gioielli - dragulji ¿Ifmolalon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Rdeč cvet bo odslej simboliziral Infocenter v Narodnem domu 11 narodni dom / Trst: italijanska sodobna umentost IIIIII Iti t j /13 Î Primorski ČETRTEK, 5. JUNIJA 2008_ Št. 133 (19.223) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Tudi v športu potreben nov pristop Aleksander Koren Že sam naslov posveta o športu, ki ga Združenje slovenskih športnih društev v Italiji prireja danes v Nabrežini - glasi se Preživetje ali razvoj? - kaže na to, da se j e tudi v našem športnem gibanju, kot na mnogih drugih področij, nabralo veliko problematik, ki zahtevajo morda drugačen pristop od dosedanjega. V letošnjem letu praznujemo pri nas 50. obletnico nastanka Športnih iger, množičnega tekmovanja, iz katerega so se v '60 letih prejšnjega stoletja kot gobe po dežju razvila naša športa društva. Ta so se tudi zelo hitro vključila v italijanski športni sistem. »Kontaminacija« s tem svetom je prinesla vsestranski organizacijski in strokovni napredek, ki ga nikoli ne bi dosegli, če bi merili moči samo med sabo, kar bi pomenilo golo rekreacijo. Rezultati so vidni in so glede na naš potencial mestoma celo izredni, če na primer vemo, da obstaja resna možnost, da bomo imeli poleti v Pekingu že petič zapored svojega predstavnika na olimpijskih igrah. Rast je prinesla tudi drugačne učinke. Tako je v našem športu tudi dosti samorastniške iniciative, kom-petitivnosti in ambicije. Ni nujno, da je to vedno dobro. Kljub temu, da je šport že po definicij dinamičen in torej tudi prilagodljiv, je ostala njegova struktura pri nas dejansko nespremenjena. Toda ekonomske, družbene in narodnostne razmere so se spremenile in se še spreminjajo, o tem pa premalo razmišljamo in nimamo vizije. Nujen bi bil torej drugačen pristop. Še zlasti velja to za ekipne športe, kjer imamo dosti društev, ki se ukvarjajo z isto panogo. Tem sedaj grozi zaradi skupka mnogih razlogov zadovoljevanje z vedno skromnejšimi cilji ali pa brisanje lastne identitete (ne samo narodnostne). Tega se odborniki dobro zavedajo, koraki, ki so bili do zdaj narejeni na tej poti, pa so kljub temu negotovi in nikoli nepovratni. Ne gre za to, da bi nekatera društva ukinjali, ampak (morda), da bi racionalneje določili kompetence ter bolj smotrno razporedili človeški in finančni potencial, ki nam je na voljo, kot na primer (ne brez odporov) že delajo košarkarska društva, ki se na Krasu sklicujejo na projekt Jadran. Potrebno je najti nov ključ za sobivanje različnih duš našega športa, ki mora biti hkrati kvaliteten in pozoren tudi na manj sposobne, zavedati se mora svojih korenin, ne sme pa se bati novih izzivov. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) SLOVENIJA - Okvara v jedrski elektrarni Velik preplah v Italiji, pomirjujoče vesti iz Krškega Po zagotovilih naj ne bi bilo vpliva na okolje - V Trstu ni znakov radioaktivnosti Iz Krškega so zagotovili, da okvara nima nobenega vpliva na zaposlene, prebivalstvo in okolje, zato ni bilo potrebe po zaščitnih ukrepih v okolici ZDA - Volitve Zgodovinska zmaga senatorja Baracka Obame NEW YORK - Barack Oba-ma, demokratski senator iz Illi-noisa, je včeraj kot prvi temnopolti predsedniški kandidat ene izmed velikih ameriških strank dosegel zgodovinsko zmago na primarnih volitvah. Zagotovil si je večino delegatskih glasov in bo tako na predesedniških volitvah za Demokratsko stranko tekmoval proti republikanskemu kandidatu Johnu McCainu. Njegova tekmica Hillary Clinton pa mu zmage vsaj do včeraj še ni priznala. Na 20. strani KRŠKO - V Nuklearni elektrarni Krško (Nek) je včeraj popoldne prišlo do puščanja vode iz primarnega sistema v zadrževalni hram. Zaradi tega so začeli zniževati moč in počasi ustavljati reaktor; delovanje reaktorja so kontrolirano in varno zaustavili sinoči. Osebje je napako že odkrilo in jo bo odpravilo predvidoma v nekaj dneh, so sinoči povedali na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost. Potrebe po hitri zaustavitvi torej ni bilo, prav tako ne vplivov na okolje in jih tudi ne pričakujejo. Zato tudi ni bilo potrebe po izvajanju zaščitnih ukrepov v okolici, so potrdili v Neku in sporočili, da dogodek nima vpliva na zaposlene, prebivalstvo in okolje. O dogodku so v skladu s predpisi obvestili pristojne organe v Evropski komisiji. Obvestilo o okvari je Evropska komisija dobila po sistemu izmenjave nujnih informacij o radioloških ali jedrskih zadevah, imenovanem ECURIE. Komisija je nato obvestila vse članice EU. Po tem prvem nujnem obvestilu morajo vse države članice Evropsko komisijo v ustreznih intervalih obveščati o ukrepih, ki jih sprejemajo, in stopnji radioaktivnosti, ki jo merijo, so sporočili v komisiji. Zaradi zagotovil, ki so jih prejeli iz Slovenije, kjer niso proglasili preplaha in niso sprejeli nobenih posebnih zaščitnih ukrepov, tudi civilna zaščita v Furlaniji-Julijski krajini ni proglasila alarmnega stanja. Tržaški župan Roberto Dipiazza je v večernih urah sporočil, da na Tržaškem niso izmerili nikakršnih sledi o morebitni radioaktivnosti. Isto zagotovilo so prejeli na poveljstvu goriških gasilcev, ki so stopili v stik z novogoriškimi kolegi. Vesti iz Krškega so povzročile precejšen preplah v Italiji in tudi v FJK, ki je najbližje Krškemu. Toda strokovnjaki ENEA so takoj posredovali pomirjujoče izjave, da so varnostni sistemi v Krškem primerljivi z varnostjo v najsodobnejših zahodnih jedrskih centralah, jedrski fizik Francesco Troiani pa je dejal, da pri taki okvari, kot naj bi se zgodila v Krškem, ni razlogov za preplah. Ukinitev davka ICI v okoliških občinah na Tržaškem Na 7. strani Velika nepremičninska grupa na muhi sodstva Na S. strani Tomizzova nagrada letos Pressburgherju Na 9. strani Na poljih v bližini solkanske Livarne iščejo težke kovine Na 14. strani 2 Četrtek, 5. junija 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA i1 Italijansko zgodovinopisje doživlja kakovosten sko* Jo2e Pirjevec_ Na črni platnici je velik poster iz leta 1941. Na njem je videti nekoliko mrkega italijanskega vojaka v zelenosivi uniformi, ki na mogočnem motociklu drvi po asfaltirani cesti. Za njim tipična ljubljanska scena z nebotičnikom, s čebulastimi zvoniki jezuitske cerkve in gradom na vrhu hriba. V ozadju še ogromna italijanska zastava s savojskim grbom in krono na osrednjem belem polju, ki vihraje naznanja, da je napočil čas »Ljubljanske province«. Knjiga z opisano platnico nosi naslov »L'occupazione italiana della Jugoslavia (1941-1943)« (Italijanske okupacija Jugoslavije), izdala pa jo je florentinska založba Le lettere. Pravkar je prišla na trg, jaz sem jo dobil v soboto v Pescari, kamor me je eden od urednikov, Francesco Caccamo, povabil na simpozij, organiziran na temo »Jadranska Evropa: Smeri in vtisi«. Kot sam naslov pove, j e bilo mogoče v ta okvir spraviti prav vse, od zgodovinskih do literarnih in arheoloških tematik. Jaz sem se odločil, da predstavim svojo zadnjo knjigo in spregovorim o boju Slovencev za dostop do Jadrana od leta 1848 dalje, pri čemer sem se s posebnim poudarkom zaustavil pri spornih točkah italijansko-slovenske percep-cije preteklosti, kot so na primer »fojbe«. Opozoril sem na instrumentalizacijo tega vprašanja v po li tič ne na me ne, ki smo ji pri ča v zad -njih letih, in spomnil, kako lahkomiselno nekateri italijanski politiki in časnikarji manipulirajo s številkami in dejstvi. Razpon »infojbi-ranih« gre od 16.000 do 50.000 in celo 100.000. Pač v skladu z mnenjem, da j e mogoče graditi zgodovinsko dediščino nacije brez obzira na dokumentarno resnico. V takem vzdušju je knjiga o italijanski okupaciji Jugoslavije še kako dobrodošla, saj na nenavadno pošten način prikazuje tragedijo, ki se je za če la z nje nim raz ko sa njem apri la 1941, sklenila pa s kapitualacijo Italije septembra 1943. Gre za rezultat poglobljenega raziskovalnega dela predvsem v rimskih vojaških arhivih. Spominjam se, kako nesrečen sem bil pred približno sedemnajstimi-osemnajstimi leti, ko sem ob pisanju poglavja o drugi svetovni vojni za knjigo »Vidovdan« zaman iskal italijansko literaturo na to temo. Razen nekaj pogumnih tekstov Rina Sale in Renza Collottija nisem imel na razpolago drugega kot knjigo, ki jo je objavil pod pokroviteljstvom obrambnega ministrstva Salvatore Loi o operacijah italijanske vojske na naših tleh. Bila je tako slabo napisana, da je bila praktično neuporabna. V zadnjih letih pa je prišlo v italijanskem zgodovinopisju do zaznavnega kvalitetnega skoka. Pojavila se je generacija mladih raziskovalcev, ki se zaveda, kako skrbno je povojna politična elita poskrbela za izbrisanje spomina na fašizem in na njegova grozodejstva v Italiji in po svetu, in skuša zapolniti nastalo vrzel. Gre brez dvo ma za po memb no kul tur no in etič no od lo či tev, ki je pos ta la mo go če tu di za ra di te -ga, ker so se odprli arhivi, ki so bili še do ne-dav na ne dos top ni. Ka ko te žak pa je ta pro ces, kaže informacija, ki sem jo pravkar dobil v Pesca ri: ne ka te ri ka ra bi njer ski fon di so še zme raj pod ključem. Težko je reči, kakšen odmev bo imela knjiga o italijanski okupaciji Jugoslavije v javnem mnenju. Verjetno skromen, glede na dejstvo, da je slednje pod vplivom televizijske informacije, ta pa je odraz manipulacijskega stroja, o katerem sem govoril zgoraj. Kljub tej grenki ugotovitvi, pa sem bil vendarle zadovoljen ob pričevanju visokega rimskega diplomata, ki mi je v Pescari pravil, kako ga je presunilo branje ome nje ne knji ge, češ, pre den go vo ri mo o »fojbah« bi se morali zavedati lastnih grehov. Če ne drugega je zbornik, ki ga je poleg prijatelja Francesca pripravil še Luciano Monzali, vendar dokaz, da se znotraj italijanske inteligence nekaj premika na bolje. Na to inteligenco pa bo morala Italija računati, ko bo prišlo do »redde rationem« zaradi današnjih političnih razmer. VREME OB KONCU TEDNA Še spremenljivo in nestanovitno Darko Bradassi Za prvim letošnjim kratkotrajnim vročinskim valom, ki se je zaključil ob koncu preteklega tedna, je nad osrednjim Sredozemljem in nad zahodno Evropo nastala nova vrzel v zračnem pritisku. Del subtropskega zraka, ki se je v preteklem tednu zadrževal nad Sredozemljem, se je pomaknil nad severno in deloma osrednjo Evropo. Predvsem na Skandinavskem polotoku so zato v teh dneh vremenske razmere, ob anticiklonskem vremenu, veliko bolj poletne kot pri nas. Drugod po Evropi pa je vreme povečini, kot pri nas, bolj nestanovitno. Nad severnim Atlantikom se zadržuje za ta čas hladen in vlažen zrak, ki se preko Britanskega otočja in Francije spušča vse do naših krajev. Vremenske razmere nad Sredozemljem z izjemo skrajnega jugovzhoda zato niso ravno najbolj poletne. Zaradi nekoliko hladnejšega in bolj vlažnega višinskega zraka nastajajo povečini plitva in ne povsem definirana ciklonska območja, kar zadostuje, da je vreme povečini muhavo in da ne primanjkuje vsaj občasnih padavin. Največ dežja bo predvidoma danes in jutri, v soboto in v nedeljo pa bo postopno več spremenljivosti. V preteklih dneh je bilo zaradi prevladujočih južnih vetrov največ padavin v predalpah in v gorah. Ob morju pa je prevladovala spremenljivost, občasno je posijal tudi kakšen sončni žarek. Vlažen zrak se je kopičil predsem ob vznožju gora, kjer so se pojavljale tudi plohe in nevihte, ponekod močne. Zaradi skromnejšega sončnega žarčenja in zaradi hladnejšega zraka so bile v zadnjih dneh in bodo tudi v tem koncu tedna temperature občutno nižje kot v preteklem tednu. Kot kaže, v bližnji prihodnosti ne bo večjih otoplitev, živosrebrni stolpec predvidoma za dalj časa, morda vsaj do polovice meseca ne bo več presegel praga 30°C. Tudi v prihodnjih dneh se bo nadaljevalo spremenljivo in nestanovitno vreme z občasnimi padavinami. Pritok vlažnega severnoatlantskega zraka proti Sredozemlju se bo zaključil v soboto, ko se bo nad Britanskim otočjem okrepil azorski anticiklon. Višinski ciklon nad osrednjim Sredozemljem se bo tedaj začel počasi polniti, vendar se bo to zgodilo le postopno in bo zato še nekaj dni vplival, sicer v nekoliko manjši meri, na vreme pri nas. Ozračje pa bo v naslednjih dneh še povečini nestanovitno. Danes in jutri bo povečini spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Ob morju bo pihal šibak do zmeren jugozahodni veter. V soboto bo povečini spremenljivo oblačno, ob morju predvidoma prehodno delno jasno, še se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. V nedeljo kaže na nekaj več sončnega vremena in na nekoliko večjo spremenljivost. Predvsem ob morju bodo možne vsaj delne razjasnitve, vendar bo, kot kaže, ozračje, še nekoliko nestanovitno, zato bodo ponekod lahko predvsem v popoldanskih urah še nastale posamezne plohe ali nevihte. Na sliki: predvsem nad osrednjim Sredozemljem in nad osrednjo Evropo se zadržuje vlažen zrak ODPRTA TRIBUNA Koga moti Zveza Slovencev? Igor Pahor Zakaj predlogu o povezovalnem forumu, Zvezi Slovencev, nasprotujejo nekatere opcije v manjšini? V rubriki Žarišče sem prebral zapis Petra Černica, ki izčrpno analizira stanje s svojega zornega kota in izraža pomisleke nad takimi pobudami. Skušal se bom navezati na njegove besede in razčleniti svoje misli. Na začetku prispevka pravi, da je predlog Zveze Slovencev nastal v času hude volilne krize slovenske levice in »zmagoslavja« stranke SSk. Je prijatelj Černic dobro analiziral uspeh SSk na Goriškem? Ni morda zanemaril dejstva, da je ta stranka v deželni svet izvolila »izposojenega" kandidata? Ideja o neki novi obliki skupnega predstavništva je nastala že na Programski konferenci SKGZ - SSO (zanimivo bi bilo poglobiti, zakaj konferenca ni nikoli zaživela). O združevanju je SKGZ spregovorila pred leti, ko je predlagala eno samo krovno organizacijo. Tudi takrat so drugi to zamisel ovrgli. Predlog o pospešitvi nastanka združevalnega reprezentančnega foruma se je izoblikoval na zadnjem kongresu SKGZ pred dvema letoma in ne po zadnjih deželnih volitvah. SKGZ je s to pobudo pričela udejanjati že nekaj let stare ideje. Ker s tem predlogom ni hotela »vstopiti« v volilno tekmo, je to storila po volitvah. SKGZ se čuti dolžna podpirati to pobudo, ker o tem slovenska javnost že dolgo govori in izraža potrebo po takšnem združevalnem forumu. Potrebo in željo je potrdila tudi študija, ki jo je naročilo Slovensko deželno gospodarsko združenje. V to nas nagovarja sama Republika Slovenija, tako v zakonu, kot v resoluciji. In da je taka zveza potrebna, kaže tudi nepovezano/ločeno nastopanje v zvezi z afero na goriški občini. Predlog SKGZ je povsem odprt in organizacija je pripravljena na dialog v vse smeri. Zakaj torej, dragi Peter, takšno a priori nasprotovanje? Oziroma, še več: zavrniti predlog o Zvezi Slovencev s protipredlogom o izvoljenem predstavništvu ob jasnem spoznanju, da je ta ideja danes še manj uresničljiva, pomeni zavestno ovirati nastanek Zveze Slovencev kot prve etape nadgradnje enotne delegacije, kije svoj čas odigrala zelo pomembno vlogo. Berem, »daje trenutno najboljša in najbolj učinkovita oblika sodelovanja v bistvu sistemsko dogovarjanje obeh krovnih organizacij...«. Osebno sem mnenja, da je tega sodelovanja premalo in se kaže izključno v tako imenovani »reprezentančni« dejavnosti. Ob tem sprašujem: Zakaj niste sami spoštovali »dogovora obeh krovnih«, ko ste zase izsilili imenovanje predsednika goriške pokrajinske konzulte, kije po dogovoru pripadal predstavniku SKGZ? Ali niste na tak način sprožili možnosti verižne reakcije, ki je pri SKGZ nismo izkoristili sebi v prid in skupnosti v škodo? Zdajšnje sodelovanje med krovnima je šibko in ni zabeležilo tiste potrebne in želene nadgradnje, ki sta jo predsednika Pavšič in Pahor začela uresničevati. V določenem trenutku, menim, se je stvar zaustavila in ni zabeležila tistega razvojnega procesa, ki so ga vsi pričakovali. Zakaj? Osebno mislim, da so pri SSk spoznali, da takšno sodelovanje »škodi« stranki, saj pri obravnavanju splošne manjšinske stvarnosti izpostavlja predvsem krovni organizaciji in v prvi vrsti SKGZ. Se spomnite izjave deželnega tajnika Damijana Terpina, »da Sergij Pahor caplja za Rudijem Pavšičem«? Takšno sodelovanje je bilo potrebno oši-biti. Vsi poznamo razvoj dogodkov. Omenil bom le nekaj emblematičnih trenutkov. Na prvem srečanju vodstev obeh krovnih po izvolitvi Draga Štoke za predsednika, je slednji izjavil, »da SSO privilegira odnose s SSk«. Sporočilo vodstvu SKGZ je bilo jasno. Po volilnih spremembah v Sloveniji je bilo potrebno primerno utemeljiti vlogo SSk tudi v Ljubljani. Kako? Tako, da se ošibi SKGZ, katere predsednik je bil istočasno tudi predsednik Slomaka, kar je nekatere motilo. Pojavil se je predlog izvajanja rotacije, ki so ga skoraj vsi člani zavrnili. Nato se je v dvojico SKGZ -SSO »vneslo« še SSk. Za Slovenijo je torej obveljala formula: dve krovni plus etnična stranka (takšna je sestava tudi v Svetu za manjšine pri predsedniku vlade in v tej logiki se vabi na uradna srečanja). Černic na nek način ugotavlja »povezanost« SKGZ s strankami levice, oziroma, kar pospravi vse leve stranke in SKGZ v isti koš. Do določene mere ta povezanost obstaja, a gotovo ne v takšni meri, kot jo beležimo na relaciji SSO -SSk. Poglejte zadnjo volilno preizkušnjo. Sam predsednik SSO je kandidiral na listi SSk in je v predvolilnem času odrekel nekatera pomembna »institucionalna« srečanja, na katera sta bili vabljeni obe krovni. Tako, če me spomin ne vara in če sem pravilno informiran, ga ni bilo na srečanju krovnih s Pierom Fassinom, ni se udeležil srečanja z deželnim odbornikom Antonazem, zavrnil je možnost srečanja obeh krovnih z evropskim komisarjem in danes italijanskim zunanjim ministrom Frattinijem. Predsednik Pavšič, tako sem bral v PD, pa je sodeloval na srečanju z evroposlancem Ebnerjem, čeravno je šlo za jasno predvolilno pobudo SSk. Velja omeniti tudi javno podporo SSO v korist etnične stranke in enosmerno poročanje goriškega tednika (ki je član SSO) v korist SSk. Černic pravi, »da danes slovenski levici žal manjkajo ideje. To pa, kar je pri tem še bolj boleče, je dejstvo, da slovenska levica ne more iz svojega miselno omejenega obzorja, ki sistemsko privilegira prisotnost svojih ljudi v vzvodih oblasti.«. Bralcem prepuščam oceno »o omejenosti obzorja« in raje razčlenim, zakaj, po mojem, tako nasprotovanje ideji o Zvezi Slovencev. Zveza bi predstavljala stvarnost, takšno, kakršna je. Upoštevala bi celotno našo organiziranost in vse naše slovenske izvoljene predstavnike in še druge reprezentančne sredine. In prav v tem grmu tiči zajec. Realno in stvarno reprezentančno telo bi zavrlo uresničenje ambicij, kijih gojijo pri etnični stranki »ob sodelovanju« s SSO. Pretiravam glede novega sodelovanja? Mislim, da ne. Pred dnevi je tajnik SSk Ter-pin napovedal, da bosta glede afere na goriški občini s Štoko šla skupaj v Bruselj. Torej, odslej Terpin-Štoka in ne več Što-ka-Pavšič? Kdo šibi sodelovanje in kdo dela v interesu katere od strank? Predlagana Zveza Slovencev bi lahko sprožila še kaj drugega v manjšini, kar nekateri očitno ne podpirajo. Prispevala bi k reformističnemu pristopu do naše organiziranosti, ki ga je nakazala sama Programska konferenca (zato jo je bilo treba postaviti na stranski tir?). Manjšina ima vse več težav in eden od vzrokov je gotovo premajhna zavzetost za njeno modernizacijo. Nevarno je, da bi ta proces nekoliko zamajal tudi določena ravnotežja, ki slonijo na sistemu »polpol.« A to je že druga zgodba. Izostritev po TV Koper danes o javnem sektorju Sporazum med vlado in javnim sektorjem je tik pred podpisom. 150.000 javnih uslužbencev naj bi imelo urejeno kolektivno pogodbo, torej plače in status. Kaj se bo spremenilo za javne uslužbence kot za uporabnike njihovih storitev, torej vse državljane? To in druga aktualna vprašanja bodo v oddaji Izostritev postavili slovenskemu ministru za javno upravo Gregorju Vi-rantu v živo danes ob 18.00 na TV Koper. Ponovitev oddaje je v večernem terminu. PISMA Odgovor D. Peterinu Včasih zaleže tudi pismo predsedniku vlade in zunanjemu ministru R. Slovenije. Morda je odvisno tudi od tega, kdo ga pošilja, še zlasti ko minister naslednji dan pokliče na pogovore italijanskega ambasadorja, nato pa iz Rima župan, ki hoče kratiti naše pravice, dobi zaušnico. Teh političnih mehanizmov David Peterin pač ne razume in naj še naprej veselo pisari pisma uredništvu. Vsak pač lahko naredi, kar je v njegovem dometu. Damijan Terpin / ALPE-JADRAN Četrtek, 5. junija 2008 3 RUST - Delovna slkupnost Alpe Jadran Za razvoj skupnosti v igri tri opcije preoblikovanja šest Podprli 14 čezmejnih projektov - Novembra proslavljanje tridesetletnice RUST (GRADIŠČANSKA) -Delovna skupnost Alpe - Jadran je odločena, da pospeši svoj nadaljnji razvoj, in sicer na ta način, da izkoristi vse možnosti, ki jih na tem področju omogoča Evropska unija. O tem so se dogovorili na zasedanju Delovnega komiteja Delovne skupnosti Alpe -Jadran, ki je potekalo pod predsedstvom direktorja urada deželne vlade Gradiščanske Roberta Tauberja v Rustu ob Nežiderskem jezeru. Ob tej priložnosti so člani komiteja nadaljevali temeljito razpravo o preoblikovanju delovne skupnosti v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar predstavlja eno od treh možnosti za prenovo. Poleg tega bi DS Alpe - Jadran lahko ustanovila EZTS kot ustanovo za realizacijo projektov. Kot tretja opcija pa se ponuja pot, da delovna skupnost deluje kot pospeševalni instrument za implementacijo in razvoj skupnih transnacionalnih projektov. O teh možnostih nadaljnjega vsebinskega razvoja, o katerih je poročal predsednik Projektne skupine za odnose z EU znotraj delovne skupnosti Alpe Jadran Heinrich Wed-ral, bodo v na slednjih me secih še potekala posvetovanja v delovni skupnosti. Odločitev pa bo predvidoma sprejeta na Plenarnem zasedanju predsednikov regionalnih vlad delovne skupnosti, ki se bo izvedlo pod trenutnim predsedstvom avstrijske zvezne dežele Gradiščanske oz. njenega deželnega glavarja Hansa Nissla 20. in 21. novembra 2008 na Gradiščan-skem. Plenarno zasedanje, ki bo povezano s strokovnim kongresom na temo »Varstvo podnebja in regionalna konkurenčnost« ob vključitvi DS Alp in DS Podonavskih dežel bo v znamenju 30-letnice Delovne skupnosti Alpe - Jadran, ki je bila ustanovljena leta 1979 v Benetkah. Posamezne članice DS Alpe - Jadran se bodo tega jubileja spomnile na različne načine. Delovni komite je na predlog predsedujoče dežele Gradiščanske sprejel tudi sklep o finančni podpori 14 čezmejnim projektom iz proračuna delovne skupnosti v skupni višini okoli 87.000 evrov. Med načrtovane projekte, ki jih bo podprla DS v letu 2008, sodijo: projekt pesniki in lirika v prostoru Alpe - Jadran; 7. mednarodni kiparski simpozij pri Gospe Sveti/Koroška; Alpsko-jadranske mla- V Rustu je zasedal delovni komite DS Alpe Jadran, da bi postavil smernice za prihodnost skupnosti dinske zimske igre januarja 2009 v Venetu; priprava dveh transnacionalnih projektov Cilj 3 programa »South-E-ast European Space« na področju prometa (South-East Transport Axis) in športa kot gonilna sila regionalne inovacije in konkurenčnosti; Alp-sko-jadranski vinski natečaj 2008; Jazzovska jubilejna turneja 2008; Viruniada 2008 na Štalenski gori/Koroška. Nadalje je bila odobrena subvencija za štiri pokroviteljske projekte. Iz poročil generalnega sekretarja Hellwiga Valentina in predsednikov projektnih skupin je bilo razvidno, da so bile dejavnosti delovne skupnosti v zadnjih mesecih prav razgibane. Posebno izpostavljena sta bila 6. alpsko-jadranski zimski športni teden v Schl-admingu na Štajerskem in 10. alpsko-jadransko športno srečanje v Gussin-gu na Gradiščanskem s stotinami udeleženk in udeležencev. Predstavljen pa je bil tudi no vi folder DS Alpe-Jadran, ki gaje pripravil generalni sekretariat DS. Folder, opremljen z mnogimi slikami pod geslom »All together«, na 16 straneh in v šes tih jezikih in for mi ra o raz no -likosti prostora Alpe - Jadran, osnovnih zamislih in ciljih delovne skupnosti, organizacijskih strukturah in najvažnejših kontaktnih naslovih 13 dežel članic. (I.L./DSAJ) KOROŠKA - Reforma za deželne volitve 2009 EL zahteva za manjšine bolj prijazen volilni sistem CELOVEC - Pristojni pododbor koroškega deželnega zbora za reformo volilnega sistema je včeraj na predlog socialdemokratske (SPO) in ljudske stranke (OVP) sprejel predlog, ki že na deželnih volitvah leta 2009 na Koroškem predvideva znižanje volilnega praga od sedanjih deset na pet odstotkov, prav tako pa tudi znižanje volilne starosti s sedanjih 18 na 16 let. V zvezi z znižanjem volilnega praga za osvojitev sedeža v ko-roš kem de žel nem zbo ru je Enot na li -sta (EL) kritizirala predlog ljudske in socialdemokratske stranke in poudarila, da slovenski manjšini na Koroškem ni na klo njen. Kot poudarja Enotna lista v tiskovni izjavi, študija o manjšini prijaznih volilnih ureditvah v Evropi, ki jo je za EL izdelal ustavni pravniki Josef Markon z graške univerze, kaže, da v mnogih evropskih državah, med njimi tudi v Sloveniji, obstajajo posebni modeli, ki zagotavljajo narodnim manj ši nam avtonom no poli tič no zastopstvo v regionalnih ali zveznih par la men tih. Koroš ka pa bi se po mnenju Enotne liste lahko zgledovala tudi po tako imenovanem furlanskem modelu, ki predvideva za stranke narodne skupnosti sodelovanje s stran ko, ki je zasto pana v de žel nem parlamentu. Manjšinski partner pa mora zbrati v celi deželi en odstotek gla sov, da do bi zad nji man dat, je pojasnil poslovodja Enotne liste Adrian Kert. Pri glasovanju v pododboru za ustavna vprašanja se je kot edina stran ka pro ti predlo gu SPO in OVP izreklo Haiderjevo gibanje BZO, odločilno glasovanje pa bo na sporedu predvidoma še pred poletjem, ko bo predlog reforme obravnaval koroški deželni zbor. Če bodo - kot kaže - vse stranke, razen Haiderjeve, glasovale za predlog, bo to zadostovalo za večinski sklep in bo reforma tudi sprejeta in s tem veljavna že na naslednjih volitvah. Ivan Lukan GLASBA - Turneja Mladinskega orkestra SEP v sodelovanju z bruseljskim uradom FJK Obisk evropskih institucij Evropski komisar za kulturo Jan Figel: Orkester se vključuje v pobude evropskega leta medkulturnega dialoga - Vrsta koncertov Solisti Mladinskega orkestra SEP so v ponedeljek nastopili v bruseljski dvorani Jehudi Menuhin BRUSELJ - Mladinski orkester Srednjeevropske pobude, ki ga je ustanovil in ga vodi tržaški dirigent Igor Kuret, je bil nedavno gost evropskih institucij v Bruslju. Prejšnji petek je člane orkestra sprejel evropski komisar za kulturo Jan Figel, ki je opozoril, kako se načrt tega orkestra lepo vključuje v okvir manifestacij ob evropskem letu medkulturnega dialoga. V ponedeljek pa so solisti mladinskega orkestra nastopili na koncertu v dvorani evropskega parlamenta, poimenovani po Jehudiju Menuhinu. Ob tej priložnosti so navzoče nagovorili predsednica delegacije evropskega parlamenta za odnose z državami jugovzhodne Evrope Doris Pack, slovenski evropski poslanec Lojze Peterle, asistent komisarja Figla Marjan Suplata in generalni sekretar Srednjeevropske pobude Pie-tro Ercole Ago. Obisk je spadal v okvir bruseljske turneje orkestra v sodelovanju s tamkajšnjim uradom Dežele FJK. Ob tej priložnosti so mladi glasbeniki 31. maja nastopili na italijanskem kulturnem inštitutu, 1. junija pa na italijanskem konzulatu ob prazniku republike. DEŽELNI SVET Izvolili vseh komisij TRST - Včeraj so na ustanovnih zasedanjih šestih stalnih komisij deželnega sveta izvolili predsednike, podpredsednike, tajnike in člane, izvolili pa so tudi člane Odbora deželnega sveta za zakonodajo, nadzor in ocenjevanje. med novimi člani komisij sta tudi Igor Gabrovec (Demokratska stranka - Slovenska skupnost) in Igor Kocijančič (Mavrična levica). Kocijančič je bil tako izvoljen za enega od dveh podpredsednikov 1. komisije (za proračun), Gabrovec pa za člana 6. komisije (za kulturo) in podpredsednika Odbora za zakonodajo, nadzor in ocenjevanje. V skladu s pravilnikom je delo komisij odprl predsednik deželnega sveta Eduard Ballaman (Severna liga). Kar zadeva predsedniška mesta posameznih komisij, so vsa pripadla večini, včeraj pa so izvolili še po dva podpredsednika in tajnika vsake komisije. Komisija za proračun bo vodil Gaetano Valenti (PDL), podpredsednika bosta Paride Cargnelutti (PDL) in Igor Kocijančič (Mavrična levica), Igor Gabrovec tajnica pa bo Mara Piccin (SL). V drugi komisiji (proizvodne dejavnosti) bo predsednik Maurizio Franz (SL), podpredsednika Paolo Santin (PDL) in Enio Agnola (Italija vrednot - Državljani), tajnik pa Piero To-noni (PDL). Igor KocijanCiC Giorgio Venier Romano (UDC) je bil izvoljen za predsednika komisije za zdravstvo. Njegova namestnika bosta Massimo Blasoni (PDL) in Nevio Alzetta (DS), tajnik pa Franco Dal Mas (PDL). Alessandro Colaut-ti (PDL) bo vodil četrto komisijo, ki se bo ukvarjala z infrastrukturami. Podpredsednika 4. komisije bosta Roberto Novelli (PDL) in Stefano Alun-ni Barbarossa(IV-Državljani), tajnik pa Maurizio Bucci (PDL). Predsednik 5. komisije deželnega sveta (institucionalne zadeve) bo Roberto Marin (PDL), ki je za podpredsednika dobil Edoarda Sa-sca (UDC) in Franca Iacopa (DS), medtem ko bo tajniške posle opravljal Antonio Pedicini (PDL). Kot je bilo napovedano, bo predsednik komisije za kulturo (6. komisija) Piero Camber (PDL), podpredsednika bosta Enore Picco (SL) in Paolo Menis (DS), tajnik pa Luigi Cacitti (PdL). Za predsednika Odbora za zakonodajo, nadzor in ocenjevanje je bil imenovan predstavnik opozicije Giorgio Baiutti (DS). Kot rečeno bo eden od podpredsednikov Igor Gabrovec, drugi pa Antonio Pedicini (PDL), taj nik odbora pa bo nekdanji trbiški župan Franco Bari-tussio (PDL). 