Sfv. 343,__ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah !■ praznikih, ob 5 zjutraj. Urednifltvo: Ulica Sv. Fraačtika Asiiaeg« 6L 20, I. wdstr. — V* doptel na} se po4iljajo uredniftvu lijta. Nefrankirana pisma se nt sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. Udajate!) in odgovorni urednik Štefan Oodioa. Ustnik konsor«iJ lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinost!', vpisane udruge* omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AjiJkega K. 20. Telefon uredništva in oprave Itev. 11^57. Naročnina znala: Za celo leto...... • K 24.— Za pol leta . . . -............. tt (rl mesece......................• fr— ca nedeljsko ledajoaa četo leto....... S JO ta pol leta.....................2*0 V Trstu, v soboto ti. docoanbra IMS. Letnik XI. liiaetie Itevllke .Edinosti' se prodajaj po 6 viaar}«?. il aastareie Hevtike po 10 vinarjev. 'jpglasl sc račnnafo na milimetre v Sirokostl ene kolone, /Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po TO vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- -J7x\ov -.............mm po 20 vla. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta........ ... . Z— Mili oglasi po 4 vinarje beseda, najminf pa 40 vinarje* Oglase sprejema In se rat nt oddelek .Edinost:*. Narofcnfst Id reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno t« upravi .Edinosti'. — Plača in toli se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulid Sv Franci*« Aaifltega SL 70. — PoftnobranUnični račun SL 841.65 ? Presled najnovejših ifosodKov. Italijanska fronta. — Na primorski fronti včeraj v splošnem mirno. Artiljerijski napadi Italijanov na Tirolskem. Srbsko bojišče. — Južno črnogorske severne meje se nadaljujejo zasledovalni boji. Bolgari južno Strumice uplenili 10 angleških topov. Umikanje Francozov proti grški meji. Za ped no bojišče. — Francoski napadi na višino 193 pri Souainu odbiti. Sicer deževno vreme. Turška bojišča. — Turki zasledujejo umikajoče se Angleže v Iraku. V Darda-nelah in Kavkazu topovski boji, sicer nobenih posebnih dogodkov. RyZno. _ Mirovna debata v nemškem in ogrskem državnem zboru. — Finančna razprava v italijanskem parlamentu. — Kabinet Romanones na Španskem napoveduje strogo nevtralnost. — Kitchener in Qrey in ruska mornariška misija v Parizu, general Pau na potu v Petrograd. ATENE, 9. (Kor.) Agence Havas javlja: Delovanje francoske fronte dnevno narašča. Bolgari so opustili zasledovanje Srbov v Albanijo in pošiljajo znatne sile proti Francozom. Zavezniki so zasedli novo, njihovi operacijski bazi bližje ležečo črto. Italijanske čete za Albanijo. BAZEL, 9. (Cenz.) »Baseler Nachrich-ten poročajo iz Aten in Milana: Pošiljanje italijanskih čet v Albanijo iz Barija je v polnem razvoju. Po privatnih poročilih se izkrcujejo Italijani v Santi puaranti, kjer so bili baje izkrcani tudi francoski in angleški četni oddelki. Beg srbskih čet v Solun. SOLUN, 9. (Cenz.) Srbske čete so prekoračile grško mejo. Med Sarrailom in polkovnikom Vašičem je bilo dogovorjeno, da odidejo one srbske čete, ki niso mogle niti v Albanijo, niti v Resno, p j giškem ozemlju v Solun, kjer bodo po potrebnem odmoru uvrščene kot dopolnjujoči obstojni del angleško-francoske armade. DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se objavlja: 10. decembra 1915, opoldne. Na primorsl fronti je bilo včeraj, iz-vzemši topovskega ognja in majhnih akcij, mirno. Delovanje sovražnika pred utrjenimi ozemlji pri Lardaru in Rivi se nadaljuje. Popoldne je italijanska pehota napadla naše postojanke na Monte Viesu in zapadno odtod (med Chlese In dolino Concei); bila je <;b težkih izgubah popolnoma odbita. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Poročilo Codorne. DUNAJ. 9. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca-dorne z dne 8. decembra: Z vse fronte je naznanjena zvišana delavnost sovražne artiljerije, proti kateri nastopamo z uspehom. Sovražnik se izdatno poslužuje tudi solzenje povzročujo-čih in dušljrvih plinov. Popoldne dne 6. decembra so sledili intenzivni topovski pripravi napadi sovražne pehote na naše postojanke severno Pre v dolini Ledro in zapadno Piazze v dolini Terragnola. Ti napadi so bili takoj popolnoma odbiti. Na kraški planoti je ohranila naša pehota kljub slabim vremenskim razmeram odločno in napadno razpoloženje. Sijajna akcija je bila izvršena včeraj na severni strani Vrha sv. Mihela in se je končala z osvojitvijo močno zgrajenega sovražnega zakopa vzhodno Petovelj. Sovražniku je bilo odvzetih 146 ujetnikov, med njimi 8 oficirjev, mnogo pušk, municije in drugega vojnega orodja. _ SrDsKo bojišče. DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se objavlja: 10. decembra 1915, opoldne. južno črnogorske severne meje se nadaljujejo zasledovalni boji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdfer. fml. BERLIN. 10. (Kor.) Veliki glavni stan, !0. decembra 1915. Armada generala Kovessa je privedla v zadnjih dneh okoli 1200 ujetnikov. Pri Gallvvitzevi armadi nobenih bistvenih dogodkov. Bolgarske čete so južno Strumice odvzele Angležem 10 topov. Vrhovno armadno vodstvo. ATENE. 