bilo pomotoma objavljeno.
Crno ma Ijske žene in dekleta se navdušeno pridružujejo majniski deklaraciji Jugoslovanskega kluba, — 235 podpisov.
2ene in dekleta občine Dovje se navdušeno pridružujemo ju^oslovan-ski deklaraciji naših državnih po^lancev z dne 30. maja 1017 in zabievi po samo-stojni jugoslovanski državi pod habs-buriko krono. Obenctn se zahvaljujemo
Bonaventuri JegHĆu za njegov možat in jasen nastop. — Podpisov 463.
Žene in dekleta občine Koro-ška Bela se pridružujemo deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Pozdravljamo odločen nastop knezoškofa dr, Anton B. Jegliča in mirovni predlog papeža Benedikta XV. — Vse za vero, dom ce-sarja Karla I. — Sledi 529 podpisov.
Izjava mariborskega ženst-v a. Možje in sinovi, očeti in bratje kr-vavijo daleč proč v bojnih vrstah za domovino in cesarja. Da bi bili doma, zgla-sili bi se zdaj, ko velja za rodno grudo in naroda bodočnost, enako silno, kakor-silno odmeva orožje v njihovih ro-kah. — Tako pa se oglasamo me, slovenske žene in slovenska dekleta iz Maribora in iz okolice, žanje ln poleg njih. Samotne zapusčenke ne čuvamo zvesto samo domaćega ognjišča, ne redimo lc bedne dece in drugih svojcev, ternveč prehranjamo s svojim znojem državo. Zato se izjavljamo odkrito in možem enakovredno za deklaracijo Ju-soslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 se zahvaljujemo jugoslovanskiin poslane em za možati nastop ter jih prosimo, da trdni in neizprosni priborijo našim junakom lasten dom, deci pa sreč-nejše dni. — Izjavo je podpisalo dozdaj 2000 žen in deklet iz mesta Maribora in iz predmcsiij; podpisovanje se Še na-daljuje.
MM& n jspslepio idejo
VČeraj opoldne ob !. se je rbrala na Turjaškem trgu precej velika množica, med katero je bila zastooana zlasti mladina« da da izraza svojemu veselju nad vmitviio g. ravnatelja Ivana li r i b a r j a in duška svojemu navdušenju za jngoslovansko idejo. Ljudstvo je zapelo pred banko >Slavijo« več pesmi. Ravnatelj Hribar je z okna n;i-govoril došle maniiestantc ter naglašal, da ga zlast veseli, da se mladina navdušuje za našo jugcslovansko stvar, ki Je našla med našo delegacijo na Dunaju prave iskrena zagovornike. Množica je odkorakala od tu na Kongresni Uz pred deželn! dvorec kjer je dala duška svojemu ogorčenja proti de-želnemn glavarju dr. Šusteršiču. Prepeva-ioč slovanske himne ie množica nato odsla na Marijin trz, kjer se je ustavila pred Pre-šernovim spomenikom. Ko Je odpela tu ki-lico »Hej Slovani«, so odšli udeležniki pred škofijo ter na dvoriSče Skofijske palače, da prirede knezoškoiu dr. Bonaventuri Jegli-ču ovacije za njegov možati in neustrašenl nastop za deklaracijo. Gosp. knezoškof se je opetovano pokazal na hodnik« ter so jo zahvaUeval  za  izkazane  mu simpatije-
Mariborsko pismo.
<Ođ noSega poročeralca.)
V Mariboru, 16. Januarj«.
Kaj tbo t6 »Marbnrger Z«i. tnn^t. Nedeljska »Ifarbnrger Zeitung« prinaša terijo takib razkritlj I* našega na. rodnega življenja politične plati, đa amo se JI etitrat praT poftteno Čudili ođ kodl Sih Ima. Čudili amo s« pa zato, ker ta razkrito skrlvnostl ml sami dotlej Bismo prav ald ređeli. Tako v6 povedati, đ» smo poknptlf mariborski Slovenci vea oni trakt remlte med TovamišVo. — Marijino, — Sođno uli„ eo ter Tegetthoffovo cesto, kl Ie« nasprot* franCiBkanski c<*rkvi. Ve nadalje, đa 5« prešla v našo posest gostilnft »h groidu* (»Zur Traube«). O S. L. S. oziroma o dr. Korošca re povedati, đa prične t fcratkem izda jati nov slovenski politični dnevnik »Jutranja zari a« (»Die Morgenrote«). Kaj 5© na rsem tem resnice? Ljudje nas mnogo Tpraftujejo, a odgovora pri najbolji volji ne moremo da. ti. Vemo Ie, đa je knpilo đruBtvo »Tiskovni rlom« kos ix oraaCeneca trakta nasprot! frančiškanski eerkvi in đa il tara postavi S. L. S. Bvojo veliko, moderno tlikarno. Naj si bode informator sMartrareer ZSeitong« kđorkoli, Jasno Je, đa Jo Je neusmlljeno pote^nlL
Po kazemstea Bikom vpi_ J e j o. Nafta deklaracija J« na lim bistro-glavnini nemCurjem popolnoma pamet smeđ-la. Najbolj prizađeta je »Marburger Zel_ tung«, ki kliče proti na3i deklaraciji na romoC g 5$ k. z. Ta paragraf groil s smrt. jo vsakomur, ki ei prlz^deva odtrgati od drfave del đrftave, tuđi ee tega Bi bil đe-la&skl v stanu isvestL Naša deklaracija pa amhteva jucoslovansk« državo ▼ ©edanjih drtavnib »ejah. Kje Je tu Ie senea tega kar se nahaja v f 68. k. s. veđo pa£ samo duševni velikani kros tega veleumnoga Usta.
Nemčurjl In čaša deklara. c 1 J a, Nacijonalni strah veje iz vseb Član. kov, ki Jih čitamo v ten doevih po »Deu-tache WachU, »Marburtrer Seitung« in Oraser TagbUtU. ▼ sadnji »M «rVnrc«r Bd-
*6- stev*                                                                                                  .SLOVENSKI NAROD*, dne 19. Januaita 1918.                                                                                                      Stran 5.
ravfnjskodollnske fen« te đekleta. kl Jft nazivlja »Die Jongfr&uen dea Koroscheta«, Nemška jasnost Se oi ljubila vpakega poj nsa o dmlabBj tafctnostl In človedkl domtof-nosti- Za to konstatiramo rade volj« za da-nes »uho dejstvo. da je imval oni arođnfk r »Marburger ZettU££« r vaeh bolj&ih. tuđi sfcer nacijonalno relo znanih oemskiB kro. sin, stasno grajo In na^oetrejšo ter nepri. krito obsodoo. Gg. glavni uređsii: Par«1 hi urednik X. Jana ti bila to lafcko elifiata na Jastna uSesa, pa sta j© raje — *;maiW>o ođ, kurila, t enezn slučaju, ko eta «Il*«la prve oatre beseda obaodbe . . . Om«ij€ni članci .' nđi izvaja, da je dr. Koro*>c sloTenske ftw«» ta deklsta s tem za deklaracijo prt* dot.'T. !ser iiin je obljubfl, da boco — počasti i . no vale r raestih svoja krila. Jadali«: dft tih bode to doredlo, đa rpllvajo na sto. Je mo2 ' doma v dol>ro deklaracije. Vr»*r»: v reda "ift »Marburger Zeitung« inorm Igrati »P. ntofeU veliko v!ogo, kaj ti. adi b« nam, da r " nretfnlki raeriio na« Slovence — po »vojLL <y*ebnlb bridkih faktiSnjaJi iz rodbinckega .  rliecja?
O p u ■ t i t « t ođTetmiBke prakse. Dr. "r. Gfančnik, ođvetrik v Mariborru od iz' -rfca vojne t vojaSki k"_u£_ r>t sin znanega ^ovenskegm rodoljuba, je opuaUl svojo odre TiSko prakso.
TodI Slovenci. Ifcd na~e Slovence Štejetno tud! take ljudi, ki *e od pritoka vojne menć> našega Narođcega doma niao već od zaotral viđali, pa naj5i je potem dio dos>) sa •* tako valne nurođ-ce stvari. O ten ljućeh. ki jih svojćaa pred. stavimo 8krren*£! javnost!, pa remo. da se ob rsakl prilikJ tu neprilikl v Kazini itd., torej na kraji*. ki bi s?e ifJi ctotbH prav po_ •ebae tangirati. N>v*>rjet:io je, kako se i --posatrijsjo tak! ljođje; fum ra to, da bi t»i ■opet in sopet vio vi II knk ceri red ali si cer kako odlikovanje.
EplKođa te tbiskt prehra-njeralBe?! ministra ▼ M^rt. boro. Prt !m*n jev^lnl minisLtr cm. Hdi'cr je bil Bedolgo temu v Mariboru. Prišel je s avojim a! ju lan toni Uđi v neko pekarno, ee predstavi! In zahteval ** »ve>fe apreia. stvo 20 kolačev krulia. Ker se ni moeai Ls* kasati In tuđ! ai ime! potrebnih aakaxJi>-\ sa je prodajalka »recej o^prijaziio isko> pliOMtittrala na eesto.
Gospodarski ikođ v St. I>c'v. renea nad MariT>orora se vrši ▼ ne. đeljo da« 2*. jaoaarja v Kodrovi fostilnl. Priđeta dra poslane*.
iRfta ftrćttia rnmm nm rsii n Umi iMm.
Uradao se razg'asa:
Od polnoff od n^>!je in% 2t nt po-a«#eljek *»e 21. januarja Uli se nv«Hie oasajem! mirovni vorni re^. č'asl ođhoća in doboda riakov. ki s-» jih stari r promet z finem 21. januari a t. U so bb začeinih in koacaih postajah r!akov na po?3is?zaia progsfc tafeajanj^ca ekraja slede£i:
Trbil - Ljubljana glaru! !-:olođvoi\ LjtibfjaiiA flavrJ kolodTor edhod i*45 rre. Cer. Trblž dohod 1120 ponočL TrbfŽ odhod S'06 đopoidne. Ljubljana glavni kolodvor doho^ 12*4* nopoldne.
KranJ . Trrič K r a n j odhod »Ž5 rvečer. Tri i« donod 919 zve^er s zveao ii Ljubljane, T r 2 i č odhod 9*34 dopoldni*. Kn ij dohod 10 16 dopoldna a 2rexo v Ljubljaao
Ljubljana državni kolodvor - Kamnifc. LJnblJana drž. kol. cdhod ^2§ zve_ cer, Kamaik dohod 8*45 zrečer: K a ra • a i k odhod o'2S zjritraj. Ljubljana <1 r i. koL dohod 6*14 EjctraJ.
Ljubljana ftavni keledver - Bubnjsr. cl. Ljib! ja a a ihn! kelođTor odbod 9*99 dopoldn-, Radolfovo dohod 1 ••->§, Bubnjarci eohod Vit popoldn«% Bdbnjarei odhod 3'5# popolđne. Ru!ol-foro dohođ 5 31. Lj«bljaaa glar&l kolodvor  đohod   S'os  xv€-^er.
RudoKovo - 8tra±a • Toplice. Rndol. foro odb-'ri ll'I2 dop^Idne in 4*W popol. dneT otraia - Toplice dohod 11*30 do-poldne in 4*1 S popoMne; dtrala „ Toplice cdbod 11 52 dooolđne in S'20 popol-dne, Rndo'foTo dohođ 12*10 pcpolđne te 5*33 nopoldne.