4 Četrtek, 5. junija 2008 ALPE-JADRAN / ZAGREB - Tiskovan konferenca hrvaškega zunanjega ministra Jandrokovic: V pripravi srečanje s kolegom Ruplom Ministra naj bi se še pred poletjem sestala nekje v Sloveniji ZAGREB - V hrvaško-slovenskih odnosih je prišlo do določenih pozitivnih premikov, je včeraj izjavil hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic. Na novinarski konferenci v Zagrebu je obenem potrdil, da potekajo meddržavni pogovori o srečanju z njegovim slovenskim kolegom Dimitrijem Ruplom, do katerega naj bi prišlo do poletja v Sloveniji. Jan dro ko vic je na se de žu hr vaške diplomacije kot pozitivne premike v odnosih s Slovenijo izpostavil redne se stan ke me ša nih ko mi sij za ure -janje odprtih vprašanj glede meje ter majski podpis meddržavnega sporazuma o vojnih grobiščih. Izrazil je priča ko va nje, da bo pri šlo do na dalj nje -ga izboljšanja odnosov. "V zadnjem ča su je pri šlo tu di do bolj še ga so delovanja s Slovenijo na evropskem področju, čeprav obstajajo določena poglavja, kjer ni dovolj napredka. Verjamemo, da bo tudi to kmalu umaknjeno ter da Slovenija ne bo država, ki bo ogrožala, temveč ravno nasprotno, država, ki bo podpirala Hrvaško in ji pomagala na njeni evropski poti," je še dejal Jandrokovic na novinarski konferenci, na kateri so ob 7. juniju, dnevu hrvaške diplomacije, predstavili tudi novi ustroj hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije. Po novem bo na hrvaškem zunanjem ministrstvu tudi uprava za Jugovzhodno Evropo in sosednje države, ker je to področje, poleg EU, Nata in ZN, ena izmed prioritet hrvaške zu na nje po li ti ke, je iz po sta vil Jan -dro ko vic. Do dal je, da bo do tu di zmanjšali število zaposlenih v hrvaški diplomaciji s 1430 na 1248, ter napovedal, da bo hrvaška diplomacija ve li ko več po zor nos ti v pri hod nje po-sve ča la go spo dar stvu. Jan dro kovic je na po ve dal, da bo Hrvaška 9. julija v Bruslju podpisala pro to kol o vsto pu v zve zo Na to, po -tem pa se bo začel proces ratifikacije v državah članicah. Kot je izjavil, ob tem ne pričakuje zapletov, ter upa, da bo Hr vaš ka na vr hu zve ze na sled nje leto skupaj z Albanijo postala tudi polnopravna članica zavezništva. Državna sekretarka za politična vprašanja na zunanjem ministrstvu Bianca Matkovic pa je povedala, da Hrvaška izpolnjuje svoje obveznosti gle de vsto pa v EU ter da bo us pe la hit -ro in ka ko vost no kon ča ti teh nič ni del pogajanj do jeseni 2009. (STA) Zunanja ministra Slovenije Dimitrij Rupel (levo) in Hrvaške Gordan Jandrokovic (desno) naj bi se sestala še pred poletjem ansa OBALA - Postavila jih je stranka koprskega župana Popoviča Plakati na račun izolskega župana Tomislava Klokočovnika IZOLA - V Kopru in Izoli so se v torek pojavili plakati na račun izolskega župana Tomislava Klokočovnika. Kloko-čovnik je ob tem dejal, "da so plakati na njegov račun, z žaljivo vsebino, predvsem osebna izkaznica tistega, ki jih je naročil, saj s tem zgolj sporoča, daje njegovo razumevanje političnega dialoga in demokracije nizkotno". "Tako kot se v času volilne kampanje za župana Izole nisem strinjal in nisem dovolil vsebine z žaljivo vsebino do moje tekmice za županski stol, tako razumem politični dialog tudi danes," je v sporočilu za javnost zapisal Klokočovnik. Za STA pa je Klokočovnik dejal, da je vse skupaj otročje. "Gre za sliko koprskega župana Borisa Popoviča in dokaz, da je pri prejšnjih lokalnih volitvah, plakate ki so se nanašali na Bredo Pečan, naročal on," je dejal Klokočovnik. Izolski župan meni, gre za Popovičev način komuniciranja, saj naj bi ga bilo strah se z njim pogovoriti. "Nimam posebnega komentarja, zelo žaljivo to ni, je pa Boris Popovič otročje, saj se otroci v vrtcu tako pogovarjajo," je dodal. Klokočovnik naj bi koprskemu županu že večkrat predlagal, da bi se pogovorila, a, kot je dejal, odziva ni bilo. Odgovorni za stike z javnostjo v stranki Koper je naš Darij Novinec je dejal, da je njihova stranka znana po tem, da na šaljiv način označi politična dogajanja v tem okolju.Popovič pa jepovedal, da ga sodelovanje s Klokočovnikom ne zanima več. Kot je pojasnil, naj bi Klokočovnik na volitvah zmagal zaradi nje- Tomislav Klokočovnik ga. "Imeli smo skupen koncept razvoja, od katerega je prvi odstopil Klokočovnik," je pojasnil in izolskega župana označil za "goljufka". Popovič je še dejal, da je Klokočovnik edini župan v Sloveniji, ki mu je uspel "propad" občinskega sveta. Po njegovih besedah se je sam želel distancirati od dogajanja v Izoli, ko je videl v katero smer gredo stvari. "Ničesar kar so obljubili niso naredili," je dejal in dodal, "da bi bil za župana boljši katerikoli drugi Izolan, kar sedanji župan ni, saj se v Izolo niti preselil ni". (STA) Novinarji Večera proti imenovanju Skuhale za odgovornega urednika Večerovih edicij MARIBOR - Velika večina članov uredništva Večera nasprotuje imenovanju Uroša Skuhale za odgovornega urednika vseh Večerovih edicij, zato IO zastopstva uredništva časnika Večer in Večerove-ga aktiva DNS pričakujeta, da bo nadzorni svet Večera upošteval večinsko mnenje tistih, ki časopis ustvarjajo, so sporočili z IO zastopstva. Izvršilni odbor (IO) zastopstva uredništva je namreč v torek in včeraj izvedel glasovanje, na katerem so se člani uredništva izrekali o imenovanju Uroša Skuhale za odgovornega urednika vseh Večerovih edicij. Glasovalo je 76 članov uredništva. Štirje člani ali 5,4 odstotka so Skuhala podprli, 70 članov ali 94,6 odstotka uredništva pa ne. Na evropski poti zapornica, Joras še brez daljinca SEČOVLJE - Na t. i. evropski poti na levem bregu Dragonje od zgodnjih jutranjih ur stoji zapornica. Joško Joras, ki domneva, da so zapornico postavili Hrvati, je za STA izrazil zadovoljstvo nad zapornico. Dodal je, da je zapornica, dokler ne dobi daljinskega upravljavca, zanj še vedno ovira. Uporabniki novih štirih zapornic na hrvaško-slovenski meji bodo v prihodnjih dneh dobili obvestila o pin kodah za njihovo uporabo, pa so včeraj sporočili s hrvaškega ministrstva za notranje zadeve. "Postavljene zapornice bodo lahko uporabljale vse osebe, ki imajo pravico uporabe v skladu s sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), oziroma osebe, ki živijo v neposredni bližini državne meje na omenjenih območjih," so še zapisali v sporočilu za javnost. (STA) 24-letnik osumljen goljufij v višini 250.000 evrov KRŠKO - Policisti iz Krškega so sredi maja priprli 24-letnika iz okolice Krškega zaradi suma storitve 19 kaznivih dejanj goljufije, poslovne goljufije in zatajitve. Osumljenec si je po prvih ocenah s kaznivimi dejanji pridobil protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 250.000 evrov, so sporočili s PU Krško. Osumljeni naj bi kazniva dejanja storil od meseca januarja 2007 naprej na območju celotne države. Med oškodovanci se pojavljajo pravne in fizične osebe iz območja Slovenije. LJUBLJANA - V torek maratonska izredna seja državnega zbora o koncentraciji kapitala in medijskem lastništvu DZ naložil vladi nove obveznosti Seja je minila v medsebojnem obtoževanju koalicije in opozicije, kdo je kriv za tajkunizacijo, svoj pogled pa je predstavil tudi premier Janez Janša LJUBLJANA - DZ je na torkovi izredni seji 12 ur razpravljal o problematiki koncentracije kapitala in medijskega lastništva ter sprejel vrsto sklepov za ureditev razmer na tem področju. Seja je minila v medsebojnem obtoževanju koalicije in opozicije, kdo je kriv za tajkunizacijo, svoj pogled pa je poslankam in poslancem predstavil tudi premier Janez Janša. Povod za razpravo o omenjeni problematiki je bilo nedavno razkritje lastništva Kolonela, ki ima pomembno mesto v lastništvu Pivovarne Laško, ta pa v Delu in Večeru. Po mnenju koalicije je za takšno in podobne zgodbe kriva prejšnja vlada, ker je omogočala nedelovanje in podreditev nadzornih institucij, pomanjkljivo zakonodajo ter politično in sorodstveno kadrovanje in povezanost. Na očitke opozicije, da je imela sedanja oblast za popravo stanja na razpolago skoraj štiri leta, je koalicija odgovarjala, da se čez noč ne da popraviti slabosti iz preteklosti, zato se posledice kažejo še v tem mandatu. Gospodarski minister Andrej Vizjak je navzoče spomnil, da se je ta vlada že spopadla s temi izzivi in daje že zagotovila, da nadzor v za to pristojnih institucijah poteka bolj učinkovito kot doslej. Izrazil je tudi prepričanje, da bomo v teh primerih deležni tudi sodnega epiloga. Opozicija pa je večkrat poudarila, da se je veči- no prevzemov zgodilo v mandatu te vlade. Po njihovem mnenju niso problematične le zgodbe okoli Pivovarne Laško, Istrabenza in Merkurja, temveč tudi druge odmevnejše prodaje, kot so Mercator, Iskraeme-co, Slovenska industrija jekla in Paloma. Poslanci iz opozicijskih vrst so bili kritični tudi do odmerjenega časa za razpravo, saj ji je bilo za razpravo odmerjenega bistveno manj časa kot koaliciji. Ob tem so opozorjali še, da vlada le nekaj mesecev pred volitvami s predlaganimi sklepi sama sebi nalaga nove obveznosti in da je bila današnja seja populistična in cenena predvolilna kampanja. Svoj pogled na obravnavano problematiko je nepričakovano predstavil tudi premier Janša. Zatrdil je, da sta bila gospodarski kriminal in korupcija belih ovratnikov leta 2005, ko je ta vlada nastopila mandat, del sistema. Slovenija je nato po Janševih besedah vzpostavila strukture, ki so se sposobne boriti proti gospodarskemu kriminalu in korupciji belih ovratnikov. "Če kdo računa, da se bo ta zgodba končala čez tri mesece, dela račun brez krčmarja," je poudaril. Premier je spregovoril tudi o razvpitem sestanku v njegovem kabinetu avgusta 2005 in ob tem pojasnil, da vlada ni bila lastnica deležev v Mercatorju in jih tudi ni prodajala. O omenjenem sestanku po njegovih besedah obstaja verodostojen dokument, ki ga je podpisala tedanja državna sekretarka na ministrt-svu za gospodarstvo, in iz njegove vsebine izhaja, da na sestanku ni bilo govora o prodaji Mercatorja. DZ je za izboljšanje stanja o problematiki koncentracije kapitala in medijskega lastništva sprejel 12 sklepov. Vlada naj med drugim z ugotovitvami glede te problematike DZ seznani v 30 dneh, morebitne spremembe zakonodaje pa naj DZ predlaga v 60 dneh. Preuči naj tudi možnost ustanovitve finančne policije. Slednje je DZ sprejel kot dopolnilo k sklepu, naj vlada preuči stanje kadrov pri ustreznih institucijah, ki se ukvarjajo s problematiko koncentracije kapitala ter v primeru nezadostne kadrovske zasedbe zagotovi sredstva za zaposlitev ustreznega kadra. Zelo podoben predlog je podal tudi Zares. Lipa pa je vztrajala, naj vlada s temi postopki nemudoma začne, česar pa DZ ni podprl. Na predlog odbora za gospodarstvo je Državni zbor soglašal, naj vlada pripravi celovito informacijo o poteku koncentracije kapitala v Pivovarni Laško, Is-trabenzu in v Merkurju. Preuči naj tudi vse vidike prevzema Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško. DZ je ob tem Banki Slovenije predlagal, naj preveri, kakšna je bila vloga poslovnih bank v teh treh zgodbah in v drugih s koncentracijo kapitala povezanih postopkih. DZ je ugotovil, da je zaradi na trgu prevladujo- če medijske koncentracije, ki jo predstavljajo pomembni lastniški deleži več medijev povezanih oseb v lastni enega lastnika, ogrožena ustavna pravica državljanov do celovite in objektivne informiranosti. Vlada naj zato v okviru pristojnosti preuči vprašanje zakonitosti v postopkih ugotovljene koncentracije kapitala in medijskega lastništva ter sprejme ukrepe za zagotovitev več konkurenčnosti in pluralnosti na medijskem področju. Poslanci so še ugotovili, da so mnogi današnji lastniki podjetij v preteklosti prišli do lastništva ali so-lastništva tako, da so prek državnih bank najeli visoke kredite, ki so jih zavarovali s še ne kupljenimi delnicami. Zato naj vlada preuči možnost priprave zakona, ki bo omogočil, da so pogodbe, ki so omogočale nakupe s krediti, za katere se ali se je jamčilo s kupljenim premoženjem, nične. Lipa je predlagala, naj vlada v okviru svojih zmožnosti pristopi k začasni prepovedi privatizacije vsega državnega premoženja, česar pa DZ ni podprl. Prav tako ni dobilo podpore dopolnilo k sklepu o kreditiranju prevzemov, ki gaje podal Zares, naj "DZ vlado opozori, da je dolžna omogočati pluralizem mnenj, kritiko in nadzor oblasti, kakor je dolžna onemogočati politične in druge monopole na kateremkoli področju". (STA) / PRIMORSKA Četrtek, 5. junija 2008 5 KOBILARNA LIPICA - Prevzemanje vloge povezovalca turistične ponudbe na Krasu Lipica postaja nacionalni in mednarodni konjeniški center Od danes do nedelje tekmovanje v dresurnem jahanju - Od 26. do 29. junija tekma v preskakovanju zaprek LIPICA - »Kobilarna Lipica (KL) postaja vedno bolj aktivna v vlogi povezovalca turistične ponudbe na Krasu. Vedno več je obiskovalcev, ki se na Krasu zadržujejo več dni in povprašujejo po možnostih obiska drugih zanimivosti v prostoru. Zato smo v KL s ciljem po čim-večji zasedenosti hotelov, podaljšanem povprečnem bivanju v njih in seveda večjega iztržka pričeli intenzivno sodelovati s Parkom Škocjanske jame (PŠJ), Trstom, gradom Miramar in Postojnsko jamo (PJ),« je na tiskovni konferenci pred dnevi povedal direktor Matjaž Pust. S slednjo so izdali prospekt s skupno ponudbo. »Pred nekaj dnevi so bili po Krasu dnevi odprtih vrat, pa v KL nismo vedeli za to,« je nadaljeval Pust. »Nobene stojnice, nobenega plakata, mi pa želimo, da naši gostje spoznajo še druge zanimivosti po Krasu.« »Vsak konec tedna Lipico obišče okoli tisoč gostov, domačini pa lahko pri nas svoje dejavnosti predstavijo na brezplačnih stojnicah,« je dodal vodja marketinga Klavdij Čehovin. Širitev ponudbe in novi programi se poznajo na obisku. Tako so v prvih petih mesecih letos zabeležili za 20 odstotkov več obiskovalcev kot v enakem obdobju lani. V številkah to pomeni 28719 gostov. Ravno tako je porasel ogled predstav klasične šole jahanja, te pripravijo trikrat na teden, kot pravilna pa se je izkazala tudi možnost ogleda odprtega treninga lipiške šole jahanja v dopoldanskem času, smo slišali v KL. Hotel Klub bo letos odprt od aprila do konca oktobra za enodnevne obiskovalce in je cenovno ugodnejši. Noči- Lipica vse bolj postaja pravi nacionalni in mednarodni konjeniški center tev z zajtrkom stane 24 evrov. V njem je na voljo 156 ležišč. »V hotelu Maestoso pa smo v preteklem mesecu zabeležili 70-odstotno zasedenost, lani je bila na letni ravni 56-odstotna, nočitev z zajtrkom pa stane 60 evrov,« je povedal vodja hotelov Mitja Klančišar. Po prepričanju vodstva postaja Lipica v letošnjem letu nacionalni in mednarodni konjeniški center. V aprilu in maju so izpeljali več tekmovanj, v tem mesecu pa sta pred vrati še dve organi- Kmalu znan načrt prostorskih ureditev Kobilarne Lipica s pripombami LIPICA - Ta teden naj bi na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor objavili načrt prostorskih ureditev za KL s pripombami. Po besedah direktorja Matjaža Pusta se ohranja predlog vstopa v kobilarno za organizirane skupine po stari cesti z bazoviške smeri, zaščitijo se površine za konje, glede prometnega Matjaž Pust režima pa da se dogovarjajo z občino Sežana in Casinojem Portorož. Na vprašanje, kaj se dogaja z golfom, je Pust povedal, da naj bi bila do septembra nared presoja vplivov na okolje, ki jo izdelujejo v Inštitutu za raziskovanje Krasa v Postojni. (I.C.) zacijsko zahtevnejši preizkušnji. Prva, to je uvodna tekma za svetovni pokal v dresurnem jahanju, se pričenja danes in bo trajala do nedelje, od 26. do 29. junija pa bo na programu mednarodno tekmovanje v preskakovanju zaprek, ki ga bodo v Lipici znova gostili po 28--ih letih premora. »Na tej tekmi pričakujemo več kot 250 konj ter mednarodno priznane tuje in domače jahače. Posebej bo raven tekmovanja dvignila udeležba tekmovalcev s konji, ki bodo potovali na olimpijado,« je povedal Matjaž Pust. Današnje uvodne preizkušnje v dresurnem jahanju za svetovni pokal se udeležuje 84 tekmovalcev s 109-imi konji, prihajajo pa iz 22-ih držav. Tekmovalci se bodo preizkusili v posameznih kvalifikacijskih tekmah in zaključnem tekmovanju. Za naslov zmagovalca v finalnem delu Grand Prix, ki vključuje prosti program z glasbo, bo tekmovalo petnajst jahačev. Slovenijo bodo zastopali Igor Maver, Pavel Štemberger, Ladislav Fabris in Birgit Saure Fabris. Uvodne tekme se udeležujejo tudi jahači iz Brazilije in Belorusinja Iryna Lis, ki bodo poleti svoje znanje merili tudi na olimpijskih igrah. Istočasno bodo v Lipici izvedli še mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju za mladince in mlade jahače. Slovenski predstavnici bosta Simona Premrl in Monika Meden. Za dvig organizacije konjeniških tekmovanj na evropsko raven pa bo potrebno v KL izgraditi konjeniško središče. Zato so na razpis Ministrstva za šolstvo in šport za financiranje naložb iz evropskih strukturnih skladov prijavili projekt izgradnje, ki naj bi po ocenah stal pet milijonov evrov. »To bo velikega pomena tako z vidika promocije države kot dviga ugleda v konjeniških krogih. V načrtu pa je obnova hipodroma, tribun za gledalce, prostorov za gostujoče konje, postavitev infrastrukture za organizacijo tekem, razširitev pokrite jahalnice z 750 na 1300 sedežev, s tem denarjem pa nameravamo urediti še poti za jahanje in vožnje s kočijami,« je pojasnil Matjaž Pust. Prihodnji teden pa bo v torek in sredo v Lipici prvič zasedala stalna konferenca tradicionalnih evropskih državnih kobilarn. Napovedani so predstavniki 30-ih najpomembnejših evropskih konjerej-skih centrov, na sestanku pa bodo govorili o izkušnjah pri upravljanju, o virih fi-naciranja in o zaščiti kobilarn kot evropski kulturni dediščini. »Te kobilarne predstavljajo dediščino, zato niso zgolj proizvodnje konj, ampak gre za reje, katerih namen je zaščita genetskega materiala avtohtonih pasem,« je povedal Pust. Zato bodo odločali tudi o registraciji konference kot telesa, ki bo probleme državnih kobilarn predstavljalo pri evropskih ustanovah. Irena Cunja Predsednik Danilo Türk jutri gost oddaje Spazio aperto na koprskem radiu KOPER - Jutri bo slovenski predsednik dr. Danilo Türk gost italijanskega programa Radia Koper Capodistria. Sodeloval bo v posebni oddaji Spazio aperto, kjer bodo spregovorili o odnosih Slovenije s sosednjima Italijo in Hrvaško, o načrtovani regiona-lizaciji in položaju manjšin v Sloveniji. Pogovor s predsednikom bo potekal v živo, začel se bo ob 13.45, vodil pa ga bo urednik uredništva italijanskega informativnega programa Radia Ko-per-Capodistria, dr.Stefano Lusa. Oddajo bodo na istih frekvencah ponovili 7. junija ob 12.00. V Sežani se začenja bralna značka za odrasle SEŽANA - Kosovelova knjižnica Sežana, oddelek Kozina, začenja v ponedeljek 9. junija akcijo »Primorci beremo«, bralna značka za odrasle, ki bo trajala do 19. novembra. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in knjižnih nagrad bo v Tednu veselega dneva kulture (v decembru). Osnovni koncept bralne značke je prebrati šest proznih knjig in eno pesniško zbirko iz seznama, ki bo vseboval 46 naslovov knjig. Bralci si lahko izposodijo katerokoli izmed knjig na seznamu. Ob izposoji dobijo vprašalnik (bralno znamenje), na katero zapišejo svoje misli o prebranem. Ob vrnitvi gradiva bralno znamenje shranijo knjižničarke za svojo evidenco o prebranih knjigah. Če bo dovolj zanimanja, se bodo enkrat mesečno srečevali v prostorih knjižnice in se o prebrani knjigi pogovorili. Več o akciji »Primorci beremo« lahko preberete na spletnih straneh tolminske knjižnice Cirila Kosmača, več informacij in vpis na seznam za bralno značko pa dobite v knjižnici Kozina, oz. na tel. št.: (00386)05-6803027. Govorica telesa Franca Vozlja POSTOJNA - V galeriji in knjigarni Epica v Postojni bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo z naslovom Govorica telesa. Svoja umetniška dela bo predstavil priznani akademski slikar Franc Vozelj iz Kranja. O slikarju in njegovem delu bo spregovorila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Sledila bo kratka predstava v živo Čar energije v telesu. Razstava bo odprta do 6.julija. (O.K.) SEŽANA - Literarni večer Krass v zavetrjih srca Šest ustvarjalcev o svojem odnosu do Krasa Srečanja v Kosovelovi knjižnici so se udeležili Ciril Zlobec, Miroslav Košuta, Jolka Milič, Marko Kravos, Ludwig Hartinger in Josip Osti SEŽANA - Kosovelova knjižnica je v sodelovanju s Kosovelovim domom, kjer je prireditev pred kratkim tudi potekala, pripravila pogovor s književniki pod naslovom Kras vabi k ustvarjanju. Šlo je že za tretje tovrstno sre- čanje, ki so ga tokrat po najnovejši pesniški zbirki Cirila Zlobca naslovili Kras v zavetrjih sr ca. Gostje literarnega večera, katerim je dobrodošlico izrekla ravnateljica sežanske knjižni- Na posnetku od leve Ciril Zlobec, Jolka Milič, Miroslav Košuta, Patricija Dodič, Marko Kravos, Ludwig Hartinger in Josip Osti o. knez ce Nadja Mislej Božič, so bili pesnik in akademik Ciril Zlobec, prevajalka, publicistka in knji-ževnica Jolka Milič, književnika in prevajalca Miroslav Košuta in Marko Kravos ter ustvarjalca, ki sta se preselila na Kras, in sicer Ludwig Hartinger iz Nemčije in Josip Osti iz Sarajeva. Rdeča nit večera je bilo vprašanje, kako jih Kras povezuje v osebnem življenju kot tudi v literaturi, kakšno vlogo in pomen ima Kras in kako jih je zaznamoval ter zakaj so se odločili ravno za Kras. V drugem delu večera, ki ga povezovala pesnica in jezikoslovka Patricija Dodič, so se ustvarjalci predstavili posamezno, zaključili pa so z interpretacijo svojih pesmi, ki jih vežejo na Kras. Večerje s petjem popestrila Martina Fur-lan ob spremljavi Marka Čepaka na kitaro, medtem ko je pesmi sodelujočih avtorjev prebirala Lara Komar. Za računalniško predstavitev je poskrbel Bojan Kavčič, fotografije pa je posnela Katarina Sadovski. Obiskovalci pa so se ob zaključku večera zaustavili še na družabnem srečanju in si ogledali knjižno razstavo pesniških zbirk za odrasle, ki jih je pripravila Martha Sotelo Bunjevac. Kras s svojo očarljivo pokrajino in ljudmi pri tegne do ma či ne, popot ni ke, pa tudi dru ge ustvarjalce. Posebno mesto v literaturi je ustvaril pesnik Srečko Kosovel s svojim intimnim odnosom do Krasa, pa tudi za Zlobca je Kras prispodoba njegovega otroštva. Miličeva pravi, da pozna štiri do pet Krasov, medtem ko za Košuto teče rdeča (od kraške zemlje) in modra (od morja) nit skozi Kras. »Kras ima pri meni zavetišče dveh obrazov: prvi je tisti Kras (gol, posekan, ki ga opisuje tudi Kosovel), ki sem ga okusil kot otrok, druga podoba Krasa pa je ta, da so se sem preselile trume slovenskih umetnikov iz notranjosti in Kras ima veliko gledaliških in književnih obiskovalcev,« pravi Košuta, rojen v kraški vasi nad morjem Križu. Kra-vos pravi, da človek vse črpa iz svojih vtisov in njegov Kras je povezan tudi z istrsko zemljo.Posebno mesto pa imata do Krasa Hartinger, ki se je pred dvajseti mi le ti odlo čil, da se uči slo -venščine prav zaradi Kosovela in je tako izdal že tri knjige, ki dihajo Kras. Kras je postal oder njegovega življenja in sem se zateče, ko je žalosten ali pa tudi srečen. Bosanski pesnik Osti je od leta 1997 izdal sedem pesniških zbirk in vse pesmi je napisal prav v Tomaju. Olga Knez 6 1 94 Četrtek, 5. junija 2008 KULTURA / GOSPODARSTVO - Po oceni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Gospodarska rast le +0,5% Zaskrbljenost zaradi deficita Italija naj še podpira boj proti davčnemu utajevanju - Problem ukinitve davkov Ici in Irap RIM - Gospodarska rast, ki je v Italiji že leta 2007 pojemala, bo letos še upočasnjena. Rast bruto notranjega proizvoda (BNP) bo zato leta 2008 le +0,5 odstotka, javne finance pa tvegajo, da se »pokvarijo«, in to še zlasti zaradi upočasnjene gospodarske rasti ter ukrepov, ki krepijo deficit, kot je ukinitev občinskega davka na nepremičnine Ici in deželnega davka na produktivne dejavnosti Irap. To je ocena Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je v svoji dvoletni analizi trendov in gospodarskih politik v državah članicah kar razpolovila zadnjo oceno o rasti italijanskega BNP, ki je bila marca +1,1 odstotka (že zmanjšana glede na +1,3% decembra lani). Leta 2009 naj bi bila rast italijanskega BNP +0,9%, medtem ko je bila leta 2007 +1,4%. Razmeri e med deficitom in BNP bo po oceni OECD v tem smislu 2,5 odstotka leta 2008 in 2,7% prihodnje leto, medtem ko je bilo lani 1,9 odstotka. Po mnenju OECD se bo Italija zaradi znižanja davkov lahko »kesala«, če ne bo ustrezno podpirala nedavnih uspehov v boju proti davčnemu utajevanju, ki gaje sprožila Prodijeva vlada. Relativno šibka rast javnih izdatkov, večji dohodki z davčnega področja in spremembe v zvezi z odpravninami (Tfr) so namreč leta 2007 prispevali k zmanjšanju javnega dolga, piše v poročilu OECD. Drugo kritično poglavje je zaposlovanje. Stanje se i e od leta 2002 dalje izboljšalo, toda lani je prišlo do zastoja, ko je stopnja brezposelnosti upadla na 6 odstotkov, a tam tudi ostala. Ošibitev gospodarskih dejavnosti v prvi polovici leta 2008 bi lahko zato preprečila nastanek novih delovnih mest in je verjetno že prispevala k porastu števila brezposelnih. Sicer naj bi v državah, ki so uvedle evro, po oceni OECD letos zabeležili 1,7-odstotno rast BNP, leta 2009 pa 1,4-odstotno rast (leta 2007 je bila rast BNP +2,6%). V prvih mesecih naj bi bila rast BNP v teh državah +3,1%, v naslednjih treh mesecih +0,2%, v tretjem tromeseč-ju +1,1% in v zadnjih treh mesecih +1,2%. Kar zadeva glavne države z evroobmoč-ja, naj bi v Nemčiji zabeležili rast BNP +1,9% letos in +1,1% prihodnje leto (+2,6% lani), v Franciji +1,8% lelos in +1,5% leta 2009 (+2,1% lani) in v Španiji +1,6% letos in +1,1% leta 2009 (+3,8% lani). V ZDA naj bi bila nazadnje rast BNP +1,2 odstotka leta 2008 in +1,1 odstotka prihodnje leto, medtem ko so lani zabeležili rast BNP +2,2 odstotka. LEGAMBIENTE - Poročilo o kaznivih dejanjih proti okolju v Italiji Na 1. mestu Kampanja Napolitano: Strupeni odpadki so iz severne Italije in tega se mora javnost zavedati RIM - »Kampanja je stalno na prvem mestu na lestvici okoljske ilegale.« S tem nazornim stavkom se začenja obsodba naravovarstvene organizacije Legambiente, ki je izdelala raziskavo o t.i. ekomafiji v Italiji in v svetu. V naši državi je druga na lestvici Kalabrija, ki ji sledijo Apulija, La-cij in Sicilija, medtem ko je v severni Italiji na prvem mestu Ligurija. Zgovoren je pri tem podatek, da je 30 odstotkov kaznivih dejanj na tem področju v Kampanji in v Kalabriji. Kakšen pa je »promet« odpadkov? Iz Italije se selijo v Hong Kong, v Tunizijo, v Pakistan, v Senegal in na Kitajsko, medtem ko Italija »uvaža« smeti s Hrvaške, iz Srbije in iz Albanije. Zato verjetno ni naključje, da se je v razpravo včeraj vključil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Slednji je med drugim poudaril, da je večina strupenih odpadkov v južni Italiji prišlo s severa države. Nehvaležna slika Italije je prikazana v letnem poročilu Legambiente »Ecomafia 2008«, v katerem so zabeleženi podrobni podatki in številke o kaznivih dejanjih proti okolju. Prob le ma ti ka od pad kov je kaj pak pričakovano na prvem mestu poročila. Veča se število kaznivih dejanj, prijavljenih oseb, zaplemb in kriminalnih tolp. V letu 2007 smo zabeležili zaskrbljujoč porast ilegalnih dejanj na vseh ravneh, pravi Legambiente, še zlasti v zvezi z v gozdovih podtaknjenimi požari in z nepravilnostmi pri obdelavi cementa in odpadkov. V Kampanji je prava gora stru pe nih od pad kov, vi so ka sko raj dva ti soč met rov, iz gi ni la kar iz dneva v dan. Kamoristične organizacije so se v prvi osebi vključile v upravljanje odstranjevanja odpadkov. Pri tem je priš la do iz ra za iz ra -zita prilagodljivost klanov, ki se znajo urno premikati s področja proizvajanja betona na odstranjevanje od pad kov ali s kme tij stva na pro ti -zakonit promet z živalmi. Kampanja zato, kot rečeno, stalno zaseda prvo Avtobusna postaja v Neaplju, kjer se potniki le stežka prebijejo do avtobusa med kupi odpadkov in zabojniki za smeti ansa mes to na po seb ni les tvi ci Le gam bi -ente. V obračunu Legambiente za leto 2007 izstopa podatek o 83 kaznivih dejanjih proti okolju na dan oz. 3 kaznivih dejanjih vsako uro. Pravi biz-nis, ki je mafijcem lani zagotovil promet v višini 18,4 milijarde evrov (minus 4,4 glede na leto prej). V primerjavi z letom 2006 se je število udeleženih klanov lani dvignilo na 239 (+36), število kaznivih dejanj na 30.124 (+27,3 odstotka), prijavljenih oseb na 22.069 (+9,7 odstotka) in zaplemb na 9.074 (+19%). Sile javnega reda so zaradi kršenja normative o od- padkih ugotovile več kot 4.800 kaznivih dejanj, od katerih je bilo 36 odstotkov v štirih deželah s tradicionalno mafijsko prisotnostjo. Goram odpadkov, ki so nenadno izginile, se je pridružil nov »vrh«, visok 1.970 metrov in ki je temeljil na 3 hektarjih. Organizirani kriminal je odgovoren za mnoge protizakonite dejavnosti in med temi je tudi promet strupe nih od pad kov, je vče raj še po ve dal Napolitano, ki pa je s tem v zvezi na-glasil, da prihajajo strupeni odpadki večinoma iz severne Italije. In tega se mora javnost v severni Italiji zavedati, je poudaril predsednik republike. EKONOMIJA - Zaradi državnega prispevka letalski družbi Alitalia EU bo uvedla postopek proti Italiji Evropske direktive dovoljujejo javne prispevke le v specifičnih primerih - Minister prepričan, da bodo medtem družbo privatizirali BRUSELJ - Posojilo v višini tristo milijonov evrov, ki ga je italijanska vlada odobrila letalski družbi Alitalia, je v nasprotju z evropskimi direktivami. Tako je vsaj prepričana Evropska komisija, ki bo prihodnjo sredo formalno začela postopek proti Italiji: posojilo naj bi bilo namreč v nasprotju z direktivami o državnih prispevkih, ki naj bi jih Italija kr- Letalska družba Alitalia bi lahko bila prisiljena vrniti 300 milijonov evrov državnega prispevka ansa EVRO 1,5466 $ -G,81 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. junija 2008 evro (povprečni tečaj) valute 4.6. 3.6. ameriški dolar 1,S466 1,SS9B japonski jen 161,82 163,00 ruski rubel B6,7S00 7,4S86 B6,9020 7,4S8B britanski funt 0,79020 9,B448 0,7910S 9,B408 norveška krona 7,97SS 24,670 7,961S 24,840 švicarski frank 1,6037 1,6110 estonska krona 1S,6466 1S,6466 madžarski forint 242,70 B,B76B 241,48 B,B6S0 kanadski dolar 1,S610 1,S620 1,6272 bolgarski lev 1,9SS8 1,9SS8 B,6200 slovaška krona B0,B2S B,4S28 B0,B60 B,4S28 latvijski lats 0,7006 2,S271 0,70B1 2,S267 islandska krona 119,48 118,79 hrvaška kuna 7,2497 7,2S20 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 4. junija 2GG8 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,45 2,67188 2,89125 3,0975 LIBOR (EUR) 4,45938 4,86188 4,93688 5,10625 LIBOR (CHF) 2,365 2,775 2,88583 3,11833 EURIBOR (EUR) 4,46 4,864 4,934 5,107 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.285,54 € -58,28 I TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 4. junija 2008 šila tudi s tem, daje posojilo dodelila brez predhodne avtorizacije Evropske unije. Evropski funkcionarji so podčrtali, daje odprtje postopka, ki ga je predlagal komisar za prevoze, Italijan Antonio Taja-ni, le posledica objektivnega izvajanja norm. Italija ima sedaj mesec dni časa, da Bruslju pojasni svoj pogled na vso zadevo, v primeru, da bi njena pojasnila ne prepričala Evropske komisije, pa bi morala Alitalia vrniti tristo milijonov evrov. Končna odločitev bo sicer okvirno padla sredi oktobra, kar daje letalski družbi nekaj mesecev oddiha, predvsem pa možnost, da poišče tuje investitorje, ki bi jo rešili pred dokončnim propadom. Ekonomski minister Giulio Tremonti je namreč pojasnil, da evropske direktive ne prepovedujejo vseh oblik državnih prispevkov: tisti, ki favorizirajo privatizacijo podjetij, so na primer dovoljeni. Če bi torej toliko krat napovedana (in vsakič tudi demantirana) naveza podjetnikov odkupila družbo Alitalia, bi državni prispevek lahko dobil »blagoslov« Evropske unije. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,40 imttidci iddda ")q oo +0,94 KRKA 1 1 IKA KOPER 9S,S9 -0,70 -1,39 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 62,S0 2S4,46 -0,76 -0,68 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 6B6,61 2S4,SS -1,32 -0,07 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 101,85 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 86,36 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 29,67 MLINOTEST -KOMPAS MTS - mil/a -1,12 -0,47 -1,03 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 79,8B 431 77 -4,81 -1 33 TERME ČATEŽ ŽITO 2BB,27 -1,99 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 4. junija 2GG8 -1,16 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,S9 7,87 -2,26 -0,2S -1 26 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 22,81 12,41 1 93 -2,07 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 7,22S 1 703 -0,97 +2,41 EDISON ENEL ENI 7,16S 2S 3 -2,24 -0,9S FIAT FINMECCANICA 13,62 1939 -2,43 -1,91 +0 12 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 23,86 +0,97 +0 1S GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 26,66 S,21 4127S -1,61 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 18,04 17 7 -0,01 -0,44 luxo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA S,1SS 1168 -0,92 -0,14 PARMALAT PIREMI e C 1,769 -0,60 -2,21 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,S37 28,S3 -0,28 -3,48 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,2S2S 8,26 1 393 -1,17 +0,6S TENARIS TERNA 19,44 +0,14 -3,28 UBI BANCA UNICREDITO 2,892S 16,24 -0,77 -1,64 UNICREDIIO UNIPOL 4,3SS 1,689 -0,23 +0,36 | SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 122,13 $ -G,14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.402,79 1.861,64 1.861,64 -1,19 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana S.686,6S 116,68 -1,19 +0,12 -0,27 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.938,S9 1.820,06 -0,78 -0,3S DlrvS, Dal licilUtva FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.866,88 1.7S8,72 -0,6S +0,02 DCICA 1 -J, DCUUI dU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 942,69 4.S60,00 +1,0S -041 Dir a, saiaicvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 20.827,32 S.67S,71 -0,62 -0,03 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.390,48 2.S03,14 -0,10 +0,91 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.377,20 1509,23 6.96S,43 -0,03 -0,4S -0,77 -1 4S FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj S.970,10 4.91S,07 4.310,13 -1,38 -1 89 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.648,2 3.699,0S -1,29 -1 02 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 14.43S,S7 3.134,80 24.123,2S 3.369,91 +1,S9 -0,61 -1,04 -1,93 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it TRŽAŠKA POKRAJINA - Občinske uprave o odloku ministra Tremontija Z ukinitvijo davka ICI manjši prihodki tudi za okoliške občine Lastniki prvih stanovanj ne bodo več plačali davka - Občine še ne vedo, kdaj nadomestni prispevki Ukinitev davka na prvo stanovanje ICI bo imela tudi v okoliških občinah tržaške pokrajine dvojni učinek. Občani se ga bodo veselili, ker jim ne bo več treba plačati davka; občinske uprave bodo manj vesele, ker bodo njihove blagajne ostale brez pomembnega vsakoletnega priliva. Bodo pa tudi zaskrbljene, ker ni znano, kdaj bodo prejele nadomestne državne prispevke, ki jih je zaenkrat le napovedal gospodarski minister Giulio Tremonti. Občinski davčni uradi imajo te dni polne roke dela, saj jim je zakonski odlok o ukinitvi davka na prvo stanovanje tik pred izdajo položnic za njegovo plačilo zmešal štrene. Posamezne občinske uprave izračunavajo, koliko jih bo ukinitev davka na prvo stanovanje stala. To postavko so bili konec lanskega leta vključili v proračun 2008; sedaj jo bo treba izločiti in čakati na odgovor iz Rima, in predvsem na denar, ki pa ga bo Rim poslal deželi (avtonomija, pač), šele dežela pa ga bo nato (kdaj?) posredovala posameznim občinam. Davek na nepremičnine ICI je lani navrgel zgoniški občini skupno 507 tisoč evrov. V vsoto sta zaobjeta tako davek na prvo stanovanje, kot davek na druga stanovanja, za industrijske in druge objekte ter za zazidljiva zemljišča. Davek na prvo stanovanje je prinesel v občinsko blagajno 248 tisoč evrov, to je kakih 49 odstotkov celotnega davka ICI. Občina je nadalje iztržila 240 tisoč evrov od davka na industrijske in obrtne obrate ter 19 tisoč evrov na zazidljiva zemljišča. Ne-zazidljiva oziroma kmetijska zemljišča niso obdavčena, ker sodijo v okvir nekdanje Kraške gorske skupnosti. V dolinski občini je lanski prihodek iz davka ICI znašal skupno milijon 820 tisoč evrov. Davek na prvo stanovanje je navrgel 481 tisoč evrov, davek na druga stanovanja, industrijske in obrtne obrate pa milijon 339 tisoč evrov. Ta prihodek je v dolinski občini visok zaradi prisotnosti industrijske cone, dveh obrtnih con in predvsem naftovoda Siot in tovarne Wartsila. Z davkom ICI je občinska uprava krila skoraj petino letnega proračuna. Ukinitev davka na prvo stanovanje bo »osrečila« kakih 3.200 rezidenčnih družin. Repentabrska občina je lani iztrži- Družba Siot bo morala še plačevati davek na nepremičnine dolinski občini kroma la od davka ICI 185 tisoč evrov; 70.600 od davka na prva stanovanja (38 odstotkov celotnega davka ICI). Prihodek je majhen, ker je občina majhna. davek na druge stavbe in na gospodarske strukture je sorazmerno visok (104 tisoč evrov) zaradi prisotnosti tovornega terminala na Fernetičih. V devinsko-nabrežinski občini se na posledice ukinitve davka na prvo stanovanje šele pripravljajo. Lanski skupni prihodek je znašal kaka 2 milijona 200 tisoč evrov, sam davek na prvo stanovanje pa je v občinsko blagajno prinesel 950 tisoč evrov. Tudi v miljski občini izračunavajo »posledice« odloka o ukinitvi davka ICI. Lani je občina od tega davka iztržila skupno 3 milijone 160 tisoč evrov. Davek na prvo stanovanje je plačalo kakih 6.800 lastnikov nepremičnin, in sicer za skupni milijon 269 tisoč evrov. Na občini pa so opozorili, da so davka ICI izvzeta tudi stanovanja predana sorodnikom zastonj in stanovanja podjetja za ljudske hiše Ater, kar pomeni, da bo občina z ukinitvijo davka na prvo stanovanje ob višji prihodek. M.K. SEJMIŠČE - Od 7. do 1 5. junija 60. vzorčni sejem Razstavljala iz 15 držav - Med novostmi plesni tečaji Obrt, turizem in gastronomija bodo kot vselej zaznamovali že 60. mednarodni vzorčni sejem, ki bo na tržaškem sejmišču od sobote, 7., do nedelje, 15. junija. To so namreč po mnenju prirediteljev za tržaško gospodarsko tkivo strateški sektorji, ki jim sejemska ustanova zato že tradicionalno posveča največjo pozornost. Vzorčni sejem bodo uradno odprli to soboto ob 16. uri, vstop pa bo vsak dan brezplačen. Razstavljalcem bo na voljo 5.600 kvadratnih metrov razstavne površine v paviljonih in 1.200 kv. metrov na odprtem, za obiskovalce pa so letos pripravili tudi nekaj novosti. Razstavljalci bodo iz številnih italijanskih dežel in iz 15 dr- žav. Med temi so tudi Slovenija, Srbija, Nemčija in Avstrija, ki bodo med drugim predstavili lastno turistično ponudbo s posebnim ozirom na terme. Poleg tega bodo na ogled različni obrtni izdelki. Prava novost za obiskovalce bodo letos brezplačni plesni tečaji, od tanga, hip hopa in free sty-la do afriških, orientalskih in country plesov. Tem se bodo pridružili pravcati plesni večeri, ki jih bodo vodili plesni učitelji Alessandro Simonetto, Giorgio Marega in Roberto Daris. Dalje bodo v standu postaje Radioattivi-ta (pav. E) predvajali nogometne tekme z evropskega prvenstva v Avstriji in Švici. Za animacijo bo skrbela tudi postaja Radio Punto Zero s svojim programom Arrivano i mostri. DOLINSKA OBČINA - V Gročani in Dragi Uredili ceste in bronasto pipo Županja Premolinova se je zahvalila domačinom za pomoč pri ureditvi pipe Srečanje ob prenovljeni bronasti pipi v Dragi Prenovljena bronasta pipa v Dragi ob cesti, ki pelje proti poslopju tamkajšnje poletne kolonije, je viden izraz posegov, ki jih je dolinska občinska uprava v zadnjem času opravila na območju Drage in Gročane. V obeh vaseh so tlakovali ceste in ulice ter uredili obcestne zidke, da je pot v obe vasi zdaj lepša in predvsem varnejša. V Dragi so tudi uredili bronasto pipo pod lopo, ki jo je obnovila občinska uprava, domačini pa so pomagali pri de lu in s pro sto volj nim de lom pri -spevali kamnito oblogo lope. Prejšnji četrtek je bilo prav ob pipi kraj še sre ča nje, na ka te rem se je do -linska županja Fulvia Premolin zahvalila podjetju in domačinom za njihov trud pri opravljenih posegih. Tovrstno skupno delovanje je zelo pomembno za domačo skupnost, saj je v dobrobit vseh, je poudarila Premolinova. Dolinska občinska uprava je tako izkazala svojo pozornost tudi vasema na robu občinskega ozemlja in ljudem, ki v njiju prebivajo. 