9. (Kor.) Poročevalec Reu-terjevega urada poroča iz uradnega grškega vira, da angleško - francoske čete nadaljujejo umikanje proti grški meji. MILAN, 9. (Kor.) »Secolo« javlja iz Soluna. da so Francozi odvedli ves vojni materijal na kolodvoru Strumice in v soteski Demirkapu s seboj in uničili most pri Demirkapu kakor tudi tamkajšnji kolodvor. Ranjence so spravili Francozi iz Gjevgjclije v Solun. Griko - ententa. PODLISTEK GREŠNICE. — Francoski spisal Xavi«r 4m MoaUpla — Karel! — je poklical. — Kaj želiš? — Bodi tako dober in pošlji Josipa po stražnika. — Stražnika! — je jecljal Leonida. — Čemu stražnika? — Da dam aretirati tatu. — Katerega tatu? — Tistega, ki je v tem ateljeju ukradel denarnico in urno verižico. — Tisti nisem bil jaz! — je vzkliknil Leonida in je strahu obledel. — To že poveš komisarju. — Jaz naj bi bil tak lopov, jaz? — Da, ti, ti si tak lopov! — Dokažite, preden obtožujete poštenega človeka! — Imam dokaze. — Ni res. ATENE, 9. (Agence Havas.) Skuludis je sprejel včeraj italijanskega in ruskega poslanika. Namen tega koraka je bil najbrž, da sporočita grški vladi, da se te državi pridružujete zahtevam francoskega in angleškega zaveznika po poroštvih glede ekspedicijskega zbora v Solunu. Pogajanja entente z Grško. ATENE. 8. (Kor.) Agence Havas javlja: Minister Rhallis bo z generalom Sarrailom konferiral o podrobnosti položaja. Nato se bodo vršila pogajanja med francosko in grško vojaško misija V po-učeuiii krogih vlada prepričanje, da pride do zadovoljivega rezultata. SOLUN, 8. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Iz Aten sta prispela semkai dva oficirja grškega generalnega štaba, da uredita z angleškimi n francoskimi vojaškimi oblastmi posameznosti dogovora med ententnimi državami in Grško. Z avstrljsko-ruskega tojltfa. DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se objavlja: • 0. decembra 1915, opoldne. Mestoma nepomembni poizvedovalni boii. Sicer mir na vsej fronti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Z fleniko-nukem bcjltta. BERLIN, 10. (Kor). Veliki glavni stan, 10. decembra 19!5. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Deputacija nemškega Rdečega križa v avdijenci pri ruski carici. PETROGRAD, 8. (Kor.) Patronica ruskega Rdečega križa, carica Marija Feodorovna. je dne 7. decembra sprejela dve nemški sestri, ki ste prispeli v svr-ho radziranja ujetniških taborišč. General Pau na potu v Petrograd. KRISTIJANI J A, 10. (Kor.) General Pau je dne 9. t. m. prispel semkaj in je odpotoval zvečer v Petrograd. Z zopolneta bojlfčo. BERLIN, 10. (Kot.) Veliki glavni stan, 10. decembra 1915. Francoski napadi z ročnimi granatami na naše nove postojanke na višini 193 » verovzhodno Souaina so bili odbltL Sicer se v sled viharnega deževnega vremena ni zgodilo nič važnega. Vrhovno armadno vodstvo. Ruski admiral Rusin v Parizu. PARIZ, 9. (Kor.) Admiral Rusin, šef ruskega mornariškega generalnega štaba, je prispel semkaj z osmimi oficirji. — Videli bomo to takoj pred pričami. — Vem, ostrašiti me hočete; toda jaz setn nedolžen in .... — Ce nisi ukradel moje verižice, — ga je prekinil Maurice. kako pa je bilo potem, da si jo prodal pri zlatarju v rue ba nt Martin? — Hm! — je dejal Leonida silno prestrašen. XXIII. Leonidov kes. — No torej, — je vzkliknil Maurice, — ali hočeš še vedno imeti komisarja, lopov? — Oh! — je dejal Leonida, — videti je res, kakor da bi bil jaz kaj zakrivil, toda jaz nisem ukradel ničesar in nisem prodal ničesar! — To se mi drzneš trditi! — je dejal Maurice nestrpno. — Ker je resnica. — Kaj, resnica!... Ko sera šel snoči po rue Saint Martin, sem videl in spoznal svojo verižico *v zlatarevi. izložbi. Sto- Potopljeni parnikL LONDON, 8. (Kor.) Parnik »Tunis« je bil potopljen. Posadka je bila izkrcana. LONDON, 8. (Kor.) Glasom brzojavke Lloyda sta bila italijanski parnik »Dimio« in jadrnica »Pietrilofaro« potopljena. Posadki ste rešeni. LONDON, 9. (Kor.) Angleška parnika »Veria« in »Goulandis« sta bila potopljena. WASHINGTON, 8. (Kor.) Križarka »Des Moines« potrjuje, da je večji avstrijsko - ogrski podvodnik v nedeljo v vzhodnem Sredozemskem morju obstreljeval ameriški parnik s petrolejem »Petrolic«, pri čemer je bil en n.ož posadke lahko ranjen. (Prip.: Glasopi nadaljnega poročila je parnik ubežal. Na vsak način se na poziv podvodnika ni ustavil, ampak je bežal. Ker je šlo za parnik s petrolejem, je bilo gotovo v interesu podvodnika, da izve, za koga in kam je bilo določeno blago.) Kitchener in Grey v Parizu. LONDON, 9. (Kor.) Uradno se objavlja: Lord Kitchener in sir Edvard Grey sta odpotovala v Pariz, da se posvetujeta s francosko vlado. 4 milijone angleških vojakov. LONDON, 9. (Kot.) »Times« poročajo: Asquith bo predložil prihodnji teden parlamentu predlogo, ki zahteva, da naj se postavi armada, močna 4 milijone mož. 5 turških bojišč. CARIGRAD, 9. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Naše čete krepko pritiskalo sovražnika, ki brani Kutelamaro. Sovražne kolone, ki so poskušale ubežati so imele velike izgube. Uplenili smo 3000 obloženih kamel. — Dardanelska fronta: Pri Anaforti so imele sovražne sile v sled našega ognja izgube. Pri Seddil Bahru je pognala naša artiljerija sovražne volne ladje pri Pala-inutliku In Kalaltepe v beg. CARIGRAD. 9. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Na fronii v Iraku odpor sovražnika znatno popušča. — Na kavkaski fronti je bil sovražen napad na naš oddelek zapadno Ataikerta odul. — Na dardanel-ski fronti je naša artiljerija v oddelku A-naforte razpršila zbiranje sovražnih čet in pregnala v zalivu Klmiklik se nahajajoče prevozne parnike. Na levem krilu v oddelku Ari Burnu srdit boj z bombami. Naša artiljerija je razrušila del sovražnih strelskih jarkov in prisilila sovražen monitor, ki je bil dvakrat zadet, k begu. V oddelku Seddil Oahru topovski dvobt-j in dvoboj z bombami. Eno angleško letalo je oilo sestreljeno In je padlo na tla. Letalci so zgoreli. Ogrska poslanska zbornica. ISstialjne važne izjave o položaju in o vprašanju miru. BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.; V nadaljevanju indemnitetne debate je izjavil groi Apponyi, da vzpričo današnjega položaja in naših sedanjih zmag ni le dovoljeno marveč naravnost potrebno, da se govori o mirovnem vprašanju v tisti obliki, kakor se je to zgodilo. Moramo odkrito izreči, da smo v trenutku, ko je naše stremljenje po defenzivnem cilju zavarovano, in ko tudi pri naših sovražnikih prodre izpoznanje, da je tudi v njihovem interesu, ako odnehajo od brezuspešnih poizkusov za uresničenje njihovih načrtov, nrioravlieni za sklep miru. Dokler ne nastopi to izpoznanje, bomo nadaljevali vsiljeno nam vojno. Za našo bodočo varnost je odstranitev ruskega vpliva na balkanskem polotoku neizogibno potrebna. V odgovoru na interpelacijo grofa Mo-rica Lsterha7^ »a je izjavil ministrski predsednik grof Tisza, da je med vojnimi o-peracijami uprava zasedenih sovražnih območij poverjena poveljstvu operirajoče armade. Cim je prišlo večje sovražno o-zemlje v posest naše vojske, se postavi militarična uprava, ki se jej pridodelja primeren civilni uradniški personal. Ogrska vlada se postavlja na stališče, da je že radi jezikovnega vprašanja primerno, da se na ruskem ozemlju uporablja v prvi vrsti avstrijsko upravno osebje, v Srbiji pa prihaja v prvi vrsti v vpoštev o-grsko osebje. Ministrski predsednik smatra že danes za svojo dolžnost, da izjavi, da mora pri organizaciji vojaške uprave v Srbiji priti do izraza dejstvo, da gre tu za območja, ki v prvi vrsti padajo v interesno sfero Ogrske. V popoldanski seji je slovaški poslanec Juriga govoril za splošno in enako volilno pravico in njeno razširjenje na ženske. Zahteval je, da se priznajo slovaškemu jeziku na Ogrskem vsaj enake pravice, kakor ^oljskemu v okupiranih deželah. Nato je govoril grof Albert A~M»iyl, ki je izjavil med drugim, da služi vpliv Rusije na Balkanu le agresivnim načrtom in da ravnotako po svojih lastnostih zapadu pripadajoči poljski narod ne sme ostati podjarmljen od naroda, ki je v bistvu orijen-talski. Govornik je zahteval strategično in politično sigurnost našega teritorija, ki nas bo varovala ponovitve takega napada, in stavil končno predlog, ki poživlja vlado, da naj se uradno doženejo čini o-borožene "sile Ogrske in poroča o tem parlamentu. Potem ko je grof Tisza pritrdil predlogu, je bil ta sprejet soglasno. Posl. grof Pejačević je označil ureditev vprašanja grbov gravaminozno za Hrvaško. Nato je izjavil grof Tisza: Mi smo trdno odločeni, da ohranimo državno vez s Hrvaško in da zagotovimo hrvaškemu narodu vse pravice, ki so v tem zakonu. (Odobravanje na desnici in pri Hrvatih.),^^coske. I>okler sta §e pri sovražnih Pn grbih, v porabile ni Ji priskupmh z^Q*^0g0tcjh zvezani krivda in nespoznanje, bi bila vsaka ponudba miru z naše strani abotnosti ki bi ne skrajšala vojne, temveč jo Je podaljšala. Če pridejo naši sovražniki z mirovnimi predlogi, ki bi odgovarjali časti in varnosti Nemčije, smo vedno pripravljeni za razpravo o njih. V polni svesti doseženih, neomajnih uspehov z orožjem, odklanjamo odgovornost za nadaljevanje nesreče, v kateri se nahaja Evropa in svet. Naj se ne pravi, da hočemo mi brez potrebe podaljšavati vojno, ker si hočemo osvojiti še to ali ono poroštvo. Niti na vzhodu uiti na zapadu ne smejo naši današnji sovražniki imeti vpadnih vrat, skozi katera bi nas od jutri dalje iznova in huje ogrožali kot pa doslej. Zagotoviti si moramo tudi svoj gospodarki razvoj. Kot sredstvo za ta namen si moramo o-hraniti popolno svobodo svojih odločitev. Ne bijemo tega nam narinjenega boja. da bi podjarmili tuje narode, temveč da si obvarujemo svoje življenje in svojo svobodo. Ta vojna se more zaključiti samo z mirom, ki nam po človeški razsodnosti nudi gotovost, da se ne povrne več. Tu je naša moč in mora ostati. (Živahno odobravanje.) vali, se je v smislu člena 30 zakon^,-z;~J 1868 posluževati združenega grba Ogrske, Hrvaške in Slavonije. Zahteva ne odgovarja temu postulatu. Govornik je menil, da bo tozadevna njegova izjava pomirila hrvaško javnost. Če pa hočejo merodajni faktorji Hrvaške in Slavonije vztrajati pri svoji pravici na vsej črti, potem bo govornik zadnji, ki bi to branil. (Odobravanje na desnici in pri Hrvatih.) Ministrski predsednik izjavlja pripravljenost za ureditev teh zadev, da bodo tudi v malem grbu izražene pravice rirvasKe m Slavonije. (Dolgotrajno odobravanje pri Hrvatih in na desnici.) Nato je bila razprava prekinjena. Sledil je odgovor grofa Tisze na že omenjeno interpelacijo, ki ga je vzela zbornica na znanje. Nato je bila seja zaključena. _ Ifemškl državni zbor. Interpelacija o mirovnih pogajanjih. BEROL1N, 9. (Kor.) Po govoru državnega kancelarja pl. Bethmann-Hoflwega (dunajski c. kr. korespondenčni urad nam o tem govoru ni poslal niti črkice niti naravnost brzojavno niti potom svoje tržaške podružnice, vsled česar tudi nismo mogli ničesar priobčiti o njem; prip. ur.) je socijalnodemokratski poslanec Scheif-demann utemeljeval interpelacijo o mirovnih pogajanjih. Izjavil je, naj o miru govori oni, ki mu dovoljuje moč, da v