Grosupfje • Kočevje. firesuflj« •dhod S'10 dopoicne; K o »; e v ] « dohod 11*11 đopcldne s eveso ftc Ljubljane: Ko. ČiTje odhod 3'44* popolđoe. G r o s u » • I 5 e dohođ 7*4? svečer s svezo v Ljubljane,
Treb*js • St. Janž. Trebije odlio-1 IPfO dopoMae. H J a a t dohod 11'2S tlo. pclćn© s zveso tz LJnbljan« fa Rndolfove^a ^Radolfovo odhod 916 dopoldne). Treb-cje odbod 3 33 ponori, š t. Janž dohođ 10'Sl ponoći, 5 t. J a u ž ođhođ &*23 zjutraj, Trebnje dohod S'32 rjutraj (zveza * Hudolfovo, dohod v Rudoifovo 7*16 dopof-đne), š t Jaši edaod 4*59 popoMae« T r e b a j e «oao« 6*2fi »re^er s »rezo v Ljubljano.
Jeeenice - 3v. Luci ja - Tolmlrv. Je se. alee odbod lO'lO ponoći, Sv. Lurija. T o 1 m i n dohod 12*23 posoči, S v. Lnei-1a • Tolmla odbod ff30 zjntraj. Jei^ a f e e 'iohod »li (fopddnei.
Gorica Južni kotedvor • Trst državni kolodvor. Trst Iriarit kolodvor cdbođ 02^ dopoldne. Gorlea ]u2ii kolodvor doao« 1'21 popoldae. Gori. cajužai kel. #đhoi 1'45 popolđne, Trst dri kol. dohod T69 rvečer.
Prvačina - Ajdova&ina. Prvaćtna tKihod 3'14 popolđne, A JđorSf isa ciohcfi V39 popolđne, Ajdovlčima odhod 11*16 dopoldce. P r t a -M a a ćohod 12'2S popol-dne.
Herp«l)e . Kozina - Trst državni Vofd. dvor. Trst drž. kol. odbod € 4t doT»ol. dne, Herpelje • Kozina đohod 7*37 đopoiđne. Trst drž, kolodvor o3*od 4'42 popoldn«, H«rpelJ« - Kozina Ao. tođ fi'oS popolđne, Herpe!Je - Koti, xi a odhod 3*20 đopoldne, Trst drž. kaL dehod 9'0S dopolđae, Herpelje - Ka. sina odhod 6*3» popolđne, Trst đrl kolođror dohod  7*21  popoldae.
Divaea • Pulj. Diva ča odbod 9*32 dopolćne, F »i 1 i dohod 2'06 popolđne, D i. r a C a odhod 3'2» popolđne, Pulj dohod 10'14 pcnoCt Pnl) odhod 2'5fi zjetraj, D I-vača dohod f'2» sjutraj, Pulj odhod 2'08 popoldne. Div a £ a dohod 6'50 zvečer. Poleg tega Divača odhod 10'46 ponoći (to-vorni vlak), Pulj dohod 5'32 ljutraj »amo za civilne potnfke od Diva/fe in v »vezi od esebcesa  vlaka  juice  ielernice.
Kanfanar - Rovinj. Kaafaaar odhod 7#0 zjutraj, S'30 popolđae; Rovinj doaoa 7'42 zjutraj ia 4'12 popolđae; Rovinj odhod 12'<* epoldae, 511 popolđae; Kanfanar doho4 12'4S popoldne ta 6*00 arečer.
Trst drZavni kolodvor - Poreč. Trst državni kolodvor odhod o'46 sja. traj, Pored dohođ 12'42 popolđne. Po-red odMod 2T,t popoldae, Trat dri. k*.
M \i primili mi.
Odlikovan tzvoi£ek. GoriŠkl Izvosćf £ Atojzij Do 1 j a li ;*> odlikovan z železnim zaFiu2ni*n liriz^m u traku hrabrosine sv*^. tlnje v primanje posebno zvestega elr^žbo. vanja pred ivrrruSnikios.
K nakn2dnfemu txpfačevanju beoun. afcega vzdrievatnega prJrr-cvka. DmM smo xad*-vo !ri>:f.^'vapja n^-rnaan-j^ T-'.ri'=-*TaJ. ^•ga prieperka \o 1 K na dan <lo najvtsć W>0 K sa oaelr> io i>i\*vjasz» cbraElofili^m« prisi!*oni 6© danrs, ker Ijudje ne dobijo vseh gtevllk Iirta v roke in ker ▼jrevlaUule ^« veđno napadno mn^-nj« o tena iaplaoilu, roredatl, da it^ajo v »mlslu 5 9. bes. zab. pravico «Io tr^a Lrplaei1.* sama one uepre-inoice osebp, ki bo *voj Chb ralc^ o b 1 a • stvene odredbe (evakuacijo) morale zapustiti svojo bivali, i č e. ,Vse firuge čoloCbe oaienj&Dc.fa farul *3**** Eloai.1> ne tem pređ;>oEoj*i za oKHai*«1-ao i£p?ačl!o. V ttm Mr.ialu treba iepopol-aiti tucii porobilo drniv.đkega ođr^-irjrga odbora k b«fi.iiskf,T)-; zakonu.
lx učiteljskih kromov vpakojenena utl. telj«tva rta Goriik->m se c;*.rj ri*«': Ži\ l?to 1*17. mlio bili delelr.* 10«*:, cirarlnjsk«* do klade. K*r *e pa ta doba uotekla \-orrem leta. se nam fe tn»i drarinj^ka. dokr — i o-su^Ua. Taiad laraentacij se boie .ir&^.n >--^ ćoklađa zopet oftivotvorUa In to ućltoljdivo hxjdm ttivli v !.^tu " ■ -• " ** > dra?riniske dokladf. Ka':o: «:         -              - r to rvrho
•■■saaja^^ i3 c          » *i_"4.i..j!» j^t kat*r^ ee
sodo Rm prej* — v, t;o. vsaj ntkaj, a boJjše je aekaj. n<*         :Ha«. — Upamo pm,
kakor se nsm pi-c. .n boil« ta ooklada — za L 191^ nekaj večja In izdatBHSa. — Boe daj. da bi se to efetetinUo, kajti vpo-kojeno uiiteljstvo je potrebno in kdor tenn cžiteljstvu potnaga, »tori na n-irftansko delc!
Srrrt med beguncL V IJublJunski đe. £c!ni bolei&av?! je car! Tflett! besuneč Josip Itaznik.
Begunska prtljaga. Fri PosrvJoraJnl ei 3* rorlSke befinncc v Ljubljani, se nt haja secnara v skladlsfn Loosdorf porrcSa-n« tafuske prtljage. Sean^m je stranka« aa rM^HfD^
Resnice o „Resniti".
Ka}  je pe  Ljubi »ani »dnje  ćni  smrdclr*? Vzroki sr> nam snanl: Laž je ;'i ru deio.
Kaj? Star! tr%? O se! Tam m prc^toral Prcozko ie to mesto Jaz hočem veđno rv'esto fcoditi pot, ki rsak jo fti  mora fcdor ie z mc?ioi — ia bre« odpera. Zato:  Hi DmijsVo  ^rera  cesto.
Prcseljevanic  »Re«ucc-A.
Gorje, Si(rrenci,
če   -arlada vam trojica
»bca»erc< — »Domaćin« — »Repica*.
?a'i ste fKrzn^H »DonraClna«:
BiJ Kra^iec ?c, ncmčziT, u:tit\ je bree sfria.
A 2daj okro^r fr« taVa srovori^a:
da |e ajefova kći: »Resnica*.
Nekđo prikriva svoje sfare rr^hd fn kaže kot ^povoJine« nam uspeT^e: Cd, ]zt tato sem vas !e deniuidrai, aa vas bi Žahko — proieiirai.
V   LJablfanf
V   hotelu  Unioa v drcrani
fe  govoni  On
in hujskal Je na vo?no.
Kđor  se  seđaj
ozre   naza]
in stvarni Ga na kHče,
labliši glas ^Resn:cc<,
da to je nedestojno,
^Pesnica v oči bode«, Flar presovor oravi; *>  slepoto  nam  odprari
ne bo »kode.
Kaj % »Revri^o« fm postat
doktor Susteršič: List spozna se po pfsavi
to po p€riu — pfič.
fn će se malf* rob a ha,
to s*č ne ikoduje:
^rar prazno je, se nioihaje
bj vsak ne udari, kdor maha.
La£ Prttica, Mesnfca —               *
::s  v«m,  kaj   je  bolje: smrde in obijaio v^e tri — raxl»ĆTw 5e Bolie. — T# Je »Resnica«.
Bil Slove* fe, ki Iska! fc resnice, hi ?cl Je v svet. »rehnđH  m<?sta je, vasice; Če^ doJ?o let
«>e vrni! Je fn ču! je. đa v Liobljani, po tleli. po nficah. povsod, povsoi »Re«Tiicc*   toHko  Je,  da   mešCanl e nie kurijo in mečejo }o v kot
Odjel je fa. Na Danajstt ie CC5«
priscl  do  vrat  —
hi morali so sa ođnesfi
nbH sa J? — »Pesnice* smrad.
ker ma'ni.ški zraV Je pre^is^; ed lasht.* zavist- s« zvife V smrti ćrna zavist.
Jsitii Brat.
irlivf liv   ▼v^fci«
— Ljnkliarfki eb£!nsL1 s"2t hna v to-reJt, dne 22. jsinuirid ob 6. zvečer v mostni dvorac! !<cjo. Dnemi red obse^a polsg r> ročila • izvolitvi knratoriia mettnega de-kiiikeca liceja xa novo triletno poslovrto dobo in o dapisiii župana slede prispevka mestne občine k \ojni kreditni pomoći za obrt srednjega stanu; glede prispevka raest-ne občine za dr. Janez Ev. Krekov spomenik; glede povračila upravnih stroškov ra upravo raznih ustanov, oskrbovanih po mestni občini IJubljaRski; stavtmefa odseka porcijo • pro§nji Marije Wettacbove za rardeiitev njene jk>šesti ob BleiweUovl cesti na e*ve parceli in policliskefa odseka !>oročl!j n Ictnem poročilu IjuHianskeza p^rostovolinejEk »asilneca in reSeva'nega drnitva za ltio 1917. še naknadno odobri-tev draginjskik prispevkov in doklađ orad-Kfkoi« fn iisluZbencem maatne občine in I njenih podjetij. — K* dnerseBi reda tajne I
ročila: • poriuiah sa uprazDt me*u Dra-.Totln 2acir)eve roćae ustanove In o pro-iniah treh rna^istratnih nradnikov za vitet*
ič službenih let In za napredovauje; linanč-nekra od^ck^ porozno o prošnji nektfa urudiiika mrstnega užitninskega zakupa «a določitev pre^krbninskih uiitkov ter obrt-nesa odseka poročilo o raznih prošnjah za ra^ne obrtne koncesije,
—   Premešicnja    pri    joint    žeieznici. R^vu!**nt   fetefan     Bcloglarec   V   Mari. boru >•  prtmeoćt-n fi  Korot,L^-^a na glavni kolodvor,  rc-vid*?t*.t    Renat    Maasanl    z Opfia  v Trst.  Afljunkt  Priđ.  P u robe    je pr^meS6oa I/. Inomotta na Općine, Kdmund Sila z Op£m v Icomost. Asistent Miroalav Perae    :'d   prem^čen    ti    Dcnavlca   t Tosno.