1 95 Četrtek, 5. junija 2008 APrimorski ~ dnevnik KULTURA / V Nabrežini obnovili konzulto mladih V Ribiškem naselju se je konec maja sestala devinsko-nabrežinska občinska konzulta mladih, ki je obnovila predsedstvo in člane skupščine. Nov predsedniški urad bo sestavljalo 14 članov, ki so bili soglasno izvoljeni.Predsedniško mesto bo drugo leto zapored zasedal Giuliano De Vita, za podpredsednico je bila imenovana Erika Radovič, za tajnika je bil potrjen Riccardo Hrovatin. Izvršni člani (konzulta šteje skupno 69 članov) so Giuliano De Vita, Erika Ra-dovič, Riccardo Hrovatin, Cristina Conti, Laura Biasi, Elisa Vidali, Mat-teo Crisma, Giovanni De Palo ter članici podporne delovne skupine Cristina Legovich in Zulejka Paškulin. V predsedniškem uradu so še Giovanni De Palo in Matej Štolfa, ki sta bila izvoljena kot izvršna predstavnika kulturnih in športnih društev, ter pomožni člani Aleš Pernarčič, Cristina Legovich in Anselmo Julio Lewental. Ali mediji pravilno poročajo o mladih? V Novinarskem krožku (Korzo 13) se bo danes ob 16.30 odvijala zanimiva okrogla miza o odnosih med medij in mladimi. Debato prirejata društvo ALT, združenje staršev in občanov, ki se borijo proti zasvojenosti z mamili, in oddelek za zasvojenosti pri tržaški zdravstveni ustanovi ASS 1. Sodelovali bodo prostovoljci, ki se ukvarjajo z mladostniki in njihovimi težavami, novinarji, šolniki in drugi operaterji, med katerimi gre omeniti vsaj pisatelja Pina Rovereda. Posvet o dinamikah agroživilske trgovine Danes popoldne se bo v glavni dvorani tržaške Trgovinske zbornice ob 15. uri s posegom prof. Domenica Ra-gazzija začel dvodnevni posvet na temo Dinamike agroživilske trgovine med proizvodi in diferenciranimi izdelki. Gre za šestnajsti letni posvet Italijanske družbe za agroživilsko ekonomijo Siea, ki ga prireja oddelek za ekonomijo in tehniko podjetja Univerze v Trstu. Raziskovanje in razvoj Jutri bo na Univerzi v Trstu potekala prva izvedba Foruma za raziskovanje in razvoj 2008, ki ga prireja tržaška univerza skupaj s krajevnim združenjem industrijcev in ob podpori Fundacije CRTrieste. Gre za srečanje, namenjeno dejavnosti na področju raziskovanja in razvoja za mala, srednja in velika podjetja. Plenarno zasedanje se bo začelo ob 9.30 v zborni dvorani stavbe H3 na Trgu Europa, v nadaljevanju pa bodo v stavbah H3 in H2 stekla zaprta srečanja, kjer bo preko šestdeset podjetij orisalo izbranim docentom, raziskovalcem in študentom svoja pričakovanja na področju kompetenc, tehnologije in znanja. V istih stavbah pa bodo ob 14.30 stekla javna delovna omizja o analizi tržišč, biotehnologijah in farmacevtiki, energetiki in okolju, financah, informacijski in komunikacijski tehnologiji, logistiki in transportu ter o nanotehnologijah in novih materialih. Publikaciji Univerze Pri založbi tržaške univerze EUT sta nedavno izšli dve novi publikaciji. Tako bodo jutri v kavarni gledališča Ros-setti v Drevoredu 20. septembra 45 ob 18. uri predstavili delo z naslovom Ocenjevanje učinkovitosti upravljanja zaščitenih morskih območij. V ponedeljek pa bo v konferenčni dvorani državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 ob 16.30 potekala predstavitev zbornika Tržaška srečanja s klasično filologijo. 8 1 96 Četrtek, 5. junija 2008 KULTURA / FINANČNA STRAŽA - Včeraj preiskali več podjetij, stanovanj in bank Nepremičninske špekulacije in utaja davkov: Alike v viharju Preiskava o grupi, ki naj bi obogatela z napihovanjem vrednosti in lažnimi računi - V tujini vsaj 5 milijonov Davčna policija tržaške finančne straže je včeraj v Trstu, Tržiču, Gorici in drugod po deželi FJK, pa tudi v Venetu, preiskala razne sedeže podjetij, bivališča in dva bančna zavoda, prišlo je tudi do zaplemb obilne dokumentacije, štirica ljudi pa je na seznamu preiskovanih oseb. Sredi viharja se je znašla grupa Alike, katero sestavljajo mnoga nepremičninska podjetja s sedeži v Trstu, Tržiču in Gorici. V preiskavi, ki jo koordinira javni tožilec Raffaele Tito, so upravitelji omenjenih družb osumljeni goljufije z lažnimi davčnimi prijavami, izdajanja lažnih računov ter prikrivanja in uničevanja dokumentov. Grupa Alike se ukvarja s kupoprodajo prestižnih nepremičnin, med drugim je lastnica znanih tržaških palač, kot sta Vila Hausbrandt pri Miramarskem gradu in bivša palača zavarovalnice RAS na Oberdankovem trgu (v njej ima sedež tudi tržaška podružnica Nove Ljubljanske banke). Grupa, katere pravni zastopnik je 38-letni Tržičan Dimitri Passaro, se že nekaj let ukvarja tudi s sponzoriranjem športnih dejavnosti: svoje ime je dala veliki jadrnici, ki se je nekajkrat borila za zmago na Barcolani, je pa tudi glavni sponzor tržiške košarkarske ekipe, ki nastopa v B2-ligi. Preiskovalci domnevajo, da je vodstvo grupe poslovalo in obogatelo »z dobro zasnovanim kriminalnim načrtom«, ki je temeljil na špekulaciji. Nepremičnine so kupovali po tržnih cenah, nakar so jih preprodajali v sklopu svojih hčerinskih nepremičninskih podjetij. Prestižne nepremičnine so na papirju redno spreminjale lastnika, v resnici pa so bile vedno last istih poslovnežev. S prehajanjem iz družbe v družbo se je cena dvigala, vrednost nepremičnin se je strmo vzpenjala tudi zaradi obnovitvenih posegov, do katerih je baje včasih prišlo samo na papirju. Da bi družbe ne plačevale preveč davkov, so upravitelji vpisovali v račune lažne stroške. Podpolkovnik finančne straže Fabio Cedola, ki je vodil včerajšnjo operacijo, je razložil, da so si upravitelji baje redno izmišljali stroške za vzdrževalne in obnovitvene posege na raznih stavbah, ali pa so dejanske stroške korenito napihnili. Tako so nastajali lažni računi, s katerimi so utajili večje vsote davkov. Družbe so nato prosile in večkrat dobile bogata bančna posojila, na podlagi navideznih nepremičninskih vrednosti, ki so bile mnogo višje od dejanskih: ogoljufali so torej tudi banke. Cedola je opisal še zadnje poglavje v zapletenem, a očitno izjemno donosnem poslovnem sistemu. Razliko med prijavljenimi in dejanskimi stroški družb naj bi upravitelji pridno pošiljali na svoje osebne tekoče račune: v tuje banke je po mnenju preiskovalcev potovalo najmanj pet milijonov evrov. Finančna straža je včeraj opravila 16 preiskav, obiskala je tudi domove štirih preiskovanih oseb (vse stanujejo v FJK) in dva bančna zavoda, ki nista v Trstu. Zasegli so večjo količino računovodskega gradiva, ki je bilo doslej skrbno prikrito. Preiskava se je namreč začela, potem ko pri enem izmed podjetij med kontrolo finančnih stražnikov niso izročili davčne dokumentacije. Alike Group sestavlja več podjetij s sedeži v Trstu, Tržiču in Gorici. Med temi so tržiška Alike Immobiliare srl in tržaška Alike Construction Company spa, ki ima sedež ravno v razkošni Vili Hausbrandt, na Miramarskem drevoredu. Vilo, za katero se je pred leti zanimal tudi sosednji center za teoretsko fiziko ICTP, je Dežela FJK prodala na dražbi oktobra 2005 za 2,5 milijona evrov. Decembra 2006 je družba Alike Investments spa za 10 milijonov evrov kupila še palačo na Oberdankovem trgu, ki je zgodovinski simbol zavarovalnice RAS. Kmalu zatem se je novi lastnik lotil 7 milijonov evrov drage obnove stavbe. Prvi alarmni zvonec v zvezi z nejasnim finančnim stanjem družbe Alike so zaznali pri košarkarski ekipi iz Tržiča. Bogati sponzor je društvu obljubljal mnogo denarja in ambiciozne načrte, pipa pa se je nenadoma zaprla in igralci so ostali brez plač. (af) Jadrnica Alikè Group-Maximus na Barcolani leta 2006 arhiv kroma ARETACIJA - Policija Družbo Benetton prikrajšala za 70 tisoč evrov Policisti tržaškega mobilnega oddelka so nekaj dni opazovali ulico pred stanovanjem 53-letne madžarske državljanke E. P.: včeraj zjutraj so jo naposled aretirali in jo odvedli v koronejski zapor. Sodišče iz Budimpešte jo obtožuje nezakonite prilastitve v višini 70 tisoč evrov, in sicer v škodo italijanske svetovno znane firme Benetton, za katero je delala. E. P., ki ima poleg madžarskega tudi italijansko državljanstvo, je začasno stanovala v Trstu. Pred leti je bila v službi pri družbi Benetton, ki ji je dodelila po-memb no vlo go od go vor ne za mar ke ting na ma džar -skem tržišču. Med njene naloge je sodilo nabiranje iztržkov Benettonovih trgovin na Madžarskem. Sod stvo iz Bu dim peš te tr di, da je žen ska med le -toma 2004 in 2005, za obdobje enega celega leta, »pozabila« nakazati družbi Benetton iztržke štirih trgovin. Benettonu je tako primanjkovalo 70 tisoč evrov, zaradi česar se je italijanska družba obrnila na sodstvo. Tržaška policija jo je včeraj aretirala na podlagi med na rod ne ga za por ne ga na lo ga, ki je pri šel iz Bu -dimpešte. Sedaj je na potezi tržaško sodstvo, ki mora potrditi zaporni nalog in uvesti postopek za izročitev aretiranke madžarskim oblastem. Po navedbah policije tvega do osem let zapora. VREME - Včeraj močne padavine Zaradi asfaltiranja cest na Padričah in pri Borštu prometne omejitve Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da je zaradi del za obnovo cestišč uvedla prometne omejitve na pokrajinskih cestah št. 1 in 19 na Padričah ter 11 pod Borštom. Na delu glavne ceste, ki pelje skozi Padriče ter na cesti, ki povezuje Pa-driče z Gropado, je od včeraj prepovedano parkirati, najvišja dovoljena hitrost pa je 30 kilometrov na uro. Na dotičnih območjih so tudi vzpostavili izmenično enosmerno vožnjo. Na pokrajinski cesti št. 11, na odseku med Ricmanji in Borštom, je pokrajinska uprava iz enakih razlogov vzpostavila izmenično enosmerno vožnjo in najvišjo dovoljeno hitrost 30 kilometrov na uro. Ukrepi bodo veljali do izpolnitve del. V Tržaškem zalivu omejena plovba ob športnih tekmovanjih Ta konec tedna bo v Tržaškem zalivu cela vrsta regat in podobnih tekmovanj: navtični klub Laguna prireja trofejo »Bruno Marsi«, italijanska ladijska zveza trofejo »Stogaus«, pred Miljami bodo veslali kanuisti, društvo Societa Triestina del-la Vela pa prav tako prireja regato. Zaradi tega tržaška pristaniška kapitanija sporoča, da bo plovba po nekaterih delih zaliva omejena. Prve omejitve bodo na vrsti v petek od 9. do 19. ure, s podobnimi urniki pa se bodo nadaljevale v soboto in nedeljo. Teden pozneje, v soboto 14. in nedeljo 15. junija, pa bo na vrsti 32. regata Milje-Portorož-Milje. Podrobne informacije o omejitvah so na voljo na spletni strani obalne straže www.trieste.guardiacostiera.it. ŠOAH V spomin na tržaške Jude, žrtve v* nacifašizma O nacifašističnem nečloveškem sovraštvu do Judov se v Trstu lahko prepričamo tudi z obiskom muzeja judovske skupnosti Carlo in Vera Wagner v Ulici del Monte 7. Ob letošnji, 70. obletnici Mussoli-nijevih rasnih zakonov bodo upravitelji še dodatno obogatil svojo stalno muzejsko zbirko. V dvorani, v kateri so danes razstavljeni dražji predmeti, ki so jih nacisti zasegli tržaškim Judom, bodo danes ob 17.30 publiki postregli z novim, sicer manjšim razstavnim sklopom. Na svetli in preprosti leseni strukturi, ki po zgradbi spominja na pograde v taboriščih in je nastala po zamisli arhitekta Ennia Cervija, bo odslej na ogled več dokumentov, ki so jih tržaške judovske družine Wagner, Za-ban in Kostoris darovale muzeju: osebne izkaznice z natisnjenim J kot Jud, potrdila o bivanjskem dovoljenju za tiste brez državljanstva, podatki o fašističnem ljudskem štetju leta 1942, črno bele fotografije, dovoljenja za odhod iz bolnišnice, rojstni listi, spričevala iz judovskih šol, v katere so bili otroci primorani po letu 1938, ponarejeni dokumenti, s katerimi so Judje bežali po nacistični okupaciji, stari antisemitski časopisi in seznami raznoraznih stvari, ki so jih nacisti zasegli Judom. Predstavnik tržaške judovske skupnosti Mauro Tabor je na včerajšnjem srečanju z novinarji pojasnil, da želijo z novo zbirko obiskovalcem ponuditi pregled nad nenadno statusno spremembo, ki so je bili deležni Judje po zakonih iz leta 1938. »Razstava želi biti sicer neke vrste "work in progress", se pravi, da ne gre za nekaj zaključenega. Pojmujemo jo kot spodbudo vsem judovskim družinam, pa ne samo, da nam posredujejo oz. posodijo dokumente, ki jih še hranijo doma, tudi take, ki se jim zdijo nepomembni. NI tako, saj tu razstavljamo na primer tudi pismo iz leta 1943, s katerim so Nemci judovski družini zasegli pnevmatike.« Tavor je potožil nad dejstvom, daje veliko ljudi namreč fašistične rasne zakone sprejelo z brezbrižnostjo in skorajda soglasjem, kar seveda le krepi diskriminacijo; »pomembno je zato jasno, konkretno pokazati, kaj seje dogajalo in kaj vsega so morali Judje v bližnji preteklosti prestati.« (sas) Silen naliv v tropskem slogu Med 12. in 14. uro več gasilskih posegov, dež je največ težav povzročil v dotrajanih šolskih poslopjih Včeraj so se nad Trstom zgrnili črni oblaki in ob uri kosila je prišlo do močnega naliva. Padavine so povzročile kar nekaj težav tako voznikom kot drugim občanom, saj so nastale tudi manj še po plave. Tr žaš ki in open ski ga sil ci so v dveh urah, med 12. in 14. uro, našteli kakih 12 posegov, povezanih z dežjem. V mestnem središču je poplavilo trgovino, zaradi odprtih oken je dež pronical v nekatera stanovanja. Na Ul. Molino a vento se je mladi mopedistki spodrsnilo, padla je na cesto, a se ni poškodovala. Silnim nalivom pa so najbolj izpostavljena šolska poslopja, ki imajo po besedah gasilcev »rešetaste strehe«, saj so zgradbe povečini zelo stare. Tržaški gasilci so hiteli v poslopje znanstvenega liceja Oberdan in na tehnični trgovski zavod Carli, njihovi openski kolegi pa so posegli v italijanski nižji srednji šoli De Tommasini. Voda je pronicala s stropov, škoda ni bila velika, dejstvo pa je, da stanje šol na Tržaškem očitno ni najboljše. Naliv med Velikim in Borznim trgom kroma / TRST Četrtek, 5. junija 2008 9 LIONS KLUB - Včeraj razglasitev Letošnji zmagovalec Tomizzove nagrade je pisatelj in režiser Giorgio Pressburgher V deželni stavbi na Velikem trgu so včeraj razglasili zmagovalca 5. Tomizzove nagrade kroma Dramaturg, pisatelj in režiser Giorgio Pressburgher je dobitnik nagrade To-mizza 2008. Nagrado vse od svoje ustanovitve leta 2003 podeljuje Lions klub »Tri-este Europa«, ki je nastal z namenom, »da bi spodbujal medkulturni dialog in bi tu živeči narodi premostili ideološka ter nacionalistična nasprotja, ki so zaznamovala polpreteklo zgodovino,« kot je uvodoma pojasnil njegov predsednik Dario Stechina. Med klubskimi dejavnostmi je zato prirejanje specifičnih debat in šolskih pobud na to temo, a tudi vsakoletna podelitev nagrade, ki nosi ime po istrskem pisatelju Fulviu Tomizzi, človeku »evropskega duha«. Dobitnik prve izvedbe je bil Predrag Matvejevic, »dosledni borec proti vsaki obliki totalitarizma«. Naslednje leto je nagrado prejel Ciril Zlobec, »odličen italijanist, ki je znal s kulturo premostiti trpljenje, ki mu ga je povzročil fašizem«, nato politik Corrado Belci, človek dialoga »tudi v časih, ko prijateljski odnosi med Italijani in Slovenci niso bili samoumevni«. Lanski zmagovalec Tomizzove nagrade je bil »neapeljsko-istrski intelektualec Giacomo Scotti, vztrajen iskalec zgodovinske resnice«, tudi tis te naj bolj bo le če. V petek, 27. junija, bodo nagrado kot rečeno izročili Pressburgherju, »koz-mopolitskemu človeku, ki pooseblja vrednote razumevanja in sodelovanja med narodi preko kulturnih mostov,« kot je Lucia Krasovec Lucas zapisala v utemeljitvi. V njegovi življenjski zgodbi se namreč prepletata tako kultura rojstne madžarske države kot Italija, v kateri živi že dobrih petdeset let; Pressburgher se je rodil v Budimpešti, v »vročem letu« 1956 pa je z dvojčkom Nicolo pribežal v Italijo. V Rimu je študiral dramsko umetnost, nato se je posvetil gledališki režiji ter si zamislil več inovativnih televizijskih in radijskih oddaj. Zanimivo, da je za svoje literarno in gledališko ustvarjanje izbral italijanski jezik. Pressburgher je tudi dobitnik številnih mednarodnih priznanj, ustanovitelj in dolgoletni direktor čedajskega Mit-tlefesta, danes pa vodi tržaški festival Gledališča v gledališču. (pd) OPČINE - Danes ob 10. uri predstavitev knjige v Bambičevi galeriji Jastrebov let Žige X. Gombača Eko-kriminalka avtorja, ki sodeluje tudi z revijo Galeb Danes dopoldne bodo ob 10. uri ob prisotnosti avtorja v Bambičevi galeriji na Opčinah predstavili knjižni prvenec Žige X. Gombača z naslovom Jastrebov let. Roman, ki ga avtor definira kot eko-kriminal-ko, je spomladi izšel pri ljubljanski založbi Mladika, in sicer v novi zbirki Kompa-njoni, ilustriral pa ga je Damijan Stepan-čič. Žiga X. Gombač je naši mladinski publiki dobro znan, saj že precej let sodeluje z mladinsko revijo Galeb. Do danes je objavil preko stodvajset kratkih zgodb za mladino. Poleg pisanja mladinske književnosti redno objavlja v mladinskih revijah, redno pa je zaposlen na mednarodni televiziji MTV Adria, kjer opravlja funkcijo kreativnega urednika programa in produkcije. Kdaj ste začeli pisati mladinsko literaturo in kako je sploh v vas nastal tale vzgib? Resno sem se z mladinsko literaturo začel ukvarjati pred šestimi leti. Nad to formo literarnega izražanja sem se navdušil že kot otrok. Všeč mi je bila napetost, avantura in pa pristni medčloveški odnosi, ki so v mladinski literaturi praviloma izraženi na neposreden način. Se pravi brez dodatnega filozifiranja, metafor in ostalih jezikovnih zapletov. Vse je jasno, kot na dlani in kljub temu sploh ne naivno ali puhlo. Ste imeli pri tem kakega vzornika? Pri pisanju vedno izhajam najprej iz samega sebe. Zato bi o nekih vzornikih težko govoril. Gotovo pa so različna literarna dela vplivala name. Tako kot name vplivajo dogodki iz vsakdanjega sveta, ljudje, filmi, obiski koncertov, galerij, razstav ... Ampak pomembno je, da te vplive urediš in nadgradiš s svojo vsebino. V kolikor se pogovarjava o teh vplivih name, oziroma o knjigah in pisateljih za mladino, pa gotovo ne moreva mimo Roberta Louisa Stevensona, Henryka Sienkiewicza, Julesa Vernea, Karla Maya in Roberta Dahla, oziroma domačih mojstrov pisane besede, kot so eden in edini Janez Jalen, pa Leopold Suhodolčan, Anton Ingolič, Tone Seliškar, Josip Ribičič in France Bevk. Roman Jastrebov let je vaš knjižni prvenec. V predstavitvi piše, da gre za eko-kriminalko. Kakšen žanr je pravzaprav to? Drži, Jastrebov let je moj knjižni prvenec, na katerega sem zelo ponosen. Na vaše vprašanje pa bom odgovoril z naslednjim vprašanjem. Le kako drugače poimenovati knjigo, v kateri se aktivno in smiselno prepletajo elementi mladinskega ro- Žiga X. Gombač mana, kriminalke, ekologije, napetosti in avanture? Knjigo ste marca predstavili v Ljubljani. Na kakšne vrste odzivov je naletela pri bralcih in kritikih? Knjiga je naletela na odlične odzive. Tega ne pravim zato, da bi si delal dodatno reklamo, ampak tako je. Kdorkoli jo je prebral, je bil navdušen. Nekateri nad slogom pisanja, drugi nad samo zgodbo in tretji nad razpletom. Po dveh mesecih lahko rečem le - knjiga zbuja pozitivne reakcije med mladimi in starimi. In to je zame največji uspeh, kajti zato je bila konec koncev tudi napisana. V četrtek (danes, op. ur.) boste knjigo predstavili tudi v zamejstvu, in sicer na Opčinah. Je to prva predstavitev knjige izven slovenskih meja? Če sem iskren, je to sploh prva predstavitev pred mladino. Tista predstavitev v Ljubljani je bila namenjena prijateljem in medijem. Bilo je sicer nekaj otrok, a prevladovala je starejša publika. Ta nastop, na katerega so me povabili prijatelji iz Sklada Mitje Čuka in jih ob tem lepo pozdravljam, pa je prvi izmed številnih nastopov, ki me čakajo v prihodnjih mesecih. In na prve dogodke te vedno vežejo nepozabni spomini, kajne? Nekje sem zasledil vašo izjavo, da boste še pisali otroško literaturo. Imate morda že kaj v načrtu? Seveda. Ta vrsta literarnega in umetniškega izražanja mi je zelo blizu, v njej se dobro znajdem in tukaj sem se odločil pustiti močan pečat. Nova knjiga, torej nadaljevanje Jastrebovega leta, je tik pred za- ključkom. Zamejski bralci pa lahko moje pisarije prestrežejo tudi v mladinski reviji Galeb, s katero zgledno sodelujemo zadnjih pet let. Primož Sturman Sporočilo Urada za slovenske šole Urad za slovenske šole obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio 12 predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije za otroški vrtec ali za posamezne na-tečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje je mogoče dobiti v tajništvih posameznih šol ali v Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za pojasnila. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA - V torek je potekal redni občni zbor Uveljavljanje ustanove in stare težave Še vedno nerešena vprašanja prostorske stiske, finančnih sredstev in maloštevilnega kadra - NŠK kot povezovalec tukajšnjih komponent - Srečanja z upravitelji in predstavniki akademskega sveta Narodna in študijska knjižnica se vse bolj uveljavlja ter opravlja povezovalno vlogo med italijansko in slovensko komponento na narodnostno mešanem ozemlj, vendar se mora še vedno soočati s svojimi že tradicionalnimi težavami: prostorsko stisko, nezadostnimi finančnimi prispevki (ustanova mora ponovno beležiti pasivno bilanco) in z usposobljenim, a maloštevilnim kadrom, tako da se ustanova ukvarja prvenstveno s finančnim preživetjem, tudi zaradi negotovosti glede nekaterih prispevkov. To je slika, kije bila prikazana na torkovem rednem občnem zboru NŠK v prostorih knjižnice v Ul. sv. Frančiška. Taka slika izhaja iz poročil predsednika Viljema Černa, ravnatelja Milana Pahorja in blagajničarke Ane Volpi, ki so na občnem zboru, ki ni bil volilnega značaja, orisali delovanje knjižnice in njeno finančno stanje v letu 2007. Poleg omenjenih prostorskega, finančnega in kadrovskega vprašanja oz. v povezavi s slednjimi so tudi drugi problemi, ki se nanašajo na možnost uporabe narodnih domov v Ul. Filzi v Trstu in pri Sv. Ivanu ter Trgovskega doma v Gorici (glede prostorov je bila lani zamujena priložnost vselitve v prostore Tržaške knjigarne), postavlja pa se še vprašanje celotnega knjižničnega delovanja v Trstu in Gorici glede na sodelovanje in povezave s slovenskimi knjižnicami ob meji. Da opozori na svojo vlogo in nerešena vprašanja prireja knjižnica v vedno tesnejšem sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom tudi srečanja z upravitelji in predstavniki akademskega sveta, pri čemer so v zadnjem času gostili rektorja tržaške in koprske univerze, Francesca Pe-ronija in Rada Bohinca, in predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Bassa Poropat. Kljub omenjenim težavam se, kot že rečeno, NŠK tako v Trstu kot v Gorici uveljavlja: knjižni fond se veča, dejavnost v tržaškem Narodnem domu se krepi, beležiti gre tudi vedno večje uveljavljanje Fe-iglove knjižnice v Gorici, med člane NŠK pa so bili v zadnjem obdobju sprejeti mladi ljudje z namenom, da se prenovi in pomladi upravni in nadzorni odbor ustano- Narodna in študijska knjižnica je kljub težavam živ organizem kroma 1 0 Četrtek, 5. junija 2008 KULTURA / DTTZ ŽIGE ZOISA - V nedeljo je v Hotelu Jolly potekal Zoisov ples Večer, ki bo ostal zapisan v dijakovi knjigi življenja Staršem in profesorjem se je predstavilo devetnajst letošnjih maturantov V nedeljo, 1. junija, se je tudi letos na že tradicionalnem Zoisovem plesu od petletnega študija poslovilo 19 maturantov Državnega trgovskega tehničnega zavoda in oddelka za geometre Žige Zoisa. S slavnostno prireditvijo se je v Hotelu Jolly zaključil plesni tečaj, ki ga na našem zavodu v sklopu telesne vzgoje organiziramo že osmo leto. Da smo šli v korak s časom, nam vedno bolj potrjujejo najnovejše raziskave, ki vključujejo ples med najuspešnejše oblike terapije pri mladih ljudeh. Da ples pomaga premostiti marsikaj pri tistih dijakih, ki imajo probleme z vključevanjem in socializacijo, smo iz leta v leto bolj prepričani profesorji, ki sodelujemo pri projektu. V nedeljo zvečer pa je bilo v Hotelu Jolly ozračje precej naelek-treno, saj so se maturanti prvič zavedli, da nosijo vso odgovornost za večer pred starši, profesorji in nenazadnje tudi pred sošolci oni sami. Ko so začeli prihajati starši, so jih sprejeli in ženskam podarili vrtnico ter jih pospremili v dvorano.Ureje-ni, lepo oblečeni, nasmejani in z uglajenim obnašanjem so se verjetno tudi starši prvič srečali s svojimi otroki kot odraslimi ljudmi. Večer je povezoval naš znani gledališki igralec Janko Petrovec in pri slavnostnem vstopu ob glasbeni kulisi Gaudeamusa poklical po imenu vsakega posebej. Lepo je opazovati starše, saj se marsikomu v tem trenutku orosi oko. Sledili so pozdravni govori: v imenu ravnatelja je spregovoril njegov namestnik prof. Willj Mikac, v imenu dijakov je navzoče pozdravila Jasmin Pečar iz 5. razreda geometrov, v imenu organizatorjev pa je nekaj misli strnila prof. Duša Gabrijelčič. Vsi so nestrpno pričakovali, kaj se bo zgodilo, saj so dijaki odšli iz dvorane, ko pa so zadoneli zvoki argentinskega tanga, so v dvorano vstopili fantje, elegantni s klobuki na glavi, zaplesali nekaj korakov sami, potem pa so se jim pridružila še dekleta. Enkratna koreografija, ki jo je pripravila plesna učiteljica Mateja Juvan. Po burnem aplavzu, ki je prav gotovo izničil tremo in dal novega elana našim plesalcem, so zaplesali še sal-so, swing, cha-cha-cha, angleški in dunajski valček. Sledila je večerja, po večerji pa se je program nadaljeval, in sicer z otvoritvenim plesom dijakov s profesorji, s plesom dijakov s svojimi starši, predstavitvijo obeh razredov in loterijo. Ob desetih so zaplesali še dve sliki četvorke, opolnoči pa nazdravili s penino in torto, ob kateri ni Maturantke in maturanti so kmalu premostili začetno tremo kroma manjkalo niti presenečenje - to je prstan iz belega zlata, ki je v njej skrit in ga dobi nekdo izmed obiskovalcev. Vmes je bil čas za klepet in seveda ples, čemur je bil večer tudi namenjen. Kako lepo je videti dijake, ki brez zadržkov poprosijo za ples sošolce, starše in profesorje. Verjetno se z besedami zelo težko opiše vzdušje, ki je vladalo v Hotelu Jolly do poznih ur. Iz leta v leto je naš trud poplačan in smo organizatorji veseli, da večer uspe in da se dijaki na tak način poslovijo od petletnega študija, od profesorjev in svojih staršev. Po maturi se zanje odpre nov list v knjigi življenja in v njej bo vrstica prav gotovo namenjena tudi Zoisovemu plesu. Da je večer uspel, gre v prvi vrsti zahvala dijakom, ki so znali s svojo mladostno razigranostjo in pristnostjo narediti ta večer tako enkraten, profesorjem organizatorjem, plesni učiteljici Mateji Juvan, igralcu Janku Petrovcu, ki je s svojo profesionalnostjo in simpatijo uspešno vodil večer ter ansamblu Best Company za glasbo v živo. Nenazadnje iskrena hvala glavnemu pokrovitelju plesa Aerodromu Ljubljana, ki nam že vrsto let pomaga, draguljar-ni Skerlavaj in našim sponzorjem, ki so nam omogočili izpeljati ta večer. OPČINE - Potopisno predavanje v SKD Tabor Odkrivanje ljudi in narave v Afriki Predavala sta Matej Lupinc in Borut Bogatec Glasba v podlagi je najavljaja potovanje, luči so ugasnile in potovanje prisotnih v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah se je začelo. Matej Lupinc in Borut Bogatec, zadnja gosta Skd Tabor, sta zelo številni publiki ponovno prepričljivo pričarala lepote in vzmemirljivost velikih potovanj. Borut je med šest tedenskim bivanjem v Maliju in Burkini Faso odkrival predvsem ljudstva, vere, običaje, lahko bi rekli, daje šlo bolj za antropološko potovanje, Matej pa je odkrival naravne danosti Zambije, Bocvane, Namibije ter dela Južnoafriške republike. Mlada popotnika sta se v podajanju izmenjavala, tako da so poslušalci in gledalci lahko neposredno okusili, kako različni področji sta obiskala in brez pomislekov pritrdila ugotovitvi, da v zahodno Afriko greš zaradi ljudi, v vzhodno in južno pa zaradi živali in naravnih znamenitosti. Tako so se na platnu zvrstili posnetki 10-kilometrskih mogočnih Viktorijinih slapov na meji med Zambijo in Zimbabvejem, ki so nato mesto prepustili prašnim cestam, blatnim zgradbam, pripadnikom ljudstva Bamba-ra, koranskim otrokom Karibu in ponosnim burkinskim ženskam. Po trekingu in vožnji z drevaki po delti reke Kawango ob odkrivanju velikih rečnih živali (s povodnim konjem na čelu) so prisotni zopet skočili v brezčasje, animizem in muslimanski svet zahoda, da so kmalu nato okusili čar puščave v Namibiji, kjer dune dosegajo 400 metrov. Novo odkritje je ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA - Predsinočnjim na potniški ladji Dalmacija Gala večerja za stoletnico Pozdrav predsednika ZKB Sergija Stancicha - Na posebno križarjenje po Jadranu odpotovala druga izmena Nadaljujejo se številne pobude Zadružne kraške banke ob njeni stoletnici. Svojim zvestim članom je denarni zavod ob častitljivem jubileju pripravil tudi večdnevno križarjenje po Jadranu. Odziv na pobudo je bil tolikšen, da so morali prireditelji poskrbeti za kar dve izmeni udeležencev. Prva skupina se je s hrvaško potniško ladjo Dalmacija vrnila v tržaško pristanišče predvčerajšnjim, na ladjo pa se je vkrcala druga izmena udeležencev, ki se bo v Trst vrnila konec tedna. Vodstvo ZKB je ob prihodu prve izmene in odhodu druge predsinočnjim priredilo na ladji gala večerjo, ki so se je udeležili številni predstavniki tržaškega javnega življenja. Goste je nagovoril predsednik banke Sergij Stancich, ki poudaril trdno vraščenost banke v okolje naše skupnosti na Tržaškem, obenem pa napovedal še vrsto pobud, kijih bo banka izpeljala v obeležitev svoje stoletnice. Prijeten družabni večer na Dalmaciji sta s svojim glasbenim nastopom popestrila Martina in Marko Feri. Gala večerje na ladji Dalmacija so se udeležili številni predstavniki javnega življenja kroma bila dežela Dogonov z njihovimi naselji pod in nad steno Badiagare v Maliju, kar je bilo tako po kilometrih kot po videzu nepopisno daleč od safarija v južni Afriki, kjer kraljujejo zebre, antilope, žirafe, sloni, hijene in afriški bivoli. Zaključek večera je bil v znamenju superlativov: največje blatne strukture na svetu - mošeje v Djenneju ter najbogatejšega mesta v Južnoafriški republiki, kolonialnega Cape-towna s postankom v zaporu na Robbenest Islandu, kjer so bili zaprti Nelson Mandela in drugi južnoafriški politični zaporniki in borci za pravice temnopoltih. Končni postanek je bil Rt dobre nade za optimističen zaključek potovanja v sliki in besedi. Kljub izčrpni pripovedi so poslušalci želeli še kaj slišati, posebno pa je Borutu Bogatcu in Mateju Lupincu šla zahvala za vsebinsko in emotivno poln večer z voščilom za čimveč potovanj ter seveda posledično željo za ponovno snidenje. »Zgodovinski« začetek Junijskih večerov V Dolini se začenjajo Junijski večeri 2008. V petek, 6. junija ob 21. uri, bodo predstavili v društvu Valentin Vodnik, ki letos slavi tako kot MoPZ 130-letnico, knjižni prvenec domačega zgodovinarja Boruta Klabjana, znanstvene študije o prisotnosti in delovanju Čehov in Slovakov v Trstu in na Primorskem od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne ter o vplivu politike Češkoslovaške republike na vprašanja meje. Knjigo bo ob prisotnosti avtorja predstavil ravnatelj NŠK Milan Pahor. Zgodovinarka Marta Verginella je o knjigi napisala, da »s pomočjo arhivskega gradiva, ki ga je zbral v čeških in italijanskih arhivih, ter časopisnih virov avtor osvetli društveno delovanje Čehov v Trstu, njihovo vpetost v družbeno, gospodarsko in kulturno življenje mesta ter njihovo povezanost s slovenskim meščanskim okoljem. Avtor komparativno analizira italijanske in jugoslovanske povojne zahteve ter opozori na odmik, ki je v pogledih na primorsko in tržaško vprašanje viden med vodilnimi češkoslovaškimi politiki, ki so zaradi geostrateških razlogov (zagotoviti si dostop do morja) nastopali kot zavezniki Italije, in širšo češkoslovaško javnostjo, ki je podpirala jugoslovanska stališča«. Junijski večeri, ki jih organizira SKD V. Vodnik, bodo stekli pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in Pokrajine. (beto) / NATEČAJ - Včeraj razglasili zmagovalca Infocenter Narodni dom z novo grafično podobo Strokovna žirija je izbrala logotip, ki bo odslej spremljal vse pobude Slovenskega informativnega centra Narodni dom. Sedemčlanska žirija, v kateri so bili grafični oblikovalci, umetniki in predstavniki organizacij, ki delujejo v Narod nem do mu, je izbi ra la med dvajsetimi izdelki. Oblikovalo jih je sedemnajst posameznikov iz Italije in Slovenije, med katerimi so za zmagovalca natečaja naposled razglasili Ljubljančana Gorazda Uča-karja, ki se je predstavil z izvirno oblikovanim cvetom: roža ali spirala pooseblja nenehni razvoj, in je tako oblikovana, da »predstavlja tudi ovoj, okrilje, kjer se nemoteno razvija slovenska kultura,« kot je v svoji utemeljitvi zapisal član žirije Rado Jagodic. Drug član žiri- je, grafični oblikovalec Andrej Pisani, je v »mali rdeči rožici« videl prepoznavni znak, ki se navidezno ne ob reme nje no ob ra ča do tra gič -ne preteklosti Narodnega doma. »A kot vsi cvetovi, tudi ta raste. In razvija pripoved v nešteto smeri. Nami ge take ga čis tega sim bola lah ko vsak zase pre stre že. Ne kaj mojih dodatnih: nasmeh, objem, vrtinec burje ... Krvavordeči cvet na pogorišču za spomin, cvetoča vrtnica za upanje, za naprej.