zavesti te moči mirno lahko sprejme vsako napačno tolmačenje, da bi bilo govorjenje o miru znak slabosti. Govornik je citiral izjave iz Angleške in Francoske, iz katerih se glasi hrepenenje po miru, in je poudarjal, da se tudi v italijanski zbornci zahteva mir in sicer brez aneksij. »V imenu avstrijske bratske stranke«, je dejal govornik, »naj izjavim, da je edina z nami, kakor v volji za obrambo domovine, tudi v volji za mir. Kdor bi hotel ovirati posredovalca za mir, bi bil zločinec na človeštvu. Zato je naša dolžnost, da vprašamo gospoda državnega kancelarja, pod kakšnimi pogoji bi bil pripravljen za mirovna pogajanja. Reči moremo odkrito, da hočemo mir, ker je nemški narod dovolj močan in odločen, da tudi nadalje varuje domovino, če bi nasprotniki ne hoteli miru. Govornik upa, da državni kancelar najde odrešilno besedo in izreče svojo pripravljenost za mir. pil sem v prodajalno in na mojo izjavo, da je bila verižica ukradena in sicer meti«, gii je zlatar hitro podal dokaz svoje poštenosti in tvojega zločina ter mi pokazal tvoje ime, vpisano v svojih knjigah ... Plačal ti je v tvojem stanovanju ... Kaj mi moreš odgovoriti na to? Tajitev le bila sedaj nemogoča. Leonida tudi ni poizkušal več tajiti in je takoj izpremenil svojo taktiko. Vrgel se je na tla pred Maurica, si začel na vse načine brisati solze in je vzkliknil milo proseče: — Gospod Maurice, za božjo voljo, imejte usmiljenje ^tnenoj in ne ugonobite me!... Beda me je prignala tako daleč; zgodilo se je, da bi mogel svojemu otroku dati kruha. Gospod Maurice, dajte se omeč ti, ne dajte, da bi prišla straža in me odvedla. Maurice je zopet odprl vrata in zaklicali — Karel! — Česa želiš? — Ali je Josip že odšel? — Se —• --Pa naj ne gre. — Dobro. Maurice se je nato vrnil k Leonidi, ki je še vedno klečal na tleh s povešeno glavo in hinavski skremženim obrazom. — Ostuden malopridnež si! — je dejal Maurice, — in vidiš, da je odvisno s^mo od mene, da dokažem in potem tudi dosežem, da ostanek svojega življenja preživiš v ječi____Smili se mi tvoja nesrečna hči, ne pa ti. Spravi se, toda zapomni si, da te takoj, kakor hitro izvem, da kakorkoli ali iz kakršnegakoli vzroka storiš kaj zlega svoji hčeri, tožim oblasti in te dam nemudoma zapreti. In to grožnjo... to ti zagotavljam na svojo častno besedo ____tudi izvršim. Zapusti Pariz, to je najbolje, kar moreš storiti. Ne brigaj se vec za svojo hčer; to bo njena največja srtča. In ker nočem, da bi poginil lakote, vzemi tu sto frankov in glej, da ne bom ve.' čul o tebi. — Dobro, gospod prav. Storim tako, -in '»JK Maurice, meni je je mrmral Leonida Odgovarjajoč na izvajanja predgovor-nika, je izjavil državni kancelar pl. Beth-mann-ffoUweg: »Priborili smo si velikanske uspehe in vzeli svojim sovražnikom up za upom. Po sklenjenem vojnem bratstvu z Bolgarsko, po velikih uspehih v Srbiji, po otvoritvi pota do turškega zaveznika in žnjo združenim ogrožanjem najobčutljivejših mest angleške države — ali se mora tedaj pri naših sovražnikih vedno bolj in bolj utrjevati spoznanje, da so izgubili igro? V resnici se ni nobeden naših sovražnikov obrnil na nas in sprožil vprašanja miru; v resnici pa so si pokriveni izmišljali naši sovražniki, da smo mi ponujali mir. To njihovo samoprevaro bi le še poslabševali, ko bi jim ini predlagali mir, namesto da bi se oni obračali na nas s takimi predlogi. Preden naj bi govoril o lastnih mirovnih pogojih, bi si moral preje ogledati mirovne pogoje sovražnikov. (Živahno pritrjevanje.) Sovražniki so proglasili razdrobitev Nemčije in njihovo geslo je tudi še danes: »Nemčijo je treba uničiti«. Sovražni vladni možje so izjavili izrecno, da ne odlože orožja, dokler ne bo poražen pruski militarizem. Poleg tega pa ima vsak zaveznik še svoje posebne zahteve: Alzacija naj bi se vrnila Francozom, Poljska narodnosti, kateri pripada. Dejanskemu vojnemu položaju ti vojni cilji sovražnih vlad niso primerjeni. Kot najnovejše bojno sredstvo za slepo vojno besnost velja upanje v izčrpalno vojno. Mi imamo živil dovolj in prav tako nam ne manjka sirovin. Kar se tiče izčrpanja ljudi, nismo šli pri pritegnitvi vojnoslužb-nih obvezanccv tako daleč kot pa Rusija in Francoska. Naše izgube so manjše kot italijanska zbornica. RIM, 9. (Kor.) Pred le napol zasedeno zbornico je poročal zakladni minister Calcano o finančnem položaju, da pojasni zakonski načrt, ki zahteva podaljšanje proračunskega provizorija do konca finančnega leta, torej do konca junija 1916. ter potrditve naredbenim potom uvedenih novih davkov in izprememb v državni upravi. Zakladni minister je od avgusta 1. 1914. pa do konca novembra I. 1915. storjene in nakazane plačilne obveznosti, torej ne vojnih izdatkov v polnem obsegu, označil s svoto 5.100 milijonov lir in z na-daljtiimi mesečnimi potrebščinami nič manj kot po 500 milijonov lir. Prišteti je treba izrednih izdatkov 94 milijonov za stroške finančnih operacij, 32 milijonov zaradi potresa, 15 milijonov za obrambo Eritreje in dežele Sornali ter 16 milijonov za podpore italijanskim ubežnikom. Znatno manjše dohodke izkazuje zlasti carina in državne železnice, ki so donesle 54 milijonov lir manje kot lani in 21 milijonov manje, kot pa znašajo obratni stroški. Finančne potrebščine so se poleg dveh notranjih posojil, ki ste donesli okrog Ko je imel vrata predsobe za seboj in je stopal po stopnjicah navzdol, je dosta-, vil: — Ha, vraga! Sto zlatnikov od