—  Dejavski ah od. X oairora na raxbtir-jenj*^  ki  vlada    t»«*d    ljubljanskim    đelav-htTom gl«»de na znižanju f.o tako pićlo ođ. inerjeBesa kruha ia    moke,    skltcuje    eoc <J*ra.   stranca   delaveki   ahoi   r»   Jutri neđeljo «b  2.  uri  popolđne v M^-stni  dom, oa 5f» rtelAVLtvti poj»pol sitnarlja $u i.Trreae potrebne kor ;':t.
—   Imenovanje.   OfieiJ*:!   Miha  Jel^a-f eo  k  Kraaja je  imenovan  za c  kr.  kon-trolorjti rri tobačM r.»'Aiji na l>unaiT?.
—  Iz «c.te maflietratneja  gremija dne 13. jaruarja 1218.  Raspisano plakatira. ** j« r-.-iiriitratn'h  In  Tn«H*tneiiiii  mas;i^*ratn v  QaleyU^DJf*    ^tinaniii     rcifcli.dov    drugih uradov »e ea !. li>18. od«ia edln^mu poandnl. kn AIoj?ru J»atWIĆn ea ravfealno ero to 200 frrou pod  pc^rjecn, da hK> plak&tirtl tuđi ▼ rfoodnjj fiiSii in n^ bo z:'.!.Uval međ !*t?im nikake?:*   naupiačila.  —    *featno   ledenico ns* Cesarja .Tožofa tr^n, ki jo Je imelu đo  predlansk^^a  leta  v  Dnjeraa    mesarska sadi-usa,   lansko  teto Jo je uporabi jala    pa lnestnu občina sama, ker    so je    pecala    ■ prodajo lertn, kar }\ p»  Ifitoa ne kale,    se urlda gvx»:ilniCarHki zadruzi  na njeno proi. njo ra L 1911   za 200 K v čajem. — Za na. n>čllo nekellko vrat semea za in*>stTio apro-ricatno polj» ^e tiovoii znetiek t»38 K  60 T. tame 1 kf t^noena za zelje state 420 K!
—   Veselo  božične praznike io srećno fiovo leto žele  rojakom in  znancem iz  ru-skejra   vjetnJšr\'a   ▼   Berezovki, ^v   cubernlji Zibajkal>V  v  V'zhndni Sibiriii:  Stokel Hen-rtk, unmu iz Velikih 2abelj na Primorskern; Kurnik   Martin   fz   Vrhoveli:   Grnick   Alojzij 1 i.Kobie s!ave na Krasu; Janžckovič Martin !z Bcč!f ni Df)!enlskeTn.
—  Metalci granat cesarjevičepa pol ka (tehniooa stotnlja)  pozriravljajo r«e brale« i» bralke  »SJov. Nartnla«  r^aebno    pa    do lenjaka đe'lt^ta.   Podrtesetnik    Ceanr  Iran, SemtO;  inf. Laei I!: A4olf, L,*ubl*3tia:  Novalt PVanc,  DobrBiee;   Triller Frsiic,  Kranj.
—  Zaailni vozni red na arstrijskih ^r. Zovnib fceleznlrah Ktopi danes pocoči r y#. ljavo. Brsovlaki bodo akoraj popola oma ođ-pravijcn!. Na g'arnlh proeah &* boflo poit-ul   vlak i   flfloma  uatavljali   I*1  na   va.2ncjftik postal&h. Osabni promet t«1 bo vrši! tnđi 6 tovornlmi   vlakl.   Po stajali SCa   manjde  važ. aosti  zlastl v bliiini večjih postaj  st hodo erur^tila.
—  Voxrtt red na južni zefezntci o-«tatw seenkrat nelrpremcnjen.
—  V  konkurza zadruge   »Agro .  Merkur i   ,1e  pi*eđlo£il   upravnik   mase  nacrt  za r^triieliter r^r.po!o2r.e mase. Konk^rsnl  up-aiki  £%    lahke    pregleda jo    tn    morebitne epazke zoper nacrt predlože do 24. januar ta t,  L  pri  konknrznom komiaarjn.    Narok 5e đoloćen ma dan 1. febrv«Miat. 1. pri deJeluJ moćniji v Ljubljani.
—  N«oSe smrti je omrl včeraj gospođ Josip K a m a a . oficijal r tukaj&nji tobec-ai  tovarni.   Pokojnik Je  bi!  dobra  đnSa fn zato v tovare i jako priljubljen.
—  PorodM •« }m đanes v   5*»ntpefer«ai g»srkvi  yrei« priljubljeni  !a   usleđni  tr^OT^« z  ilatnino  v Opatiji   gospod   Rnđolf  B1 e . 5 a k  s ft-ospfco Zofko  Bfajakovo,  hoer» ko ngleđe© aarođne ia  obče zr»an«» rodbine fa  pekarije Bizjakove nn    Polianski    cesti. Mlađemu  paru   Selimo  mnogo  sr^če,  tu  da 39 kmaio vra«ta v aa«  slovacaki  opatijsid raj.
8mrtna nezgeda. Dne 11. t. m. se > peaeimrčll pri tovaraliSd erraibi na Savi zaocslenl raski vjetnlk Ciril Nasorov. Pa_ dal je z lestve fn »• »mrtno novarno p<v SkoaovkL "Cmrl j** t bolni^nici par ur po-teoi.
TatvJne. Pri gosivej Mariji Sbit trgor-ki fn posustale! v Mokronopi. je bila dne 1». Janivirja ponori licv-rSena drzna tatvtna, Nesnasf tatovi no vlomili skoxl okno, pri katerera bo ođtrgali eclo železno cmre2Jc# šli ao r rcagac.iiu ođtod t trgovino in kon. tor. Ia pisaln* mixe at> ođnesli gotovine *«« f©0© K ir* nokaj vrednoatnfh papirjer. Nato to jo od kurili ▼ trgovino, od tam so eđnesli jrtadkorja, nsdomf^tilo ka Karo, eleTrt.-iCn« »retiljk«* !n batprlie. <fliav, t^r rarllCna semena. V dračem magacisa %o dobili fm ftekaj siifc»^m sadim. Na dvorfsčti ae poS'KcKiovali oaprajo, aato bo brei sl*»đu Izsinfif
Sievenako obrtno društvo v Celju. ka„ terega đelokrog »e razteza Cee slovenski Stajer. Blovc-nski del Koroftke tn Ježelo Kranjsko, Ima ^voje obino zborova ■ je dne 1". februarja 1918 popolđan t Na-rodrem domu v Maribora. Ker elavi družtve cb eaeai ^vojo petlndvajsetletnSeo obitoja, uiern« bftt zborervanje, kojega dnevni red borno £e aporoćili. rellkega po. laena.
Is C«lja Dam pidejo: Da >e nad občin. akJ B-ret po^lfial mestne doklade na ncjen> nlno od 4S% »a 80^1, eto Ie poročali. Sere-d^, Ce 5* povscy< đnipod na1.ipi*o r!5jl £av_ ki. rakiij ne bi tuđi nail meslni očetjo iiT. pali mestnib fleficitov \z 5^tviv c- lakoga pr^blvalutva?! ?>aj blSnl pos*?stniiCi ne bodo nlC trpeli, ter bodo zviSanj« Jtak ddralili na najemnife*-. — Gospa Katarina Bezen-Sek, M Je bH» »roj čan laf»mk:a rr>«tiine pri ,1©lent!, .1« Napila Valcnćakc o i^ostUno in hižo v Gosposki -illci. — ćttjerao, cia najo-varjBjo celjski 'Teniri gospoda Robeke. hišcega pcs^tni&a tn sostilnlčsrja »pri mestn Gradec*, naj Jim proda gostilno, in ni u baje ponujaje viaofe dobićek. Poznamo predobro s. Robeka fcot vrlega narodnjaka ili bp đvomlino riitl aajmanj, <Ja bo vsako posntTbo e nonižk© strani odločno odbiL Kar je slovecske, aaj oataae v naSIb rokah. G. Robek pa tucii dobro ve, đa je njegova gostilna danes že vredna mnogo več, nego mu baje Keaicl ponujajo. — Po prečej hn„ rtem mrazu zadnje te dne je te dnl aastopik) jnino vrenie. Snes |a ekoro popotnoma is. Cinil.
Is Oebrne pri Celju. Peter HraaUBJek, kl je bil na vojaškem đopastn. je v prepira r costtlni sabodel Antona Krivca z bcjoa*-tem r brbet.
Iz 2a!ca im poro^ajo: RudnlSka uprava v Celja je proaila za dovoljenje, 4a 6ine zcradlti ozkotlrno ieleznico od rudnika v Z&bu^ovci pri Grižah v Žalec. Nova lelea-nica bo 4olsa 4 in pol km. Dne 29. in 20. t. I m. bo kemieijemalM   Broilajjuaji    a^t« I
I                                                                                                                                                                                                                                                         Vojne doklade za koroiko učiUljstvo.
RoroakJ deaelnj avet \m aakasal koroftkemn aćitaljatvu vojni draslnjaki prlaperek, ki odpade na Korosko od đrlavae 70mllljons!£e potpore. Prlspevek Jo til učiteJjstvu Izpia. Can v polnem zneekn.
Kader I. gorakeg« ctrelakega potka (korcbki domobranski po!k> te vme v naj. krajiem čaati v Celovec
V Crni nm Koreikem eo so r ccđeljo 6. t, m. pri ponočnem vasovanja fftepll va-Aki fantje. Janez Grabner, doma od Sv. Frančiska pri TJabneru na Stajeralsem, Je bil obit. Orolništvo Jp dva facta kot do Binevn^i ubojice aretlralo.
Kino Ideal. 8porG<! tu. đanes »oboto 25. jaEuarja. Znamenit film slavne Kanto. inae . serije: Fantomasa tretjl doživljaj »Đedič Het - Steena*. Detektivski Igrokaz v 4 delanjih. Potera ke: i,IS»aukGJev zadnji doQodijaj„, tttr najnovei£a vojna poročiia. bpored se prebraja dr» ponedeljha ter Je mladini  nepristopen. Kino Ideal.
I                                                                                                                                                                                                                                                         Izgubila je 17. decembra re.-na »er.ska
Trao boo na poti iz SiSke po Dunu^kl cesti do Pr^ernove ulice. Pogt»;n najđitelj ee proi j, đa bi Jo izročii v upraTDlštTU nsccsa Ueta.
Iz seje mest&titu  sp?e^isa«sega
tfne IS. ;anuaria 1V18.
Položaj glede moke ia kruiza se ni čisto nič izboljšal in je še vedno priča-kovati najhujšega. Oficijelno se razsla-š?t, da ostane krušna racija nezmani'u-na in bo lc moke za kuho polovico mani. Oficijelni razglasi se pa cikakor ne vjemajo z nič minj oficijelnim! na-kaziii moke Ljubljani, Kar dobiva sedaj Ljubljana moke, komaj in komaj zada-stuje za peko kruha in moke prav nič ne rreostaja za kuho. Aprovizacija je ponovno intervenirala pri c. kr. deželnJ vladi, da nakaze več moke. C kr. de-zehia vlada pa dosledno odgovarja, da niti govora ni, da bi debila Ljubljana več moke. Zagotovitev, da ostane ie odmera moke za kuho ra polovico zmanjšana, ostaja po obstoječib razme-rah Ie papirnati razglas brez \Tednosti in veljavc. Mestna aprovizacija potve-buie mesečno 6 vasonov moke za kuho, da jo je mogoče razdeliti v izmeri zmanjSane, polovične racije, to je po Vi kg na osebo in mesec. Teh 6 va^jo-nov c. kr. deželna vkda ne nakaze! če c kr. deželna vlada ne spremeni svojega stališča, je neodložljiva posledica, da bo apro\izacija primorana, zmanj-šati racijo kruha, če hoče. da dobi prebi valstvo vsaj malo moke za kuho. Vprašanje rooka do dan%s torej še ni poroljno reieao navzlic tcIažUirin od-lokom c. kr. tirada za prehrano iiud-stva. Obljubu je se, da ba zadeva tekom prihodnjih dni režena. Do takrat bo prebivalstvo s sfcrbjo čakalo na razre-sitev krušnefca vprašanja. 2e naprc! se pa lahko reče, da prebivalstvo nikakor ne bo moglo vzdržati, če se racijo fcni-ha ali moke zmanjša. ker fe beda In pomanjkanje prišlo v tako resen stadij, da že pri današnji odmeri živi! trka la-kota na duri. Obupna ie bodočnost sdIo-šne prehrane, alco se bodo razmere vedno slabi a Je, mesfo boljšalc. Mestni aprovizačni odsek se bo se enkrat tele-graftčno obmil na c. kr. urad za prehrano ljudstva in nujno zahteval, da se Ljubljani nakaze naimanj 6 va^onov moke n& mesec več, kot do sedaj. Ob-enem bo tuđi odsek poi»s?iil nesnosni položaj ljubljanske** prebfrvalstva jrle-de preskrbe s krahom m z moko.