« Zmagovalcu Gorazdu Uča-karju so denarno nagrado včeraj izroči li v Narod nem do mu, pode li -tev pa je obogatil tudi glasbeni vložek. Zanj je poskrbel mladi kitarist Mitja Pertot, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Marka Fe-rija. Četrtek, S. junija 2008 1 1 Qu t) r¿ I O . I.ESJA an Zavod Jožef Štefan vabi na družabno srečanje vse bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje jutri, 6. junija zvečer v Trebčah - športno igrišče Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 5. junija 2008 BONIFACIJ Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 6.25 in zatone ob 23.08. Jutri, PETEK, 6. junija 2008 NORBERT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,7 stopinje C, zračni tlak 1010 mb pada, veter 10 km na uro vzhodnik, nebo močno pooblačeno z dežjem, vlaga 63-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje C. [13 Lekarne Od torka, 3., do sobote, 7. junija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ZJ Obvestila SI MATURIRAL NA PREŠERNU LETA '98? Pridruži se nam na večerji in zabavi v soboto, 14. junija! Kontakt: ster-nad_t@yahoo.com ali 339-5787561. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 7. junija na tel. št. 040-226332 ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. DANES, 5. JUNIJA, OB 20.30 bo v Domu Jakoba Ukmarja v Škednju nastopil znani spretnik Vikj. Prijazno vabljeni! AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 6. junija, v Domu Brdina na Opčinah, redni občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni vsi člani. AŠD-SK BRDINA obvešča svoje člane, da bo v petek, 6. junija po občnem zboru informativni sestanek letnega delovanja društva in tekmovanje sezone 2008/09. Sestanek bo v Domu Brdina na Trgu Brdina na Opčinah. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 3475292058. Vljudno vabljeni! KD FRAN VENTURINI DOMJO prireja od 6. do 9. junija tradicionalno »Šagro na Krmenki«: petek, 6. junija, ples z ansamblom »Mi«; sobota, 7. junija, ples z ansamblom »Witz Orchestra«; nedelja, 8. junija, od 18. ure dalje kulturni program, sledi ples z ansamblom »Happy Day«, ponedeljek, 9. junija, ples z ansamblom Eta Beta. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru. OB 30-LETNICI USTANOVITVE vabi Zavod Jožef Štefan vse svoje bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje na družabno srečanje, ki bo 6. junija zvečer v Trebčah. Za info.: 040-568233. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Na-brežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in TRST vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040212289. SLOVENSKA PROSVETA prireja tečaj za animatorje gledaliških skupin 6. in 7. junija v Finžgarjevem domu na Opčinah, s pričetkom ob 16. uri. Informacije in vpis na tel. št. 040 370846. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 -1998 - 1999 - 2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja v ponedeljek, 9. junija, v Pe-terlinovi dvorani, Donizettijeva 3, v Trstu, večer na temo Slovensko bogoslužje kot element narodnega prebujenja. Srečanje bosta oblikovala Tomaž Simčič in Dušan Jakomin. Začetek ob 20.30. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI pri SKD Tabor vabi v ponedeljek, 9. junija, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah, na »Poklon Primožu Trubarju ob 500-letnici rojstva«. Gost večera bo prof. Tatjana Rojc. N.K. KRAS pod pokroviteljstvom občine Repentabor, organizira »Nogometni kamp« na nogometnem igrišču v Rep-nu, od 9. do 13. junija. Vabljeni dečki in deklice letnikov 1997-2002. Za prijave in informacije klicati na tel. št. 333-2939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio - v večernih urah) in 335-1963799 (Andrej). PLAVALNI KLUB BOR vpisuje otroke od 4. do 11. leta starosti v poletni plavalni tečaj, ki bo v bazenu na Alturi od 9. do 27. junija, vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek, od 15. do 16. ure. Info in vpis ob delavnikih med 18. in 19. uro na tel. št. 334-1384216. SLOVENSKA PROSVETA v sodelovanju z Radijskim odrom obvešča, da bo Gledališki teden za otroke potekal od 9. do 13. junija, od 9. do 16. ure. V ponedeljek, 9. junija, prihod in vpis ob 8.30. ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi animatorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Prvi teden: od ponedeljka 23. do vključno petka 27. junija, je namenjen otrokom iz osnovne šole. Program obsega poleg dveh dni v Marijanišču, en dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe z dvourno hojo. Drugi teden bo za dijake nižje srednje šole in to od ponedeljka 30. junija do petka zvečer 4. julija. Za to skupino je predviden kot že nekaj let dvodnevni izlet v slovenske planine. Število je omejeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje do 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 335-8186940. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2005/2006 in 2006/2007 di-plomirali/magistrirali/doktorirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je 16.6.2008. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org. TPK SIRENA pripravlja od 16. do 22. junija razstavo »Pozabljeni spomini preteklosti«. Razstava naj bi vsebovala listine in stare predmete iz prvih 50 let prejšnjega stoletja (1900-1950) in tudi starejše, kot so npr. zgodovinske slike, knjige, orodje, daljnogledi, kovčki. Posebno zaželjeni so predmeti, ki se tičejo morskih dejavnosti. Člane in prijatelje vabimo, da bi nam dali na razpolago tiste predmete, ki jih lahko najdejo v kleti. Zbiranje predmetov bo na sedežu TPK Sirena, Miramarski drevored 32, do torka, 10. junija, vsak dan od 15. do 18. ure. Info na tel. št. 340-3228574 (Marcello). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. NA PSIHOLOŠKI FAKULTETI V TRSTU (Ul. S. Anastasio 12) bo v soboto, 14. junija, od 9.30 do 13.00 srečanje za otroke in odrasle. Medtem, ko bodo starši sledili predavanjem, se bodo otroci lahko zabavali v otroškem kotičku, ki ga bodo vodili prostovoljci ŠC Melanie Klein. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Študijskega centra Melanie Klein in Slovenske prosvete slavi letos desetletnico. Potekal bo od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta do 14. junija. Na razpolago so se zadnja mesta. Podrobne informacije na www.mela-nieklein.org ali tel. 328-4559414. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščamo člane, da bo dvodnevno taborjenje 14. in 15. junija v Zgoniku. Zbirališče (v kroju!) bo ob 9.00 pri športno-kulturnem centru. Zaključek akcije pa bo v nedeljo, 15. junija ob 16. uri. Sledil bo sestanek za dvotedensko taborjenje, ki bo v Gozdu Martuljku od 20. do 31. julija. Prvi dan naj imajo udeleženci kosilo v nahrbtniku. Vse informacije in prijave na www.tabornikirmv.it. TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo 14. in 15. junija v Zgoniku akcijo »Odprta vrata v naravo«. Letošnje geslo akcije bo »Kdor išče, najde, tabornik se znajde!«, v povezavi s katerim bodo potekale tudi aktivnosti. Taborjenje je namenjeno vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Začetek aktivnosti ob 10. uri pri športno-kulturnem centru. Predhodnih prijav ne potrebujemo. Otrok se lahko pridruži dejavnostim kadarkoli, za odhod pa se starši odločijo sami. Akcija je brezplačna, poskrbljeno bo za vse obroke. Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko. Dodatne informacije na www.tabornikirmv.it ali 340-1635884 (Majna) in 335-5316286 (Veronika). SKD PRIMOREC obvešča, da se bo od 7. do 11. julija odvijal v Ljudskem domu v Trebčah Likovni teden za otroke, ki obiskujejo četrti in peti razred osnovne šole (letniki 1998-1997) ter prvi razred srednje šole (letniki 1996). Za informacije in vpis pokličite na tel. 3478386109 (Bi-serka). Vpisovanja se zaključijo 15. junija, informativni sestanek pa bo v torek, 17. junija, ob 18. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. SKD PRIMOREC obvešča, da se bodo od 14. julija do 8. avgusta (v tedenskih izmenah) odvijale v Ljudskem domu v Trebčah Poletne delavnice za otroke, ki obiskujejo vrtec (letniki 2004-2002) in prve tri razrede osnovne šole (letniki 2001-1999). Za informacije in vpis pokličite na tel. št.:347-8386109 (Biserka). Vpisovanja se zaključijo 15. junija, informativni sestanek pa bo v torek, 17. junija ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 18. junija. Prvo sklicanje bo ob 16.30, drugo pa ob 17. uri, v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). GLASBENA MATICA vabi na glasbeno delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 30. junija do 6. julija v Ljudskem domu v Trebčah v sklopu 10. festivala kitare »Kras«. Delavnica je namenjena začetnikom od 7. leta dalje, ki bodo spoznali hkrati kitaro in angleški jezik z igranjem, petjem, recitiranjem in likovnim ustvarjanjem. Delavnico vodi Dario Vi-viani s sodelavkami in animatorkami. Prijavnice zbirajo na Glasbeni matici do 22. junija. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040327335. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo v petek, 4. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Obveščamo vas, da se bomo kasneje podali na zasluženi dopust. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. ARTEDEN/08- mednarodni likovni teden v organizaciji SKD Lonjer-Katinara, v njegovem okviru tudi likovna delavnica za osnovnošolce od 14. do 18. julija v jutranjih urah v ŠKC v Lonjerju pod mentorstvom umetnice Vesne Benedetič. Informacije in vpisovanje na tel.št. 3335062494. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481531495). KRUT vabi člane, ki bi se želeli udeležiti skupinskega letovanja na Malem Lošin-ju v septembru, da se čimprej prijavijo. Vse dodatne informacije in pojasnila na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za desetdnevno skupinsko bivanje v Termah Radenci konec avgusta. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. 12 Četrtek, S. junija 2GGB TRST / «Júwjísfy fyftunw dn&tv Valentin Voani^ 37. Junijski večeri vsdk petek v juniju ob 21, uri v Do (inj Češkoslovaška na Jadranu Predstavitev knjige v dnritveni dvorani MoPZ Valentin Vodnik Celovečerni koncert r» dvoriiiu ¿c rka Jufjeviia 13 v Čar keltskih melodij Ko^Crt irtltfi Nar+na 56cCrb*kem padu Arnour, arnore, liebe,,. Konujdiiii v režiji Serija Veria na Haluii 27 H Čestitke V Boljuncupraznuje danes DEAN SANCINsvoj 30. rojstni dan. Veliko zdravja in da bi se mu uresničile vse želje mu iz srca voščijo vsi, ki ga imajo radi. U Kino ALCIONE - 17.00 »I demoni di San-pietroburgo«; 19.00, 21.00 »Rolling Stones - Shine a light«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. ARISTON - 17.30 »Mongol«; 21.00 »Nosferaut«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.30, 22.00 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il divo«; 19.00 »Superhero - Il piu dotato fra i supereroi«; 16.15, 21.30 »Gomorra«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »The Hitcher«; 15.50, 16.30, 18.35, 19.15, 21.30, 22.00 »Sex and the city«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il divo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 21.00 »In Bruges - La coscienza del-l'assassino«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Sangue pazzo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.30, 19.45, 22.00 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.40, 19.55, 22.15 »Sex and the city«. KOPER - KO LOSE J - 15.00, 18.00, 21.00 »Sex v mestu«; 17.00, 19.30, 22.00 »Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje«; 16.20, 19.00, 21.40 »Iron Man«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.10 »Sex and the city«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Chiamata senza risposta«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'anno 1000«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »The Hitcher«; 18.15 »Il cacciatore di aquilo-ni«; 20.30 »Il treno per Darjeeling«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 18.00, 21.15 »Sex and the city«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Gomor-ra«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.15 »Il divo«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »The Hitcher«. 9 Šolske vesti UČENCI IN PROFESORJI NIŽJE SREDNJE ŠOLE I. CANKARJA pri Sv. Jakobu vabijo starše, sorodnike, prijatelje in bivše učence na zaključno prireditev, ki bo v petek, 6. junija, ob 19.30, v šolski dvorani Dra-gotina Ketteja v Ulici Frausin 12. NSŠ SV. CIRILA IN METODA na Kati-nari, v sodelovanju s SKD Lonjer-Ka-tinara in Združenjem staršev vabi učence, starše in prijatelje na šolsko učno pot Vas Lonjer in na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 7. junija, v Lonjerju. Zbirališče pohoda ob 9.30 pred OŠ Frana Milčinskega na Kati-nari, od koder vas bodo učenci vodili k odkrivanju krajevnih znamenitosti. Ob 12. uri bo kulturni spored v ŠKC v Lonjerju. M Izleti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); kra-soslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sev-nem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. IZLET V GULLIVERLANDIO: Socialno Skrbstvo občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter zadruga La Quercia, organizirata izlet v otroški park Gulliverlandia v Lignanu, v soboto, 7. junija. Odhod z avtobusom ob 8.30 (Hotel Posta v Sesljanu), prihod približno ob 19. uri, za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole ter njihove starše. Cena izleta 20,00 evrov na osebo (otroci in odrasli). Za dodatne informacije, vpise in plačila, pokličite na tel. št. 331-7593959 (Daša) v popoldanskih urah. Pohitite, saj so mesta omejena! VABILO SPDT NA 37. SREČANJE OBMEJNIH PLANINCEV SPDT vabi v nedeljo, 8. junija, na 37. Srečanje obmejnih planinskih društev. Predvidena sta dva pohoda (daljši in krajši). Sledila bo družabnost v Pra-protu. Planinci se bodo zbrali ob 9. uri v Mavhinjah. Po »vertikali SPDT« se bodo povzpeli na Grmado in na vodeni ogled Grofove jame, ter drugih zgodovinskih zanimivosti tega področja. Sledila bo družabnost v Praprotu. Krajši pohod pa bo potekal, Sklad Mitja Čuk vabi v Bambičevo galerijo na Jastrebov let Žige X. Gombača O svojem knjižnem prvencu "eko-kriminalki" bo spregovoril avtor. Danes- četrtek, 5. junija ob 10. uri. Proseška ul. 131, Opčine po krožni poti, od Mavhinj do Cero-velj nazaj v Mavhinje. NA ROMANJE V STIČNO vabijo šolske sestre de Notre Dame v sredo, 18. junija, ko bo v samostanu kip Fatimske Matere Božje. Cena romanja (prevoz in kosilo) znaša 32,00 evrov. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 040 - 220693 ali 347 - 9322123. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SINDIKAT UPOKOJENCEV ITALIJE SPI - CGIL za Kraško območje organizira ob 10. obletnici pobratenja s Sindikatom Upokojencev Hrvaške - Suh iz Roča, izlet v Roč v nedeljo, 22. junija, za potrditev prijateljstva in solidarnosti med sindikalnima organizacijama. Za prijave in informacije tel. ob uradnih urah na sledeče številke: Nabrežina 040-2024053, Opčine 040-214222, Rojan 040420622. 0 Prireditve GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. Danes, 5. junija, ob 20.30, bo godba nastopila v Prečniku. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete in ZSKD, vabi v petek, 6. junija, ob 20.30, na koncert ob odprtju novo-nastale agencije za operne pevce in instrumentaliste »Allegromanon-troppo«. Koncert bosta oblikovali Tamar Ražem - klavir in Ilaria Zanetti - sopran. Na sporedu skladbe S. Ra-chmaninova, D. Šostakoviča, F. Pou-lenca, G. Donizettija in G. Verdija. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE vabi v petek, 6. junija, ob 21. uri v društvene prostore na prvi Junijski večer. Milan Pahor bo predstavil knjigo Boruta Klabjana Češkoslovaška na Jadranu. GODBENO DRUŠTVO PROSEK v sodelovanju z zahodno kraškim rajonskim svetom in z ZSKD, pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst vabi na glasbene večere »Zaigrajmo skupaj na Proseku« v soboto, 7. junija, ob 20.30, nastopa občinska godba Santa Cecilia iz Precenicca (Videm). V torek, 10. junija, ob 20.30, nastop gojencev glasbene šole Godbenega društva Prosek in koncert domače godbe. V soboto, 14. junija, ob 20.30, nastop pihalnega orkestra Lesce. Vsi koncerti bodo na sedežu zahodno kraškega rajonskega sveta, v primeru slabega vremena pa v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu. Večere so omogočili ZKB in semenarna Agrososič iz Opčin. MOPZ TABOR prireja v soboto, 7. junija, ob 20.30, v prostorih razstavne dvorane Zadružne kraške banke na Opčinah »Zaključni koncert« uspešne sezone. Pevci in dirigentka Mikela Šimac prisrčno vabijo! SKD LIPA V SODELOVANJU Z ZSKD IN RAJONSKIM SVETOM ZA VZHODNI KRAS prireja »Pesem na M'zarju 2008«: v soboto, 7. junija, zaključni koncert vaških zborov: OPZ A.M. Slomšek, MePZ Lipa, MoVS Lipa, Narodno zabavni ansambel »Ano ur'co al pej dvej«. V SOBOTO, 7. JUNIJA, ob 19. uri, vas vljudno vabimo na otvoritev razstave »Tam tam abstrakcija« avtorice Tee Volk, v »Lo studio di Fabio Si-moncini«, Ul. Sv. Frančiška 15, v Trstu. SKD PRIMOREC vabi v nedeljo, 8. junija 2008, ob 19. uri, v Ljudski dom v Trebče, na koncert Otroškega pevskega zbora Kraški cvet. Koncert bo tudi generalka za mlade pevce pred snemanjem nove zgoščenke. Vabljeni vsi ljubitelji glasbe! SOMPD: Vesela pomlad vabi na prireditev »Poj, pleši, igraj...« v nedeljo, 8. junija, ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Sodelujejo: OPZ in MlDPS Vesela pomlad (vodi Mira Fabjan), pevski zbor OŠ F.Bevk (vodi Ana Palčič), starši OŠ F.Bevk z igrico »Maček Muri«(režija Kristina Ko-vačič), plesna skupina Alfa Dance (koreografa Nailja in Zorik Oganjan). KNJIŽNICA P.TOMAŽIČ IN TOVARIŠI pri SKD Tabor vabi v ponedeljek, 9.junija, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na »Poklon Primožu Trubarju ob 500-letnici rojstva«. Gost večera bo prof.Tatjana Rojc. Pomembno obletnico bomo primerno proslavili še s sladkim presenečenjem! Vabljeni! SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. junija, ob 20. uri na šolsko dvorišče v Šempolaju na kulturni večer ob zaključku šolskega leta 2007/2008. Sodelujejo: otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, mladi glasbeniki s Krasa, plesna skupina AŠK Kremenjak, otroška plesna skupina Vigred in ansambel Mladi kraški muzikanti. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo letos nastopil na Taboru slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Moški pevski zbor Matajur (dir. David Clodig) v soboto, 21. junija, ob 20. uri, v osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu, na koncertu slovenskih pevskih zborov iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V nedeljo, 22. junija, pa bo v jutranjih urah promenandni koncert. 0 Mali oglasi PRODAM stanovanje v Rojanu v zelo dobrem stanju, sončno, s samostojnim ogrevanjem, 55 kv. m. Okvirna cena 118.000 evrov. Tel. 3482711691. IŠČEM v najem malo opremljeno stanovanje na Opčinah, na Proseku ali v Bazovici. Tel. 328-9518304. NA OPČINAH v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati) trosobno stanovanje, veliko 75 kv. m., z balko-nom-verando, parkiriščem in skupnim vrtom. Tel.328-2830671 od 9. do do 18. ure. PRODAJAM AVTO bmw 530t touring, sive barve, letnik 2003, v odličnem stanju. Pokličite na tel. št.: 335284754. PRODAM hladilnik-zmrzovalnik daewoo, side by side, srebrne barve, skupna prostornina 656 litrov, elektronsko upravljanje, ledomat, vodo-mat, mini bar, energijski razred A+, letnik 2006, 700,00 evrov. Tel. na št.: 340-9329903. PRODAM nove odprte moške sandale teva, št. 40 in pol, črno-sive barve, 50,00 evrov. Tel. št.: 340-9329903. PRODAM prikolico adria, 400t, za 4 osebe, letnik '86, z novim pred šotorom, za 2.000,00 evrov. Tel. na št.: 040-211997 ob uri kosila. PRODAM PINGUINO DELONGHI z vsemi pripomočki, cena 200 evrov. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 040-413429 ali 328-7145151 ob urah obedov. PRODAM PINGUINO DELONGHI z vsemi pripomočki, zelo malo rabljen. Tel. 347-8004578. PRODAM TRI MESECE STARA MEŠANČKA, mati pasme volčjak, tel. 040 - 226452. PRODAM 200-litrske plastične sode. Tel. 040-228530. PRODAM čoln elan, 4 m, z vso opremo, v dobrem stanju. Cena 700,00 evrov. Tel. 340-8640721. PRODAM kamnite stopnice. Tel. 3498524631. PRODAM šotor racle, francoski, 3x4, dve sobi, kuhinja, dnevna soba, v dobrem stanju. Cena 150,00 evrov. Tel. 340-8640721. SIMPATIČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel.: 040-225068 ali 3341384216. TIGRASTO, rjavo-rdečo, srednje dolgodlako muco (samček), podarimo ljubitelju živali; tel. 338-4199828. S Poslovni oglasi PODJETJE IMPORT/EXPORT, s sedežem v Pradamanu (UD), išče osebo za delo v pisarni in skladišču, sledenje naročenemu/prodanemu blagu. Pogoji: znanje italijanskega, srbskega, hrvaškega in angleškega jezika ter programa MS Office. Prijave in C. V. na e-mail: info@adrianocorsi.it NOVI BED&BREAKFAST V BORŠTU pri Danjelu Glavini. Otvoritev 7. junija ob 18.00. Dobrodošli! OSKAR JE V DOLINI ponovno odprl osmico. Kar toplo vabljeni! [H Osmice OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. NA KONTOVELU (Kamence) je odprta osmica. Vabljeni! NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICO je odprl Ivan Colja, Sama-torca 53. Tel. št.: 040-229586. OSMICO je odprl Zorko, v Dolini št. 37. Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek. OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu 19. PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico, tel. št.: 040-228451. Toplo vabljeni! V PREBENEGU smo Kocijančičevi odprli osmico. Nudimo domač prigrizek. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. št.: 040-229293. Prispevki Ob 30. obletnici smrti nepozabne mame Ani daruje sin Ladi z Jožko 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Ob 1. obletnici smrti g. Irene Pegan Gruden darujejo Erika, Bogdan ter Bruna 30,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na Nestorja Pertota darujeta Marica in Livio 100,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. V spomin na ljubljeno hčerko Majdo darujeta mama in tata 50,00 evrov za DZ Kraški Slavček. V spomin na drago mamo Vlasto Ba-tagelj por. Legiša daruje družina 70,00 evrov za OŠ Virgil Šček v Na-brežini. V spomin na Lucijana Malalana daruje učno in neučno osebje pedagoškega in družboslovnega liceja A. M. Slomška 60,00 evrov za sklad Otona Berceta. V spomin na soseda Silkota Ražma darujeta družini Križmančič in Micali 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Vlaste Bata-gelj Legiša daruje Pepi Legiša -Kupčev 50,00 evrov za ŽePZ Devin in 50,00 MoPZ Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob Vlaste Bata-gelj Legiša darujeta Lina in Hadrijan z družino 50,00 ŽePZ Devin. Namesto cvetja na grob Mateja darujejo Kriška pupa 280,00 evrov za Pustno skupino iz Križa. / KULTURA Četrtek, 5. junija 2008 13 LJUBLJANA - Društvo 2000 Prepletanje zgodb skozi mrežo spomina Vanja Pegan, je lani izdal zbirko kratkih zgodb Nebo davnega poletja Vanja Pegan: Nebo davnega poletja - kratke zgodbe ; spremna beseda Matej Juh (Ljubljana : Društvo 2000, 2007) Primorski prozaist Vanja Pegan tudi z najnovejšim knjižnim delom potrjuje svoj razkošni pisateljski talent, ki ga uvršča med zanimivejše sodobne slovenske avtorje. Kot pisateljsko vodilo si je skozi prizmo mikrokozmosa izbral celostno upodobitev sveta. Njegove siceršnje razdrobljenosti, kakor jo je tematiziral modernizem, sicer ne zanika, vendar je tudi ne izpostavlja in poudarja v tolikšni meri kot to počno mnogi sodobni »mojstri peresa«. Za njegov ustvarjalni postopek je značilno, da iz posameznih fragmentov tke izvirno celoto, ki pa je precej oddaljena od postmodernističnega poigravanja z različnimi ravnmi resničnosti ter je zato zelo blizu realistični prozi 20. stoletja, čeprav se v določeni meri spogleduje tudi z vplivi modernega ro-manopisja. Urednik in pisec spremne besede Matej Juh je poleg drugega zapisal naslednje: »Peganovi epski subjekti večinoma pripovedujejo zgodbe skozi mrežo spomina, in to pomeni, da se posamezni dogodki, podobe, vonji in zvoki pojavljajo v svoji prvobitni podobi kot zgoščen, celosten vtis. Primerjava s proznim delom Marcela Prousta se ponuja kar sama: pri Proustu gre za tako imenovani nehoteni spomin, ki iz pripovedovalca izvabi ves minuli, izgubljeni svet. A Proustov izraz se ob tem vedno razmahne v epsko pripoved, Peganova odlika pa je v tem, da z mini-malističnimi sredstvi ustvari enako zavezujočo in prav zaradi svoje jedrnatosti emblematično sliko nekega življenja.« V zbirki Nebo davnega poletja nam avtor razgrinja trinajst zgodb, ki so tematsko raznovrstne in vsebinsko izredno polne oziroma zgoščene. Spo- minska in pripovedna perspektiva osvetljujeta stvari v njihovi prvotni podobi: npr. ljubezen kot ljubezen, samoto kot samoto, ali žalost kot žalost. Neizpolnjena, zlasti prepovedana želja je negativni temelj naših življenj, zavezan polju realnega, na katerem gradita podstat tudi imaginarno in simbolno. Peganovi literarni junaki pogosto zapadajo v stanje zamaknjenosti, ekstatičnosti, vendar vsaj na introspektivni ravni nosijo v sebi spoznanje, da vsako človeško bitje določa dvojni ustroj, po katerem je hkrati bitje potrebe in bitje želje. Ne glede na to, ali avtor pripoveduje o intenzivnih otroških doživetjih, o porajanju ali zatonu neke ljubezni, strahovih in spoznanjih, o iz-muzljivem hrepenenju po drugačnem življenju, v sleherni njegovi zgodbi se večplastno prežemajo človeška širina, tiha nostalgija po intimnih občutkih, ki globoko zaznamujejo čas odraščanja oziroma prestop v zrela leta. Tudi erotični naboj, ter blag in pristen humor, ki spremljajo »ponotranjene« vzpone in padce literarnih akterjev izpričujejo spretno pisateljsko roko veščo odslikavi minimalističnih impresij in prav tako izostrenim čutom za opazovanje navidezno nepomembnih malenkosti. Tako kot je v spominski drži nekaj pripovednega, je tudi v čisti pripovedni drži nekaj spominskega, saj obe hkrati ločujeta in združujeta: spomin preteklost in sedanjost, pripoved dogodke in poslušalce oziroma bralce. V obeh primerih se čas in podobe zgostijo, in ko se to uresniči, zasije njihov pomen, ne glede ali gre za zgodbo o ostarelem ribiču, svetilničarju ali novodobnemu japiju. Kot pahljača razširjena resničnost se naposled zreducira v zgoščevanje pomena, iz njega pa nato vznikne in izžareva časovno-prostorska polnost. Ze naslovna zgodba »Nebo davnega poletja« pričujoče zbirke je odraz take polnosti, ki pred očmi pripovedovalca vznikne kakor slika iz časa, ko je bil stik z resničnostjo neposrednejši in pristnejši. Podobna ugotovitev pa velja tudi za zgodbi »Svetilniška ploščad« in »Zvezdna noč« ter nekatere druge. Vedno pa je v ospredju iskanje smisla, vprašanje kje smo in kam gremo, tipanje za mavričnim odtenkom življenja pred katerim smo nebogljeni in podvrženi lastni usodi. Pomembno je v enaki meri ohraniti bistrino pogleda v preteklost in sedanjost, zlasti tedaj ko »zgoščevanje podob« postane nuja in končni cilj zapisanega. Vse Peganove zgodbe, razen dveh, imajo spominsko pripovedno obliko. V središču njegovih pripovedi ni samo en zunanji, novelistični dogodek, saj se pravo dogajanje preseli globoko v notranjost, na raven občutkov pripovedovalca. Tak »dogodek« je lahko čisto navadno okno, porton, zvok gramofonske igle, pritajena navzočnost ženske v sosednji sobi, zibanje čolna ali opojni vonj po morju in soli v okolici piranske Punte. Kot mojster podrobnosti, največje dogodke išče in najde v najmanjših, običajno očem skritih stvareh, posebno privlačnost pa imajo tudi njegove »ambientalne impresije«, ki jih v nekaj stavkih naniza kot drobne živopisne arabeske. Slednje potrjuje tudi naslednji odlomek s katerim nas Vanja Pegan popelje na »hišni prag« svojega sveta: »Hotel je začutiti veter, njegovo moč, hotel je vdihniti zrak, ki se je nad morjem navzel soli, okusiti mlado poletje. Ko je takole stal na postajališču ob cesti, ga je nekaj prešinilo. Slika, okrušek spomina na davno nevihto. Le bežen hip. Razporek na zahodu so prekrili oblaki in sonce je izginilo. Oblaki so se še bolj spustili in bilo je, kot da bo vsak hip začelo deževati. Bela ribiška ladjica je ravno vplula v zavetje pristanišča.