starca, pet pa od mladega!... To se je napravilo nekoliko slabo. Bil sem na potu do velikega bogastva in sreče. Kaka nesreč-la zvezda je mojo norico speljala od Brankadorke? Bil bi prokleto srečen! Ali, kaj! Po vsem tem menda ne bom obupal. Pričakovati imam dvatisoč frankov. Ta lepi Maurice ne bo vedno zaljubljen, to je čisto navadna stvar, da se je umetnik nekoliko zatelebal v svoj model. Poznam te stvari, sem se dovolj časa potikal po ateljejih. Stvar bo trajala kvečjemu kakih šest tednov ali dva meseca. Ko to mine, se Leontina zopet vrne k ineni in bo potem nekoliko dostopnejša____Da! da! Gotovo bo tako, kakor mislim jaz. Dobro se bo končalo zanie in poleni bom imel priložnost, da se bom lahko brez skrbi potikal okoli in se zabaval, kolikor mi bo ljubo in drago, ne da bi se moral mučit; z delom. (Dalje.) Stran f!. .EDINOST* Ste*. 343. ▼ Trstu, dne II. decembra 1915. dveh milijard lir, in znanih drugih notranjih ukrepov pokrile s posojili, ki so se najela na Angleškem in v Ameriki v znesku nad dve milijardi in ste se porabili za nakupe in ublažitev menjalnega kurza ter se naložili večinoma tudi tamkaj. Državna blagajna razpolaga sedaj le še z 1.270 milijoni lir kreditov in mora torej v kratkem najeti novo večje notranje posojilo. Glede proračuna za finančno leto, ki se prične 1. julija 1916., je pripomnil zakladni minister, da mu je za podlago močno delovanje in napredovanje, ki se bo tedaj pač zopet že pričelo. Zato so postavke tega proračuna v dohodkih in izdatkih proračuuane po prejšnjih normalnih razmerah. Zakladni minister je priznal, da je davčna obremenitev težko zadela tudi ubožnejše ljudske sloje in da narašča draginja živil in da vsled padanja vrednosti italijanskega papirnatega denarja vzbuja še ve čio bojazen. — Za razpravo o zakonskem načrtu je priglašenih 70 poslancev. Kot prvi govornik je označal socijalist Labrola kot sramotno, da je vlada zvišala za 20 cer.tesimov cene soli, ki jih ubožci ne morejo zmagovati. Poslanec Enrico Ferri in socijalistična zbornična frakcija so predložili dnevne rede, ki jih je, kakor se zdi, podpira! tudi del Giolittijevih pristašev in ki bodo dali povod, da bo kabinet stavil vprašanje zaupanja. Hočejo namreč, da se provizorij ne podaljša do konca junici temveč samo do konca marca, da se tako vzdrži kontrola in sodelovanje parlamenta. *Giornale d' Ita-lia« pravi, da so dnevni redi nesprejemljivi, in silovito napada spletkarje, ki sebično zalezujejo zaslužni Salandrov ka-binet. * Odgovor na zavijanje Italije glede odhoda poHanikov centralnih držav pri Sveti stolici. DUNAJ, 9. Kor.) Proti onemu delu papeževega nagovora na kardinale, ki se peča z odhodom pri Sveti stolici akreditiranih zastopnikov centralnih držav povodom vstopa Italije v vojno, je skušala nastopiti italijanska vlada na eni strani po justičnem ministru Orlandu, na drugi stran: pa s komunikejem Agenzie Štefani, v katcren' zatrjuje, da je bil izvršen odhod spontano vkljub zagotovilom Italije glede njiiiovega osebnega varstva in izvrševanja pristojnih pravic in privilegijev. Ta trditev je popolnoma neresnična. C. i k. vlada ima v rokah dokaze, da je bil ne-obhoJr.o potrebni svobodni in direktni kurirj i, poštni in ladijski promet s poslani?! . pri Sveti stolici tekom vojne oviran.- Kako pa bi bilo z dostojanstvu urada odgovarjajočim položajem in akcijsko svobodo dotičnih diplotnatičnih zastopnikov. o tem pričajo turbulentne de-monstfac'ie. ki so se vršile že par dni pred itifi-msko vojno napovedjo pred u-radnimf j uslopji teh zastopstev, in končno veliki izgredi, ki so se vršili proti Avstrijcem in Nemcem v Rimu in po drugih mestih. Odhod diplomatičnih zastopnikov centralnih držav pri Sveti stolici torej nikakor ni bil spontan, ampak izsiljen vsled razmer v Italiji._ Kabinet Ronianones na Španskem. M ADRID, 9. (Kor.) Grof Ronianones je bil poverjen s sestavo novega kabineta. MADRID. 9. (Kor.) Novo ministrstvo je sestavljeno. Predsednik ministrskega sveta je grof Romanones. zunanji minister Villanneva. MADRID, 9. (Kor.) Ministrski predsednik Ronianones je izjavil v zbornici, da se bo nova španska vlada držala stroge nevtral- 'i proti vsem vojskujočim se državam.__ Med Zedinjenimi državami in Nemčijo. REROLIN, 10. (Kor.) Zedinjene države so izrekle nemški vladi željo, naj odpokliče vojaškega in mornariškega atašeja pri nemškem veleposlaništvu. Ker pa še manjkajo podrobnosti o vzrokih za to prošnjo, ni še dana možnost za pro-učenje vzrokov, ki so amerikansko vlado sklonili do tega koraka. Nohlova mirovna nagrada. KRIST1JANIJA, 9. (Kor.) Noblov komite norveškega štortinga je sklenil, da se izroči rezervirana Noblova mirovna nagrada za I. 1914 posebnemu fondu komiteja. Tudi mirovna nagrada za 1. 1915 se r.e podeli, ampak glasom pravil rezervira za naslednje leto. General Mackensen na Dunaju. DUNAJ, 10. (Kor.) Dne 6. t. m. se je mudil na Dunaju generalfeldinaršal Mack-cr.sen. da se zahvali cesarju za podeljene mu briljante k vojaškemu zaslužnemu križcu I. razreda.__ Moka iz Romunske za Turčijo. HL'KAREST, 10. (Kor.) Izvozna komisija v finančnem ministrstvu je podelila dovoljenje za izvoz 1000 vagonov moke v Turčijo. Jako primerno paralelo slika »Arbeiterj skromnimi doiiodki in množico ust z do- Položaj. 