Kakor je bilo razclaSeno, prodaja prihodnji teden mestna aprovizacM?. v vojni prodafalnl v Gosposki ulici !eš*ni-koro olje rjo 47 kron za liter.
.Aprovizacija ima na zalogi več je množine manaefade. Marmelado bo mestna aprovizacija oddajala na izkaz-niče ubožne prehrane in sicer po 2 K za kilogram. Razpored razdelievanja se pravočasno objavi ▼ časopisih. Za one sloje, ki nimajo izka^nic ubožne prehrane, bo nrodajala mestna aprovi-zacijo marrnelado v vojni prodaialni (Gosposka ulica) po 4 K 40 vin. za kilo-sram. Tuđi za to prodajo se razvrstitev pravočasno objavi.
Proti večjemu Števflu Tjubljanskih pekov je dobi! mestni magistrat pri-tožbe, da nišo honorirali vse krušne karte z izgovorom, da ie moke zman.i-ka!o. Do sedaj so hnefi vsl p«k! dovolf moko in bi moraFi zado\roljiti v polni meri vse svoje odjemalce. Kam so dali peki moko, bo mestn! magistrat nataiič-no preiskal in krivce najstrožje kaz-nova!.
t Marntladv na zeleoe rzkazni-ce A. Stranke z zelerrimS izkaznfcami A prejmejo marmelado ▼ ponedeljek dne 2i. t. ni. dopoidne na Poljanski c. št. 15. Določen je tale red: od 8. do 9. št I do 100, od 9. do 10. $t. 101 do konca. Vsa-!ca oseba dobi 1 kg; kilogram stane 2 K. Posodo Je treba prinesti s seboj. — Stranke z rdečimi izkaxn?cami bre« A prejmeio marmelado v penedeljek dne 21. t. m. in v torek dne 22. t m. na Po-Ijanski cesti 15. Določen Je tale red: v ponedeljek dne 21. t m. od 10. do 11. dopoidne št. 1 do 100. od 2. do 3. popolđne st 101 do 200, od 3. do 4. popoldne sr. 201 do 300, od 4. do 5. 5t. 301 do 400, v torek dne 22. t m. dopoidne od 8. do 9. §t 401 do 500, od* 9. do 10. št. 501 do 600, od 10. do 11. št. 601 do 700, popoldne od 2. do 3. št. 701 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 900, od 4. do 5. popoldne 901 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg; kilogram stane 2 kroni. Prinesite s seboj posodo.
4- Nakizfta moke trgovcem. Tr-gocein se bode nakazo vala moka v torek dne 22. januvarja ob 9. nri dopoidne v mestnl posvetovalnid.
+   IMom   izprantiifetie nafvišie
debelo ta drobno. Današnji uradni list priobeuje seznam đeloma izpremenjenih postajnih cen za velike grade za 100 kg sladkorja.
-f- NakazIIa za prckajeno meso. Mestna aprovizacija naznanja, da dobe v ponedeljek dne 21. t. m. prekajeno meso v cerkvi sv. Jožefa Ie tište stranke, ki imajo že nakazila. Novih nakazil urad več ne izdaja. Opozanamo stranke, naj zaradi novih nakazil ne prihaiajo v pisama
Uprava i Slovenskoga Naroda« U-javlja, da oddaja vso naklado poštnih r.aročnikov vsak dan do 6. ure zvečer na ljubljansko glavno pošto in ne zadeva uprave v tem oziru nikaka krivda glede zamudnc dostave lista. Vzrok je Ie vozna zamuđa vlakov; nered v poštnem prometu. Tuđi denarne pošiljatve preje-inamo redno z 12- do !4đnevno zakas-nitvijo. Priporočarno torej cenjenim na-ročnikom, da pošiljajo naročnino kolikor niosoče zg:odaj, vsaj 14 dni pred pote-koni stare naroćbc. P o š t n a naročnina znaša od novega leta sem mesečno 3 K« J/4 leta 9 kron. 1/2 leta 18 kron In ćelo leto 35 kron. Kdor"je torej poslal mani, r i] blagovoli primanjkljaj takoj doposla-ti, da mu pošilianje ne prestane.
Ka čeke »SI. Narodac naj se posiljalenaročnlna; darila pa 1« izključno po nakaznicab.
Obenem prosimo zaniadnike, kate-rim je že potekla naročnina, da io takoi obnove.
GGIPCnluTStUO.
— Jadranska banka. Porodom poviša* uja  delni£!s&  glavnice Jadransko banke  od 12.000.000 na  J0.000.000  K  piS«    »Hrvatski LIoyds   o   poatanhu   in   razvoju   tega   zavode:   Jad-asslra  ba^ka  5e  bf!a  ustanovljena v drugi polovici leta 1905 z znatnim kapl_ taioia 1,000.000 K, ki ie bil ponovno svlšan ter    tončno    ▼    letu     1»17    dri^njen     na 12,000.000 K. Že b tem povlftanjem delnlšk« glavnice je  postala Jadranska banka  naj_ mo^nejti đenarni zavod v Trstu tn na jugu monarhije  sploh.  Pred  ftuiljo    s    Hrvatsko vjereeijiko banko v Dubrovniku J« osnovala Jadransko banka podružnici v Ljubljani fn Opatiji, fcoteč si ■ tem ustvaritl močno oporišče v trgovini, ki ee    fiirt  is Trst«    v zalelje. Fuzija s Hrvatsko vjeresijsko b&n-ko ji je piineala podružnice v Zadru, SIt>e_ nitu, Splitu In Dubrovniku. Kmali nato Jo ustanovila  po/irnžntco v   Kotom  «  tom,  da ja  prevzela Utmošnjo  Hrvatsko  Štedionico, ter v Metkoviću,    kjer  obstojala    poprejo ekspozitura    Hrvatske    vjeresljske    banica. Delavnost  dalmatinskih   podrutnic  je  prav člvahna ter jih  caka s spIoSnim  razvolem Dalmacije  &e  I«pa  bodo^noat.  Metković  tu Split sta dve odvozni tačV:i stavbnega lesa iz pravega zaledja Dalmacije, iz Bosne, kl je potom omenjenih  dveh  m©st zvesana a sretom. Poleg te^a bq izvaža potom š i beni, k * v velikih količlnah kalcijer karbid In oa^ luloid, fs Metkovića pa manaran. V obeh te* kah leže velika  skladi&ča.  Split ■  svojiml tovarnami   eementa,   a   svojo  naravno   luko v  Kadtelantkem  zalivu,  kier    nikaka    po^ morska Bila ne more Sfcodovatl    uBiđranlm lađjara,  obe^a  v  blfžnii    bodočnostl    velfk razvoj  trgovln«  in  industrije,    Zlast! boda ta razvoj  pospetila 2elerpJS"ka zveza s Hr^ vatako, ki j« že v defti. Jadranska banka je z telavnostjo podnilrtic v teh   mestih,   kl se yo prarici imenujejo    »mesta    bodofiao-etl«, đo«f»;]a, da je trrovfBA    v    Dalmaciji T)ridob!la trdnih taL Zlasti je   ia Blaga   Ja* dranske   banke,   da   »e   Je   tr«ovska   zveam Dalmacije   s   Trstom   lntensivnejBe   razvila« Vendar se Jadranska banka ni omejila  s»_ mo na ustanavljanje pođnižnic, temveč j* kmaln   Bodeinvala  tuđi   pri  osnutku   raznih podjetij.   Predvsem   je  ustanovila   >Đancasi« spcHiicijsko  in   komisijsko   đelnifiko  drufbo v  TTstu.  Iroje  prvotna  nalocra  je  bila,    đ» razvije uvojo delavnost  glasti  na  Balkanv. O«novna    glarnica    podjetja    je     zr»alala» 500.000 K ter se te dni poviša na 1,500.000 kron.   Podružnica   »Balkan«   v   Ljubljani   wm je med vojno izrodno razvila ter je neJar.. no nakupila javna  skladiiCa  bivSe  tvrđk« Krisper  &  Tomažlč,  s  Čimnr  je  svof  đelo-kroe znatno  raefiiiila.    V  Dalmaciji    poles Ornima je dala Jadranska    banka    ssjrađttl tovarno »Cement«, ki Caka na konec vojna, đa pokale svojo tehnično sposobnost v cementni  Industriji.    V Bosni  se je uđelelite pri osnutku »Hrvatske centralne banke« t Sarajevn, ki je v vaeh bosanskih vatoejtfli mestih  otvorila svoje  podružnice.  Dalje Je Jadranska    banka    sodelovala    pri     foMjl manjsih parobrodarskih tvrđk  (Braća RI»% monđo, S. Topl<5 ft Ko., Negrt A Ko.), ka^    • tere so  ae  etrnile  v  mo^no  parobrodarsko družbo   vDalmatla«.   Nedavno   med   svetoT-no vojno se ji Je posrećilo sdrnžlti nekoifto posestnikov pretmorskih parobrodov v del-niško  družbo   ^Oceanla«,  kJ   bode     pravkar zvižala    svoj    kapital    od    6,000.000 K    na 10,000.000 K. Doaedaj razpolas^i  >OeeaEia* a sledečimi  prekmoriktmi  parobrodi:   Sud« Rađlum,   Mrav,   Koatremsu   Vladimir,   Zora« Marla B. in Clia. Dalje se Oeeanla dogrovar-ja  tuđi  z  drugim!  lastnikf  parobrodov  tat* 3« je nadejati, đa bodo    imela   pokajanja uspeh.    Urejevavanje     poalov     pivovara« »Aria«  sa  uspetno  nađaljuje  ter    je    apsjF ti, da  bode tuđi ta družba s spres»embo ▼ npravi skoro mofla izkazati lep uspeh, Mm bode zopet mo«ode, nabaviti si snrovln ter pričetl  s rednim  obratom.  Zadnje đelo Jadranske banke je đrufba z o. s. »ImmobĐi-are« sa nakup Kgrađb    in   nesremiCnln   r Trstu in bližnji okolici. TJstanovna Klavrnl. ca anafia 1,550.000 K ter je že vsa pokrit«, iz ćesar je mogoće rasvideti povoljen mak za razvoj  te vrste trgovine. Nekoliko me, aecev pred vojno je ustanovila    Jadranska banka podružnico na Dunaju ter s tem đo-polnila svoj pri uitaaoritvi samiiljen program.
Usfnfcii nređnlitvii.