« Slavko Gaberc Umrl Mel Ferrer V starosti 90 let je v ponedeljek na svojem ranču blizu Santa Barbare umrl ameriški igralec, režiser in producent Mel Ferrer, poznan tudi kot prvi soprog znamenite igralke Audrey Hepburn, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Ferrer je nastopil v klasikah, kot so Lili, Vojna in mir ter Sonce vzhaja in zahaja. Mike Mena je v imenu Ferrerjeve družine v izjavi za javnost povedal, da je imel igralec dolgo in zapolnjujoče življenje. V starejših letih se je bolj kot igri posvečal režiji in producentstvu. »Igranje včasih Mela spravlja v depresijo, medtem ko ga režiranje sprošča, to je delo, ki ga ljubi,« je o Ferrerjevih poklicih povedala Hepburnova. Ferrer in Hepburnova sta se poročila leta 1954 in ločila leta 1968. Skupaj sta nastopila v filmu»Mayer-ling, Ferrer pa je leta 1959 režiral film Green Mansions, v katerem je nastopila takratna soproga. Sodelovala sta tudi pri filmu Sama v temi iz leta 1967, ona je igrala, on pa je režiral. (STA) Europa Nostra Do 1. oktobra je odprt razpis za nagrade na področju kulturne dediščine, Europa Nostra, ki jo podeljujejo Evropska komisija in Europa Nostra. Nagrade bodo podeljene v več kategorijah: ohranjanje kulturne dediščine, raziskovanje in izobraževanje, velika angažiranost in izobraževanje ter ozaveščenost. Razpisni pogoji so dostopni na spletni strani www.europstra.org. (STA) MUZEJ REVOLTELLA - Razstava sodobnih italijanskih avtorjev Spomin na razstavo iz leta 1953 in na 50-letnico vrnitve Trsta Italiji V ospredju razstavne novosti tržaškega muzeja Revoltella bodo odslej platna, ki so bila nekoč že na ogled na podobni razstavi. Med zidove Revoltelle so se začasno preselila likovna dela sodobnih italijanskih umetnikov, ki so ustvarjali v drugi polovici štiridesetih in v petdesetih letih minulega stoletja, svoj opus pa so v Trstu predstavili decembra leta 1953. Takrat je namreč velika dvorana tržaške Univerze na pobudo tedanjega rektorja Rodolfa Ambrosina in njegovih somišljenikov gostila razstavo z naslovom Državna razstava sodobne italijanske umetnosti, na kateri so razstavljali vplivni umetniki, kot so bili Afro, De Pisis, Santomaso, Vedova, Rosai, Perizi ... Dogodek je takrat imel dvojno vlogo, in sicer širši javnosti približati sodobno umetnost ter pritegniti pozornost širše italijanske javnosti in ji jasno sporočiti, da je Trst, čeprav pod anglo-ameriško upravo, predvsem italijansko mesto. Petinpetdeset let kasneje je približno ista postavitev na ogled v muzeju Revoltella, ki je razstavo poimenoval »1953: LItalia era giá qui. Pittura italiana contemporanea a Trieste«. Reali- zacijo dogodka so omogočili Univerza Trst, Muzejski sistem univerzitetne ustanove - smaTs, Zavod za varstvo arhitekturne in krajinske ter umetno-stnozgodovinske dediščine FJK, Občina Trst in Fundacija CRTrieste, pod razstavo pa so se podpisale kar tri kura-torke: Rossella Fabiani, Maria Masau Dan in Nicoletta Zanni. Več o razstavi sta na včerajšnjem srečanju z novinarji poleg kuratork povedala tudi rektor tržaške Univerze Francesco Peroni in občinski odbornik za kulturo Massimo Greco. Slednji je izpostavil pomen dogodka in dejstvo, da občina Trst vedno več prireditev pripravlja v sodelovanju z drugimi institucijami, Peroni pa je spomnil na vlogo Univerze nekoč, ki je pripravljala tudi velike razstavne dogodke. Napoved celote se sicer bere kot ponovno vrednotenje zgodovinskih dogodkov, saj so na včerajšnjem srečanju vsi govorniki večkrat poudarili, da želi nova razstava v prvi vrsti obuditi umetniški dogodek iz leta 1953, hkrati pa predstavlja sklepno dejanje prireditev, s katerimi so v našem mestu leta 2004 obeležili 50-letnico vrnitve Trsta Italiji. Domača in tuja javnost si bo do 30. Razstavo si bo mogoče ogledati vse do 30. oktobra kroma oktobra letos lahko ogledala okrog 50 del, ki so sicer v lasti tržaške univerze, zasebnih zbirateljev, kar nekaj platen pa je za to priložnost prispeval tudi muzej Revoltella. Da ima dogodek spominski in simboličen pomen, je razvidno že iz postavitve, ki je ostala zvesta tisti iz leta 1953. Razstavljeni opus se tako deli v tri skupine, v prvi skupini so tradicio-nalisti, sledijo ji umetniki "centra" in nato mojstri abstraktne umetnosti. Vsa dela spremljajo didaskalije, na katerih lahko obiskovalci izvedo marsikaj zanimivega, ob razstavi pa bo dostopen tudi katalog, v katerem so zbrana vsa dela, ki so bila razstavljena leta 1953. V tem katalogu bodo zainteresirani izvedeli več o pomenu kulturne pobude, ki jo je pred več kot pol stoletja lansirala Univerza Trst, avtorji obsežne publikacije pa so se lotili tudi razlag, zakaj je bil ta umetniški dogodek toliko let pozabljen. Naj ob koncu še spomnimo, da bo razstavo »1953: LItalia era gid qui. Pittura italiana contemporanea a Trieste« mogoče obiskati vsak dan, razen ob torkih, in sicer med 10. in 18. uro. Vstopnina znaša 4 evre, znižane vstopnice pa stanejo 2 evra in pol. (sč) GORIŠKI MUZEJ - Niz Snovanja Skupina Musikum: od Gallusa do Čukov Dvorana Goriškega muzeja v Kromberku v Novi Gorici je bila zadnjo soboto v maju gostiteljica šestega koncerta v okviru letošnjega niza Snovanj. Po pomladno razposajenem zunanjem uvodu (harmonik in avtomobilskih hup svatov na poroki) so v precej bolj umirjenem vzdušju grajskega hodnika zazvenele renesančne mojstrovine J. Gallusa, W. Byrda, C. Merula in G. Croceja, šest in štiri glas ni mo teti, ki so sve čano ozna ni -li predstavitveni krst nove zgoščenke vokalne skupine Musicum. Pod naslovom IRI ponuja ta tehten izbor renesančnih skladb štirih skladateljev (Jacobusa Gallusa, Thomasa Raven-scrofta, Henryja Purcella in Johna Dowlanda) v treh različnih slogih (sakralnem, posvetnem in razposajenem). Bogdan Podveršič, Matija Fa-ganel, Peter Gus, David Bandelj, Bernard Hrovatin, Aljaž Srebrnič in Rok Ber ne tič nam tako ( na le njim lasten, precej izviren in tudi nekoliko grafično - likovno zapleten način) na CD-ju odstirajo tri obraze renesanse, »...ki razkrivajo vseevropsko povezanost pomembnega časa, kjer meja ni bilo še čutiti in je glasbena kvaliteta segala dlje od tega, do koder sega morda celo danes.« Izbor šestih sakralnih pesmi je v prefinjeni izvedbi skupine doživel odlično podobo renesančnih vokalnih umetnin, ubrano, visoko kultivirano petje pa so nato goriški pevci obogatili še z doživetimi interpretacijami, jim vdahnili prav poseben poustvarjalni žar, ki je toliko bolj »zasijal« v podajanju posvetnih skladb bodisi italijanskih, flam-skih ali angleških avtorjev (J. Do-wlanda, H. Purcella, J. Des Preza, T. Morleyja). Medtem ko je bil prvi del koncerta namenjen predstavitvi nove zgoščenke, je drugi potekal v vseh mogočih odtenkih mladostno radožive glasbene dogodivščine. Goriški pevci so namreč občinstvu postregli s programskim presenečenjem - pod skupnim naslovom zimzelenih melodij (Evergreen melodies) so zbrali pesmi Emila Komela (Opomin k petju, Da veš ... v zahvalo Centru Emil Komel, ki srčno podpira njihovo promocijo in izdajo CD-jev), Pa-tricka Quaggiata (Tiha žalost, Fila, fila), Ludwiga Schmidsederja - Ralpha Siegela (Chitarra d'amor), F. Schu-berta (Die Nacht), Paula Simona (The boxer), Zlatana Stupišiča-Gi-bonnija (Projdi vilo), B. Joela (Lulla-bye) in popularni cvetober pesmi zaokrožili celo s priredbo pesmi Maca in Feliks skupine Čuki. Le navidezno lahkotnejši pop program pa je seveda v različnih priredbah glasno in jasno razkazoval tudi drugačno zvočno sliko posameznih skladb, ki so v tovrstnih priredbah za sedem moških (fantovskih) glasov lahko precej bolj intonančno zahtevne. Po zgledu King's Singerjev pa Musicum svoje novo poslanstvo usmerjenosti tudi v drugačni glasbeni žanr opravlja zelo odločno in tudi visoko profesionalno. Novi pevski izzivi naj bi vsakemu posameznemu članu skupine omogočili večjo odgovornost pri oblikovanju končne interpretacije, kar je zelo pomembno za razvoj sestava. V znamenju kolektivnega duha in vodenja (lani je sestav prekinil sodelovanje z Matjažem Ščekom) je na novogoriškem koncertu zazvene-la tudi pesem Go, tell ti on the mountains, pod priredbo katere se podpisuje skupina Musicum. Igrivo, zabavno, simpatično komunikativno je bilo druženje z goriškimi pevci v kromberškem gradu. Večeru pa je vendar prav poseben »šarm« dala tudi krstna izvedba pesmi Fila, Fila, ki jo je Patrick Quag-giato napisal prav za Musicum in se z njo tudi že možno uglasil na novo obdobje goriške vokalne skupine: pesem je priredba ljudske florentin-ske pesmi, v kateri sta tako glavni motiv kot besedilo zelo preprosta in skladba v Quaggiatovi priredbi zazveni prikupno hecno in zabavno. Tatjana Gregorič 1 4 Četrtek, 5. junija 2008 KULTURA / BENETKE - Razstava več kot petdesetih del trinajstih avtorjev Macchiaioli, umetnine iz zbirke Maria Taragonija Dela Fattorija, Lege, Piccinija, Mancinija in drugih italijanskih umetnikov V Benetkah na Inšitutu za znanost, književnost in umetnost dežele Veneto, ki se nahaja v palači Cavalli Franchetti, je na ogled razstava Macchiaioli - Umetnine zbirke Maria Taragonija. Pobuda je nastala iz želje, da bi ponovno zbrali ugledna dela zbirke iz dvajsetega stoletja, ki je bila v lasti Maria Taragonija, finančnika, ekonomista, velikega zbiratelja umetnin, kulturnika, ljubitelja toskanskega slikarstva in vnetega zagovornika vrednot italijanskega risorgimenta. V nasprotju z mnenjem umetniških kritikov in trgovcev z umetninami se je Taragoni pri nakupu del osredotočil na osebno občutljivost. Ta se je sklicevala predvsem na avtorje, ki so v prvih desetletjih dvajsetega stoletja ponovno ovrednotili slikarstvo macchi-aiolov. Slednje se je, kot gibanje, razvilo v Firencah med osemnajstim in devet- najstim stoletjem v znamenju pozitivis-tičnih idej književne struje verizma. Macchiaioli so v zavračanju idej roman-ticizma, neoklasicizma in akademskega purizma smatrali akademsko italijansko slikarstvo kot zastarelo in neprimerno za podpiranje novih teženj za upodabljanje resnice. V duhu novega sloga so se za prikazovanje vsakdanjega dogajanja in družbenega okolja zato odločili za slikarsko izražanje, ki je slonelo na kontrastu tako barvnih kot črno-belih madežev. Ne gle de na sodob ne mo de je bil tudi Tara go ni ze lo pozo ren na družbeno in kulturno dogajanje obdobja, zaznamovanega z dramatičnimi dogodki in drastičnimi spremembami. Njegov pristop je našel idealnega sogovornika v vsebinski poetiki macchiaiolov, zato se je približal tako delom bolj znanih umetnikov, kot sta Giovanni Fattori in Silvestro Lega, kot tudi drugih manj Levo delo T. Signorinija, desno pa G. Fattorija znanih. Na podlagi takratnih kritičnih tekstov in predvsem iz strasti in ljubezni do umetnosti je med tridesetimi in sedemdesetimi leti devetnajstega stoletja uspel zbrati neverjetno število del mac chi ai o lov. Na razstavi je na ogled več kot petdeset eksponatov trinajstih avtorjev. Predstavljeni so najrazličnejši prizori. V slikah Fattorija srečamo čustvene prikaze Maremme in izsekov tako pokrajinskega kot vojaškega življenja. Eksponati nam lepo pokažejo, kako je začetna kompozicijska strogost barvnih madežev prehajala v oblikovno napetost. Dela Silvestra Lege pa so osredotočena na družbene motive iz podeželja iz okolice Livorna. Izredno zanimanje vzbujajo, proti koncu razstave zaradi slikarskega pristopa, ki se delno razlikuje od drugih eksponatov, platna Marija Piccinija in Antonija Mancinija. Prvega označuje oseben spontan in eks- presiven pristop, ki se v njegovih kompozicijskih, dekorativnih ter barvnih rešitvah zelo približuje postimpresioniz-mu. Antonio Mancini pa izstopa zaradi vznemirjenih potez čopiča z mrkimi materičnimi barvnimi odtenki, katere sem ter tja razvnamejo svetlobni bleski ognjene rdeče in zaslepujoče bele barve. Njegovo dramatično razredčeno slikanje teži k priklicu disharmonije narave. Razstavljen Mancinijev avtoportret iz mladostnih let, ko se je zdravil v umobolnici, zelo izčrpno predstavi avtorjev slikarski pristop. Zaradi kakovosti eksponatov predstavlja razstava pravo priložnost za ogled čudovitih del, ki si jih že vrsto let ni bilo mogoče javno ogledati. Beneška palača Cavalli Franchetti se nahaja ob Canal Grande tik ob tako imenovanem mostu Akademije. Razstava je odprta do 27. julija. Štefan Turk Knjižne novosti založbe Nova revija Založba Nova revija je zbirko Samorog obogatila s štirimi novostmi. Domačo pisavo zastopata roman Neizpeta andska koloratura Vladi-mirja Kovačiča ter knjiga novel in kratkih zgodb Pihalec Klemna Piska. Med prevodi sta se znašla roman kubanskega pisatelja Aleja Carpentie-ra Izgubljeni koraki in zbirka pesmi hrvaškega poeta Vlada Gotovca. Kovačič se je v Neizpeti andski ko-loraturi tematsko navezal na ambient, mitsko izročilo in situacijske prigode ob potovanju po andskih deželah, je na včerajšnji predstavitvi dejal urednik zbirke Samorog Ni-ko Grafenauer. Če ne bi veliko mesecev preživel pod andskimi gorami, potem te knjige ne bi bilo, zatrjuje avtor, ki je sicer tragičen razvoj zgodbe popisal na komičen, grotesken, burlesken način, vmes pa je vpletel veliko osebnih izkušenj iz vsakdanjega življenja. Bralec se že na prvi strani znajde v eksotičnem okolju perujskega mesteca Huaraz v osrčju Andov, kjer se druščina slovenskih gornikov - pustolovcev pripravlja na plezalski podvig. Močno deževje jih prisili k čakanju. Med postopanjem po blatnih ulicah, posedanjem po zanikrnih beznicah in obiskovanjem bordelov z dvomljivim poreklom se zapletajo v prijateljska, alkoholična in ljubezenska nasprotja, predvsem pa v nasprotja v sebi samih, je vsebino romana v spremni besedi opisal Milan Dekleva. Novele in kratke zgodbe z naslovom Pihalec so četrta leposlovna knjiga in obenem prozni prvenec Klemna Piska, ki je bil doslej znan predvsem kot pesnik in glasbenik. Matej Bogataj jih je v spremni besedi označil za humoreske, s čimer se avtor pogojno strinja: zgodbe imajo, čeprav v vseh prevladuje humor, tudi neko ozadje in simboliko. Kubanski pisatelj Alejo Car-pentier velja za utemeljitelja magičnega realizma, slog njegovega pisanja je poudarjeno baročen. Roman Izgubljeni koraki je pripoved o izgubljenem človeku, ki pa ni izgubljen v pragozdu, temveč v času in iskanju sebe v drugem, v tem primeru v ljubljeni ženski, od katere ga odreže narava, je povedal prevajalec Ferdinand Miklavc. Izbrane pesmi pokojnega uveljavljenega hrvaškega pesnika Vlada Gotovca so dolgo čakale na objavo, v prevodu Vena Tauferja so sedaj izšle pod naslovom Up brez dokumentov. Gotovac, po izobrazbi filozof, je poezijo pisal, ker je bil prepričan, da človek s svojim enkratnim, neponovljivim življenjem pušča prstne odtise na večnosti, po kateri hrepeni, je dejal Taufer. Njegova poezija je po prevajalčevih besedah lirsko meditativna in filozofsko poglobljena.(STA) ŠPANIJA - V mestecu Getafe se je prejšnji vikend zbralo ogromno mladih Glasbeni festival s 100.000 obiskovalci Prva izvedba požela izreden uspeh - Dvodnevni koncert so izoblikoval glasbeniki svetovnega slovesa The Offspring, Iggy Pop, Rage Against The Machine, Metallica Prejšnji konec tedna se je v španskem mestecu Getafe odvijal eden največjih glasbenih festivalov letošnje poletne sezone. Mesto, oddaljeno le nekaj kilometrov od španske prestolnice, je gostilo prvo izvedbo dvodnevne glasbene prireditve Electric Weekend. Organizatorji so pripravili res kakovosten program in si tako zagotovili izredno visoko število obiskovalcev; med petkom in soboto se je koncertov udeležilo nad 100.000 ljudi! V petek se je že okrog poldan pred vhodom na prizorišče začela zbirati truma ljudi, pa čeprav so se vrata odprla le ob 16. uri. Proti večeru se je pod glavnim odrom zbralo na tisoče ljudi, ob 21. uri pa se je prikazal ameriški šestdesetletni roker Iggy Pop. Po nekaj več kot enournem nastopu je bila na vrsti ameriška punk-rok skupina The Offspring. Pevec Dexter Holland in njegovi so publiko razveselili s serijo starih uspešnic, kot so Self Esteem, Come Out And Play, Pretty Fly ter še veliko drugih. Okrog polnoči se je band poslovil od razburjenega občinstva, ki je pol ure kasneje končno dočakalo glavno atrakcijo večera, skupino Rage Against The Machine. Četverica iz Los Angelesa je v Evropi zadnjič nastopila pred osmimi leti, saj se je nato razpustila, lani pa so se pevec Zack de la Rocha, kitarist Tom Morello, basist Tim Commerford in bobnar Brad Wilk ponovno odločili za skupno sodelovanje. Band se je prikazal na oder v popolni temi Člani skupine Rage Agianst The Machine ...kot zaporniki iz Guantanama r.d. in tišini; de la Rocha in ostali so nosili oranžne kombinezone, čez obraz pa so si potegnili črne kape: kot ujetniki znane ameriške vojaške baze Guantanamo. Skupina je tako stala v vrsti nekaj minut in nato pričela s koncertom. V uri in pol trajajočem nastopu so Morello in njegovi zaigrali večino starih uspešnic ter koncert zaključili s pesmijo Killing In The Name. Pred odhodom banda je množica, na pobudo de la Roche, tudi voščila kitaristu Morellu vse najboljše za njegov štiriinštiridesetletni rojstni dan. Takoj po nastopu skupine RATM je na nasprotnem odru zaigrala še zadnja skupina večera, Queens Of The Stone Age. Pevec Josh Homme in ostali so že precej utrujeno publiko zabavali še dobro uro in pol. Občinstvo se je nato v zgodnjih jutranjih urah »končno« lahko odpravilo proti primerno opremljenemu prostoru za kampiranje. Naslednjega dne so na festivalu nastopile izrazito metal skupine, med katerimi velja omeniti Within Temptation in američane Machine Head. Steber večera pa je prav gotovo bil, morda največji heavy-metal band vseh časov, Metallica. Malo pred polnočjo je ameriška skupina začela svoj show. Pevec in kitarist James Het-field, drugi kitarist Kirk Hammett, basist Robert Tru-jillo ter karizmatični bobnar Lars Ulrich so zaigrali veliko komadov iz preko dvajsetletne glasbene kariere. Med nastopom je publika lahko uživala med občudovanjem ognjemetov in pokanjem petard. Skupina Metallica je svoj show zaključila s pesmijo Seek And Destroy in se nato, po več kot dvournem koncertu, poslovila od zadovoljnega občinstva. Na koncertnem prizorišču je nato še pozno v noč mrgolelo ljudi, medtem ko so se drugi odpravili proti šotorom. Organizatorji so lahko nedvomno izredno zadovoljni z uspehom, Electric Weekend pa bo v prihodnjih letih prav gotovo ena izmed glavnih evropskih glasbenih postojank. (rd) / AVTOMOBILI Četrtek, 5. junija 2008 15 NOVOST - Za zdaj v legacyju in outbacku RAZVOJ Tudi Subaru je klonil Nissan in Renault in predstavil svoj prvi dizel z gorivnimi Prvi bokser motor, ki ga poganja plinsko olje Končno je tudi Subaru moral kloniti zahtevam tržišča in ponuditi di zel ski mo tor. Dol go let so nam vo -dilni Subarujevi ljudje pravili, da se njihovi avti prodajajo največ na Japon skem in v ZDA, kjer diz la ni ka -kor ne marajo, številke na ostalih tržiščih pa da so premajhne, da bi se lotili načrtovanja in izdelave motorja na plinsko olje. Delež dizlov v Evropi je medtem skokovito naraščal in bilo drugega kot sprijazniti se z usodo. In tako so se tudi pri Subaruju odločili za dizel, vendar, kak dizel! Predvsem gre za prvi dizel z nasproti ležečimi valji, se pravi bokser. Agregat tako združuje prednosti dizelskih motorjev s tistimi, ki jih ponuja bokser. Najpomembnejša lastnost je samoizravnavanje tresljajev zaradi 180-stopinjskega kota med le že či mi ba ti. Osnovni cilj razvoja dizelskega motorja je seveda v zmanjšanju porabe goriva in s tem manj škodljivih izpustov v okolje. Polnjenje poteka pre ko skup ne ga vo da, iz puš ni pli ni poganjajo turbino, poleg tega pa se vračajo v delovni sistem (recirkulaci-ja). Za zmanjšanje porabe goriva so vgradili elektronsko vodeni električni servo volan. Posebnost predstavlja namestitev turbine pod motorjem, da bi še bolj zni ža li te ži šče. Dvo li tr ski mo tor je naj prej na voljo v obeh legacyjih (limuzini in kombiju) ter v outbacku. Gre za 2-li-trsko delovno prostornino z močjo 150 KM, ki preko 5-stopenjskega ročnega menjalnika in stalnega štiriko-les ne ga po go na po že ne li mu zi no do 208 km/h, karavan do 203, outback pa zmore 200 km/h. Poraba naj bi znašala od 5,6 do 5,8 litra nafte na sto ki lo me trov. Jeseni bo na voljo impreza z dizelskim motorjem, konec leta pa bo mogoče nabaviti tudi dizelskega fo-resterja. To bodo dvolitrski motorji, kakršni ženejo legacyja in outbacka, tudi moč bo enaka. O 1,5-litrskem diz lu ta hip ni še nič no ve ga. Za le -gacyja je treba odšteti približno 31 tisoč evrov (limuzina) oziroma 32 tisoč za kombija, kar je za približno 2.000 evrov več od bencinskih različic. Cena dizelskega outbacka je 34.880 eu-rov. celicami V skladu s svojo napovedjo bo Zveza Renault-Nissan ob začetku letošnjega leta pričela v letu 2011 z množično prodajo električnih vozil v Izraelu in na Danskem. Zveza Renault-Nissan razvija električna vozila, ki bodo energijo dobivala iz vgrajenih gorivnih celic. Nissanov X-Trail z gorivno celico je bil eden prvih tovrstnih prototipov, s katerim opravljajo preizkusne vožnje že več kot dve leti, saj so nekaj primerkov posodili tudi državnim ustanovam na Japonskem. Najnovejša pridobitev je Renaultov prototip z nazivom Scenic ZEV H2. Ta je izdelan na osnovi Renaulta Grand Scenic in je plod skupnega razvoja v okviru Zveze. Scenic ZEV H2 je opremljen z gorivno celico, visokotlačno posodo za shranjevanje vodika in kompaktno litij-ionsko baterijo ki so plod Nissanovega razvoja. Nissan bo svoj X-Trail FCV od junija do septembra predstavil v šestih državah, Renault pa bo Scenic ZEV H2 predstavil v okviru svoje okoljske delavnice, ki bo v drugi polovici junija v Bar-ce lo ni. ŠKODA - Velike spremembe pri admiralski ladji mm • ■ V••• ■ š «V« Novi superb večji in elegantnejsi Poganjajo ga trije bencinski in trije dizelski motorji - Velik prtljažnik - Neverjetno velik prostor za sedenje na zadnji klopi Prvi Superb ni bil ravno uspešnica, čeprav so Škodini možje to po-tihoma pričakovali, a kljub temu so jih na ces te us pe li po sla ti okrog 130 tisoč. Superb, ki so ga predstavili pred kratkim pa je povsem nov avtomobil, ni več malo večja octavia. Superb je postal resnejši z veliko mero elegance, s številnimi tehničnimi novostmi. Začnimo pri zunanji podobi: prednji del deluje precej agresivno in je po nekaterih oblikovnih potezah zelo blizu hišnim linijam, zaznamujejo ga nenavadno oblikovani žarometi, značilna Škodina maska in mišičast odbijač. Manj uspešna je oblika zadka. Škoda superb se tudi v tokratni generaciji ponaša predvsem s svojo nadpovprečno prostornostjo, ki so jo na račun spremenjenih dimenzij še nekoliko povečali. Superb po novem LAND ROVER - Zaključni del G4 Challenge 2009 Preizkušnja v Mongoliji Prireditev bo potekala v znamenju podpore Rdečemu križu in polmesecu Zaključni del prireditve »Land Rover G4 Challenge 2009« bo potekal v naj-redkeje obljudeni deželi na svetu, v Mongoliji, kjer se bodo udeleženci pomerili v nepreglednih stepah, visokih gorah in vročih puščavah te azijske države. Landroverjevi izvedenci so že dalj časa v Mongoliji, kjer so izbrali izredno težke poti, po katerih se bodo udeleženci Challenga morali pomeriti. Dirka pa ima tudi človekoljubno plat: namen je zbrati milijon funtov, ki ga bodo potem namenili Rdečemu križu in Rdečemu polmesecu. Medtem so že zagotovili Mongoliji podporo pri njenem programu socialnega skrbstva, katerega namen je prisočiti na pomoč tisočim mongolskim družinam, ki jim bodo nudili zdravniško pomoč na domu, kar v tako veliki in nerazviti državi, kot je Mongolija, ni vedno lahko. Zdravniško pomoč na domu naj bi tako zagotovili 10 tisoč ljudem. Naj povemo, da se bo zaključnega dela dirke udeležilo 18 moštev, kijih sestavljata moški in ženska: pomeriti se bodo morali ne samo v vožnji, kjer ne samo ni asfalta, temveč ni niti poti, poleg tega pa še v plovbi s kajakom, v vožnji z gorskim kolesom in v plezanju. v dolžino meri 4,83 metra, v širino 1,81 metra, v višino 1,46 metra, medtem ko medosna razdalja meri 2,76 metra. Neverjetno velik je prostor za sedenje na zadnji klopi, in kot pravijo tovarniški podatki, so prostor med zadnjo klopjo in prednjima sedežema povečali še za dodatnih 19 milimetrov. Znotraj potniške kabine so vgrajeni le najboljši materiali, poleg teh pa bodo kupce razvajale številne tehnične novosti. Sredinska konzola je opremljena z barvnim ekranom na dotik, ki lahko prenaša informacije navigacijske naprave, sis-te ma za pro sto roč no te le fo ni ra nje, potovalnega računalnika, obenem predvaja DVD, tik pod zaslonom pa je reža, v katero je mogoče potisniti SD-kartico in tako na zaslon prenesti fotografije ali pa na 30 GB velik trdi disk na mes ti ti po ljub ne MP3-datoteke. Prtljažni prostor v osnovi meri 565 litrov, nekaj malega k temu doda dvojno dno, velik delež pa prinese pre klo pljen nas lon zad nje klo pi (deljiv po sistemu 1/3 : 2/3). Skupno prtljažnik tako premore 1670 litrov. Motorna ponudba vsebuje tri zmogljive bencinske agregate in prav tako tri dizelske stroje, ki so serijsko opremljeni s filtrom za trde delce. Dizelske stroje predstavljajo 1,9-litrski motor s 105 KM ter dva dvolitrska motorja s 140 KM in 170 KM, medtem ko moč nej še ga diz la za zdaj ne bo. Pri novem superbu je bolj zanimiva bencinska paleta, ki bo kupcem na voljo z začetnim 1,4-litrskim TSI motorjem s 125 KM, sledi mu 1,8-li-trski TSI motor s 160 KM, na vrhu ponudbe pa kraljuje 3,6-litrski V6 mo tor s 260 KM in šti ri ko les nim po -gonom iz koncernske ponudbe. Večina motorjev je opremljena s šeststo-penjskim ročnim menjalnikom, izjema je le naj moč nej ši ben cin ski agre -gat, ki je na voljo le z DSG-menjalni-kom (6 stopenj), in 1,9-litrski TDI, ki je opremljen s petstopenjskim ročnim menjalnikom. O cenah za zdaj ni govora, saj te še niso dokončno usklajene s tovarno, vsekakor pa bodo zelo konkurenčne. Stran pripravil Ivan Fischer 1 6 Četrtek, 5. junija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Zaključila se je izdelava vrtin v Svetogorski četrti Težke kovine iščejo v dvajsetih vzorcih zemlje Izsledki bodo znani čez dvajset dni - Krajani zahtevajo analizo zraku KONFERENCA O okolju čezmejno in strokovno Okoljskim vprašanjem, ravnanju z odpadki in čezmejnemu onesnaževanju po posvečena konferenca, ki jo v ponedeljek, 9. junija, skupaj prirejajo goriška, novogoriška in šempe-trsko-vrtojbenska občina ter univerza v Novi Gorici; na italijanski strani meje so k sodelovanju povabili izvedence s Tržaške in Videmske univerze. Zasedanja, ki se bo začelo ob 9. uri, po potekalo v občinski sejni dvorani v Gorici, se bodo udeležili strokovnjaki s področja varovanja okolja iz ustreznih slovenskih in italijanskih javnih ustanov. Posebna pozornost bo namenjena onesnaževanju Korna in drugih površinskih voda, kakovosti zraka in Livarni, hkrati pa tudi stališčem lokalnih skupnosti. Govor bo tudi o čezmejnih projektih in o iskanju skupnih rešitev. Konferenco bodo v popoldanskem času sklenili župani Gorice Ettore Romoli, Nove Gorice Mirko Brulc in Šempetra-Vrtojbe Dragan Valenčič. V Svetogorski četrti se je včeraj zaključila izdelava vrtin, s katerimi bodo ugotovili, ali so tla severnega dela Gorice onesnažena s težkimi kovinami in drugimi škodljivimi snovmi. Vrtine so izvrtali včeraj in predvčerajšnjim na dvajsetih različnih zemljiščih med Svetogorsko ulico, državno mejo in reko Sočo. Zemljo so izkopali do enega metra globine, zbrane vzorce pa bosta analizirali deželna agencija za okolje ARPA in podjetje Multiproject. Za analize vzorcev bodo potrebovali od dvajset do trideset dni. Da bodo zbrani podatki čim bolj verodostojni, bosta agencija ARPA in podjetje Multiproject zemljo analizirali istočasno, v primeru, da bodo izsledki različni, pa so včeraj in predvčerajšnjem shranili še po en vzorec z vsakega zemljišča, na katerem bodo opravili dodatne analize. »Lokacije za izdelavo vrtin smo izbrali na podlagi geometričnega izračuna, porazdeljena pa so po območju, ki skupno meri 166 hektarjev,« je povedal lastnik podjetja Multiproject Fulvio Bisiani in nadaljeval: »Če bomo v vseh vzorcih našli težke kovine ali druge škodljive snovi, bo njihova prisotnost skoraj gotovo odvisna od zračnega onesnaževanja, ki prihaja iz Slovenije. Če bodo težke kovine prisotne le v nekaterih vzorcih, bo treba z nadaljnjimi analizami preveriti vzrok njihove prisotnosti, saj na razpršenost tovrstnih snovi lahko vplivajo tudi zračni tokovi.« Izsledke analiz bo Delavci med vrtanjem v Svetogorski četrti (zgoraj) in solkanska Livarna bumbaca po besedah Bisianija zato treba primerjati s podatki o vetrovih. Območje, na katerem so izdelali vrtine, je določila dežela, o izsledkih analiz pa se bodo pogovorili pri omizju, pri katerem poleg deželnih upraviteljev sedijo predstavniki občin, pokrajine in drugih ustanov. Izdelava vrtin je stala 19.000 ev-rov, k tej vsoti pa je treba prišteti še 3.500 evrov, ki bodo potrebni za analize deželne agencije ARPA. Analizo tal so zahtevali člani odbora za čezmejno onesnaževanje iz severnega dela mesta že leta 2003, pri omizju deželnih in krajevnih upraviteljev pa so zeleno luč za vrtine dali januarja lani. Predstavnik odbora za čezmejno sodelovanje Gianni Marega je včeraj izrazil zadovoljstvo, da je končno prišlo do analize tal, hkrati pa je poudaril, da bi treba analizirati tudi zrak. Po njegovih besedah je namreč treba primerjati podatke o zračnem onesnaževanju in prisotnosti težkih kovin v zemlji, saj bo le tako mogoče imeti jasno sliko o stopnji onesnaženosti v severnem delu mesta. Marega je obenem opozoril, da iz Livarne v zadnjih časih ponovno uhaja smrad. »Nekaj časa je bilo boljše, zdaj pa smo spet kot po starem,« je povedal Marega. Po njegovih besedah iz Livarne smrdi predvsem ponoči, zato pa nekateri krajani sumijo, da iz tovarne spuščajo v ozračje strupene snovi v nočnih urah, ko tega nihče ne more opaziti. (dr) GORICA - Livarna Občina potrebuje dodatne tri mesece Goriška občina potrebuje dodatnih devetdeset dni za izdelavo pripombe o okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave za taljenje sive litine v solkanski Livarni, je včeraj izjavil odbornik Francesco Del Sordi. Goriški mestni upravitelji so že marca zahtevali podaljšanje roka, ker naj ne bi bili pravočasno obveščeni o postopku, Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor pa je njihovi takratni prošnji ugodila. Rok je bil podaljšan do 15. maja, a je že spet zapadel. »Za pripravo našega mnenja smo potrebovali tehnično dokumentacijo, ki smo jo od italijanskega ministrstva za okolje prejeli komaj 2. maja,« pojasnjuje Del Sordi. Ker je bilo vse prejeto gradivo v slovenščini in so ga zato morali prevesti, na občini niso uspeli pravočasno pripraviti svoje pripombe, je navedel in tako opravičil zamudo. Zaradi tega se obračajo na slovensko agencijo s ponovno prošnjo o 90-dnevnem podaljšanju roka. Občinski odbornik za okolje hkrati razlaga, da mora pripomba vsebovati točno določena tehnična priporočila, zato pa ne zadostuje splošno stališče o delovanju Livarne. »Mnenje, ki ga je posredovala goriška pokrajina, nima prave veljave, saj splošna priporočila pokrajinskih upraviteljev ne bodo prinesla nikakršnih omejitev k delovanju Livarne,« je prepričan Del Sordi. Pri postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje Livarne sodelujejo tudi italijanske javne uprave, v kolikor gre za obrat, ki bi lahko pomembno vplival na okolje v tej članici Evropske unije. Del Sordi obenem pojasnjuje, da bo analiza tal v Svetogorski četrti dokončno povedala, katere škodljive snovi so v zemlji tega dela mesta. Po njegovem prepričanju bo treba vzrok za morebitno prisotnost težkih kovin iskati v delovanju industrijskih obratov na slovenski strani državne meje, nikakor pa ne v ostalinah iz prve svetovne vojne, s katerimi naj bi bila prežeta tamkajšnja zemlja. Odbornik tudi trdi, da predstavlja analiza tal nov korak na poti preverjanja prisotnosti škodljivih snovi, nikakor pa ni zadnji. »Smo v neprestanem stiku z deželno agencijo za okolje ARPA, s katero bomo preverili zbrane podatke in se zatem odločili za morebitne nove analize,« zaključuje Francesco Del Sordi. (dr) GORICA - Zdravniška zbornica ugotovila šest kršitev Lažni zobozdravniki Zobotehniki brez ustrezne priprave in zahtevane izobrazbe - Štirje primeri v Tržiču, dva v Gorici Tudi v goriški pokrajini zobe pulijo in zdravijo lažni zobozdravniki, ki nimajo ustrezne strokovne priprave in zahtevane univerzitetne izobrazbe. Zdravniška zbornica je doslej ugotovila šest kršitev, od katerih štiri na Tržiškem in dve v Gorici, primerov pa naj bi bilo še nekaj več. Lažne zobozdravnike so namreč izsledili na podlagi prejetih prijav, od katerih so bile nekatere neveljavne, saj so bile brez podpisa in podatkov prijavitelja. Iz goriške zdravniške zbornice so pojasnili, da so bili med lažnimi zobozdravniki v glavnem zobotehniki, ki so na Tržiškem celo vodili zobozdravniške ambulante. V teh primerih so zobozdravniki vložili v pristojne urade vse potrebne prošnje in zatem odprli ambulante, v katerih so nato delali in jih vodili zobotehniki. Da bi preprečili širjenje pojava, ki dosega predvsem na jugu Italije zaskrbljujočo razsežnost, so se pri zdravniški zbornici odločili za pripravo posebnih letakov s podatki zobozdravnikov. V vsaki čakalnici bodo tako razobesili letak s fotografijo in podatki zobozdravnika, ki je odgovoren za zo-bozdravniško ambulanto in ki ima pristojnost in kompeten-co nad zdravljenjem zob. Pri zdravniški zbornici in pri komisiji zobozdravnikov CAO bodo prijave zobozdravnikov, ki želijo sodelovati pri pobudi, zbirali do 1. julija. Na pobudo in na nestrokovnost lažnih zobozdravnikov bodo opozarjali tudi s letaki, ki jih bodo delili tudi v lekarnah, bolnišnicah in v ambulantah družinskih zdravnikov. GORICA - Slovenska javna sporočila SSO za neposreden dogovor z manjšino Svet slovenskih organizacij z veliko pozornostjo spremlja odzive na nedavni sklep goriškega občinskega odbora o objavljanju slovenskih javnih in uradnih sporočil le v treh predmestnih četrtih in ne tudi v središču mesta Gorice. »Razvidno je, da gre za zelo enostransko tolmačenje zaščitnega zakona, ob tem pa preseneča vztrajanje goriške uprave na strogem pravnem reševanju problema, ki bi ga bilo mogoče rešiti z vnaprejšnjim odprtim dogovorom s predstavniki slovenske narodne skupnosti,« pravi Janez Povše, predsednik Sveta slovenskih organizacij za Goriško, in nadaljuje: »Pravne arbitraže so redkokdaj prispevale k večjemu medsebojnemu razumevanju, zato se velja k njihovemu mnenju zatekati le tedaj, ko so vse druge poti izčrpane, kar pa gotovo ne velja za razmere v Gorici. Goriška občinska uprava bi zato morala v interesu Gorice kot odprtega in evropsko naravnanega mesta opustiti pravno pot reševanja Janez Povše bumbaca nastalega nesoglasja ter se skupaj s predstavniki slovenske manjšine odkrito in neposredno dogovoriti o vseh vidikih urejanja odprtih vprašanj v teh naših krajih.