10. decembra. Čudno naključje: isti dan smo prejeli od treh strani enuncijacije v prilog miru, oziroma, za posredovanje v svrho, da bi prenehal sedanji grozni boj. Brez dvoma so te enuncijacije v stvarni zvezi med seboj. Ne mislimo pa tega v smislu, da je bilo tu kako medsebojno sporazumljenje, ali da je prišla morda od kake vojskujočih strank kaka pobuda ali prošnja na one tri strani, marveč v smislu, da so te enun-cijacij« izvirale iz istega plemenitega ču-stvov. :a kulture in človekoljubja. V o-grski zbornici se je oglasilo več govornikov, papež Benedikt XV. v konzistori-Ju in v Ameriki Bryan s posebnim manifestom. Zeitung« med enuncijacijo papeža in ono ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisze. Piše namreč: »Papež se tokrat ne zadovoljuje s tem, da bile svaril k miru, marveč označa tudi pot, ki more po njegovem prepričanju dovesti do srečnega usneha. Ali je to prava pot? Ta pot —-pravi papež — obstoji v tem, da se v direktni ali indirektni izmenjavi misli voljno in nepristransko končno razlože in primerno pretehtajo zahteve vsakogar! Kar misli papež, bi bilo torej: Vsaka vojskujočih se držav naj hoče mir! Vsakdo mora prisoevati k temu, da se vojna konča. Vsakdo bi moral sicer -»pred Bogom in ljudmi« nositi ogromno odgovornost za nadaljevanje brezprimemega klanja«. — Istega dne. ko je papež kazal na to pot splošne pripravljenosti za mir in splošne odgovornosti za vojno, je tudi grof Tisza razpravljal o možnosti sklepa miru. Kaj je rekel? Podčrtati je hotel, *da moramo vojno nadaljevati tako dolgo, dokler ne vcepimo našim sovražnikom hrepenenja po miru in zavesti o potrebi miru. Kdaj bo dosežen mir, to je odvisno izključno od naših sovražnikov!! Pač vodiio vse poti v Rim, ali nazor ogrskega ministrskega predsednika, kako bi mogli priti do miru, se znatno oddaljuje od nazora papeževega. Papež želi pravičnega in trajnega miru za vse človeštvo. Do takega miru pa po njegovem naziranju ne more priti le po podjarmJjenju premaganca, marveč le po medsebojnem pogajanju in odjenjavanju, po postopanju, ki ne ostavi nikjer ostrine, da torej ne ostavi narodov in držav v stanju neozdravljive zagrene-losti drugega proti drugemu, v stanju sovraštva, hrepenečega po maščevanju. Beseda papeževa se obrača do vseh, torej tudi do sovražnikov, ki jih Tisza obremenjuje z odgovornostjo na vojni. Želeti moramo le, da papeževa beseda najde to pot samo »spoštljivega sprejema«. Ali vendar: kdor poseduje možnost za pripravljanje miru, da ga približa, za nad-vladanje njegovih težav, ta je v resnici odgovoren za to »pred Bogom in ljudmi:. In »nihče ne bo mogel tudi odvaliti odgovornosti od sebe«. V angleškem parlamentu je podal ministrski predsednik Asquith izjavo, ki o-stavlja vprašanje o eventualnih mirovnih pogajanjih odprto. Na poziv nekega poslanca delavske stranke, naj vlada brez vednosti parlamenta ne odklon* nobenega predloga ali kake nevtralne dežele ali pa katere vojskujočih se strank, ki bi imel za podlag; izpraznjenje zasedenih območij, je odgovoril Asquith, da so se Anglija. Francija. Italija, Japonska in Rusija dogovorile, da ne sklenejo nikakega separatnega miru. »Ako bi se stavili resni mirovni predlogi ali direktno po sovražnih deželah, ali petom nevtralnih vlasti, bi najprej zvezne vlade razpravljale o njih. Dotlej ne more dati nobene druge oblj.ibe. Ce pridejo mirovni predlogi, bo vlada smatrala kot zaželjivo, da parlamenf obvesti o nji!.«. — Vidimo — in to je tudi v naravi stvari da se je Asquith skrbno izogibal vsakemu odločnemu odgovoru. Ako srdimo objektivno, morama tudi pn-pozna!i. d:i ni mogel drugače in da ni smel vzpričo omenjenega dogovora med \bstmi četverosporaznma prejudicirati sklepov teh poslednjih o eventualnih predlogih za mirovna pogajanja. Ali toliko dobrega ima vendar na sebi izjava angleškega minstrskega predsednika, da ni v direktnem nasprotstvu s plemenitimi in-tencijami Benedikta XV. Kak kontrast med temi mirovnimi glasovi in med neprestanimi militaričnimi in političnimi natezanji vojskujočih za — zmago v tej gigantski borbi. In sedaj so — kampanja v Srbiji je definitivno odločena, a z drugih bojišč ni vesti o posebnim dogodkih — politična natezanja bolj v ospredju. Predvsem na G r š k e m, kjer je odločitev vodilnim in odgovornim krogom res zelo težka. Ententa zahteva od nje nevtralnost. Ali kaj je nevtralnost? V vojnem pravu točno določen, v vojni zgodovmi zelo raztezen pojm. A mi poudarjamo vedno in vedno, da to, kar četvero-sporazum zahteva od Grške,. ni nevtralnost, marveč nekaka pasivna pomoč. in vtis, ki ga napravlja omahljivo vedenje vodilnih krogov v Atenah, je ta, da si ne upajo odkrito odreči ententi te pomoči. Priča za to so sedanja posvetovanja v Solunu med grškim in francosko-angleŠkim generalnim štabom. Tudi Romunska prizadeva diplomaciji z obeh strani še vedno hude skrbi. To je bilo razvidno tudi iz one pasaže v govoru grofa Tisze, kjer je omenjal Romunsko. Ni bil ne optimist, ne pesimist. Izjavil je le, da Romunska kot svobodna in neodvisna država naj sama odloči, ali če bi se odločila proti nam, ne bo to nič vplivalo na usodo monarhije. Z drugo besedo: naša monarhija želi dobrih in prijateljskih odnošajev s sosednjim kraljestvom, ali če bi po krivdi poslednjega prišlo drugače, bi se monarhija znala braniti tudi pred tem nasprotstvom. Po tej izjavi grofa Tisze je soditi, da je diplo-matična borba tudi v Bukareštu še neodločena. Domiti vtstL Na naslov aprovizacijsKe komisije. — Prejeli s:,io: Plin so nam zaprli in poseči smo morali zopet po petrolejkah, ki pa so — kakor znano — nerabne, ako ni... petroleja. Te dni je morala moja hčerka obletaii kakih 2l: drogerij, oziroma pro-dajalen olja, da Je končno vendar dobila — pol litra petroleja. Odvzet n*in Je seveda tudi ulm za kurjavo, cene oglja so neznansko poskočile, a cene drv so tako visoke, da jih mi navadni ljudje s brini apetitom, sploh ne moremo plačevali. Lepa perspektiva se nam odpira, ako to to stanje nadaljevalo, ali če se — česar se je opravičeno bati — še poslabša! Nekega dne utegnemo ostati v temi v svojih stanovanjih in z mrzlimi ognjišči! Prišla bi najhuja nevolja nad nas in naše družine in posledice bi bile nedo-gledne ozirom na vprašanje hrane in vsled tega tudi v zdravstvenem pogledu. Prosimo slavno aprovizacijsko komisijo, naj posveti vso svojo pozornost temu perečemu vprašanju in naj poskrbi za od-pomoč. — (Nu, gospod dopisnik je mogel posneti iz objave v včerajšnji »Edinosti«, da se je vsaj glede petroleja že nekoliko poskrbelo. Prip. ured.) Dr. Kramaf obdolžen veleizdaje. Iz Prage poročajo 9. t. m.: Uradni list »Prager Zeitung« priobčuje tri objave, v katerih deželno kot kazensko sodišče v Pragi v kazenski, pri domobranskem divizijskem sodišču na Dunaju se obravnavajoči stvari proti dr. Kramaru, državnemu poslancu in lastniku tvornice, zaradi zločina veleizdaje in zločina proti vojni sili države v svrho zagotovitve zahtev države in kot odškodnino odreja zaplembo obdolžencu pripadajočega imetja. Ravno tako se proti dr. Alojziju Rašinu, državnemu poslancu m odvetniku/ zaradi zločina veleizdaje in zločina proti vojni sili države ter proti Vinku Červinki, tajniku »Narodnih Listov« v Pragi, zaradi zločina vohunstva, odreja zaplembo imetja. Županstvo Podgore pri Gorici se je dne 7. t. m. izselilo iz T3orice v Rihemberk št. 8 ter posluje vsak torek in petek ob uradnih urah od 8 zjutraj do poldne. Sprejemajo se tudi vsaka pismena poročila ter se dajejo obvestila beguncem iz županije Podgora, ako kaj potrebujejo od županstva Miklavžer večer šentjakobske podružnice CMD je privabil toliko občinstva v prostore »Del. kons. društva« pri Sv. Jakobu, da je bila obširna dvorana nabito polna. Takšen poset otroških prireditev je pač najlepši dokaz, da so v sedanjem času nastopi otrok najljubeznivejše zabave. Malo in veliko je z velikim zanimanjem poslušalo deklamacije in pette in gledalo srčkane prizorčke otrok otroškega vrtca, ki so v polni meri zadostili svoji nalogi, ki jim jo je stavila njih učiteljica, g.c Vera Ponikvarjeva. Spored je bil zelo srečno izbran: z veliko ljubeznijo se o-klepajo otroci svojih starišev, Boga, ljubljene domovine, avstrijskega cesarja in hrabrih vojakov na bojnem polju. Ni bilo sicer velikega hrupa godbe, saj sta jo na-domestovala le g g. Josip Lah ml. in st. na glasovirju, vendar pa nas je navduševala beseda in delo ljubljenih otrok. — Šentjakobska podružnica CMD ima pri svojih prir«ditv«h obitujno aspeh, moralen ITI gmoten, saj je pri Sv. Jakobu le malo ljudi, ki ne bi z veseljem priskočili na pomoč, če jih kliče podružnica. Da je ta prireditev tako nad vse pričakovanje uspela, imajo največ zaslug pač razun prej omenjenih še gg. Engelman, Stanko Smerdel kot puš-čavnik sv. Anton. Josip Bizjak, deček Ban in deklica Širok, odbor podružnice, ter vsi darovalci in darovalke mnogih daril in prispevkov. Miklavž Je v primernih besedah nagovoril navzoče otroke otroškega vrtca, starše ter drugo občinstvo proseč jih, da tudi tttdalje podpirajo podružnico CMD vsaj pri njenih prireditvah, posebno pa pri božičnjci, ki se bo v kratkem vršila. Po razdelitvi darov, ki jih ni primanjkovalo, se je razvila prosta zabava. Predavanje na Vrdelci se ne bo vršilo prihodnjo nedeljo, terpveč osem dni kasneje, dne 19. decembra v otroškem vrtcu. Iz Kotenje. To nedeljo, 12. t. m., bo v Kolonji božičnica CM otroškega vrtca. Sporedu bo sledil strukljev in čajev večer. Ne zamudite lepe prilike in pridite vsi na štruklje! Naši mornarji za CMD. Prejeli smo: Slovenski mornarji c. t kr. vojne mornarice, vkrcani na Nj. Vel. ladjo »Erzherzog Kari«, branitelji naše sinje Adrije, proti pohlepnemu in zavratnemu sovražniku, se spominjamo naSe ljubljene domače grude, uvažujoč današnjo potrebo skrbi za našo mladež, z nado v boljšo bodočnost našega naroda, ter prispevamo po svojih skromnih močeh za božičnico revnim in potrebnim otrokom šol Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. In sicer so darovali: g. Feliks Biber, poni. asp. K 6, mornarji Tence Dominik K 2'20, Leban Karel K 2, Mejanšek Leopold K 2, Mljač Svetomir K 2, Kunavar Joško K 2, Strika Luka K 2, Tomažič Ivan K 2, Oulin Ivan K 1, Taborsky Fran K 1, Jeremič Vladimir K 1, Bat Ivan K 1, Cah Franc K 1, Petkovič Kazimir K 1, Veškovo Ludovik K 1, Matkovič Ivan K 1, Poljakovič Stipe K 1, Novak Ivaif K 1, Bržič Vicko K 1, Cunja Ivan 80 vin., Ko-slovič Franc 80 vin.. Slavec Ivan 80 vin., Pilipič Kajetan 40 vin., N. N. K 1. — Denar je sprejela naša uprava Prisrčna hvala vrlim darovalcem, ki se tudi v vojaški suknji spominjajo potreb naroda, naše slovenske dece. Bog jih živi in daj. da se skoraj vrnejo med tiste^ ki jih ljubijo s tako požrtvovalno ljubeznijo! 