V    TomaJ.    Vtiaga    dopisa    nismo prejell.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. LastulM ia tfsk »Narodoe dtlunK.
Stran 6._________________^__________________^___________.SLOVENSKI NAROD-, dae 19. jarnuuja 1918.                                                                                                       16. štev.
trr-siln'iM *b#r  c kr. t»fca**o  torerao t Lht*-
lfanl javija  tužno vest, da je pr««iinal njega   ceojeni   tovanS, gospod
Josip Kamen
o.  kr.   oficijal  tobsčne   reiije«
Pogreb   se   vrsi   dn*   20   t.   m.   ob  4   uri popoidns iz mrtv£Šn;ce pri Sv. Knštoiu na potopaližče k Sr. Križu. Počivaj v mira!
V  LJUBLJANI, dne 19. iarmarja 191S.
+
Hramlfri Sv piMHJBi ktOMr*^ prve^a splošnega uradniške^a dnjJtrs Avstro-O^rske banke v Ljubljani, naznaiHa vsem p. n. članom, da je njega večtetni zas!iiž«i ođbornfk, gospod
** ^ -/ h     ^ jhi aL3 n II
cl ciai c. !*r. tofeaćsa režije
dne 18. t m. nenadoma premirml.
Pogreb se vrši v nede'jo, dne 20. t. m., ob 4. uri popoldne \z mrtvašnice pri Sv. Krištolu.
Bodi mu Čarter: spomin!
+
V  ndnMriH kQk>ek   namanjamo vsem soroć-nikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš srčnoljubl^ni sopreg, sin in brat, gespođ
dne 18. t. m. ob 9. uri dopoldne previđen s sv. zakrameati umri po ćtđgi mučni botezni, ki si jo je nakopal v vestnem službovanju domovinske dolžnosti.
PogTeb se vrši v nedcljo. dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše ža!osti Trnovska uliC2 št. 1.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v Trnovski župni cerkvi.
Bodi mu blag spomint
LJUBLJANA, dne 19. januarja 1918.
276                                  tslsfočl csteH.
Za   đofasze   iskre«««   rut—fju.   povodom   smrti   našega Bepoacbntge očeta, gospoda
;                              B   |p    f^ ?   ** v,«tf            g      £^  Lm      ^   4 ^Jg
I
c kr. erota*š*^3& gtrafe'»jo|afcr:i v p4feo]a
irrckamo fem  potom gg. davčnernu in rjdniškcmti   aradr-štvu, !       nčitcijstvu, or»inikom, podursdnikcm In drugim sfwemljeva*cem, aajprisrčncjšo zahvalo.
IDRUA, dne 15. prosinca 1918.
273                                        ŽaM»« MhU.
Tužnim srcem iucnanjamo ▼tem sorodnikom, prijateljem in zotncem,  da se je   naša  ljubljena   mama ozir. teta, gospa
Sitija li
d3nes po truđapolnem, tcžkem trpljenju, previđena «sv. zaVra-ir.enti za um'rajoče, ob 4. uri zjut. preselila v boljšo bodo^nost.
Pogreb predrage se vr^; v nedeljo, dne 20. januarja ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Gtince Stevilka 230 na pokopali Sče na V:cu.
Sv. m^ša zaduSnica se bo brala v fami cerkvi sv. Antona na Viču.
Glince, 19. januarja 1918.
Rcman9 Ludin!;, Tcntks.
!      Z ? rs © a f a m   nova   ns&i eno
ženske čevfije
I (prcdvojro Mafo) ca ackoo ?H sh«V i      kor. Medcr O^tiait «f. 117.   27.
1%/^lr^f i*2ft "^&ra 15 let, ki je do 4JW,»2I.1^!S x-5il» 6 raxr. Ijod*^ Solo z dobi im i!sneh»m, in ima veselje do trgovine, £c*i TStoiItl tot n^o»> ka v !:ako trgovino. Naslov fe jzve v uprav. »S'oven«kega Naroda«   269
Gosp poročnik. ki je dne 17. ja-naarja 191U prmesel pozdrave iz Broda te praši, in se pred ođfiodom še en-krat *gi**i zafadi male stvari, da jo s sebol vzame za Ankico
Pozdrav 249                                 2.  Jf
^Mi MMi bgnboog
in   druge    statikom«   CsdeSSce,
na drobno in debelo priporoča
tfs^vi^a   1-3,   Kauiiš,
7 IJttMJ^'i^ Šelenburgovo  uliC3 št. 7.
; Zsfoisrz  ce 90 uJsJU eenf  pređa ! sa    2G0   e&oll*.  tielfih  steUlenSc,
Samostoien delavec
ki je vaen dela v drevesnicl   in na
telenjmlai«   vrlu,   se   sprejme  v stclr.o  f'ufto   na  čc^elnem  vrtu in drevonici   v   Črnomlju    in   Metliki limene   pon'j^be   s    spričevali c.2l] se p>o§i!jajo do 1S   februarja 101^ aa   na   ov:   Krl nrrni   ođtclek  de ft»l7*e«a otfbora v Lfofel>asL
Nnstop     slu2be     na)i<asneje    1 j marca    i913.    Prednost   i«iaio   samci. I VpoStevaii   se h«do   tuđi   2tno2ni   in ■ vešči   invalidi.   Plača  po   dogovoru. 26
Prortn sa
Naslov pove upravništvo »Slov. Nai.» Lcsoaa   latns in žslerca
okaa 3a vrMa
proda A. Follak, Kram 18.            251
Oslika Šiša
z vrlom itJx, pribran*a za trgovino, 80 ▼ Kniaiii proda. Naslov oove upravnistvo »SIov. Naroda.« 250
spreimc   taUoi    v trajno   slsibo
£osl<a grasc.33 pri ZiDsa^ostu.
Zagotovljena   je   dobra   plača in r  -polna oskrba              271
se po zmernih cenah v večji množini osflfe, 7iQ9, s&clai m^iv vcp-bv!  vlao In dobra milo za
prsni6  v večjih  !:osih pri tvrdl:i
EarlOTSka   cesta   štov.   19. Sprejme se več spretnih
zidarjev, tesarjev, mizarjsv, in stavbnlh kfiiicaviričarier
Sfi^* pro!" tebrl plači, prosti hrani fn starovanin. Pri-glasiti   se je pri   stavbeni   tvrđki
G. Tonnies, Ljubljana,
Duisa}8ka cesta fttev. 35    62
Hanns Renner Beii Fajdiga
T~*-^s*fr zaraćena. ^*^w-»
Jfamntfa 13. januarja I9t8.
■ ^m^^mtmm^KmKmmmtBŠBKCfr'itmtil   \\AMmm!rmKWI^mm^mmrMmr.j^l^KKtnmKmWamMmmrfiJum1iWf
,                J>laznanil©.
I            T;s!fovna   zadruga i o. 2. v LjoblTani bo   spajala letos
^ „Ljubljanski Zv©rt*'J
>od pomnožcD'm uredništvom (Oton Župaočić, o^ovorni urrdnik, A Loboda in M Pu-jelj) na 80 stmnch (do^iai 56), od katerih bo doadio na Nstek 20—25 strani. Vs\ed poman 1 kanta papirja homo 1 s :ali »Ljubljanske^ Zvona« le toliko izvodor, koitkor je sedanjh naročnikov in Icolikor se bo prigiasilo ter vplačalo novih narnčnikov do 15. tekoče<»a meseca.
Psastis prve Atevlllie, ktkor Inske lelo, fa Eetas radi postssfkanla In đraglule papirja isHIfn^en.
Naročnino (letno 20 K, polletno  10 K) naj oddajajo   ali   po-šiljajo novi   naročniki   upravi   »Ljub]}Mslcejra Ztona« v Ljtib l^sni, Sodna   ulica 6, pritličje   desno.   Za  stare   naročnike   so hi!e priložene poloioice.
Sprelme se nftenka
modni salon    Ltx£ ntsU tu Sodna aUea at. 11. IL aadstr.      278
Meblo^ana   soba
posebnim    vhodom   in   elektriko se
« takol  odda.   SUđaUika  ulica •L 7 II. nađstr. vr. 9       262
PosfrežnSsa
>e sureime   za 1—2krat  na  teden s
spolno prehrano in dobrim  plavilom.
f prazan ja pri   Suymaaa. Sa« Slika,
pivovara« UXiQ2t,          ^59
roti dobremu plačilu   NatančnejSe se
»oizve pri tvrd:i S   Stcag  ^'klojl-
6«va caMa %tev. 1S.       260
PlseiEsk! papir
r 10 10 mapah, podložen dobavlja prc-
daialc/m z^lo^a poštnih kart
iv. Bone? v LjubHani.
e^g^r   Šupim par đaMh   *^90l
Irnih za kora2O in driigo (tuđi že rab-jrre( strina od 36 col €0 1 mtr. Ce-njene ponudbe v ormafen'U visine in sirir.c ter cerio piosi Anton Terčeli, Metlika.                  266
rci Je jako zmožen pri parnih in električnih napravah želi spreme-liti službo s 1. marcem. Naslov pove uprava  „Slov. Nar.".       245
5talno v Ljubljani bivajoč gospod i5če sa 15. fcbiuarij ali 1.  marec eri bol Si
-odbini    ff^^^^^T^T^    &***&&**
i popo!no  brana in   Oikrbo rroti dopremu  plačilu.   Ponudbe    s   ceno  na apravo *S!ov. Nar«da« pod „C^rar.o/ 2 SS".                     233
1 kg belo oskubljeno              K 24-—
!   «     »            »                       K 16*-
1   »    »            >                       K 10"-
1   »    »      nco^kubljeno          K 10*—
I   »    >               *                    K   5—
soSilja po pošti proti rjovzetiB v za-?oiih a 5 kz Inča Esldsh, Praga Smihow, Kinsky ul št. l               246
Retna žesiHna ponudba.
Vdova sUra 35 let, brez otrok. zdrava, prijetne zunanjosti in živahne^a značaja, z ve-iim posestvom in več tsoč gotovine, se Je!i poročtti z zdravim gospodom državnim uradnikom. i>f:teliem ali trgovcem, primerne starosti, blažega in mirnega značaja s pnmernim premoženfem in izobrazbo. Le resne ponudbe s sliko, katera se vrne, se riaj posije na »»ravniitvo »Slov. Naroda« pod „Ciglama 244 Tajnost zajamčena. Vdovci brei otrok nišo izključenf.                                244
.;;. Enpl se iaiša .;:.
Cenjene ponudbe na uprav. „Slo-ven. Nar.- pod „A. P. 1918/263'*
OObra ŠlVHja meseo februar,
po dogovoru tuđi porneje. Najraje pri privntni dMižini. Pismene ponudbe pod ME. 97 188"  na  uprav. »Slov.  Nar.«
Protia se   |£ ^5 feg i 8 ^
riave barve, stara 2 In pol leta. Po» Ifenska česi a it. 55.                  22S
Prodam  %$ S 3. Q
z leoim nasajenim vr'om. Cena 60 000 kron. Naslov se irve pri c Pompe, Sod&B ulica ftf   3   LtlvMfma.    214
Oos^cđ   fdćo za  februar
Ponudbe pod „prai&a soba 223^ na upravn. »S!ov   Naroda«.            -33
SSg-    Kupi se    "^*^
^onudbe na  miav. »Siov. Nar.5* pod „Betal Iranoc 192".              192
ifulUa In ufljen^s
se I5če-a. Poizve se na Đolenjckl ceeti 50. Na dopise iz dežele se r.e ozrra,                                               227
proti dehremu   p!«čthj   sppe'zsae   AH«
70?ff ST2SKBB> L^iib^ar.a, Je?S3 0 /a
dfoa SI 11.               175
Krepak, niscan dstek]
poštenih starSev, se sprejme v ooduk mesarske obrti pri 3aro7u Sovać, raesar v Starem trgu pri Eakekn.                                        224
iei crspalca za !g;,
kl je vojaŠČine prost in v lesnern stroku vpeljan. Ponudbe na naslov: Anion BescbitSi lesna trgovina, Ljubljana,                                      146
išče  se  za  veliko pedjetle zmožen
Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod „št. 216".     216
Kupim vsako količino
sveže  ^EPl,
Cena po dogovoru. Joa. Oratam^ seliarca, Selo Košta pri Llubllaol
189
7a glavno zalogo tobaka v mestu na dežrli  se   tske!  sbretme  spretna
PROD#UALKA.