« Na županstvu zagotavljajo, da trenutno novosti ni. Povedali so le, da so tako na občinski kot na deželni ravni v teku preverjanja pravnih ugovorov, ki sta ju posredovala SKGZ in SSk. Datuma, kdaj bo prišlo do tehničnega omizja s pravniki, ki ga je napovedal župan Ettore Romoli, niso še določili. Na predstavitvi pobud proti lažnim zobozdravnikom bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 5. junija 2008 17 SOVODNJE - Glasbena matica priredila srečanje komornih skupin Prvi koraki v svet orkestrskega muziciranja Za levji delež poskrbeli Goričani, ob njih so bili zastopani sedeži šole v Trstu, Špetru in Ukvah Glasbena matica je priredila v torek v Kulturnem domu v Sovodnjah prvo srečanje šolskih komornih skupin, ki so ga oblikovali glasbeniki iz vseh sedežev šole na deželnem teritoriju. Nova pobuda ustanove je nastala z željo po večjem povezovanju učencev, ki študirajo pod istim okriljem v različnih krajih. Zaradi bližine je goriški sedež prispeval levji delež k programu, zastopani pa so bili tudi sedeži šole v Trstu, Špetru in Ukvah. Krstno izvedbo je pozdravila predsednica Glasbene matice Nataša Paulin, ki je uvrstila srečanje v ustvarjalno vrenje napornega, zaključnega dela šolskega leta. Množično druženje učencev je označila kot nov izziv in pomembno preizkušnjo za vsakega posameznega glasbenika, saj biti del skupine pomeni iskati zvočno, ritmično in vsebinsko soglasje. K preizkušnji je pristopilo osemnajst skupin in revijo je simbolično odprl orkester mladih godalcev, ki prihajajo iz Trsta, Gorice in Špetra. Otroški orkester Do Re Mi je ustanovila in vodi Jagoda Kjuder, ki se je morala tokrat zadovoljiti s tremi vajami; rezultat ni bil zato idealen, a je prikazal dragoceno dejavnost, s katero otroci že pri prvih korakih v svetu glasbe urijo posluh in občutek za izvajanje v orkestru. Dolga vrsta nastopajočih iz Gorice se je pričela s skupino violinistov iz razreda prof. Frančiška Tavčarja, ki so nastopili v triu za dve violini in klavir (izmenično so igrali violinisti Philip Müller, Jakob Podveršič, Francesco Fer-letti in pianista Tamara Podveršič ter Samuele Ferletti). Prof. Ambra Cossutta je imela veliko dela pri pripravi na to srečanje, na katerem je igralo več njenih učencev oddelka za violino: predstavnica mlajše generacije Nuša Klaut ob klavirski spremljavi Ivane Nanut, Dejan Bacicchi, ki še išče pravo povezavo s klavirjem, za katerim je sedel Ivan Antonutti, Federico Ziani, ki ga je spremljala Mateja Petejan. Klavir štiriročno je vedno bolj prisoten v izrednih programih in na nastopih, tudi po zaslugi prof. Beatrice Zonta in Vesne Zuppin ter njune dolgoletne izkušnje na tem področju. Iz razreda Zuppinove sta v tej zasedbi zaigrali zagnani Vida Gallo in Elisa Terrana. Prof. Zonta pa je pripravila duo v »mešani« zasedbi, ki ga sestavljata Demetra Jarc in Ivan Antonutti, pianistki Tarin Ferletič in Mateja Jarc. Zahtevnejših izvajalskih razsežnosti se je lotila tudi njena učenka Petra Grassi v duu z gostujočo pianistko iz Pordenona Martino Petrafesa. Štiriročno sta zbrano zaigrali tudi učenki prof. Neži Plesničar Mateja Petejan in Gaja Tomsič. Goriški oddelek za flavto je zastopala Štefanija Šuc iz razreda prof. Olge So-sič v elegantnem duu s pianistom Cristia- GORICA Jutri stavka tekstilnega sektorja Ker so delodajalci zavrnili zahteve delavcev glede nove delovne pogodbe, urnikov in povišanja plač, so sindikalne organizacija CGIL, CISL in UIL za jutrišnji dan sklicale celodnevno pokrajinsko stavko tekstilnega sektorja. Delavci zahtevajo 95 evrov več na mesec, odločno pa nasprotujejo spremembam delovne pogodbe, s katerimi bi uvedli 40 obveznih nadur in večjo fleksibilnost v delovnem procesu. Delodajalci bi po pojasnilih sindikalistov hoteli znižati tudi maksimalno dolžino dopusta; doslej so delavci lahko bili doma tri tedne zaporedoma, po novem pa bi dopust lahko trajal samo dva tedna. »Predlogi delodajalcev so nesprejemljivi in predstavljajo velik korak nazaj glede na sedanje stanje, zato pa bomo odločno vztrajali pri svojih zahtevah in ne bomo odstopili od svojih stališč,« poudarjajo sindikalisti. Nastopajoči in občinstvo v Sovodnjah bumbaca nom Visintinom. Tudi oddelek za tolkala prof. Patricka Quaggiata je imel svoj utrinek, čeprav je ritmično usklajevanje baterije s klavirjem štiriročno predstavljalo kakšno dodatno težavo (pianistki Jessica Frandolič in Veronika Terpin, bobnar Nico Marino). Prof. Erika Slama s tržaške Glasbene matice je dobro pripravila kvartet, ki se je izrazil z modernejšimi odtenki (flavtistki Iva- na Milič in Lucia Jankovski, fagotist Jan Zobec in pianist Matjaž Zobec). Njej je bila poverjena tudi zadnja točka na sporedu z nastopom učencev iz višjih razredov, članov kvinteta z rednim delovanjem (Petra Ma-rega, Sara Bembi, Carlo Venier, Tjaša Bajc, Jagoda Castellani). Špetrska šola se je predstavila najprej z nežnim muziciranjem dua kitar iz razreda prof. Bojana Kureta, v katerem igrata Aleksej Petricig in Marta Dorgnach, nato s polifonskimi prepleti tria na klavir šestroč-no iz razreda prof. Paole Chiabudini (Elena Rucli, Petra Vogrig in Vida Rucli) ter s kvartetom kitar iz razreda prod. Franka Reje (Elena Vogrig, Alex Renso, Matia Simon-cig in prof. Kuret, ki je nadomestil odsotnega člana skupine). Posebno dobrodošel je bil nastop učencev iz Kanalske doline, ki je bolj redko prisotna na skupnih prireditvah. Šolo sta zastopali pianistki Elisa Kandutsch in Giulia Lister iz razreda prof. Manuela Fi-ghelija. Pobuda je že od prve izvedbe pokazala svojo glasbeno in izvenglasbeno vrednost, saj so se učenci spoznali med sabo in se primerjali z velikim zanimanjem, kot je bilo zaslediti tudi po pogovorih v dvorani. Zamisel je povsem posrečena in potrebna, program je bil zanimiv in raznolik, škoda le, da večina izvedb ni bila po kakovosti nad povprečjem običajnega šolskega nastopa, kar bi bilo priporočljivo za takšno priložnost. Poskusne izvedbe dajejo po drugi strani merila za nadaljnjo rast in izboljšanje. (ROP) UPOKOJENCI Ponosni na prvih 25 let Jutrišnje obeleževanje 25-letnice Društva slovenskih upokojencev za Goriško bo praznično. Za to imajo vrsto razlogov, predvsem seveda okoliščino, da število članov neprestano raste. Danes je v društvo včlanjenih430 upokojencev, najbolj izrazit porast pa so zadnja leta zabeležili na Doberdob-skem. Obračun delovanja bodo potegnili na jutrišnjem občnem zboru v goriškem Kulturnem domu, ki se bo ob 16.30 začel s proslavitvijo 25-letnice in z odprtjem razstave likovnih del članic društva Silve Stantič in Emilije Mask. Za to priložnost so izdali tudi publikacijo, ki povzema kroniko zadnjih petih let delovanja, prinaša pa tudi dragoceno dokumentacijo o nastanku društva in zaslužnih vodilnih članih. Uredil jo je predsednik društva Emil Devetak v sodelovanju z Zdenkom Vo-gričem in odborniki ter s tehnično oporo agencije Tmedia. Luč sveta bo zagledala jutri, ko jo bodo delili med udeleženci prazničnega shoda. »Petindvajset let ni prav dolga dolga,« je v uvodnih mislih zapisal Devetak, vendar je to doba, »ki so jo zaznamovala svojevrstna dogajanja, kot so spremembe v načinu življenja in mišljenja, navade, razvade, različnosti v odnosih, integracijski procesi; skratka, zaznamovala sojo dogajanja, ki so pustila vidne sledove tako v odraslih kot v mlajših rodovih«. Devetak je tudi izrazil prepričanje, da bo novi upravni svet, ki ga bodo izvolili jutri, na enajstem občnem zboru društva, »skrbno in zavestno nadaljeval začrtano pot ter skušal čim bolj pomagati številnim članom«. Velik del društvenih dejavnosti se razvija na področjih kulturnih srečanj, izletništva, zborovskega petja, športa in rekreacije. Stike vzdržujejo z ustanovami in društvi iz Slovenije, posebej s pobratenima društvoma upokojencev iz Solkana in Trbovelj, prav tako z Novo Gorico, Šempetrom, z Zvezo Društev upokojencev Severne Primorske in Zvezo Društev upokojencev Slovenije. S padcem schengenskih ovir se jim ponujajo nove možnosti sodelovanja v skupnem kulturnem prostoru. Društvo vežejo tudi stiki z ustanovami v Italiji; med te sodijo predvsem KRUT, ZSKD, SKGZ, Slovensko planinsko društvo in krvodajalci iz Sovodenj. Prehojena pot jih upravičeno polni z zanosom in prepričanjem, da odigravajo nezamenljivo vlogo. GORICA - Nagradili dijake nižjih srednjih šol iz vse pokrajine Uspešni v športu in šoli Priznanje prejel tudi 1.C razred šole Ivan Trinko - Plakete podeljeval svetovni prvak v troskoku Paolo Camossi Dijaki nižjih srednjih šol iz goriške pokrajine, ki ob dobrih šolskih uspehih izstopajo tudi v športu, so včeraj prejeli priznanje za dosežke in vloženi trud na obeh področjih. Nagrajen je bil tudi 1.C razred nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, ki ga obiskujejo Andrej Čaudek, Štefan Čaudek, Sara Černic, Matija Kor-si, Lionella Costantini, Martina Dellisanti, Tim Guadagnino, Alojz Felix Jermann, Belmin Lidjan, Eva Lutman, Nicole Marchi, Adam Nanut, Samuel Mucci, Kristina Pahor, Sandi Persoglia, Nicola Pri-mosig, Samuel Princi, Elisa Proderutti, Thomas Tabai, Ana Ter-čič, Jernej Terpin in Matija Visintin. Številne dijake v spremstvu profesorjev so v konferenčni dvorani goriškega sejmišča pozdravili pokrajinska odbornica za šport Sara Vito ter goriški občinska odbornika za šport Sergio Cosma in za šolstvo Silvana Romano; nagrajene dijake slovenske šole sta spremljala ravnateljica Elizabeta Kovic in profesor telesne vzgoje Aleksander Kodrič. Poudarjena je bila misel, da je šport za mlade izredno pomemben, saj krepi vrline, kot so poštenost, razumevanje, bojevitost in sprejemanje porazov. Podčrtano je bilo še, da se tako v športu kot pri učenju vztrajnost vedno obrestuje. Pobudnik letošnjega razpisa Šolski uspeh in šport je društvo Atletica Gorizia v sodelovanju s italijansko atletsko zvezo FI-DAL, pokrajinskim odborom zveze CONI, hranilnico FJK, Fundacijo Goriške hranilnice in podjetjem Minerva. Predsednik društva Atletica Gorizia Bruno Leon in goriški državni prvak v troskoku Paolo Camossi sta podelila priznanja skupno enajstim razredom raznih nižjih srednjih šol iz goriške pokrajine. (VaS) Včeraj nagrajeni dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko bumbaca 18 Četrtek, 5. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / ŠEMPETER - Po okvari aparata za računalniško tomografijo Zdravniki opozarjajo na nevzdržno delo Novo napravo hočejo kupiti v avgustu - Zgledna pomoč iz Gorice Šempetrska bolnišnica, ki je v začetku maja ostala brez aparata za računalniško tomografijo - bolj znanega pod kratico CT -, je od slovenskega ministrstva za zdravje dobila odobrena sredstva v višini pol milijona evrov, drugo polovico milijona in obenem tudi drugo polovico potrebnih sredstev, bo bolnišnica zagotovila sama. Financiranje nakupa je, kot kaže, rešeno, zaposlene v bolnišnici pa vseeno skrbi, kdaj bo aparat nabavljen. Po najbolj neugodnem scenariju bi bila dobava in montaža aparata možna šele konec decembra, vodstvo pa si prizadeva, da bi ga dobili vsaj v avgustu. Opozorila zdravnikov o tem, da je delo brez aparata nevzdržno, postajajo čedalje glasnejša. V bolnišnici so že konec lanskega leta napovedovali, da bo dotrajan aparat, ki se je že pogosto kvaril, slej ali prej dokončno prenehal delati. Ko se je to v začetku maja zares zgodilo, je vodstvo nemudoma izpeljalo akcijo: na urgentne preiskave bolnike vozijo v sosednjo Gorico, nenujni pacienti pa počakajo na pregled z izposojeno mobilno napravo, ki jo v bolnišnico pripeljejo v različnih časovnih razmakih za nekaj dni skupaj. »Ta trenutek je CT velika težava te hiše. Težko je delati z ogroženimi bolniki, še posebej v času dežurstev. Sodelovanje z Goriško bolnišnico sicer poteka zelo v redu, toda aparat potrebujemo tukaj. V nekaterih primerih ga potrebujejo bolniki, ki so intu-birani, priključeni na druge aparate in zato nujno potrebujejo spremstvo na poti v Gorico,« je na torkovi seji sveta zavoda bolnišnice povedal zdravnik Dimitrij Klančič, ki je na predstavnike ministrstva apeliral, da čim prej izpeljejo nakup. Da je stanje brez CT aparata v bolnišnici nevzdržno, je dodal tudi njegov kolega Saša Marušič, ki je obenem opozoril še na visoke stroške najema mobilnega aparata. Ti po njegovih podatkih znašajo 30.000 evrov za deset dni. Vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Silvan Saksida glede stroškov najema priznava, da so res visoki, »toda naša prva skrb gre pacientom«. Opozoril je tudi, da so v Gorici, kjer delajo urgentne preiskave za njihove bolnike, zasuti že s svojimi primeri, zato se utegnejo še zlasti v avgustu pojaviti tudi težave, sicer pa tudi Saksida poudarja korektno in dobro sodelovanje z goriškimi kolegi. Vodstvo bolnišnice si zaradi vsega naštetega prizadeva, da bi aparat lahko kupili že v avgustu, zato nameravajo v postopek s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa, kar zadevo skrajša. Obenem pa nameravajo k predstavitvi ponudb povabiti vseh šest slovenskih podjetij, ki so dobavitelji za tovrstne aparate. Katja Munih Šempetrska bolnišnica foto k.m. NOVA GORICA - Danes Poudarek na inovacijah Na četrtem Evropskem regionalnem gospodarskem forumu (EREF), ki poteka danes in jutri v Novi Gorici, bo glavni poudarek veljal javno zasebnem partnerstvu in zasebnem financiranju razvojno raziskovalnih, inovacijskih in izobraževalnih dejavnosti. Po uvodnih pozdravnih nagovorih no-vogoriškega župana Mirka Brulca, Marka Starmana, državnega sekretarja na slovenskem ministrstvu za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ter Nika Trošta, predsednika uprave družbe HIT, ki je generalni pokrovitelj dogodka, bo uvodni nagovor imel Žiga Turk, minister za razvoj. Spregovoril bo o Lizbonski agendi in Sloveniji v luči pogledov slovenskega predsedstva na proces vzpostavljanja na znanju temelječega gospodarstva v Evropi. Današnji program se bo nadaljeval s kratkimi tematskimi nagovori predstavnikov gostujočih regij: avstrijske Štajerske, Furlanije-Julijske krajine, Prage, Vojvodine in Istanbula. Sledil bo program na temi oblikovanja konkurenčne Evrope znanja in izvajanja dobrih praks v javno zasebnem partnerstvu. Tudi jutrišnji program se začenja z uvodnimi nagovori. O vlogi evropskih regij pri krepitvi na znanju temelječega gospodarstva bo govoril Luc van den Brande, predsednik Odbora regij, o vlogi kohezijskega financiranja v razvijanju na znanju temelječih regionalnih gospodarstev pa Danuta Hübner, evropska komisarka za regionalno politiko. Sledilo bo oblikovanje zaključkov in priporočil foruma. (km) TABOR - Jutri in v soboto Tri prizorišča za čarobna večera V Taboru nad Dornberkom bodo jutri in v soboto potekali 5. Glasbeni večeri. »Poseben čar glasbenih večerov so prizorišča, ki jih je v vasi več. Pri izvedbi pevskega večera nastopajo zbori na treh prizoriščih istočasno in se praktično v krožnem pomikanju vsi zvrstijo na odru, sami poslušalci pa ostanejo na prizorišču, ki si ga pred začetkom sami izberejo,« pojasnjuje vodja projekta Ivo Šinigoj. Jutrišnji inštrumentalno obarvan večer se bo začel ob 20.30 z nastopom kvarteta baročnih flavt, nastopili bodo učenci novogoriške Glasbene šole, sledi nastop Godalnega kvartet Nova iz Nove Gorice. V drugem delu, ki bo začel ob 21.30 se predstavlja Ljoba Jenče - Vruja s slovenskimi baladami in istrsko ljudsko glasbo. V petek bo pred osrednjo prireditvijo tudi slikarski ex-tempore. Sobotni večer prav tako začenja ob 20.30, posvečen pa bo zborovski glasbi. Nastopili bodo Komorni zbor AVE Ljubljana, Komorni zbor Vox Carniolus, Jesenice, APZ Univerze na Primorskem, Mešani pevski zbor Sontius Nova Gorica, Dekliški pevski zbor Radost Godovič in MePZ Frančišek Borgi-ja Sedej Števerjan. V okviru spremljajočega programa se bo v soboto slikarski ex-tempore začel že ob 12. uri, ob 22. uri bo odprtje razstave nastalih del, ob 23. uri pa bodo vsi nastopajoči in obiskovalci skupaj zapeli Vstajenje Primorske. Organizator sporoča še, da bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Za parkiranje bo poskrbljeno v vasi Dornberk, od koder bosta brezplačno vozila dva avtotaxija. (km) Motociklist trčil v tovornjak Iz še nepojasnjenih razlogov je včeraj ob 15.25 46-letni Videmčan Andrea Parlatti s svojim motorjem trčil v tovornjak, ki ga je vozil 33-letni Marius Florin Bala, romunski državljan z bivališčem v Attimisu. Do nesreče je prišlo pri kraju Angoris v krminski občini, na križišču med državno cesto 305 in pokrajinskima cestama št. 6 in 16. Lažje ponesrečenega motociklista prepeljali v goriško bolnišnico. Overtime v dolini Korna Tri dni tekmovanj, petsto mladih športnikov in obilo dobre glasbe: prireditev Overtime bo od jutri do nedelje poživila park v dolini Korna v Gorici, kjer bodo potekali turnirji v odbojki, košarki, malem nogometu in hokeju na rolerjih. Prvo izvedbo prireditve je društvo Athletismo priredilo med lanskim evropskim mladinskim prvenstvom v košarki z namenom, da bi med promoviralo športno udejstvovanje, zaradi uspeha ga letos ponavljajo. Jutri se bodo tekme začele ob 15. uri, ob 21.30 pa bo koncert skupine Autoridad loca. Libanonka osrednja gostja Libanonska pesnica Joumana Haddad bo danes osrednja gostja festivala Absolute Poetry v Tržiču. Pesmi bo prebirala v občinskem gledališču ob 20.45; za njo se bosta predstavila pesnica Jolanda Insana in portugalska glasbena skupina Wordsong. V občinski knjižnici bo ob 17.30 okrogla miza o poeziji v FJK; sodelovali bodo Miha Obit, Ivan Crico, Silvio Ornella in Mario Turello. Prireditev v šoli na Vrhu V prostorih osnovne šole na Vrhu bo danes ob 18. uri zaključna prireditev v organizaciji prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela in osnovne šole. Nastopili bodo domači učenci, otroški pevski zbor z igrico »Nekega pomladnega dne se mi je pokvaril avtomobil« in mladinska vokalna skupina Bodeča Knjiga o Marcu Pozzettu V konferenčni dvorani državne knjižnice v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige o Marcu Pozzettu, zgodovinarju srednjeevropske arhitekture, ki jo je izdal inštitut ICM. Spregovorili bodo Roberto Costa, Luisa Codellia, Gino Pavan in Diego Kuz-min. Novogoričan nagrajen Na prestižni konferenci »European Materials Research Society 2008 Spring Meeting«, ki je med 26. in 30. majem potekala v Strasbourgu, je Andraž Petrovič, mladi raziskovalec iz Laboratorija za epitaksijo in na-nostrukture Univerze v Novi Gorici, prejel nagrado »Young Scientist Award«. Nagrado podeljujejo najboljšim znanstvenim prispevkom, katerih avtorji so doktorski študentje. V svojem prispevku je Petrovič obdelal problematiko morfologije in elektronskih lastnosti tankih slojev organskih polprevodnikov. (km) GORICA - Danes Proti vojni s posnetki iz Irana V galeriji Kinemaxa na goriškem Travniku bodo danes ob 18.30 odprli razstavo 70 posnetkov iranskega fotografa Shababa Golchina, večkrat nagrajenega umetnika, ki bo tokrat prvič prestopil meje svoje države, saj mu je bilo doslej to onemogočeno. Njegove fotografije na temo človeka in narave v Iranu so pričevanje o vsakdanjem življenju in razkrivajo resnični obraz tamkajšnjih ljudi. »Gre za preventivno miroljubno akcijo v okviru širšega projekta proti vojni v Iranu, ki bo zajel vso deželo,« pravi Genny Fabrizio iz društva Tenda per la Pace iz Tržiča, ki razstavo prireja v sodelovanju z združenjema Benkadi iz Štarancana in Urban Center iz Vileša, podprla pa jo je goriška pokrajina v okviru delovanja svoje konzulte za mir. »Pobudniki apelirajo na javnost, da čim glasneje zahteva preprečitev vsakih aktivnosti za vojno v Iranu,« dodaja pokrajinski odbornik Marko Marinčič. ŠMARTNO - Na pobudo Marie Grazie Persolja ex-tempore ob prazniku češenj Zobali in ustvarjali Privlačna briška vas se zadnja leta uveljavlja kot središče kulturnih, družabnih in izobraževalnih dejavnosti Maria Grazia Persolja je znano ime v goriških ljubiteljskih slikarskih krogih, saj je večkrat razstavljala v Kulturnem domu in drugih galerijah v Gorici in okolici. Po rodu je iz Šmartnega v Brdih, a se je z družino že zelo mlada preselila v Gorico. Kljub temu, da je iz slikovite briške vasi odsotna veliko let, jo nevidna sila neprestano kliče v rojstna Brda, zlasti sedaj, ko ni več mejnih formalnosti. Brda namreč delujejo kot magnet. Kdor jih enkrat spozna, jih bo takoj vzljubil in se bo v to gričevnato deželico vedno rad vračal. Kot nam je ob enem pogostih obiskov v Kulturnem domu povedala, si Persoljeva prizadeva, da bi po svojih močeh prispevala k vsestranski kulturni rasti Šmartnega, ki zadnja leta res postaja stičišče raznovrstnih kulturnih, družabnih in tudi izobraževalnih dejavnosti. Ker je Persoljeva najbolj doma v slikarski stroki, je minulo soboto priredila v Šmartnem slikarski čezmejni ex-tempore za otroke osnovnih šol. Kljub muhastemu vremenu, ki je marsikoga prepričalo, da s slikarskim popoldnevom ne bo nič, se je v Šmartnem zbralo nekaj desetin otrok, ki so si dali Mali udeleženci briškega ex-temporeja foto vp duška z barvicami vodenkami, ki za to zvrst ustvarjanja najbolj ustrezajo. Ob pomoči nekaterih že priznanih slikarjev so »bodoči Rembrandti« sprostili svojo fantazijo in so sobotno popoldne namenili tematiki, ki ob grozdju najbolj označuje Goriška Brda: rdečim češnjam. Pobuda je namreč sodila v okvir šmartenskega praznika češenj. Poleg pobud- nice likovne sobote so mladim sledili še goriški slikar Adriano Velussi ter domačina Anica Blažič in Andrej Erzetič. Vsi se zbirajo v briškem Likovnem društvu Dablo in so skupaj z drugimi slikarji večer prej v Hiši kulture v Šmartnem odprli skupinski prikaz likovnih del. Persoljeva je povedala, da je podobne pobude že večkrat priredila v raznih kra- jih naše dežele, prvič pa je zamisel uresničila v Šmartnem, za kar je tudi hvaležna domačim kulturnim delavcem, ki so ji stali ob strani. Na zaključni prireditvi so vsi otroci prejeli praktične nagrade, ki jih je ponudila novogoriška podružnica Raiffeisen Bank. Obljubili so tudi, da bodo likovne izdelke ex-tem-poreja razobesili v bančnih prostorih. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 5. junija 2008 19 KRMIN - Jutri na osrednjem trgu Tinkara in Bubola bosta ponudila glasbeni dogodek Massimo Bubola in Tinkara sta že nastopila v duu Jutrišnji koncert Tinkare in Massima Bubole na krminskem trgu, pod milim nebom (če bo vreme naklonjeno, seveda), bo prav poseben dogodek in vlada zanj pričakovanje. Slovenska pevka in italijanski kantavtor že vrsto let sodelujeta in skupaj nastopata tako na italijanskih kot na slovenskih odrih. Novost bo v tem, da se bo Tinkara Kovač, ki je študirala na liceju v Trstu, po daljšem času (zaradi nosečnosti) ponovno predstavila pred občinstvom. Bubola pa bo ravno v Krminu zaključil letošnjo turnejo po Italiji, na kateri je predstavil svojo najnovejšo zgoščenko z naslovom »Ballate di terra & acqua«. Koncert, ki se bo začel ob 21. uri na osrednjem trgu v Krminu (trg XXIV Maggio), prireja občina v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice, z združenjem Contratempo iz Krmina in občino Brda; pokroviteljstvo sta prevzeli dežela FJK in goriška pokrajina. Vstop na prireditveni prostor bo prost; ob slabem vremenu bo koncert potekal v občinskem gledališču v Krminu. (ik) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. Gledališče SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE v Novi Gorici obvešča, da bo nadomestna predstava Duohtar pod mus!, ki je 17. aprila odpadla, v petek, 6. junija, ob 20.30. Vse, ki so kupili vstopnice za odpadlo predstavo, obveščajo, da za ogled predstave veljajo že kupljene vstopnice. U Kino GORICA KINEMAX: 17.00 - 20.00 - 21.00 - 23.00 video-multimedialni festival »IN/OUT«. CORSO: zaprt. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 18.00 - 21.15 »Sex and the City«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Go-morra«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Il di-vo«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »The Hitcher«. ä Koncerti MEŠANI PEVSKI ZBOR VRTOJBA prireja v soboto, 7. junija, ob 20.30 koncert pevskih zborov, ki bo v dvorani Kulturnega doma v Vrtojbi. Nastopili bodo vokalna skupina Sraka iz Štan-dreža, pod vodstvom zborovodje Bogdana Kralja, mešani pevski zbor Di- vača, ki ga vodi zborovodja Anton Ba-loh in domači mešani pevski zbor Vrtojba, pod vodstvom Zdravka Lebana. PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja v petek, 6. junija, ob 20.30 pred zaključkom polletne sezone koncert pred banko v Doberdobu. Gostje bodo člani Tamburaškega orkestra Danica iz Dobravelj pri Ajdovščini. Prireditev spada v okvir praznovanj ob 100-letnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVA GORICA vabi na prve nastope Čez-mejnega goriškega mešanega mladinskega zbora Primož Trubar: v petek, 6. junija, ob 19. uri v Gnidovčem domu na Mirenskem gradu. 9 Šolske vesti MLADINSKI DOM iz Gorice obvešča, da bo od 9. do 13. junija dopoldne oz. popoldne potekala priprava tretješol-cev na izpite male mature; obvešča tudi, da je še danes, 5. junija, čas za predvpis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2008-09 s 25% popustom pri letni vpisnini; vpis in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek - četrtek od 15. do 17.30), tel. 0481-546549, 0481-536455, 328-3155040. POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v ulici Ri-smondo, 6 v Gorici predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali ha- bilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka in se tako vključijo v sezname za podporni pouk. Isti naslov lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice rednih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), do 1. julija predstavijo Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila. M Izleti GORIŠKA POKRAJINA prireja pohode v naravo z odkrivanjem zgodovinskih sledi: v nedeljo, 8. junija, bo pohod med Vrhom in Brestovcem; odhod ob 9. uri izpred muzeja na Vrhu. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja pohod na Kostanjevico pri Gorici v nedeljo, 8. junija. Ob 10. uri maša v cerkvi Sv. Ivana v Gorici, po maši odhod na Kostanjevico, sledila bosta pik-nik iz nahrbtnika in družabnost. SPDG obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 8. junija, za 37. srečanje obmejnih planincev odpeljal ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši (italijanska stran). Za morebitna prosta mesta klicati na tel. 0481-882079 (Vlado). SPDG prireja od 12. do 13. julija planinski izlet na Sauleck (3.085 m), gora spada v koroški del Visokih Tur. Potrebna je predhodna prijava zaradi pre-nocišč v koči Arthur v. Schmid Haus (2.281 m) najkasneje do 15. junija. Prijave na sedežu društva ob četrkih od 19. do 20. ure tel. (0481-532358) ali na tel. 0481-81965, 3397047196 (Boris M.). SPDG vabi v nedeljo, 8. junija, na vsakoletno srečanje obmejnih planinskih društev. Srečanje bo na Tržaškem v priredbi SPDT, na programu so pohod iz Mavhinj na Grmado, ogled Grofo-ve jame in družabnost v Praprotu; na razpolago bo avtobus; vpisovanje v četrtek, 29. maja, med 19. in 20. uro na sedežu SPDG v KB centru v Gorici; informacije na tel. 0481-882079 (Vlado). □ Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Majnice - danes, 5. junija, 15.00-18.00; ul. Udine - sobota, 7. junija, 9.30-11.30; ul. Vittorio Veneto - ponedeljek, 9. junija, 15.00-18.00; ul. Brigata Re ali ul. Brigata Cuneo -četrtek, 12. junija, 9.30-11.30; ul. Fai-ti - sobota, 14. junija, 15.00-18.00; ul. Giustiniani - ponedeljek, 16. junija, 9.30-11.30; ul. Trieste - sreda, 18. junija, 15.00-18.00; ul. Terza Armata -petek, 20. junija, 9.30-11.30; ul. Don Bosco - torek, 24. junija, 15.00-18.00; Svetogorska ul. - četrtek, 26. junija, 9.30-11.30; ul. Lungo Isonzo Argentina - sobota, 28. junija, 15.00-18.00. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za dijake od 11. do 14. leta bo delovala v Dijaškem domu od 16. do 27. junija in od 7. do 18. julija; vpisovanje do zasedbe mest na tel. 0481-533495. POLETNO SREDIŠČE IZZIVI 2008 za mlade od 12. do 14. leta prireja Mladinski dom iz Gorice od 16. do 27. junija v dopoldanskem času. Od 30. junija do 4. julija pa zeleni teden v Zab-nicah. Število mest je omejeno; vpisi in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek - četrtek od 15. do 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481536455, 328-3155040. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2008 za otroke od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v Gorici od 9. junija do 11. julija med 7.45 in 13. uro z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez; vpis na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do četrtka med 15. in 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455 in 328-3155040. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sklicuje v petek, 6. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici redni občni zbor, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem sklicu ob 16.30. Pred občnim zborom bosta ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva in odprtje razstave likovnih del članic Silve Stantič in Emilije Mask. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo goriški urad 6. in 13. junija zaprt. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). TELOVADNA AKADEMIJA ŠZ DOM IN KŠD VIPAVA NA PEČI bo v petek, 6. junija, ob 19. uri na igrišču športnega središča na Peči. »Športni piknik« ob zaključku sezone prirejata ŠZ Dom Gorica in kulturno športno društvo Vipava. V programu se bodo predstavili kotalkarji Vipave, otroci Domovega športnega vrtca, belordeča ritmična skupina in orodni telovadci in telo-vadke. Sledil bo prikaz mladih Domovih košarkarskih upov in nastop plesne skupine ŠZ Dom. Gosta večera bosta še baletna skupina Emil Komel-ŠZ Dom in plesna skupina Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice. ZDRUŽENJE PRIJATELJI ČASOPISA ISONZO SOČA vabi v petek, 6. junija, ob 18. uri v čitalnico Feiglove knjižnice na Verdijevem korzu 51 na odprto izmenjavo mnenj o vlogi, prisotnosti in možnem razvoju dvojezične publikacije v Gorici, zlasti glede okrepitve njenega slovenskega dela. Na prodaj bo 77. številka. ŠD JUVENTI NA prireja v sodelovanju z amatersko skupino nogometašev iz Štandreža šesti turnir »12 ur nogometa« v soboto, 7. junija, na nogometnem igrišču v Štandrežu. Tekmovanja se bodo začela predvidoma ob 10. uri. ŠZ OLYMPIA vabi na »Olympia... do« (prikaz dela skupin gymplay, ritmike, orodne telovadbe, športnega plesa in minivolleya) v soboto, 7. junija, ob 19. uri v telovadnici na drevoredu 20. septembra v Gorici. TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo 14. in 15. junija v Zgoni-ku akcijo »Odprta vrata v naravo«. Letošnje geslo akcije bo »Kdor išče, najde, tabornik se znajde!«. Taborjenje je namenjeno vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Začetek aktivnosti ob 10. uri pri špor-tno-kulturnem centru. Predhodnih prijav ne potrebujejo. Otrok se lahko pridruži dejavnostim kadar koli, za odhod pa se starši odločijo sami. Akcija je brezplačna, poskrbljeno bo za vse obroke. Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko; informacije na www.tabornikirmv.it, na tel. 340-1635884 (Majna), 3355316286 (Veronika). TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo člane, da bo dvodnevno taborjenje 14. in 15. junija v Zgoniku. Zbirališče (v kroju) bo ob 9. uri pri športno-kulturnem centru, zaključek akcije bo v nedeljo, 15. junija, ob 16. uri. Sledil bo sestanek za dvotedensko taborjenje, ki bo v Gozdu Martuljku od 20. do 31. julija. Prvi dan kosilo iz nahrbtnika; informacije in prijave na www.tabornikirmv.it. S Poslovni oglasi PODJETJE IMPORT/EXPORT, s sedežem v Pradamanu (UD), išče osebo za delo v pisarni in skladišču, sledenje naročenemu/prodanemu blagu. Pogoji: znanje italijanskega, srbskega, hrvaškega in angleškega jezika ter programa MS Office. Prijave in C.V. na e-mail: info@adrianocorsi.it 0 Prireditve AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK vabi na proslavo ob 20-letnici ustanovitve društva z naslovom ...Balinanje -od otroštva dalje... v soboto, 7. junija, ob 10.30 v občinski telovadnici v Štandrežu. Sodelovali bodo otroci osnovne šole Fran Erjavec iz Štan- Društvi _ SKRD Jadro in SKRŠD Tržič vabita jutri - petek, 6. junija v sklopu mednarodne pesniške delavnice ABSOLUTE POETRY na okroglo mizo: SODOBNA SLOVENSKA POEZIJA Večer bo vodila Daria Betocchi Sodelovali bodo: David Bandelj, Veronika Dintinjana, Marko Kravos, Marcello Potocco ter predstavnika društev Jadro in Tržič ZAČETEK OB 16.00 na sedežu občinskega mladinskega središča _ _ Drevored S. Marco 70 - TRŽIČ dreža, vokalna skupina Sraka in ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita v sklopu mednarodne pesniške delavnice Absolute Poetry na okroglo mizo z naslovom Sodobna slovenska poezija v petek, 6. junija, ob 16. uri v mladinskem središču na drevoredu San Marco 70 v Tržiču. Večer bo vodila Darja Betocchi, sodelovali bodo David Bandelj, Veronika Dintinjana, Marko Kra-vos, Marcello Potocco in predstavnika društev Jadro in Tržič. PI LONOVA GALERIJA V AJDOVŠČI NI vabi danes, 5. junija, ob 19. uri na predstavitev razširjene izdaje spominov Vena Pilona »Na robu«, ki so izšli pri založbi Mladinska knjiga. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ulici Mame-li v Gorici bo danes, 5. junija, ob 18. uri predstavitev knjige o Marcu Poz-zettu, zgodovinarju srednjeevropske arhitekture, ki jo je izdal inštitut ICM. Govorili bodo Roberto Costa, Luisa Codellia, Gino Pavan in Diego Kuz-min. V POKRAJINSKI SEJNI DVORANI V GORICI bodo v ponedeljek, 9. junija, ob 17.30 predstavili knjigo »Lager ita-liani - Pulizia etnica e campi di con-centramento fascisti per civili jugo-slavi 1941-1943«, ki jo je napisala Alessandra Kersevan. Predstavitev prirejata sekciji VZPI-ANPI iz Pod-gore in Štandreža. V PROSTORIH OSNOVNE ŠOLE NA VRHU bo danes, 5. junija, ob 18. uri zaključna prireditev PD Vrh sv. Mihaela in osnovne šole. Nastopili bodo učenci osnovne šole, otroški pevski zbor z igrico »Nekega pomladnega dne se mi je pokvaril avtomobil« in mladinska vokalna skupina Bodeča neža. ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA V ROMJANU vabi na 5. Dan veselja... v plesu, ki bo v nedeljo, 8. junija, ob 15. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Na programu delavnica ustvarjalnega plesa za otroke, od 16.45 do 17.45 ex-tempore na prosto temo za otroke od 3. do 14. leta starosti (prosta tehnika z lastnimi barvicami), ob 16.45 delavnica ustvarjalnega plesa za odrasle, kreativni kotiček; ob 18. uri začetek kulturnega večera z nastopom Malih romjanskih muzikantov, otroške pevske skupine Vigred iz Šempolaja, glasbene skupine Prvi koraki v svetu glasbe, otroške plesne skupine Vigred iz Šempolaja, otroškega pevskega zbora Romjan. Sledili bodo nastopi otrok in odraslih delavnic ustvarjalnega plesa, skupine mladih glasbenih ustvarjalcev, zborov Starši ensemble in Mali romjanski mu-zikanti; ob nagrajevanju ex-tempore-ja zakuska in zabava. Pogrebi DANES V KRMINU: 14.00, Ida Bastiani v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V RONKAH: 14.00, Antonietta Muraro vd. Zele (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Aldo Tofolutti iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in v Trst za upepelitev; 12.00, Amelia Gon vd. Mania iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in v Trst za upepelitev. 