2epni koledar poštnih io železniških uslužbencev za leto 1916. Je izšel Koledar ima zelo važno vsebino za vsakega posameznika, med drugim tudi odredbo domobranskega ministrstva o pokojninah vojnih invalidov in njihovih rodbinskih članov, sirot, staršev itd. Koledar vsebuje nadalje važne podatke vojnih dogodkov, hitri račnnar in vsakovrstne druge koristne zanimivosti. Cene: trdo vezan koledar, s strokovno vsebino, stane 1 K; poštnina posebej. Mehko vezan, namenjen širšemu občinstvu, brez strokovne vsebi- ne, Č9 vin. Preprodajalci imajo 15% popusta. Ker je čisti dobiček namenjen vdovam in sirotam padlih članov tržaške skupine zveze avstrijskih in brzojavnih u-siužbencev in Zveze jugoslovanskih železničarjev, upamo trdno, da bodete pridno segali po koledarju, ga priporočali svojim znancem in se živo zavzemali za razprodajo. Naročila na; se pošiljajo Što-kovi knjigarni. Trst ul. Molin piccolo št. 19 (tik kavarne »Nuova York«). Mestna zastavljalnica. Danes od 9 Jop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 135, zastavljeni meseca maja 1914. na zelene listke, in sicer od št.250.GC0 do št 251.500. 4ALI OGLASI:: □□ db se rainnajo po 4 efcok. besedo. Mastno tiakano besede se ra£a- najo enkrat reč. — Najmaojls : pristojbina snais 46 stotink. : SS Ufa fo 13—14 letno dekle za domača dela. 1HC JK Via Caserma 14. II. n., vr. 12. W7 Umrli so: Prijavljeni dne 10. t. m. na mestnem fizikatu: VolenčiS Marija, 73 let, nI. P. Diacomo štev. 5 5 Vernazzo Alojzij, 72 let, nI. Zovenzoni št. 4; Jeri^ Alojzij, 64 let, nI. Giulia št. 12; Špetič Mihael. 57 let, nI. del Belvedere štev. 49; Radičič Elizabttv. 86 let, ul. deli" Arcata št, 16; Zerboni Elvira, 3S let, nI. A Vol^a št. 4. V mestni bolnišnici dne 9. t. m.: Beržon Andrej, 36 let; Busin Marija, 7 let; Fabris Alfonz, 11 let; Bolbi Marija, 6!> let; Godina Marija. 50 let; Pra-večič Lucija, 70 let; Žoideršič Nedeljko, 65 let; Prošelj Anton, 72 let; Dorligo Rozalija. 46 let; Sfedermit Josipa, 74 let; Kenda Josipiua, 22 let N - ISffl se je preselil t nlico S. Sebastiano it. • • Uiti 2. Specijaliteta gumijevih in higijeniA-nih predmetov. Ceniki zastonj. 567 Dffhllnnfl ^olno plačam belo I, vrst* K 7-50, IlUUljclIU belo II. vrste E 6 50, sivo I. Trti« K 6, sivo II. vrste 5 50, III. vrste K 4. Kupuje® tudi baker in medenino. — Ivan Taučer, Via Giulia 44. PntndVnf Anton Jerkič posluje zopet v svojec lUlUglUL ateljeju v Trstu, Via deile Post* štev. 10. 24SC KPhlirrtnn s,oba B?.°dda n.........K 1.— Na debelo nižje cene. Pošilja po piSinem povzetja ADOLF W. KRANSZ - Stari uva*aČ Skandinavskih proizvoda - Osijek I , (Hrvatska). Izpred sodišča. Jamo kopala drugemu, a sama padla vacjo. V trgovini Ivanke Prelogove v Carboli Zgornji št. 76 je kupila dne 28. avgusta tam stanujoča Marija Stanič petrolej. Plačala je po 72 vin. liter. Na opombo, da drugje prodajajo petrolej po 64 vin. liter, ji je odgovorila Prelogova: »Saj sem ga jaz plačala po 68 vin. Stanič pa ni tega verjela in je šla na policijski komisarijat in zadevo naznanila. Policija je napravila ovadbo proti Prelogovi radi pretiranja cen. Na prvi razpravi, ki se je vršila pred okrajnim sodnikom dr. Albertijem, je obto-ženka priznala. Dodala je pa, da je ona kupila petrolej pri tvrdki Danese Alfonz po 68 vin. kg in predložila dotični račun. Opravitelj državnega pravdništva je raztegnil nato ovadbo tudi proti tvrdki Danese. Na novi razpravi se je obtoženec Danese Alfonz začudil, ko je izvedel, za kaj je tožen. Izpovedal je, da on ni nikdar prodal Prelogovi petroleja po 68 vin. kg, ampak po določeni ceni in sicer po 65 v kilogram. Ko mu je sodnik predložil račun, na katerem je bila cena 68 vin., je bistro oko izkušenega trgovca takoj videlo, da je nekdo napravil iz Številke 5 številko 8. Pokazal je svojo originalno fakturo, kjer je bilo res 65 in ne 68. Na vprašanje sodnika, kakšna razlika je med kilogramom in litrom petroleja, je priča izpovedal, da je kg 100 približno 120 litrov petroleja. Po dolgem obotavljanju je konečno Ivanka Prelog priznala, da je ona ponaredila račun. Na to izjavo je opravitelj državnega pravdništva umaknil ovadbo proti Danese Alfonzu, in je sodnik zanj proglasil oprostilno razsodbo. Proti Ivanki Prelog se pa nadaljuje postopanje radi pretiranja cen, ker so med tem časom prišle še druge ovadbe proti njej. Vrhu tega se bo morala zagovarjati, ker je s ponaredbo računa spravila v zmoto sodišče. ZDRAVNIK Med. Dr. Korol PerničK ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). Emllla fregato Trst Campo S. Gtacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo; trgovino pisarniških in šolskih potrebščin Prodaja razglednic In igrač vseh vrst> ProloJaJo se tod) rolHvtnlki v slov. Jeziku* ZOBOZDRAVNIK | Dr. J. Čer mak I se je preielii in ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vebchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobovbrez bolefine. Plom&iranje. • UMETNI ZOBJE. Poziv za novoletna voščila! Prosimo vse naše cenj.. inserente, naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo u-vrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naroč-be. ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. lasera t ni oddelek »Edinosti«. Velika skladišča zgotovljenih oblek zo možke, ženske In dečke „fllle Grandl FaMrlche" Ulica Barrlera vecchla štev. 10 in 15. Ktr smo se preskrbeli pravočasno z raznim blagom, prodajamo še vedno po zmernih cenah. Posebnost : ranglan za možke m dečke, majhni paletots, površniki in obleke za dečke in deklice. Dr. HORVATU TRST, Via Carinila 39 gpecljaM m KOlNt tm mOUm MUUN1 Šibkost m nuvoznost u ftouzmi v mooam in SKUPIH. Mv«l«M H 10-1 pop. li 4*1 •b nedeljah