V knjigovodstvu in galanterijski stroki dobro izuriene, imajo   rrednost     Po-, nudbe ood ,.ia!03a   203" na uprav. »Stov. Naroda«.                            206
Cunje, kestlf želozo, kovine, iase9  aove   odpađke   sukna
ku^«je po dnevnih cenah
tvrdka tfifctorija Panfrolcer
Ljubljana, Pražakova utlca IU 4.
165
Sedmograska vinofrika deln. družba
nrlporofcn svoja čisto predana
*    mm
z najbolj&ih   leg  Sedmograske.    Ia   muškatel|c,   dekli^ko   grozdno vino, rulandec traminec, sovy^oca z bregov Velike in Male Kokele.
Prsila ^lsta namizna mn®.
Razposilja se v sodih od 50 litrov   navz^or, dalje na   ćele vagone,
WST Zaneslffvi a^eirde s l.a referencarni se sprejmejo.
J\im CEIiTIImL   v dez. gledališta.
Petek 18., sobota 19., neđelfe 20. in T3Oi>©d<9llei 21. Jao.:
MELA MOJA RUM!
' ^W^ S. P   i ilC J^^      Roman iz  Tibeta po sptab  nekega preis* S   ^b^? -Jf S^ P«9           koralca Tbeta v 4 oddelkih.
V glavni vlogi HELA MOJA.
Ne samo sijajna igra Hele   Moje  — napeto zanimjva glavna ideja te pre-tresijive podobe,   uprav   oćHčna oprema,   posebni milje, napravljajo   ta film
za redkost prve vrste.
Predprociajo  za  »Mtolfsko  predstave  se  vrSI  jutri v nedeljo od i»o! tO. do 12. dop. pri obeh Magalnah.
POZOni Predstave  se vrie v Šelamiklh   ob 4., pol 8.y 7. In pol 9. iTftćer, v pramlklh ta nedoliaii ob psi 11. eo^oidaa,  ob 3.v pol 5M
6., pol 8- to 9. sve4«r.
LjuijlJ^nska kreditna banka v L|ul3l|aiii |
■ D«lwWfc« «l«wwiea 1%om.OO* **miTi                *                  fj tfjf Iff JO W ■    llllOfl   rtCUi   2.                                    Be»ewml *>■>*  okrogte 1.800.000 kron.
Poslovalnk» c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v BpMtu, Oaknrou, Trstu, Sarajevuy Oorlof sedij v Ljabljini. in &«Jju.
—-----------------------------------------    SpralaHM     --------------------------------------------   I   borit k ani* «•• vrate  i»it—shilli >»»li|ei, finntfn emfM dakan in  dovoijuje
v8oge   na   icnimce   lw   tekoll   rmlun        I     aprovisaoijslf^   Itredite.
16   stev.__________________                                                             „SLOVENSKI NAROD" dne 19. januarja 1918.         _______________________                                            Stran 7.
Bsta'iM kapMal B M.SM.MO'-.                                                 _~~        •   tfBIfc                ,                                         Sluje dei. tU* na hran. knllžfce 31. okt 1917:
Beier*«          w IT^MJtt •-.                                 W« ta%   ^0T    IIMV«                      ,-         K 214,681.380-—         a:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala u tauji. — Ustasorljcu «6*.                           ffifil M flg-Si ftft (Rfl (f 161 Mmm MrMI                             Vstrntijoi «54. - 33 KftrsHc,
.   ..„.       Preskrbovanjc vseh   bankovnih   trsr.s&lrcij,   n. pr.:   Prevzemanjje a*»cralti rlog   na   hranilne               Naj!cul2ntr*jsG izvr^evrnje korza!* aoraftfl na vseh tuzcmskih in inozemskih mastih — Izptačevanje ka-
Knji^.ce orez rentnega «arka» kontovr.e knjtge ter r3 Icor.to-kcrent z vsaicnćncvnifn vsđno u^odnhu cbrv               ponov  in t^^rebanje   vrednostnih  papiriev.  —   Kupovanje  in  prodafanj? devis, valut in tujin novcev. —
stovan;ws.  — Denar se .ahkci fivifa '^a.c l:r brez odpr-vedi.  —   knpovanje m pradajanjs  vredaastala               Najemoda-a virnih pr?dalov sarnosbrambe (safes) za oijnjavarnb shranievanje vrednostnfh paoiriev,  l'sfin,
papirić? strogo v okvire uradmn kurzm!i porodi.  —   Sfcranjevanje in crravlianje (đepotft vrednostnih               drapotin itd. pod tastni r»*!epom stran !:e. - OpnvUIM« e. kr. nir. lotorii* Brezplaena revizija »zžre-
papinev m pesofiia nanje.                                                                                                                          ,,.j               ban:!] \r?d^os:nih papiriev. — Proms^e za vsa žreoanja. lisici a in nek azilu w kmovlko In is Amerike-
Uata*ana fn pismana pojasnila in nactefi o vr.elt ¥ fcančtto sirtko   apatfajačili transakcijah vaebdar brezpfačno.             S9SJ-rr*cwke: Prametaa benka M«^U^.  - Talafoa Ste*. 41       I
VRTNAR
ves* ndjereie n v nisajanja ze!er.-iadi, dobi stalm> službo na gTaŠčini JV«ost«fa ro§ta Radna na DoJcnjskc-n. Ponudb-   y   preci?i   ssričevs!   i;    r.a-
iicviti na aattri!£?*tr3 7elcnts«itri ftenstaia (Iniaoica), poita aaian
Soleisko.                            212
sško  gosla  perle.
1 J:g belega nepukanesra 10 K? 1 kg be;«ga nepuksnesa 5 K, 1 kf belsga i.epukan-ga ć K 20 v, 1 kg  btif^a
pukanejn -4 K, 1 kg be!ega p u kan r ga 16 K, 1 kg belegn rukar.as« IO K, pob lja   ro   pcSt*   p-5   5 ].» L HiMe
Uori, Pnffa-$«Icitv, Rfasktka trtia 1.                                    ,::
(^ maiifeiii. Milina -o
---------------------------------------i
i".   daiMfski<i    ^-:aetni»kiV    rm-^'.Tđti:    p-»    ? :      f
i:'r'5 ceruli za prvfajilf-.  • -»• f»o«t-.stl -•:•
'-'alMv-fln-1. e°^';Vftlii. c.**ii»<«ii» ia u^'.etAiikii; *arr v tisr\ otisku. MesWu. /Itirni tle=»'. -^r-t'tns ra >*  K. P-*<!Tja    -  "••   »■-•» ?et:u.    Tc-
fv-.:-« 78 I'A^u-cpapir ADLEt. ZfT5'. L i C*. '    -        - -,'---tra^ «^ cdl-  li               1^3
vojna čevljarfta v Ljliiitt'. i
PlzZi po   dogovoru ia  seianjim :zz-
Titram primerna.  —   Pcr»«.idb€ raj   s*
pc-'ejo   na Esveđ zm. »os^#4ct^3;2
obr« v Lubi^aal, ••ss:skm  ce«ta
I    ŠL ŽS, kier  r.a?   a:  čeviiarji.  ki že!t
I    vst opi ti v   e'.u^oo   v   svrho dogovora
I    osct?no   zglrsijo   od  <?.  ure   do^oldne
I    cio ?    ure popeldr*.                      4/21
i             —   „-----^=
wt-..e. ^.vetle in - :ve laae r     ^^r ^ j -:adoa{fijwtemf»opob?rv^        5jp ji
I ste.'derrca 5 fffl. frrt K 2 70      fy    | f
^^T>   ^ ;-  ftra* itk, ki živo    !,
je čudov't   I   ste-klcnica  $ pc.Str.mo vr:i K 2S5.       J
llaslov za naroćMa:        ;
Si. SbIBl [iKl-Sr'^J.
I           Cmo str/. 63f, IfffravrkB,      j
z imenom                  |
^^vgsskt vojak j
|e ravnokar  »xf «1 ter  se   dobiva j vtran in kjasno s ^iikarr:  opremljen ' v \-?eh   knjigetrtnicah   v Liiib^s^t ir< ' , "»nthtffovinjh pr> d^^eJi nn t'It ??-   -^o-:Ha ea ra tuđi zslotni* Jamko   ' 5Jep.  ie^lfć,   ^lski vodite'j v L^ub- j t ijar. , ki di)« obi'aiefi trgovski po jcrt • i vs:i?!,kf narcJs veCjo sn-5"!no fzvodo/. ;
P. m.   trgovci,   uC.teijr   hi   soloh prijatelji  !ju<Ss*vat   r/-:o"ajte vejakom   S m dragim to potrebno kmičtce!            j
Vaf1»!tre)e po po**n!  rskaznieM
iz vrste n
domaći čaf,
okusnem ravoju kafcor tući
v   iiilanfe pospainfač!
x irašok za  peko1
j biv'js selo ce«'3 t\T- :a           !
se-Benda, Zi2kow
pri Pragi.
iterilmi odfeaial«!. ^
rabl-en*, aezIomJjcne, nikake umetne  zarrj-.i^ke    -    .    K 28'__kg
nofe                 **                 ^            ,»               «            .   .   X 40*—   „
sampar^ce,     „              nepočen^     -..**..   K 1-20  kem |
ns^vam* I>re2 vsa?c>h rpr^Xahj po po»zetia PAVSL BIRHe^U^, nsf?usc7BMtt Đciaj Rf namrinj. r?f pr? Sev. ^el.
^SfJS^         ¥sska dama naj Sila
f JB^?*^?/^         fc3S>fi: %n;:aaftf. — Pišite zaapno ca
" ^   . y      Ido Kracse, Požun, Pressbcrg Ogrsko
'    - '         "'                              Schafisstrsss« 3. odd. 41.
ć^32 -x-^ |pž 1 fi  tta 5 * SS a
(\*or!agescnK■■fsct).                                                          J
Maks C€?^ak> Uubljsna. Gradiićei 7.
i1                                                                                   —
!j Po NajviSj. poobiasceii]U Nj. £&? ccs. in krali. Apost Veiič.
\\l izvanredna c, kr. državna loterija
m ve s&k* 8ls?^sl7aii& s^«etaa«
Ta i!?»afaa  Iaicrifa  lm*    :.t4"  #«Mtkav v gaisvem đtnarf« ▼ aisi&9^«m nttcka 129.900 Biran.