20 Četrtek, 5. junija 2008 ŠPORT / AMERIŠKE PRIMARNE VOLITVE - Barack Obama dokončno zmagal boj za kandidaturo Obama zgodovinski dosežek za temnopolte Njegova nasprotnica Hillary Clinton mu zmage za zdaj še ne priznava NEW YORK - Demokratski senator iz Illinoisa Barack Obama se je včeraj po srednjeevropskem času zapisal v zgodovino kot prvi temnopolti predsedniški kandidat ene od dveh velikih strank. Njegova nasprotnica Hillary Clinton pa mu tega za zdaj še ne priznava. Demokrati so imeli namreč v torek zadnje strankarske volitve, ki so potekale v Južni Dakoti in Montani. Clintonova je po napovedih ameriških televizij in ameriške tiskovne agencije AP na podlagi vzporednih anket zmagala v Južni Dakoti, Obama pa v Montani. Vendar je Obama že pred zaprtjem volišč presegel število 2118 delegatskih glasov, ki so bili potrebni za osvojitev predsedniške nominacije. Podprli so ga namreč tudi t.i. super delegati, strankarski veljaki, ki se lahko odločajo po svoje, ne glede na izide volitev, in ki so želeli biti na strani zmagovalca. Izidi volitev v Južni Dakoti in Montani, na podlagi katerih si bosta Obama in Clintonova razdelila 31 delegatskih glasov, tako niso bili več pomembni. Zgodovinski trenutek za temnopolte in druge Američane, ki so 40 let po umoru Martina Luthra Kinga mlajšega dočakali prvega temnopoltega predsedniškega kandidata, je skazila Clintonova s svojim govorom. Kot je dejala, »danes še ne bo sprejela nikakršne odločitve«, prav tako pa je prikrito zagrozila, da bo potrebno nanjo še naprej računati, saj ima na svoji strani 18 milijonov demokratskih volivcev. Njene besede so bile tudi posledica razočaranja, saj ji je za las ušla priložnost, da bi se sama vpisala v zgodovino ZDA kot prva ženska predsedniška kandidatka na listi velike stranke. Govor je imela v dvorani Baruch Col-legea v New Yorku, ki se nahaja pod zemljo, kjer ni bilo televizijskih zaslonov, niti povezav za mobilne telefone, njeni privrženci pa tako niso mogli vedeti, da televizije že govorijo o Obami kot zmagovalcu. Clintonova jih prav tako ni skušala pomiriti, ko so vzklikali: »Denver, Denver!«, kjer bo konec avgusta nacionalna konvencija demokratske stranke, na kateri bodo potrdili zmagovalca. Senatorka je sicer med govorom povedala le, da se bo odločila tako, da bo najbolje za stranko in državo. Obama je, nasprotno, v Minneapolisu namenil več stavkov hvale Clintonovi in dejal, daje zaradi nje postal boljši kandidat, vendar se ni pustil motiti in je razglasil svojo zmago. Clintonovi je obljubil, da bo imela besedo pri oblikovanju zdravstvene politike. Nedokončan razplet demokratske tekme pa medtem razveseljuje republikance, ki upajo, da bodo privrženci Clintonove ostali razočarani do volitev 4. novem- Demokratska tekma je po petih mesecih in v 54 državah ter na ozemljih ZDA končana: Američani so dočakali prvega temnopoltega predsedniškega kandidata ansa bra, ko bodo nekateri od njih morda volili za republikanskega kandidata Johna McCaina ali pa ostali doma. Ne glede na Clintonovo in njene načrte, ki po besedah virov iz njene kampanje, vsebujejo podpredsedniško kandidaturo, se Obama in McCain nista pustila motiti. McCain se je najprej v New Orle-ansu z delno kopiranim sloganom od Oba-me (Vodja, v katerega lahko verjamemo) poskušal predstaviti kot neodvisni kandidat iz leta 2000, ko je izgubil proti Geor-geu Bushu. V govoru je poudarjal, da tudi sam zagovarja spremembe, izpostavljal je napake Busheve administracije, Obamo prikazoval kot neizkušenega mladeniča, sebe pa kot izkušenega borca za sodelovanje v Washingtonu. Obamin nastop je sicer ponovno zasenčil nastopa svojih nasprotnikov, saj ga je v Minneapolisu, kjer bo v začetku septembra republikanska nacionalna konvencija, navdušeno pozdravilo več kot 20.000 ljudi, ki so mahali z napisi »Sprememba, v katero lahko verjamemo«. »Nocoj označujemo konec zgodovinske poti z začetkom nove. Nocoj lahko stojim pred vami in rečem, da bom demokratski kandidat za predsednika ZDA,« je dejal Oba-ma. Demokratska tekma je po petih mesecih in v 54 državah ter na ozemljih ZDA končana, kar se tiče edinega kriterija, ki odloča o zmagovalcu, to je številu osvojenih delegatskih glasov. Clintonova je v svojem govoru sicer znova omenjala, daje osvojila več glasov volivcev, kar je dvomljivo, pa tudi nepomembno. Če bi veljal ta kriterij, bi bil potem zadnjih sedem in pol let predsednik ZDA Al Gore, ne pa George Bush. Ker ni priznala poraza, si je Clintonova ohranila nekaj manevrskega prostora za morebitno pridobitev podpredsedniške nominacije. Vendar bo o tem odločal zmagovalec Obama, za kar ima čas do konvencije, do takrat pa se lahko marsikaj spremeni. Dejstvo, daje to svojo željo po ovinkih spravila v javnost na dan, ko je bilo jasno, da bo Obama zbral dovolj delegatov, je člane njegovega volilnega štaba precej ohladilo do te pobude. Strah jih je, da bo preveč svojeglava in bo skušala biti »so-predsednica«, podobno kot Dick Cheney pri Bushu, čeprav podpredsednik ZDA po ustavi nima nobenih izvršnih pooblastil. V naslednjih dneh bodo potekala intenzivna pogajanja med obema volilnima štaboma, najverjetneje pa bo prišlo tudi do osebnega srečanja med Obamo in Clintonovo. (STA) Uspešna nemški uvoz oziroma izvoz v Rusijo BERLIN - Nemški uvoz iz Rusije je v lanskem letu znašal 28,8 milijarde evra, od česar je uvoz nafte in plina obsegal 20 milijard evrov. Nemški izvoz v Rusijo je dosegel 28,2 milijarde evra, večinoma pa so bila to strojna orodja, električne naprave in kemijski izdelki, je včeraj objavil nemški zvezni statistični urad. Po podatkih, ki so jih objavili ob včerajšnjem obisku ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva v Berlinu, se je nemški izvoz v Rusijo lani v primerjavi z letom prej zvišal za 20,6 odstotka. V prvem letošnjem četrtletju se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nemški uvoz iz Rusije zvišal za 29,9 odstotka, in sicer predvsem zaradi višjih cen nafte, izvoz v Rusijo pa se je v omenjenem primerjalnem obdobju zvišal za 25,4 odstotka. (STA) Aretiranih 57 skrajnežev Islamske obrambne fronte DŽAKARTA - Indonezijske oblasti so včeraj prijele 57 pripadnikov skrajne Islamske obrambne fronte (FPI). Racijo v prostorih stranke so izvedli po napadu na nedeljsko medversko zborovanje krščanskih, zmernih muslimanskih vernikov ter pripadnikov drugih verskih skupin, v katerem je bilo ranjenih najmanj dvanajst ljudi, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Zaenkrat ni znano, koliko aretiranih, ki so jih odpeljali na zaslišanje, je osumljenih napada na medversko zborovanje. V akciji je sodelovalo več kot 1500 pripadnikov varnostnih sil, ki so preiskali prostore FPI, že dolgo znane po zažiganju prostorov nasprotnih skupin, uničevanja nočnih lokalov in kamenjanja zahodnih veleposlaništev. Oblasti se po aretacijah bojijo morebitnega izbruha nasilja. (STA) Nemški socialdemokrati izgubljajo podporo BERLIN - Nemški Socialdemokratski stranki (SPD) je podpora padla na rekordno nizko raven. Kot je pokazala včeraj v tedniku Stern objavljena raziskava inštituta za tržne raziskave For-sa, je podpora SPD, koalicijskemu partnerju vladajoče koalicije CDU-CSU, minuli teden padla za 3% na samo 20%, medtem ko je podpora Levi stranki, ki ima korenine v nekdanji vzhodnonemški komunistični stranki, poskočila. Krščanskodemokratsko unijo (CDU) kanclerke Angele Merkel podpira 36% vprašanih, medtem ko ima liberalna Svobodna demokratska stranka (FDP) 13% podporo, Zeleni pa 12% podporo. Če bi se rezultati raziskave pokazali tudi na volitvah, bi se utegnilo zgoditi, da bi se Merklova odpovedala koaliciji s SPD in oblikovala novo vlado z liberalci FDP. (STA) ZDA - Volitve Baracku Obami čestitala tudi Bush in Riceova WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush in ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice sta včeraj čestitala Baracku Obami, ki je kot prvi temnopolti Američan osvojil predsedniško nominacijo demokratske stranke, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je dejal Bush, Oba-mova zmaga kaže, da so ZDA »prehodile dolgo pot«. Tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino je povedala, da Bush iz osebne izkušnje ve, da je proces (osvajanja) predsedniške nominacije mučen. Bush je ob tem čestital tudi Clintonovi za pogumno kampanjo, ki se je prav tako zapisala v zgodovino. Riceova pa je ob tej priložnosti dejala, da je Obamova osvojitev nominacije pokazala, da so ZDA »izjemna država«. »Mislim, da je to, kar vidimo, izraz dejstva, da 'mi ljudje' pomeni vse nas,« je po poročanju AFP dejala Riceova. Obama je še pred objavo izidov zadnjih dveh strankarskih volitev za predsedniškega kandidata v Montani in Južni Dakoti včeraj zbral dovolj delegatov za osvojitev nominacije in zmago proti Clintonovi, ki mu tega za zdaj še ne priznava. (STA) BRUSELJ - Demonstracije ribičev zaradi visokih cen goriv Protest prerasel v nasilje Razbita okna na stavbah evropskih institucij in prevrnjeni avtomobili - Ogrožena sta dohodek in preživetje ribičev BRUSELJ - Na stotine ribičev iz Francije, Italije, Portugalske in Španije je včeraj v Bruslju pred institucijami EU protestiralo zaradi visokih cen goriv. Po večurnih mirnih protestih je izbruhnilo nasilje; protestniki, ki so zaprli glavno prometno žilo v evropski četrti v Bruslju, so začeli policiste obmetavati z molotovkami in kamenjem, ti pa so se odzvali z vodnimi topovi. Razbijali so okna na stavbah evropskih institucij, zažigali pločevinke in prevračali avtomobile. Ribiči, ki so jih včeraj v Bruslju sprejeli predstavniki Evropske komisije, zahtevajo pomoč pri soočanju z visokimi cenami goriv. Zagotovil o takojšnji pomoči niso dobili, temveč nasvet, naj sprejmejo pozive k popolni preureditvi evropskega ribiškega sektorja, vključno s krčenjem dejavnosti. Medtem so se jim pridružili tudi vozniki tovornjakov in kmetje, in protesti se bodo nadaljevali po vsej Evropi. Posebno akcijo načrtujejo ob zasedanju ministrov za kmetijstvo in ribištvo ta mesec v Luksemburgu. (STA) Razjarjeni ribiči na bruseljskih ulicah ansa / SVET Četrtek, 5. junija 2008 21 RIM - Včeraj drugi dan svetovne konference o prehranski krizi Svetovna banka poziva k odpravi trgovinskih ovir Prehranska kriza najbolj prizadela afriške države - Svet si ne more privoščiti neuspeha RIM - Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je včeraj na svetovni konferenci o prehranski krizi v Rimu, ki se je začela v torek in jo organizira Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO), pozval k odpravi trgovinskih ovir, saj te prispevajo k rasti cen hrane in škodijo najrevnejšim po vsem svetu. »Potrebujemo mednaroden poziv za odpravo izvoznih prepovedi in omejitev,« je Zoellick povedal na novinarski konferenci v okviru zasedanja v Rimu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Te omejitve in davke je potrebno zmanj ša ti na mi ni mum pri hu ma -nitarnih nakupih in prevozu hrane s strani Svetovnega programa za hrano Združenih narodov (WFP),« je še dodal prvi mož Svetovne banke. WFP je agencija ZN, ki dostavlja pomoč v obliki hrane. Poleg tega bi bilo po nje-go vih be se dah nuj no po treb no te ovi -re odpraviti ali vsaj zmanjšati pri pošiljkah manj razvitim in ranljivim državam. Prehranska kriza je, kot je znano, najbolj prizadela afriške države, čeprav so pod udarom tudi druge, zlasti azijske države. Pri tem je Zoellick pozval, naj izpolnijo najbolj nujne potrebe 20 najbolj ranljivih držav še pred vrhom skupine sedmih najrazvitejših držav na svetu in Rusije (G8), ki bo od 7. do 9. julija na Japonskem. Ta bo imel na dnevnem redu, kot je znano, tudi pre-hransko krizo. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je včeraj opozoril, da si svet preprosto ne more privoščiti neuspeha pri spopadanju z globalno pre-hransko krizo. Ob tem je poudaril, da je potrebno zagotoviti, da bo mednarodni trgovinski sistem deloval učinkoviteje in tako omogočil, da bo hra na do stop na po raz um nih ce nah. Zno va je po zval tu di k traj nim in pre -mišljenim naložbam v kmetijstvo, ki so jih več let zanemarjali. Evropska unija je odločena plodno sodelovati v prizadevanju, da se na mednarodni ravni doseže celostna in skupna rešitev za problematiko visokih cen hrane, tako pa prehranske varnosti, je dejal predsednik Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, slovenski mi nis ter za kme tij stvo Iz tok Jarc in pozdravil prizadevanje FAO za skupen mednarodni odziv s kratkoročni mi in dol go roč ni mi ukre pi, so v sporočilu za javnost zapisali na kmetij skem mi nis tr stvu. EU po besedah Jarca že daje humanitarno pomoč in pomoč v hrani, poleg tega bo zagotovila dodatne vire za druge nujne ukrepe finančnih po mo či, ka kr šni so ukre pi so ci al ne pomoči za revne in ranljive skupine prebivalstva, šolska prehrana in prehranski boni. Skupno bo Evropska komisija v letu 2008 za to namenila 283 milijonov evrov, kar pa ne vključuje sredstev, ki jih za razvojno pomoč prispevajo posamezne države člani ce. Srednjeročno bo EU po navedbah Jarca podpirala spodbujanje proizvodnje v državah v razvoju, med drugim s financiranjem kmetijskih vhodnih surovin in svetovanjem pri upravljanju tržnega tveganja. Poleg tega se bo EU zavzemala za povečanje naložb v kmetijstvo, vključujoč podeželsko infrastrukturo, namakanje, zagotavljanje energije, raziskave v kmetijstvu ter politični in institucionalni razvoj. Tako naj bi v državah v razvoju prispevali k napredovanju kmetijskih sektorjev, večji prehranski varnosti in regionalni vključenosti, je še pojasnil slovenski minister. Generalni direktor FAO Jacques Diouf pa je danes napovedal, da bo Islamska razvojna banka (IDB) za podporo kmetijstvu v državah v razvoju namenila donacijo v višini 1,5 milijarde dolarjev. (STA) Posnetek z včerajšnjega zasedanja FAO v Rimu ansa Ameriški predsednik George W. Bush bo v torek gost vrha EU - ZDA v Sloveniji ansa BRUSELJ - Na dnevnem redu številna vprašanja Minister Dimitrij Rupel o bližnjem vrhu EU-ZDA v Sloveniji BRUSELJ - Na vrhu EU in ZDA prihodnji torek v Sloveniji bo govora o mnogih vprašanjih, ki niso sporna, pa tudi o nekaterih, ki so sporna, je danes v Bruslju v imenu slovenskega predsedstva povedal zunanji minister Dimitrij Rupel. V nizu tem je izpostavil podnebje, vizum-sko politiko in Zahodni Balkan ter zatrdil, da je Slovenija na vrh pripravljena.Po-leg omenjenih tem so na dnevnem redu vrha še Gruzija, Iran, Bližnji vzhod, energetika, Kavkaz, transatlantski ekonomski svet in letalska varnost, je povedal minister, ki je priprave na vrh EU in ZDA danes predstavil v Evropskem parlamentu v Bruslju. Ni pa še dokončnih odločitev o dveh spornih vprašanjih, Kubi in protiraketni zaščiti, je dodal. Rezultat vrha bo deklaracija, ki bo »kratek in jedrnat dokument z močnimi političnimi sporočili«, je poudaril minister in posebej izpostavil vprašanje podnebnih sprememb. Stališča o tem vprašanju so različna, a našli smo kompromisno rešitev, ki ohranja cilje EU in upošteva stališča ZDA, je minister razkril delček vsebine deklaracije. »Predvsem bo to velika manifestacija evropsko-ameriškega prijateljstva in priložnost, da se gre skozi dnevni red in pogleda, kaj se dogaja po svetu,« je dejal minister. Pri mnogih vprašanjih se strinjamo, pri nekaterih imamo različna stališča, kar je logično, saj v EU stanuje 27 držav, ZDA pa so ena država, je poudaril. »Čeprav je odnos med ZDA in EU bilateralen, rezultati učinkujejo globalno,« je poudaril Rupel. Kot v vsakem odnosu obstajajo med EU in ZDA različni pogledi, vendar jih s konstruktivnim pristopom in medsebojnim razumevanjem uspešno rešujemo, je menil in dodal, da sta EU in ZDA najpomembnejša sistema, ki bistveno vplivata na mednarodne odnose. Vrh bo razdeljen v štiri sklope: srečanje voditeljev, plenarno zasedanje, kosilo in novinarsko konferenco, je pojasnil minister. Voditelji bodo v ožjem krogu razpravljali o najbolj aktualnih žgočih temah, ostala regionalna vprašanja pa bodo obravnavali na kosilu, je razložil. Na plenarnem zasedanju bo prvič predstavljeno poročilo o delovanju čezatlantske-ga ekomonskega sveta. Med konkretnimi temami je minister posebej izpostavil ameriški program visa waiver, ki omogoča krajša potovanja brez vizumov v ZDA državljanom 15 članic EU - vsem starim razen Grčije in Slovenije. EU se zavzema, da bi bile vse države čim prej vključene v ta sistem. »Tej IRAK ZDA nimajo v načrtu oporišč BAGDAD - Ameriška vojska v Iraku je včeraj zatrdila, da nima načrtov za stalna oporišča v Iraku. Slednje je sporočila dan potem, ko je iraška vlada dala vedeti, da ima glede navzočnosti ameriški sil v Iraku po letu 2008 drugačen pogled od ZDA. »ZDA nimajo nobene želje po stalnih oporiščih v Iraku,« je novinarjem v Bagdadu povedal tiskovni predstavnik ameriške vojske Kevin Bergner, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tiskovni predstavnik iraške vlade Ali al Dabag je v torek sporo čil, da je iraš ka vla da raz prav -ljala o sporazumu z ZDA, ki bo zagotovil pravno podlago za prisotnost ameriških sil v Iraku po le tu 2008. »Strani morata skupen pogled na to vprašanje še doseči. Iraška vlada ima drugačen pogled in ne bo spodkopavala ali zanemarjala iraških pravic ali suverenosti,« je sporočil al Dabag. Iraški ka bi net je po uda ril, da je tre -ba v pogajanjih o t.i. sporazumu o statusu sil, ki naj bi bil sklenjen do konca julija, zaščititi iraške nacionalne interese. Ameriški predsednik George Bush je februarja priznal, da si bodo ZDA prizadevale za vojaško navzočnost v Iraku za več let. Ob tem pa je obljubil, da ne bodo vzpostavljale stalnih oporišč. Busheva administracija je tudi pojasnila, da bo vsakršen dogovor z Irakom podoben več kot 80 tovrstnim paktom, ki jih je Washington sklenil z drugimi državami po svetu. Ti zadevajo obseg ameriških vojaških operacij in nudijo zaščito ameriškim vojakom. Dogovor z Irakom naj glede na navedbe Busheve administracije ne bi določal števila vojakov, vzpostavljal stalnih oporišč v Iraku ali zavezoval rok prihodnjemu predsedniku. A po mnenju ameriških demokratov bi bil pakt z Irakom drugačen od obstoječih, saj so ameriške sile tam na vojnem območju. Bojijo se tudi, da bo dogovor z Irakom zakoličil navzočnost ZDA v Iraku, ki bo trajala še dolgo po izteku Bushe-vega mandata januarja prihodnje leto. (STA) temi smo namenili precej pozornosti v vseh stikih z ZDA,« je poudaril minister. ZDA sicer uvajajo nov sistem avto-rizacije elektronskih potovanj (Esta), ki bo veljal za vse države, tudi tiste, ki sedaj za vstop v ZDA ne potrebujejo vizumov. Obvezna elektronska registracija naj bi začela veljati januarja, nekateri pa ta sistem že označujejo za uvedbo elektronskih vizumov za vse članice unije. Prizadevamo si za določitev datuma za podpis sporazuma o varnosti v letalskem zračnem prometu, je minister Rupel navedel še eno od konkretnih točk pogovorov. Želimo si, da bi sporazum podpisali do konca junija, zavzemamo pa se tudi za čimprejšnjo vzpostavitev druge faze odprtega neba, je dodal. Slovenija je v vrh vložila veliko energije in prepričan sem, da bo to uspešno srečanje, je poudaril minister. Slovenija je vsekakor dobro pripravljena in tudi že dobro strenirana, saj se že mesece uspešno pripravlja na vse mogoče mednarodne dogodke in izzive, ta vrh bo trajal en dan, 24 ur, in ne vidim razloga, zakaj bi nam spodletelo, je menil. Minister je ob tem opozoril, da bo ob istem času v Sloveniji tudi kitajski zunanji minister in odprtje evrosredozem-ske univerze z veliko visokimi gosti. »Tu bo veliko pomembnih ljudi in mislim, da se bomo kar dobro počutili v njihovi družbi,« je poudaril minister Rupel. (STA) BEOGRAD - Tudi Italija potrdila podporo Dolgoročne pogodbe za panevropski naftovod BEOGRAD - Gradnja panevropskega naftovoda, ki naj bi potekal prek Romunije, Srbije, Hrvaške in Slovenije do Italije, bo mogoča s podpisi dolgoročnih pogodb o uporabi naftovoda. To so sporočili po včerajšnjem sestanku meddržavnega komiteja za izgradnjo naftovoda, ki je potekal v Beogradu in so se ga udeležili predstavniki omenjenih držav. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je po sestanku komiteja pomočnik srbskega ministra za rudarstvo in energetiko Slobodan Sokolovič povedal, da bo Srbija v prihodnjem letu, ko predseduje meddržavnemu komiteju, intenzivno delala na podpisovanju omenjenih pogodb. Kot je povedal Sokolovič, je Italija uradno potrdila podporo projektu in prevzela obveze, medtem ko Slovenija projekt spremlja, ni pa se še odločila, ali bo pri projektu sodelovala. Izgradnja panevropskega naftovoda, katerega letna zmogljivost ocenjujejo na 60 do 90 milijonov ton, naj bi stala okoli 3,5 milijarde dolarjev. Po naftovodu - dolg naj bi bil 1400 kilometrov, potekal pa bi prek Romunije, Srbije, Hrvaške in Slovenije do Italije - bi potekal transport z vzhodnega Črnega morja na evropski trg. Naftovod čez Srbijo bo dolg med 250 in 300 kilometrov, po dosedanjih projekcijah in študijah pa je predvideno, da bo potekal čez Vojvodino, je dejal Sokolovič. Z izgradnjo naftovoda se bodo srbske rafinerije tako lahko oskrbovale po dveh smereh, kar po njegovem za rafinerije predstavlja večjo varnost. Predstavnik hrvaškega ministrstva za gospodarstvo Damir Štambuk je dejal, da Hrvaška projekt podpira že od začetka in aktivno sodeluje pri delu meddržavnega komiteja. Kot je poudaril, je diverzifikacija smeri oskrbe pomembna tudi za Hrvaško. »V našem interesu je tako oskrbovanje naših rafinerij kot tudi to, da se naftovod konča v Italiji, kjer bi se združil z italijanskim naftovodom,« je še povedal. Konec aprila so v Bukarešti podpisali sporazum o združevanju družb iz Romunije, Srbije in Hrvaške, ki bodo sodelovali pri izgradnji panevropskega naftovoda. Dogovorili so se tudi o ustanovitvi razvojne družbe v Londonu, ki bo skrbela za izpeljavo projekta. (STA) 22 Četrtek, 5. junija 2008 PRIREDITVE / TRST - Operna hiša Verdi V operni sezoni 2008-09 sedem opernih in baletni predstavi Dejavnost opernega gledališča Verdi je zelo živahna: pred kratkim so na tiskovni konferenci predstavili jesensko simfonično sezono, na dan zadnje operne premiere tekoče sezone pa so javnost že seznanili s programom sezone 2008-09. Na predstavitvi v dvorani De Saba-ta je bilo omizje polno zasedeno: prisotni so bili tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je po statutu tudi predsednik operne ustanove, gledališki nadzornik Giorgio Zan-fagnin, umetniški vodja Umberto Fanni ter umetniški tajnik Fulvio Macciardi, generalni tajnik Giuli-ano Polo in odgovorna za stike z javnostjo Nicoletta Cavalieri. Slednja je uvodoma predstavila sezono, ki vsebuje sedem opernih in dve baletni predstavi, nato je predala besedo nad zor ni ku Zan fagni nu, ki je, kot že pred kratkim, izpostavil us peš nost gle da li šča iz raz lič nih zor nih ko tov: šte vilo gle dal cev je naraslo od 116 do 123 tisoč, produkcija se je povečala za 18%, koncert z Utom Ughijem je bil deležen rekordnega obiska 1406 poslušalcev; spodbudno je tudi zanimanje za Festival operete, ki je pred vrati, medtem ko je v teku postavitev Puccinijeve La rondine, ki je zahtevala celih 7000 ur dela. Za-ni ma nje za tr žaš ko gle da li šče ras -te tudi v tuji ni, v na čr tu so gos to-vanja v Rusiji in Argentini, pa tudi drugje, že avgusta bo gledališče gostovalo na opernem festivalu na Cipru. Ekonomska politika sedanjega vodstva skuša racionalizirati produktivne stroške z raznimi ko produkcijami: v tem smislu so že v teku dogovori z Benetkami in Ve-rono, ki bi se lahko s Trstom povezale v »Glasbeni park severovzhod- ne Italije«. Zanfagnin se je zahvalil celot ne mu osebju gle da li šča, ki v delo vliva svoje najboljše sile, obe nem pa si že li ne ko li ko bolj ob -čuteno podporo sa me ga mes ta, ki je še ne ko li ko glu ho. Umetniški vodja Umberto Fanni je s svojim tajnikom Macci-ardijem razčlenil sezono, ki se bo odprla 18.novembra s Francesco Da Rimini Riccarda Zandonaia; v naslovni vlogi bo v Trstu prvič pela pri zna na sopra nist ka Dani e la Dessi', v drugi zasedbi pa izvrstna Miriam Tola. Po navdušuj očem uspehu baleta Ana Karenina se bo v Trst vrnil Boris Eifman s svoj o morda najbolj znano koreografijo: Red Gi sel le bo na spo redu od 9. do 14.de cem bra, le to 2009 pa se bo odprlo z Aido, na odru od 23. januarja do 12. februarja (tudi v Vidmu in Pordenonu). Sledila bo Bel-linijeva Norma, od 20. februarja do 3. marca, nato pa se bo - po dolgih le tih odsot nos ti - v Trst vrnil balet ni an sam bel mi lan ske Sca le, ki bo od 11. do 15. marca oblikoval Deli besovo Cop pelio. Slo van sko opero bo zastopal Evgenij Onjegin: priljubljena opera Čajkovskega bo zaživela v koprodukciji z moskovskim gle da li ščem Sta ni slavski, s katerim si gle da li šče Ver di obe ta trajno partnestvo. Čeprav je sezona načrtovana v duhu ustaljene tradicije, bo ponudila tudi noviteto, ki jo je gle da li šče izrec no na roči lo Alessandru Solbiatiju. Enodejanki Il carro e i canti (Voz in petje) - po Puš kinu - bo v is tem ve čeru sle dil balet BB&BB (Bach, Berio & Break Beats); koreograf Vladimir De-ve ren ko je de lo us tva ril za balet Mag gio Musi cale Fio ren ti no, glas -ba bo zajema la od Bacha do sodob - nosti. Noviteti bosta na odru od 17. do 24. aprila, nato pa povratek k tradiciji z Donizettijevo La fille du régiment (od 8 .do 22. maja, tudi v Vidmu), kjer bo v naslovni vlogi pela odlična Eva Mei. Vrhunska in-terpretka je napovedana tudi za Rossinijevo L'Italiana in Algeri: tržaška mezzosopranistka Daniela Barcellona, ki žanje uspehe v največjih svetovnih gledališčih, se bo po daljši odsotnosti končno vrnila k domačemu občinstvu (od 29. maja do 10. junija). Lani je gledališče Verdi želo ve li ko us peha med otro ško pu bli -ko z mično priredbo Purcellove The Fairy Quenn, ki je zabavala 5000 šolarjev. Uspeh bodo letos sku ša li pono viti s skraj ša no in otrokom prilagojeno verzijo Mozartove Cosi' fan tutte, ki bo v dvorani Tripcovich-De Banfield zaživela 30. oktobra. Mladini bodo tudi letos na razpolago odprte vaje: lani si je kar 12 tisoč mladih ogledalo generalke koncertov in oper, kar lah ko za v bodo če jam či pri liv novega občinstva. Mladim so na voljo tudi abonmaji po znižani ceni in vstopnice za posamezne predstave. Roberto Dipiazza je izjavil, da je kot predsed nik in kot žu pan pono sen na tr žaš ke gle da liš ke ustanove; ob tem si želi, da bi vlada omo go či la popol no davč no raz -bre me ni tev pri spevkov zaseb ni -kov, kajti le pod tem pogojem bodo državljani radi darovali denar za kulturo. Želi si tudi, da bi državni sklad za kulturne dejavnosti (FUS) postal bolj zanesljiv in omo-go čil mir no in dalj no roč no na čr -tovanje dejavnosti. Katja Kralj GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela Kenneth H. Brown: »The Brig« / v priredbi gledališča The Living Theatre in v režiji Judithe Malina. V petek, 6. in v soboto, 7. junija, ob 21.30. GORICA Kulturni dom Gorica V ponedeljek, 9. junija, ob 20.30 bo v okviru festivala Komigo 2008 komedija Špasteatra iz Mengeša »5. moških.com«. V nedeljo, 15. junija ob 20.30 / Vito Taufer / »Duohtar pod mus«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 6. junija, ob 20.30 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Predstava nadomešča predstavo, ki je 17. aprila odpadla. Za ogled predstave so veljavne že kupljene vstopnice odpadle predstave. Ponovitev v torek, 10. junija ob 20.30. V torek, 10. junija ob 18.00 / Emil Aberšek / »Juhuhu ... gledališče je tu«. Za vrtec. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 6., in v soboto, 7. junija, ob 20.00 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetohlincev, Molière«. Mala drama Do sobote, 7. junija, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 5. junija, ob 20.00 / J. B. P. Molière: »Ljudomrznik«. Jutri, 6., in v soboto, 7. junija, ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. V ponedeljek, 9. junija, ob 20.00 / Petr Zelenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. Mala scena MGL Danes, 5. junija, ob 20.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. Jutri, 6. junija, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. Šentjakobsko gledališče Glasbeno-gledališko-kuhinjski kabaret »Ljubezen na smrt« / režija Matjaž Po-grajc. Do sobote, 7. junija, ob 20.00, ter v ponedeljek, 9. junija, ob 18.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »La rondine« / jutri, 6. junija, ob 20.30, v soboto, 7. junija, ob 17.00, v nedeljo, 8. junija, ob 16.00, v torek, 10., in v sredo, 11. junija, ob 20.30. Gledališče Rossetti Diavolo Dance Theatre Los Angeles: »Dreamcatcher« / v soboto, 7., in v nedeljo, 8. junija, ob 20.30 SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6) Jutri, 6. junija, ob 20.30 bo koncert ob odprtju agencije za operne pevce in in-strumentaliste »Allegromanontroppo«. Koncert bosta oblikovali Tamara Ražem - klavir in sopran Ilaria Zanetti. DOBERDOB Pred Zadružno banko Doberdob in Sovodnje Jutri, 6. junija, ob 20.30 bo koncert ob 100-letnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Nastopala bosta Pihalni orkester Kras iz Doberdoba in Tam-buraški orkester Danica iz Dobravelj pri Ajdovščini. Sprejemni center Gradina V nedeljo, 15. junija ob 19.30 / Koncert / »Slovenski oktet«. KRMIN Jutri, 6. junija, ob 21. uri / koncert na placu: nastopata Tinkara (Slo) in Massimo Bubola (I). Vstop prost. CODROIPO Villa Manin V nedeljo, 8. junija, / koncert Marka Knopflerja. V torek, 10. junija, ob 21.30 / nastopa Joe Satriani. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 6. junija, ob 19.00 / večer s plesno šolo Fiona. Vsoboto, 7. junija, ob 18.00 / na Bor-jači večer s Folklorno skupino Borjač Sežana. KOSTANJEVICA Samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja V torek, 10. junija, ob 20. uri / koncert vokalne skupine Vinika pod vodstvom Franka Žgavca. POSTOJNA ■ Postojna Blues Festival Jamski dvorec V četrtek, 12. junija, ob 20.00 / Mojo Hand (Slovenija), Tino Gonzales (ZDA) in Jim Kahr (ZDA). V petek, 13. junija, ob 20.00 / Colinda (Nemčija), Sugar Blue Band (ZDA) in Matt Schofiled Trio (VB). LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 10. junija, ob 20.00 / v Gallusovi dvorani Mednarodni večer šansonov »La Vie en Rose«. Nastopajo: iz Slovenije Marko Boh, Čom-pe, Miljask, Zoran Predin, Vesna Zornik in Mia Znidarič, iz Avstralije Kate Hosking, iz hrvaške Arsen Dedic in Oliver Dragojevic, iz Rusije Aleksander in Irina Guščin ter iz Francije Mouron. Instrumentalna spremljava: Cafe Teater Band pod vodstvom Jake Puciharja. Večer bosta povezovala Vita Mavrič in Boris Kobal. V četrtek, 19. junija, ob 20.00 / koncert Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona. Hala Tivoli Jutri, 6. junija, ob 20.30 / koncert Julia Iglesiasa. Mediapark Cvetličarna Danes, 5. junija, ob 21.00 / koncert skupine Krug (tribute to EKV). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V TK Galeriji v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20) bo do 11. junija na ogled razstava Ani Tretjak »Venerina os« posvečena ženskemu arhetipu. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ulica 131) bo do 13. junija na ogled razstava slik Brune Daus »Onstran barve: eksperimentiranje poteka vzdolž niti«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Do 22. junija je na ogled fotografska razstava Egona Krausa »...vsak dan je prinesel nekaj novega«. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V Hiši Morassi v goriškem grajskem naselju bo do nedelje, 8. junija, na ogled razstava z naslovom Modeli v srednji Evropi, ki jo prireja društvo prijateljev železniških prevozov. Prikazane bodo različne vrste modelarstva, prevladovalo pa bo železniško modelarstvo. Razstava pa bo na ogled med torkom in petkom od 16. do 19. ure ter v soboto in nedeljo od 9.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una sto-ria per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA V Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu bo v sredo, 11. junija, ob 19.00 odprtje razstave »Pogine naj pes« Mednarodnega združenja za Lipico. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. V Gradu Tivoli (Pod turnom 3) na ogled je razstava Sodobna slovenska arhitektura. Razstava, katero je pripravil Mednarodni grafični likovni center v sodelovanju z galerijo Dessa, bo na ogled do 22. junija z urnikom: vsak dan razen ponedeljka in torka od 11. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. 