Giavni dobitak zneša 900,000 krOlt.
f   Žr?^"!? b9 fr¥M R3 >.r»i?s ^w 51. ffSrmarja 1518. 5rečka stane 4 K.
i Srsćk? $« tf^iwtii tn itfMkc n OStrt^s,« tttsiDf m 5ataju, '!!., l'irtfsn Z: ij^ls-j strw- 5, pe »ttw^h. trafi*«*, pri rfi9čat% 5»5t»-h, fcrzs^TmTi ia SftentSMl uredik, i i   pn Rsa:s>aic?<t K^. Sfra1«! nMi ?« 4«tw f*čk ^-rtsej. 3^c^e se ?e*?1/a:o ptšt prest«.
i i Cd c. Sa*. |js»«rs!i5e??s ra^??atcH$tva drž«vnf& SoteriJ | i                   <>M«?«k za tfa^aialaa I*i9r^9>.
I                                                                                                                                                            !
-                                                               i
^^^^^^^      (BrQcteer3wasen) vseh !
^^^^^^^ teht-iSiije veiev !n ličine
iHilM  iJ IHiiMiiiilhiiiil   II   I    III   i   li     ni1Bip» III Ml I ill'IBli li   h 't   Ji Wl >
^    ::     Na«ao¥a;ša i£bera     ::     W
g razglednic g ;
*fj   pismenega papiri a       Jl$   r ^       in vseh pisarn?ških    t5r
»i*   in šolskih potrebičin    «£»   -
^                  .               f>   "
W     NARODNA KNJSGARNA     ^ ,č
^fH             fjckCau Vrticmva ulica shv, 7.              j^   ;
a     £ ©    i^l £3^%^          8
Littbiienat W©lfeva mha li,
£«lii*a    koftces.   tvrđk«    sa    wg#a^«vanl«
Ii1avfri«v   Nt    *mrm*nll*w   ter   popravna     l^rf^fe^^S^i vseH 3t»ib!!. V»a te   d«la isvrioletn stre- ^^^^SggSTj^g hovno   in  csro.  Glssb«n«m  ?olam   ugle- ^^^^^^^^ ini« lafctiuZit* le                C. P. lurasek.         f   ^l    ^       *
^_____________„     ^*   ?
aaWaaaaaaa^fflaW^^Hffi^|pWKgSMWy?S^apaaBi^BE^gytf!l- iM&fcfž&stsrtiN ^^ffffflff
aaaaaaav   C^j^^ ^^Jgy ^^k^S   bhb   *9^aaH  aBbn^L
aaal   VS ^BHP^av   Maaa^BaT ^^^F^^H  ^^^ ^^■^r^n# ^a^a^a^pr   t^9
Orajšcina Bajnof pri Novem maštu procSsJa bede
is svoje hoste v CeiSs  vas5 pri  Novem  rnesSu cb okrajni
cesti  — dra kilonietra  cd novomeSkajja kolodvora
66O smreli:
v debelosti cd 30 cm v prefr.eru naprej                                       210
na jami dražbi dne 24. ianuarja t L ob 2. uri popo.-dne
na licu mesta.
Vsi pokoji glede plačila kapninc, kakot tnđi ^lede časa, kdaj ** in:i >s •spraviti iz h< -t<?. c? rr-fd urs^nirr*: ursrni lzVlza pnizveT;
pisarns dr. Josipa Globe vitika v No vam maštu.
P. f. općinstvo najuljudneje opozarjam, da zamorem le Urateli čas plačevati naslednje cene in da je dobava za to nujna. Piaččim do preklica za !:ilogram ;
zaaiaikc za stfiklanioo, rabljene, ne zlo mijene  X 27<—
u          !■  »ođe..........., 25-—
uf       ~       nove    .••#•«>•   4   •   u 50"—■
odlamMe.........„   4*—
zama&ke za iam^anfac za kos    ..,.,„   lal0
/a vreče plaćam za kos......•   .   .   f,    8f—
za odpadke svile stare za kg   ••"••...   „ 18*—
za odpadke svile nove za kg......,   „ 35"—
za nukano (nikako ometu«, slaanato avllo)   „ 40-—
za avflene fttrens..........„ 150*—
Prevzamera vsako množino zamaskov   brez  vsadh   vprasanj proti poprejšnji avizl.                    Z odličnim spoštovanjem
HEN8I& KR£9SELt Gradec,
Keplarstrasse 84.                   Talaf. inierurbart 4102.
Fna maUvp-TVlažca omerjtaili pred m eto v ka kor tud: vseh vrst enefi yo najviSjih cenr1!:. Ka pismena, telefonična in brzojavna vprašanja se odgovor wezplačno in za večje po5iljat\e po Železnici po*ljem prevozne liste.             217
5:aes.-Nr. S't—!91S.                                                                                   20S
Pri gorUkdat mestneai csagistraitt <e imajo podeliti siedeča mesta: a) mes'.n tafnSfta in obenem vecf!9ef|3 uradov z začetno plačo letnih
N alif* mesti konceptr4eh pristavom ?. začetno plaCo ie:nih 230r» K; c) dve me?ri račt*nstxl5« prfstavov ?. začetno plc^o letrih 2050 K; ć) mfsto blagajnifarja z ^čelno plaćo letnih 2800 K.
ProsMci   ?a  ta   mesta   imajo   pravico   do   pcmaknitve  v višje pla-
čiln# stepnje v fitirih triletjih fw po teh do pomp.knitve v vilji pkičilni
razred e; alv« mf:1! raSimsleSti vef^efHliov s pripomoćjo lctn':ti 1000 K.
Za vsa mesta id a) do c; se izpiača tihute^a §2: I. drafinjska doklada, ki tnaša za poročene letnih 300 K, za samce pa rtnfh 150 K  in
3. voma deklada v izmerl Inkor c. kr. državnim rtstavljcnccm.
Za imenovanje za ta nicsla se zahteva:
k a) dovršena vJsokošolski izobrazba 2 državnim! izpiu, ki so po đržav« ih zakomh potrebir za politične in sodne u radnike, ali dokt^rsk-t diploma kakor tudl pozneje poii*Jčni upravni izrit^;
k b) dovrirna visokoSolsua izobrazba z državnlmi izpiti, ki so do dr?av-  , iih zakonih potrebni zt politične in sodne uradnike;
k c) dovršena  sredn;a  ?ola   z zrelostntm   iz pitom   kakor  tuđi   Izpit iz   I j^avnefi računarstva;
I: di dovršena, ^ed^;-1. šala 2 zrčlostniip izpiLom in biagajnićarski izpit;
I: c) ćovršena srednja Bola z zrelo?tnim izpftpn?. pri čemer se mora ros;!ec zav? :afi, da bo nr.pravsi tekom   enega leta izpit 12 dr2. računarstva.
Proritlci,  !si  morajo hiti avetrifski   državljani, moiajo   dokazati telesno pes^bnosr za i«po1nieva?Je sTažbenih doIžnGsti, popo!r?o znanje slovenskega,   ( rmškcga in itahiartskefca jezika v govoru   in pisavi  in evcntt^lno s{ui:beni as, ki so £a prebi'i v drugih javnih sluZbah.
rravtlno   rnre-r7iene^krošnje   se   imaje  eventuvalno   službenim   potom   1 ložiti  najfcasM«|e   cffo 1S. fabrvarja  I9t% pri mestnem magistratu v icrici.                                                                                                                  * I
Mestni magistrat gorišfci       |;
dne 6. jannarja 191b.                                                j
I H3wosii ;j razglednicah
I   Kakor salonske,  umetni^ke,   ljubavne, I   pokrajinske, kino   umetnikov  itd. do-j  baviia prodajalcem po  bre2konkuren-čni cen   aalo^a noštaUi Kart Miroslav SSsct!TsaBgerf D ;n?5 V, Schdn« bran&e'stf1. 43. Cenik zastonj.
B^r- i§§e s9 izuven
: orodajalEC e!i i\M\i:.
za ^pecerijsko široko v mestu z do-b'inii reSerencami. Nastop takoj ali s T. rrtnrcem t. 1. Ponudbe na poatnl pradal &i. 57.                              213
Pozor   tr^o^ol   na   de2aiitf eSrftsr zasIatekS
Umetno v ban\ih izdelane slike naše^4 presvitlega cesarja in cesarice. 52 crn visoke in 42 cm široke pošiljam po ne-vorjetno nizki ceni 12 komadov 72 K po povzetju.                219
f^aseif Soifek, xaafO9Bik tovara* nmctnSn, Sa!o št 28 poita  Moste  pri L|nbljanL
L            ?rafr=ifair=:-------■
i^jip juy
plesMiFslii u fikanki nojiter
Ljubijana, Rimska cesta Si i*-
se   priperoča    cenjenemu    občin-
stva za vsa v to strolco spadajoća
dela. Jamčim   da   delatn   samo   s
pristoim   firnežem.
Solidna io točna nostreiba*
i......... -   tEBEESIEDC——i
Toaletna
milno naJomcstilo
parfumirano, elegantno opremi lieno, 2Vs toc vsebiaa kartoo«J Cena franko K 26*50, proti vpo-slatvi zneska ali primernemu na-plačila.    Dobavlja:
Lang & CoM Osjek 1,
firtaško, Znpni trg U
Naslov za brzojavke: Langoomp, Oaijek«
Trakovi za čivljB
iz ne rasni Šljive celuloze, okrog'i, crni cena 2a en gross (144 kosov) 20 kron, Dalje dobavljam v  vseh vetikostih ia po najnižiih cenah: Lesene potplate, gibljive in negfbljlvc, polpodp'ate Iz velikih kosov trdega usnja^ »srmratec podpiattnr \z trdega usnja (Itocm^ usnjeae podpctalkt trdne Izdelave. Po5f!ja po povzetju:  filorlj«  ufofii imn Ijev Jak K&nig Otmaj W. BtiHtngtsse 9.    166
Lfi^Nf  KITr
najboljih hakovost!po109
14 13. 20 !n S4 kron; laane
idodf o^e in mrežice, laaiM
masti, puder itd.
JKiipMlern smedene
Stefao Strmoli Uobijana, Pod Trančo št 1.
Pozor!    Zaradi    vpoklieaaia   ¥ volaftko    slatbovBjile     ft   lokal ođp?!   sa no  tanroitafo blaga tu fficer vsaki dan car-o od t do f/a f     ' la v aedeifo  od 0 do 11   ara do-
flAflltt«.
I                                                       M                                                                                       i
obrestuje hranilne vtoge po čistih         m +i  qi                 brez odbitka rentnega davka.
I                                aajBaaaaaa^aaaa^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aaaaaaaaaaaaaa^^^^^^^^^^^^*                            ^aa^aaj       ^* ■                      m    _                                    ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^Baaaa^BaBaaBBaaaaaaaaaaaaaB^BB^aaas                                l
Rezervni zaklad nad K 1,000.000.       *T '4  ' •           Ustanovljena 1.18C1.          I
-         Stran 8.                                 __________________________________„SLOVENSKI NAROD" dne 19. janaarja 1918.                                 ____________^^^                            16. štev.
Stam|e vlog koaoeai noraafera 1917 oa, B S09,707.09&*70.                                                        OUmdoa S 40,000.000-—.
Podružnica    tf^A&ljra   I nflll€94*til*llM*l   Bi£Im1jp€9    Stritarjeva v Ljubljani    vt?Bttd   lllllilSiri]01113   DiMftAil    ulica št 9.
Financiranje uajašKih dobav.  ::                    ::  Kredite za aprovizačne nakupe.
Vsckomtne iMBteo ferazekalje.                 Srećke o. kr. aTttr. rurMbie lotorlje.                 Nakana «oStt£m ojetalkcm.   |
Nova vila :cc:?~
Z 12 sob««! in tso opravo v sredim rotfta. Ncmfk« runJim}* na &■ C»-■MH««, fcgiifaaa                           173
Trgovski pomoćnik
taft* Itnibe v trfovini z meUnim blagom, ozir. Specerijo fn felezrrfno Hastcpi lahko tskoj. — Ponuđbr po
Karei £inh^rt
—    urar   ==
ljubljena, Mune Tersite cesta !t. 7.
Zaloga vseh vrst žepiifk  ur, nr na
oHialo s poliim Wt}c«. atew*:!i !n
kiJiniJiki* nr, Mlfc
a*««:    z    raa1f*?1«    Jri«IiAi«
sU are* bHm^s, salafje «rf-:*.ff«?* i*
aJkli astTa bt   „freze ga** i-tf :sj#-
ifib cenalr.                 131
Popravfla se  izvršujejo najbolje.
I^^H^-.      vseh vrst 2ft orade,
V ^^era*e&*^      te!J   kaiMofih
statreilil
nam, omftt tn m i. Prejv p fiatiol Pre;v
Gorici.  I.   BflljCl   Gorki.
ijtiOai StHi ti flirft? 21
Shrahri rfroH, ?nm&f-3^
otoMrtfeno  žepac   s?^fmi# i« kompVt*.e o3 2 &.
Naibollfe ba^rtie.
Pavbns niiki cure u preiređe:-!:3.
KtiitN iA
no Sttnrm tr$o Ti. 11 Ivan Bizovičar
Mrtri la trfovsti vriiar
Lfnbllaiui      839 Kolezijska ulica št.  16
prrporoča Sfofo lofato *frtn1\tno
nitrat tu    ter    ek?si9     izđtkint
rcict, U>pkt in trakrre.
^^tfBfe^     ::   IzDosoievanir    '
E^^^n^& cietiice, kaftor ta^ ns|f reilc Mj^^^^^S dekora:^ c^Hke za d»o-^^^^^^^^HBp^       >'. rene In baftvira *-:
Vsakorrttne i2dike do najflalrfnefiih cve-flic In zelenjađi. Spre-jemam i?aroci!a r;a de-želo.   Vj* naro,*Ila se
izvrSiMeto točno in solidno.
•       Brxoi«rke:   %  Elio
I    IIPJUHIIIII MiHIllIMI i i ■^IIIUI 1I^—UI
2     I! ručica, hraste, izpušfaii     |
^P            Izrrinejo kar  naihi*rej»e vo uporabi „Dr. Fie:Cha onjr.na?- •         ^*J
:^            nega rujaveja mazilau. Brez duha in ne omaže. Mali ion-      532 v-i
'.*                *ćifk K  -30, veliki K 4     .dminska poreja K  11-—.                p
^        D?*. 0. Flescfos JCrMen-Apcthike (Gv3r), Raab 6|rsko.        s^ ttj          g^„^ %S ^ 5Kl bi            wa]
^otttavns vsrovan
1 paket = 100 kartooov šter. 1.......    K    40 —
1      M      =  100        ^           w     2.......„     80 —
1        ,      =  100         ,           ..     3   .........   160 —
Raa^o$.l3a«{«   .--•«   yre«ttvi    anae?*«   ali   po   povselju. rjr-vce^ rta 4tofc9lo >!>»O9*.                         Zartopnfki sa iiiejo
t i r.g c, K© mp., prKlsis raja „Rubifcan*4
TaiifcfT^2Č3                                 Telefon 4G.208
slksiili prosto, kot niimMstilo za arabski gumi in dekstrin
ip±B\ za r&bc, v ter.ki: pSasiah easiaxaao9 skoro ^ra^fcrvm«, htiro »c ^tr*#će Icpflo, kl sa Isborao sp^inic, sa vso kartmuižnc lidaitrijo sa aalopl]ea}e c:-:*-t ?^a p«plPv s%ii]3, steklo in ploAovtao posabao pr^!r^nof £e^i?lfa v prfcdsh 2 5, 12^ !n 50 kg, ¥ mćI^i a 290 teg li *D^*r^e nevitevM aMfealato
CEH & BL1TZ, Ecsaj Hjl Dresjeaerstrasse st SL
najboljše   ntdorncstiio   scdinjo^ti   za probkove   zamaške,  za vsako ttkočino uporabni. Korkon - ramaški so elastični.
tefto za Kor^cn - zamailce:
fs steklenicc po     '/*    litra a K    70*—
i/                       00- —
„   I—1"2~        »      M      100 —
za sode po ■•ročilu  od 120 ćo 300 K rt 1.000 kosov iz fovarne
^i——————    po povzetju.    —————
Mali   lekarniški   zamaški  in za čmila se   izdelava-o   po   narofilu.
Ponuđ&e spraj^t^a tovarna zt^naškov 33
Zagreis.  Hrvatsko.
dimsko in ofroiko konfekcijo
z#la> mIMiib tvfHlke
Hf|e Krlstofič-Bučar
Ljubljana, Stari t^q   £t. 9. — Lastna   hiia.
Bc   vl t^«     •    PleKe, tope    1     ««  m  v «    s I   II   /   !    PerCo, 6^iocf S^ortae  |l   If 1 1    li
Olfoi oblokics ia eMeke h mlaienRe.
S!§iisr!d9ifi ?«r!!o ia đniM •Mrebičla« sa »•var*tenćke.
INislov za mamu:                    7ahi«?f*it# (!nVA«lf Wi r.n^b f i
Priporotamf) edino najbolje šivelns strofe tvrdke:   ! Jos Pctolinc u^"3-3f v^R"*^4^ 3. hlia ob vtii.                       kf^jB       B
Bfa|»e^ia   In   &4lna   zaloga   Sivalnih   strojev vseli         »          ^BB         p
sislemov v poljubnih opremah za obrt in rcJb!no.          r j| fTžJ:-^ |BP         k
U zslogi iff«, olje, ter de!! ra razne strale. 10 ,«ni ^„„„j,. | Daatavltev str«t«v tak«; I Ponk v vezenju brezpiašen 11 ^M^Ma^Haawaw.iaaalaaaaaa^a»Baaa^aagff^^^waF^r*^^*"ry^^y^ ns •'n iT ^_^v nrFjjEMBSj
J. U. Inr, Sv. Pelra ui li.
Kimuiem kofs vseh vrst d!v!efln9 liska, kune itd. po ?ie?vIS|lli dnevnih cenah.
MaiveS^a slovenska hranilniea!
Mutna firanilnira Ifublianska
LJUBURNR, Prešernova ulica št 3
:• imala kanom leta 191S ff^m . • . . S 66,800fMK>-— titfioletolli In ob^fnskili imMltl . . . . „ 27,600*000*— reiermena silrJađi......   .   .   „     2,5^0-000B—
Str^ena «*H« vsak fefeimik in Mi 9hrwWi HMto po
¥«5|« te BMaalai« v\*W M P° <«f»von.                       15»
Mraailnica  fs  pupllarfto  varna  !-? stefl  vad  koairvlo
c« kr. delfine ^lacle«
%a TarioaiSe Ibis vpeljase Iltac floma€e §)?eni9siike.
Prneja na   K«al|fita  In   io»lopla   na Preniskom  proti
5%i irten Sraaiaka   pa proti   5 ! *" , ete?esfflm  ia  proti
■ajmmmi l<0 esinaia S4fta otelaitvaniu na đolf.
V f*odpira^|e trgov«av ia »brt»!??ov Ima 38taaovl|eno
mr Krediieio dr^sitvo.
g. ■ a                     am                  11         uCitelj CSasbena Matice
Dlfnn7 RrPzniK »«•«»««H^s.»troko».
HllUlIfc      MSCfclllfi      NfaSt c. kr. d«I. sediSCa
Ljubljana, Koner»«ni trg 4tev. 15
(Nasnroti tvainske earfcto.)
Naivnija Mi i»8je<»««obMlla tvrtka in iapasojevelnica IttavtrlOT, ptoninou in ItaraMiMfiJev na jugu Avttrije. Vehkanska 7-aloga vseh glasb?nih inštrumentov, strun in muzikali|. Klavirjc prvih c kr. dvomih in komornih tvrdk : BAaaaaavfar, 7arat6r, HnŽGlI 8t«ls^aniser. MfiUl Jfc Itltivn, »los in Safmaaa iir^r^ edino lzkl|iltao le fas /:a Kranjsko v ^alogi ter svarim pred nakapora ialzi-
fikfltnv in nnvidfzn^aa   .oofclfia*.
IUjjIašcvanje in |Nfravila strokovnjaSko in ceno.
ICuharks    237
vešča vseh hi§nih de!, se svreim« k dobri družini tako; ali nosa ej e. Naslov pove upravn štvo »Siov. Naroda«.
§Coe%f@risf!^l^
vešča obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi se tahol aprefisse pri tvrdki
fir^ šf. 9.             256
Rabljene
raiaeralsUi vođa, vina, kon?aka, iainp&Bfca od s/s — I6,'is litra kupi na vagone 79 9000 fn   10.900 kg
0.   Kchn,   Praga,   Karlin,
Rokycan ulica 15.        '^20
modn atelje
za gospode
L|ubl|ana
Franta Jožefa cesta 3.
VojaSke in uracS-niSke uniforme
po merl v najkraJSam Času.
Modni salon
F. Poto£nik
Ljubljana, Gradište ši 7
se prlporola
za   izdelovanje   oblek   za gospfrdfi,
iimskib,    spomiadanskih    plaščev
a kostumov   Z8   dame po najno-
vejŠi   modi.   Novi   modeli   vedno
na razpolago.    Posebni atelje za
obraćanje    oblek    in    površnilcor
ter   moderniziranje    ženskih    ko
stumov in plaŠčev   Precizno kro-
aŠko   delo!   — Cene   za moške
in ženske obleke od 60 K dalje.
Radi   pomanjkanja   moči,   prosijo   se
cenjeni    naročnlki   za   spomlad   radi
točne izvršitve čim preje naročiti.
Jfadomestilno
parfumlrano v elegaateita kartoaili .    fino opremljeno
ducent 14*40 kron,
"rsouc! uečjl popust!
Dobiva  se  pri   tvrdki
iai HetBvar
Ljubljane Su. Petra cesta Si 28,
Po po§« poš9}a s« te od 3 docentov ncprcl •
Podružnica Ljubljana. lAHRAN^KA   RANKA Podružnica Ljubljana.
Delnliks glavnica: K 13,000.000. J^**^l\rtlllJI\rt      UfHlUfl R„erve: okrog K 1,000,000.-.
,   SP3UBBAI Vl«f« aa taaVM in jih obrestaje po Čistili « /.-                          Cc-rtratai               ESKOaTBA: Menice, devize, nednostne papine itd.                               p
I                                    VlAaMi  na  iaatoM !■  ttra  FflOTDI  Drotl   M|ttff0đB6|»6int1                                Trst«                                                  *                                                                                                        *                      ^
ob^ranjm. DrJr. se lahko rsak <•» krez oilni ■* -om-                >«*t»i- i           IMlJaiCd«, ntkanice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.    {
tori|. Rentni tevet pi*«a banka iz svojega.                             oSJET"""1       •»•{««"        BAJZ PUMMHE: na Mafo, težeče v javnih skladiščih.                       |
EUPIME BI PBOBAJA: Devi», valnte, vretfMrtae pafirfe itd. ia srečke       «*Jj*             £!2S!k       PIEVtHU: Borzna narofila in jih imšuje naikulantneje.                     i
c. kr. razr^ne loterije;____________________               I  "^^*        ***"     i                                                                                                             |
Brzojavni naslovi JADRANSKA.                                                                        f                                                       Telofon *t. 257.                  P
i                     i__________________________________________________________________________________________ r