111 Četrtek, 5. junija 2008 ŠPORT / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it ODBOJKA - Kvalifikacije v Tokiu za nastop v Pekingu Pot »azzurrov« je zdaj povsem položna Na OI bi se lahko uvrstili še pred zadnjo tekmo - Mania bo odpotoval tudi na Kubo TOKIO - In tudi Alžirija je padla! Italijanska odbojkarska reprezentanca, v kateri igra tudi naš libero Loris Mania, je na kvalifikacijskem turnirju za nastop na OI osvojila še četrto zaporedno zmago. Tokrat se je selektor Anastasi odločil za rezervne igralce: na krilu sta igrala kape-tan Cisolla in Paparoni, na korektorju Ga-votto, na podaljalskem mestu Meoni, Ma-strangela je na centru zamenjal Bovolen-ta. Proti Alžiriji je selektor potrdil v postavi edinole Birarellija in Števerjanca Lorisa. Tekma je bila vseskozi enosmerna, le na polovici drugega niza so zaradi netočnih sprejemov in neučinkovitih napadov Italije Alžirci izenačili na 16:16. V nadaljevanju so po zaslugi napak Alžirije Cisolla in ostali spet prevzeli vajeti igre v svoje roke in osvojili 25. točko. Da so bile izbire selektorja Anasta-sija upravičene, je potrdil tudi Loris: »Anastasi je želel preizkusiti vse igralce in ugotoviti, ali so dobro pripraveljeni. Mislim, da so se vsi izkazali. Nastop rezervnih igralcev je omogočil, da so se člani prve postave odpočili,« je še dodal Loris, ki pa se še ni oddahnil in se mu je utrujenosti včeraj najbrž nakopičila: »V drugem nizu sem se počutil slabo in brez moči. Zdravnik mi je takoj dal nekaj vitamin, da sem si opomogel in lahko igral do konca,« nam je zaupal Loris, ki pa se je zvečer že počutil do bro. Danes reprezentanti ne bodo igrali: zjutraj bodo trenirali dve uri, v popoldanskih urah pa bodo prosti. Jutri bo na vrsti Iran, kije doselj premagal samo Tajsko, v soboto pa se bodo pomerili z zad-njouvrščeno Tajsko. V italijanskem taboru upajo, da se bodo na OI matematično uvrstili že v soboto, čeprav jih v nedeljo čaka še zadnja tekma proti Argentini. V ponedeljek se bo italijanska izbrana vrsta vrnila iz Tokia, v torek pa bo dva-najsterica že odpotovala na Kubo, kjer se začenja letošnja svetovna liga. Selektor Anastasi je včeraj potrdil vpoklic Lorisa Maniaja tudi za nastop na Kubi, saj Cor-sano še ni v optimalni formi: »Mirko (op. a. Corsano) okreva. Trenira, a še brez Cisolla je z napadom dosegel 10 točk (67%), tri še z blokom in eno s servisom žoge,« je pojasnil Loris, ki bo torej svojega novorojenca Daniela spet videl šele po povratku iz Kube. (V.S.) IZIDI 4. DNE Italija - Alžirija 3:0 (25-15 25-21 25-20) ITALIJA: Gavotto 15, Cisolla 13, Bo-volenta 5, Meoni, Paparoni 7, Birarelli 5, Mania (L), Zlatanov, Martino, Vermiglio, Mastrangelo. Ostali izidi: Argentina - Iran 3:1 (25:27, 27:25, 25:19, 25:9); Južna Koreja -Avstralija 3:2 (29:27, 21:25, 25:21, 20:25, 15:10); Japonska - Tajska 3:0 (25:23, 25:14, 25:16). Vrstni red: Italija 8, Argentina in Japonska 6, Alžirija in Avstralija 4, Iran in Južna Koreja 2, Tajska 0. EURO 2008 Cannavaro bo miroval tri mesece BADEN - Selektor Roberto Do-nadoni je včeraj podaljšal pogodbo z italijansko reprezentanco do leta 2010. To se pravi do svetovnega prvenstva v Južni Afriki. Fabia Cannavara pa so včeraj zjutraj operirali in popoldne je že zapustil dunajsko bolnico ter se pridružil ostalim »azzurrom« v Baden. Zanj je Euro že končan. Okreval bo šele v treh mesecih. Italijanski kapetan pa si srčno želi ostati s svojimi soigralci. »Prosil bom vodstvo ekipe, če bom lahko vsem tekmam evropskega prvenstva sledil s klopi,« si želi neapeljski branilec, ki bo čez kak dan že začel s fizioterapijo. Če bo Cannavaro lahko sedel na klopi pa ni to stvar samega vodstva »azzurrov«, temveč Uefe. Potrebno bo posebno dovoljenje. Cannavarova poškodba pa je odprla evropsko pot nogometašu Fio-rentine Alessandru Gamberiniju, ki pa... ima težave s štiriletno hčerko Matilde. »Mislila je, da bova po dolgi sezoni končno nekaj časa skupaj. Bil sem že na počitnicah, a Donadonijev klic iz Avstrije je bil prepomemben. Hčerko sem znova odpeljal k staršem v Bolog-no in rekli so mi, da stalno joče. Ko se bom vrnil iz Avstrije, jo bom peljal k morju in se bova zabavala,« je povedal Gamberini, ki je v letošnji sezoni s Fio-rentino že izpolnil pomemben cilj, uvrstitev v ligo prvakov. »Po tihem sem si srčno želel in upal, da me bo Dona-doni poklical v reprezentanco. Prav zaradi tega sem zelo ponosen, da sem lahko tu v Avstriji. Upam, da bom lahko stopil na igrišče in dal svoj doprinos.« PEKING 2008 - Število peščenih viharjev presega napovedano povprečje Z raketami proti onesnaženju Pred igrami bodo umetno povzročili deževje - Prejšnji teden se je nad Pekingom uleglo za 300.000 ton umazanega peska Bazen in stadion: čudesi pekinških iger Iz Pekinga Olimpijske igre so pred vrati in kitajske priprave na ta dogodek so na višku. Državna vlada se bavi z raznovrstnimi težavami, ki ne dopuščajo mirnega uživanja predolimpijskega vzdušja: neredi v Tibetu, mednarodni protesti, ki so spremlja-lili prihod olimpijske bakle, smrtonosen potres v Sichuanu, snežni meteži in viharji, ki so prizadeli kitajsko poljedelstvo; nesrečnemu valu dogodkov pa se je v Pekin- ansa gu, zadnji teden meseca maja, pridružil še pojav dolgotralnih peščenih viharjev. Peščeni viharji so naravni pojav, ki se na severu Kitajske ponavlja navadno šestkrat letno. Od začetka leta 2008 pa je bilo peščenih viharjev že osem. Veter prinaša pesek iz notranjosti Mongolije in ga trosi v količini dvajsetih gramov na kvadratni meter, skupno okoli 300.000 ton. Kitajske klimatske spremembe, neustavljiva industrijalizacija in neurejeno krčenje goz- dov so povod za klimatske spremembe, ki pogojujejo naraščanje nastanka novih peščenih viharjev. Brez gozdov in zelenih mej, ki so bili še pred nedavnim naravna zapreka viharjem, se namreč iz leta v leto viša število in magnituda peščenih neviht. Najresnejši problem pa predstavlja ogromna količina onesnaženega prahu, ki se poveže s peskom in se poleže, skupaj z njim, nad vse pekinške površine. Med zadnjim viharjem se je kvaliteta zraka znižala na 5. stopnjo, ki že predstavlja človeku škodljivo kvaliteto ozračja, nevarno za zdravje. Pesek zastre sonce, prebarva nebo v rdeče in rumeno in ne dopušča, da se onesnaženje, ki ga vsak dan oddaja Peking, prosto razredči v atmosfero. Tako se vse skupaj, pesek, onesnaženi prah in onesnaženi zrak nabirajo več dni, ne da bi se lahko mesto prezračilo. Take vrste scenarij predstavlja resen problem za olimpijske organizatorje, predvsem pa grozi zdravju športnikov in ogroža kvaliteto njihovih tekmovanj. Vec držav se je že odločilo, da bodo dospeli njihovi športniki v Peking le dva dni pred uradnim začetkom tekmovanj. Njihov namen je čim bolj omejiti vpliv pekinškega onesnaženja, zaščititi fizično kondicijo športnikov in zagotoviti čim boljše športne dosežke. Kitajska vlada vsekakor zagotavlja, da so se stopnje onesnaženja znižale v zadnjih letih na stopnjo mednarodnih standardov. Skupina kitajskih vremenoslovcev pa je že sestavila načrte, s katerimi Pekingu zagotoviti primerno vreme čez vse obdobje olimpijskih iger. Pekinška vlada namerava namreč povzročiti dež s pomočjo kemijskih sredstev, ki jih bodo v začetku meseca avgusta izstrelili v nebo.Teden dežja pred začetkom športnih tekmovanj bo, zagotavljajo organizatorji, očistil zrak in mesto in tako nudil gostom in športnikom zdravo in prijetno okolje in nemoten potek tekmovanj. Nataša Gombač APrimorski ~ dnevnik KOŠARKA Se Brezec vrača v Tivoli? LJUBLJANA - Sežančan Primož Brezec, košarkar ameriške profesionalne NBA ekipe Charlotte Bobcats, v pogovoru za časopis Delo ni izključil možnosti, da bi se v prihodnji sezoni vrnil k ljubljanski Union Olimpiji, pri kateri že nekaj časa tudi trenira. KOŠARKA - Izid. 3 tekme finala 1. slovenske lige: Union Olim-pija - Helios Domžale 99:81. Stanje 2:1. B-LIGA - Prvi krog play-offa za napredovanje: Pisa - Lecce 0:1 (Tiri-bocchi), Brescia - Albinoleffe 1:0. BONIFIKA - Nogometaši Drave so v prvi tekmi kvalifikacij za popolnitev Prve Lige Telekom Slovenije doma premagali koprsko Bonifiko z 2:0. Povratna tekma bo v nedeljo. TENIS - Rusinji Dinara Safina in Svetlana Kuznjecova sta se uvrstili v polfinale odprtega prvenstva Francije. Safina je bila v četrtfinalu v treh nizih s 4:6, 7:6 (5) in 6:0 boljša od rojakinje Jelena Dementjeve, medtem ko je Kuznjecova s 7:5 in 6:2 ugnala Estonko Kaio Kanepi. Polfinale sta si zagotovila Švicar Roger Federer in domači up Gael Monfils, oba pa sta bila od svojih tekmecev boljša v štirih nizih. Švicar je z 2:6, 6:2, 6:3 in 6:4 ugnal Čilenca Fernanda Gon-zaleza, medtem ko je Monfils s 6:3, 3:6, 6:3 in 6:1 odpravil s petim nosilcem Špancem Davidom Ferrerjem. Katarina Srebotnik se je v paru s srbskim teniškim igralcem Zi-monjičem uvrstila v polfinale. V četrtfinalu sta bila Srebotnikova in Zimonjič, sicer prva nosilca turnirja, z dvakrat po 6:3 boljša od ukra-jinsko-avstralske naveze Katerina Bondarenko/Jordan Kerr. PORTO - Portugalskega nogometnega prvaka Porto so zaradi podkupovalne afere, stare štiri leta, za eno sezono izključili iz lige prvakov. Vodstvo kluba je sicer že napovedalo pritožbo. Pravilnik UEFA jasno predpisuje, da klub, ki mu dokažejo podkupovanje in dogovarjanje pri izidih, ne sme sodelovati v ligi prvakov. VRNIL KOLAJNO - Nekdanji olimpijski prvak z ameriško štafeto na 4x400 m in svetovni rekorder Antonio Pettigrew, ki je nedavno priznal jemanje dopinga, se je odločil, da bo vrnil svojo zlato olimpijsko kolajno iz Sydneyja 2000. Priznal je, da je med leti 1997 in 2003 redno uporabljal prepovedano sredstvo EPO in si pomagal tudi s človeškim rastnim hormonom. OI 2016 - Za izvedbo letnih OI leta 2016 bodo kandidirali Chicago, Rio de Janiero, Tokio in Madrid. Izvršni komite Mednarodnega olimpijskega komiteja je z liste kandidatov črtal Doho, Prago in Baku. BARCOLANA - Svetovna prvakinja v veleslalomu Denise Karbon bo častni gost današnje predstavitve 40. jesenskega jadralnega pokala, to je popularne Barcolane, ki bo letos na sporedu v nedeljo, 12. oktobra. Predstavitev bo danes ob 10.30 na sedežu društva Societa' velica Barcola Grignano v Barkovljah. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vljudno vabi na posvet Posvet se bo odvijal po sledečih, točkah., katerim bo sledila debata a) vpetost našega športa v strategije ohranjanja slovenske Identitete naših ljudi na teh tleh b) združevanje, sodelovanje ali območni centri: kateri je pravi ključ dvigovanja kvalitete našega športa na višjo, kvalitetnejšo raven? c) kam naj ZSŠDI usmerja večino svojih sredstev in predvsem kako naj jih usmerja: trenerski dnevniki ali projekti? danes, 5. junija 2008 ob 19.30 v dvorani Iga Grudna, Nabrežina 89 24 Četrtek, 5. junija 2008 ŠPORT / PLAVANJE - Sklepne prireditve Plavalnega kluba Bor se je udeležilo 75 članov Prikaz znanja in boj za naslov najhitrejšega V nedeljo še družabnost v Divači - Zdaj na vrsti še nekaj nastopov in poletni tečaj Minuli konec tedna so plavalci PK Bor zaključili plodno sezono s tradicionalno sklepno prireditvijo. V soboto je stekel plavalni del na Alturi, v nedeljo v Divači pa družabnostni del z nagrajevanjem. V soboto se je približno 75 članov, ki obiskujejo tečaje, pomerilo v plavalnih veščinah: najmlajši so pridobljeno znanje prikazali v spretnostnem poligonu v vodi, ostali plavalci pa so se preizkusili v tekmovanju na različnih razdaljah v različnih tehnikah. Tudi letos so se sodelujoči pomerili za naslov najhitrejšega plavalca in najhitrejše plavalke. V ženski konkurenci je naslov najhitrejše plavalke prejela Ema Kravos, med dečki pa je bil najhitrejši Niki Hrovatin. Najhitrejši plavalec je prejel Pokal Walterja Bulla v spomin na preminulega mladega plavalca in vadi telja, ki ga bodo odslej pode li li vsa -ko leto najhitrejšemu dečku. Plavalni del se je zaključil s skupno štafeto: štiri skupine po 16 plavalcev vseh starostnih skupin so se pod taktirko vaditeljev pomerili v štafeti. Nedeljski družabnostni popoldan v lovski koči v Divači pa so popestrile družabnost ne igre, v katerih so se ob otro -cih pomerili tudi starši. Bogato kulinarično ponudbo je sklenilo nagrajevanje vseh plavalcev, ki so prejeli kolajno, čepico in darilca, ki sta jih darovala ZKB in ZSŠDI. S sklepno prireditvijo so se zaključili vsi tečaji, tekmovalna skupina pa bo nadaljevala s treningi do konca junija, saj čaka naše plavalce še nekaj nastopov. Od 9. do 27. junija pa bo stekel intenzivni plavalni tečaj na Al turi. Zgoraj: nedeljska družabnost v Divači, desno: najhitrejši plavalci (od leve) 2. Helena Vidali, 1. Ema Kravos, 2. Giacomo Vassallo, 1. Niki Hrovatin PLANINSKI SVET 37. srečanje slovenskih zamejskih planincev Obmejna planinska društva prirejajo, izmenično vsako leto medsebojna srečanja povezana s pohodi, krajšim kulturnim programom in družabnostjo. Letošnje, 37. srečanje organizira Slovensko planinsko društvo iz Trsta in bo v nedeljo, 8. junija 2008 na Grmadi. Planinci se bodo zbrali ob 9.oo uri v Mavhinjah. Po »vertikali SPDT« se bodo povzpeli na Grmado in na vodeni ogled Grofove jame, ter drugih zgodovinskih zanimivosti tega področja. Pohod predvideva 4 -5 ur nezahtevne hoje (skupno s postanki in ogledom jame). Na programu je tudi krajši pohod, ki bo potekal, po krožni poti, od Mavhinj do Ce-rovelj nazaj v Mavhinje. Vsi udeleženci se bodo nato podali v Praprot kjer jih bo čakalo kosilo. Sledila bosta kulturni program in družabnost. Kot običajno bo nastopala tudi godba na pihala Železar iz Jesenic. SPDT vabi člane in prijatelje, da se predhodno prijavijo na tel. 040/220155 (Livio) ali tel. 040/2176855 (Vojka). (v.K.) Izlet SPDT na Clap Forat (1562m) SPDT bo priredilo v nedeljo, 15. junija 2008 pohodniški izlet v zahodne Julijske Alpe in sicer na Clap Forat (1562). Hodili bomo od 6 do 7 ur. Pot ni zahtevna ampak le nekoliko naporna, zato je primerna za bolj trenirane planince. Udeleženci se bodo zbrali ob 6.00 uri pri spo-nemiku v Križu. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Vse potrebne informacije dobite pri vodji izleta Liviotu tel. 040/220155. Srečanje SPDT s Planinskim društvom Integral SPDT in pobrateno P.D. INTEGRAL iz Ljubljane se že vrsto let srečujeta na planinskih izletih in s tem utrjujeta že večletne prijateljske stike. Tokrat se bomo tržaški planinci podali v goste k ljubljanskim prijateljem. Srečanje bo v nedeljo, 22. junija 2008 v vasici Črna na Koroškem. Ob tej priliki smo naročili avtobus. Planince prosimo, da se čimprej prijavijo na tel. 040/220155 (Livio) ali tel. 040/2176855 (Vojka). (V.K.) Izlet SPDG v Visoke Ture SPDG prireja dvanajstega in trinajstega julija dvodnevni zlet v Visoke Ture z vzponom na goro Säuleck (3086m). Prvega dne se bodo planinci iz doline Dösental v bližini Mallnitza podali do koče Arthur von Schmid Haus (2235m), ki stoji ob ledeniškem jezeru. Visokogorsko okolje ponuja obiskovalcem številne možnosti. Po markiranih poteh je mogoče jezero obhoditi, možen je vzpon na enega izmed nižjih okoliških vrhov in plezanje daljših ali krajših opremljenih smeri. Naslednjega dne je ob ugodnih vremenskih pogojih predviden vzpon na vrh Säulecka. Gora spada med točke Po- ti prijateljstva, ki povezuje vrhove Avstrije, Slovenije in Italije. Podrobnejše informacije so na razpolago na telefonski številki (3397047196) ali naslovu (boris@ki-noatelje.it) Tek prijateljstva V soboto, 31. maja, se je med Sužidom pri Kobaridu in Nokuli pri Špetru Slovenov odvijala šesta izvedba Teka prijateljstva. Zbralo se je trideset tekačev in drugih podobnih entuziastov tovrstne rekreacije iz tolminske in kobariške okolice, beneških dolin, Gorice in Čedada. Med njimi tudi petinšestdeseletni krajan iz Šentivške planote, katerega mišice so bile pred startom v Sužidu že dobro ogrete, saj je skupaj z dvema prijateljema na prizorišče pritekel kar iz Tolmina. Osemnajst kilometrski Tek prijateljstva je priredilo društvo Tmin-ski migavci iz Tolmina v sodelovanju z Planinsko družino iz Benečije. Pobudnik dogodka je Zdravko Likar načelnik Upravne enote Tolmin. Tekači so v prijetnem hladnem jutru ob pogledu na ozelenelo po- bočje Breginjskega Stola vsak s svojim tempom krenili po makadamski cesti proti vasi Robič. Nato naprej do nekdanjega istoimenskega mejnega prehoda, kjer mimoidočemu policijski objekti še vedno bodejo v oči. Pri zaselku Log so prečili Na-dižo in kmalu nato, mimo beneških zaselkov Laze, Tarčet in Kras, v rahlem klancu prišli do cilja pred gostilno v Nokuli. Organizatorji so poskrbeli, da je ob celotni trasi tekače spremljal kombiji in jim ponujal nadomestilo za izgubo tekočin. Ena ura in osemnajst minut je bil najboljši izmerjen čas za pretečeno osemnaj-stkilometrsko razdaljo. Časa pa je bilo dovolj tudi za osvežujoči skok v Nadižo. Udeleženci Teka prijateljstva ODBOJKA - Mladinci Skupna ekipa Sloge in Soče odlična tretja H V« V v Trzicu Tržiško odbojkarsko društvo Fin-cantieri je v nedeljo in ponedeljek priredilo velik mednarodni moški mladinski turnir mesta Tržič (Citta' di Monfalcone), kije bil tokrat na sporedu četrtič zapored. Namenjen je bil igralcem kategorije U16, dovoljena pa sta bila dva igralca letnika 1991 in »libero«, ki ga sicer odbojkarska pravila za to kategorijo ne predvidevata. Poleg domačega Fincantierija (okrepila sta ga igralca Olympie Komjanc in Terčič) so na turnirju nastopili še Bassano Volley, UISP Volley Bolzano iz Bocna, Volley Team Infostudio S.Dona' - Jesolo, Triestina Volley, OK Rijeka, OK Žužemberk in Sloga. Slogaši so nastopili z neobičajno postavo, v kateri je šlo v bistvu za prvi zametek združene mladinske ekipe, ki jo za prihodnjo sezono načrtujeta Sloga in Soča. Po prvih znakih lahko mirno trdimo, daje zamisel zelo dobra in ekipa bo prav gotovo imela lepe možnosti za uspešno nastopanje. Ekipa se je odlično odrezala in zasedla končno tretje mesto, kar predstavlja nadvse spodbuden uspeh. Kljub zelo slabemu sojenju so bile tekme zelo izenačene in na visoki tehnični ravni, saj so se vsi igralci zelo potrudili in jih ni motila niti huda vročina. Zmagal je ekipa iz Žužemberka, ki je bila absolutno najboljša udeleženka turnirja. Pokale so dobile vse nastopajoče ekipe in najboljši posamezniki, med katerimi je bil tudi slogaš Ivo Ilic kot najboljši centralni igralec. Slogini izidi, kvalifikacije: Triestina Volley - Sloga 3:0, Sloga - S.Dona'-Jesolo 2:1, Sloga - Rijeka 3:0, 1.- 4. mesto: Žužemberk - Sloga 2:0, Sloga - Bassano 2:1. Končni vrstni red: 1. Žužemberk, 2. Triestina Volley, 3. Sloga, 4. Bassano, 5. Fin-cantieri, 6. S.Dona'-Jesolo, 7. UISP Bolzano, 8. Rijeka. SLOGA: Saša Butkovič, Patrik Calzi, Robert Devetak, Daniel Dussich, Ivo Ilic, Matej Juren, Matej Košuta, Dennis Riosa, Dean Škerlavaj. Trenerja Ivan Peterlin in Lucio Battisti. Balinanje m •• v I v • I Gaji »cudez« ni uspel Kot smo na kratko že poročali se Ga-jevim balinarjem sanje niso uresničile. Nedvomno spričo zdesetkane postave, s katero so tokrat nastopili, je le malokdo pričakoval čudež in do tega na žalost res ni prišlo, tako da bodo morali padriško-gro-pajski predstavniki vse želje in upe na napredovanje prenesti na prihodnjo sezono. Že takoj je bilo jasno, da bo njihova naloga brez treh ključnih balinarjev (Calzi, Ca-pitanio in Sancin) skorajda brezupna in tako se je izkazalo tudi na igrišču, čeprav bi lahko z nekoliko več pozornosti in spretnosti uvodno srečanje proti ekipi Valbut zaključili v svojo korist. V bližanju in obveznem zbijanju je imel namreč Gabrielli v predzadnjem lučaju pri stanju 16:16 na voljo še dve krogli za bližanje, a je na žalost obe zapravil. Zmago je v krstnem nastopu izboril nezadržni Pino Natural. Izgubljal je že s 0:8 in 10:12) a je vseeno uspel srečanje obrniti v lastno korist s končnim 13:12. Na dobri poti je bila tudi dvojica v postavi Žagar-Smid, srečanje pa so prekinili, ko so Videmčani v trojkah premagali naše fante (Milcovich, katerega je nadomestil Potleca, Kramar, Mervic), ki so zapustili izredno medel vtis (3:13) in tako dosegli odločilno šesto točko. V drugem srečanju se je Gaja pomerila s precej mlado in homogeno ekipo Maxim (Videm), ki je bila zanje le pretrd oreh. Že po prvih treh srečanjih je bilo vse odločeno, saj je bil Gabrielli poražen tako v bližanju in obveznem, kot v tehničnem zbijanju, pa tudi trojka v postavi Milcovich (Debevec), Strgar in Lorenzi je kaj kmalu položila orožje. Kljub številnim pomanjkljivostim in razočaranjem pa gre nedvomno pohvaliti predvsem dva Gajeva člana in sicer Naturala, ki je lahko marsikomu v vzgled zaradi svoje vztrajnosti in požrtvovalnosti. Presenetil pa je tokrat tudi Smid, ki je bil poklican v ekipo, da zapolni veliko vrzel, ki je nastala ob tej priliki, saj je več kot zadovoljivo opravil svojo nalogo. (ZS) ŠPORT Četrtek, 5. junija 2008 MLADINSKI NOGOMET - Zamenjava na predsedniškem stolčku Pomlad bo odslej vodil Paolo Gregorič Roberto Zuppin se ne umika in bo še naprej aktivno pomagal - Mladinci so že problem Nogometno društvo Pomlad ima novega predsednika. Dosedanjega Roberta Zuppina, ki mu je letos zapadel dvoletni predsedniški mandat, je zamenjal dolgoletni (tudi profesionalni) nogometaš Paolo Gregorič. »Gregorič je prava oseba, ki dobro pozna našo zamejsko nogometno stvarnost. Sam ne zapuščam Pomladi, saj jo smatram kot mojega tretjega sina. Gregoriču bom stal ob strani in bom še naprej pomagal,« je po torkovem občnem zboru Pomladi povedal Zuppin, ki je v svojem dvoletnem mandatu uspešno vodil društvo. Lani so naraščajniki zmagali pokrajinsko prvenstvo, letos pa so dosegli obstanek v deželni ligi. »Pomlad je zdravo društvo. Nadaljevati moramo po začrtanih smernicah in projekt še nadgraditi. S predsedniki smo se o tem že pogovarjali in vsi se strinjajo, daje treba nujno izboljšati naše delovanje. Finančno smo na zeleni veji, tako da tudi to ne bo oviralo našega dela,« je v svojem posegu povedal Zuppin, kije takole utemeljil svoj umik s predsedniškega položaja: »Moji delavni urniki so se nekoliko spremenili, tako da sem z veliko težavo sledil društvu in vsem ekipam.« Paolo Gregorič je povedal, da v prihodnji sezoni ne bo bistvenih sprememb. »Skušali bomo izboljšati naše delovanje in nadaljevali bomo bo začrtani po ti. Po tru dil se bom, da bo vse de -lovalo v najlepšem redu in da bo Pomlad še kakovostno napredovala.« V torek so tudi sestavili nov odbor. Poleg predsednikov tržaških nogometnih društev so bili izvoljeni še: Roberto Zuppin, Franco Meriggioli, Silvano Ku-ret, Tullio Simeoni, Marko Arduini in Paolo Košuta. Kako pa v prihodnji sezoni? Zuppin in tehnični koordinator Miloš Tul nista še razkrila, koliko ekip bo v prihodnji sezoni, kje bodo te ekipe igrale in kdo bo trener. Definirati morajo še nekatere malenkosti in prav gotovo bo vse znano že prihodnji teden (v petek), ko se bodo vsi nogometaši Pomladi, trenerji, od- V prvenstvu deželnih naraščajnikov bodo v prihodnji sezoni igrali letniki 1992 in 1993 kroma borniki in starši zbrali na zaključni večerji v Bazovici. Kaj pa mladinci? Ekipo deželnih mladincev bosta v prihodnji sezoni imela tako Kras kot Vesna. Nogometaši Pomladi, ki so v letošnji sezoni igrali v deželnem prvenstvu naraščajnikov (letniki 1991), bodo najbrž igrali pri Krasu. Za Vesno - kot je potrdil tudi predsednik Robert Vidoni - to ni problem, saj bo obdržala večino letošnjih mladincev in angažirala še nekaj igralcev iz ostalih italijanskih tržaških društev. Vsekakor mladinci bodo eden glavnih problemov, s katerim se bo moral soočati novi odbor v prihodnji sezoni. Igrati še naprej pod okriljem kakega društva ali pa nastopati samostojno pod imenom Pomlad? Mnenja so razdeljena. Vseeno pa bi bila druga varianta najboljša. Sledila je še krajša debata o morebitni združeni članski ekipi. Nihče ni bil proti. Nihče pa si ne upa storiti prvega koraka! (jng) TENIS - Gradež Ciguijeva izločena tudi v igri dvojic GRADEŽ - Pot gajevke Pao-le Cigui se je na turnirju ITF v Gra-dežu končala tudi med dvojicami. Skupaj z Moronijevo je Ciguijeva z gladkim 6:1, 6:2 izgubila proti 2. nosilkam Argentinki Irigoyen in Brazilki Vaisemberg. Dvoboj je motil dež, saj j e že pri izidu 2:1 v prvem setu prišlo do večurne prekinitve. Nasprotnice so bile vsekakor objektivno premočne. Še zanimivost: po novem se v dvojicah ne igra več na razliko dveh točk, tretji set pa je le skrajšani tie-break. KOLESARSTVO C. Leghissa ubranil rdečo in plavo majico Nabrežinski gorski kolesar Christian Leghissa je na 5. preizkušnji Pokala Se-renissima v kraju Soave pri Veroni zasedel 6. mesto (1 v kat. Master 1) in tako obdržal absolutno 1. mesto na lestvici. Na 42 km dolgi progi je slavil zmago Leghis-sov tekmec Agricola, ki je pobegnil že pri dvajsetem kilometru. Leghissa bo rdečo (skupni vrstni red) in plavo (kategorija Master 1) majico branil že v nedeljo na 6. dirki v kraju Este pri Padovi. Ü3 Obvestila KOŠARKARSKI KLUB BOR vabi starše na informativni sestanek za košarkarski kamp Gorenje 2008 (24.-31. avgusta), ki bo drevi, v četrtek, 5. junija, ob 20. uri v prostorih Stadiona 1. maja v Trstu. SK DEVIN sklicuje 34. redni letni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Slivnem 27 .junija 2008. Prvi sklic ob 20.uri, drugi ob 20.30. Na vrsti: predsedniško, blagajniško in nadzorniško poročilo, volitve novega upravnega odbora. Toplo vabljeni vsi člani! ODBOJKARSKI KLUB VAL sklicuje redni občni zbor jutri ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v domu Andrej Budal v Štandrežu. ŠD JUVENTINA prireja v sodelovanju z amatersko skupino nogometašev iz Štandreža šesti turnir »12 ur nogometa« v soboto, 7. junija, na nogometnem igrišču v Štandrežu. Tekmovanja se bodo začela predvidoma ob 10. uri. ŠD-SK BRDINAobvešča svoje člane, da bo jutri, 6. junija po občnem zboru informativni sestanek letnega delovanja društva in tekmovanje sezone 2008/09. Sestanek bo v Domu Brdina na Trgu Brdina na Opčinah. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 3475292058. Vljudno vabljeni! AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža vabi na proslavo ob 20-letnici ustanovitve društva z naslovom ...Balinanje - od otroštva dalje... v soboto, 7. junija, ob 10.30 v občinski telovadnici v Štandrežu. Sodelovali bodo otroci osnovne šole Fran Erjavec iz Štan-dreža, vokalna skupina Sraka in ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško. NOGOMET - Pri Primorju Trenerja imajo, predsednika pa še ne Nevio Bidussi ostaja na klopi proseškega Primorja v 2. AL Proseško Primorje nima še predsednika, kljub temu pa so na Proseku potrdili trenerja, kar pomeni, da delovanje članske ekipe naj ne bi bilo ogroženo. V prihodnji sezoni v 2. AL bo rumeno-rde-če vodil dosedanji trener Nevio Bidussi, ki mu letos ni uspelo preprečiti izpada iz 1. AL. »Potrdili smo tudi večino nogometašev. Le Roberto Dagri bo najbrž obesil čevlje na klin,« je povedal dosedanji predsednik Sergij Ukmar, ki je še dodal, da so uspeli angažirati še nove odbornike. Novega predsednika naj bi imenovali prihodnji teden. Nevio Bidussi NOGOMET 5X5 Medvaški turnir v Zgoniku V športnem centru v Zgoniku bodo v sodelovanju s ŠK Kras (doslej je turnir potekal na Ervattiju) organizirali medvaški turnir v malem nogometu 5X5. Turnir bo trajal od petka do 15. t.m. Na zunanjem rokometnem igrišču bo nastopilo 16 ekip (potrjenih je sicer 12, tako da se zamudniki lahko še vpišejo - za info pokličite 3485861205). Sodelovale bodo vasi od Doline do Devina ter Komna. Tekme bodo ob 19.00, 20.00, 21.00 in 22.00. 7X7 V Trebčah že zanimivo V Trebčah je v polnem teku kakovostni turnir 7X7, ki ga je organiziral do- kroma mači Primorec. Tekme bodo tudi nocoj. IZIDI: Abigliamento Nistri - Campari 2:3, Mapat - AllAgricoltore 6:1, Salone Sal-vatore/Taiariol - Sgi 3:7, Barattolo - Pizzeria Raffaele 1:2, Pizzeria Il Tiglio - Campari 1:0, Abigliamento Nistri - AllAgri-coltore 1:2. Pobuda Daria »Frandoliča Na nogometnem igrišču v Biljah bo od 9. do 24. junija Coerverjeva nogometna poletna šola. Kamp je namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Pod strokovnim vodstvom Daria Frandoliča bodo skupine vadile tehniko nogometne igre po t.i. Coerverjevi metodi, ki zaobjema tehnične spretnostne pridobitve na igri 1 proti 1. Prva starostna skupina od 6 do 10 let bo trenirala od 17. do 18.30, druga od 11 do 15 let pa od 18.45 do 20.15. Vpisnina znaša 40 evrov (enotedenska pa 20), vadbeni dnevi so ponedeljek, torek, sreda in petek; informacije in prijave na tel. 340-2477933, 0481-78158 (Dario Frandolič) v večernih urah. SK DEVIN - Dvodnenvo bivanje na Južnem Tirolskem Niz »kolesarskih spoznavanj« sklenili z izletom v dolini Pustertal SK Devin, ki ima v poletnem času zelo razvejano kolesarsko dejavnost, je letos spomladi priredil novo kolesarsko pobudo Spoznavajmo Kras s kolesom z namenom, da predvsem ljubiteljem te športne panoge ponudi tudi vodene izlete po neznanih kolesarskih progah tako na vzhodnem in zahodnem kraškem predelu. To pobudo, ki je obsegala šest poldnevnih izletov, je sklenil 1. in 2. junija z organizacijo dvodnevnega izleta v dolino Pustertal, kjer so njegovi člani tudi prespali na raznih lokacijah, saj je bil v tem prazničnem mostu nepričakovan naval turistov in so bili hoteli vsi polno zasedeni. V tej južnotirolski dolini se namreč nahaja zelo znana in čudovita kolesarska pot, ki povezuje Bruneck z Lienzom in je izpeljana ob reki Dravi, ki kot znano izvira prav v Zgornji dolini Pustertal. Lepo število družin se je v nedeljo zjutraj zbralo na glavnem trgu v Inniche-nu in se odpravilo na 45 km dolgo kolesarsko progo, ki jim je nudila velik užitek, čeprav je bila prav na ta dan na progi velika množica kolesarjev, ki so prišli iz raznih italijanskih dežel, da bi si ogledali in preizkusili to znano kolesarsko pot. Devinovci so od najmlajše triletne deklice do otrok, ki so tudi uspešni smučarji, do mamic in očkov ter članov odbora s predsednikom Štolfo in ob lepem sončnem in morda celo pretoplem dnevu, lepo izpeljali izlet z večkratnimi postanki pri okrepčevalnicah, saj je bila temperatura za začetek junija res previsoka in je kolesarje mučila tudi žeja. Ob kolesarski progi, ki teče vzdolž Drage je bilo veliko zanimivih točk, igralnih parkov, jezerc in čudovitih pogledov na še zasnežene gorske vrhove. Edina šibka točka dneva je bilo mučno in več ur trajajoče čakanje na povratni vlak, saj je bila na železniški postaji v Lienzu nepregledna več tisočgla-va množica navdušenih kolesarjev, ki so na povratek čakali tudi preko 4 ure pod pripekajočim soncem in prerivanju ter vsemu kar sodi zraven. Ob prijetni večerji pa so izletniki pozabili na dnevne težave ter že pripravili program naslednjega dne, ko so iz Vierschacha mimo Toblacha prekolesa-rili do prelaza Cimabanche in se nato ob spustu v dolino ustavili ob Toblaškem jezeru na skupnem kosilu. Najmlajši so se že pripravljali, da bi preizkusili kolesarjenje s čolnom po jezeru, ko jih je presenetilo nenadno poslabšanje vremena z močnim nalivom, vetrom in znatnim znižanjem temperature. Utrujeni, a navdušeni nad izletom v prelepo gorsko dolino, so se vrnili domov in že načrtujejo nove celodnevne izlete na znamenite kolesarske proge. 26 Četrtek, 5. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1010 1020 1010 1020 HELSINKI «rs s™ . A " K0BENHAVN —' 13/22 _ VARŠAVA O 13/27 MOSKVA 11/15 ° BERLIN 15/31 O O KIJEV 14/23 OBRUSELJ 16/23 Vr- DUNAJ 17/26 b o LJUBLJANA 0 16/23 -r SPLIT ¿19/22 C ¿31° BEOGRAD 18/28 O SOFIJA 7/23 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. -SKOPJE o J6/26 „»ATENE - , J7/28 O-C-.. 1010 Povečini bo oblačno z zmernimi do močnimi padavinami, deloma nevihtami. Ponekod bodo padavine lahko obilne. Nad Alpami, Jadranom in Balkanom je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Nad naše kraje bo dotekal precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 Dolžina dneva 15.33 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.25 in zatone ob 23.08 BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 5.44 najnižje -69 cm, ob 12.48 najvišje 30 cm, ob 17.51 najnižje -2 cm, ob 23.22 najvišje 42 cm. Jutri: ob 6.29 najnižje -62 cm, ob 13.48 najvišje 30 cm, ob 18.59 najnižje 2 cm, ob 0.02 najvišje 32 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............8 1000 m ..........16 2500 m............5 1500 m ..........11 2864 m............3 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 10, po nižinah 8,5. Ob oblačnem vremenu bo opazno nižji. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 13/20 O GRADEC 14/20 CELOVEC O 15/19 TRBIŽ O 12/19 o 12/18 KRANJSKA G. Si VIDEM O 15/24 O PORDENON 16/23 0 14/19 S. GRADEC ČEDAD O 16/23 18/24 O TRŽIČ 14/21 O KRANJ CELJE 15/22 O MARIBOR o 16/21 PTUJ O M. SOBOTA 016/21 O N. GORICA 17/23 oc LJUBLJANA 16/22 N. MESTO 16/22 ZAGREB 16/23 O O 14/18 KOČEVJE ätß _ o " ČRNOMELJ óó: ^NAPOVED ZA DANES Povečini bo oblačno z zmernimi do močnimi padavinami, Pretežno oblačno bo. Občasno bodo krajevne padavine, deloma nevihtami. Ponekod bodo padavine lahko obilne. deloma plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 18 do 22, na Primorskem do 25 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA O 15/18 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Povečini bo oblačno z zmernimi do močnimi padavinami, V petek bo pretežno oblačno, občasno bo še deževalo. deloma nevihtami. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo še krajevne padavine, deloma plohe. LUKSEMBURG - Danes zasedanje Notranji ministri o vračanju priseljencev LUKSEMBURG - Notranji ministri EU bodo danes v Luksemburgu tretjič in zadnjič zasedali pod vodstvom ministra Dragutina Mateja. V množici tem bo največ pozornosti usmerjene na skupna pravila za vračanje nezakonitih priseljencev, ki jih bodo ministri predvidoma dokončno potrdili, preden romajo v Evropski parlament, kjer pa je njihova usoda nego-tova.Skupna pravila za vračanje približno dvanajstih milijonov nezakonitih priseljencev, ki bivajo v EU in so pogosto tarča izkoriščevalskih praks na trgu dela, so v zadnjih mesecih dvignila največ prahu na področju notranjih zadev v unij i. Medtem ko so države članice našle pot do dogovora, pa je podpora v Evropskem parlamentu, ki soodloča o teh pravilih, negotova. Članice so včeraj na veleposlaniš-ki ravni uskladile še zadnje podrobnosti besedila o vračanju nezakonitih priseljencev, imenovanega direktiva o vračanju, da bi bila nova zakonodaja karseda sprejemljiva tudi za Evropski parlament. Evropski poslanci bodo o direktivi predvidoma glasovali sredi meseca na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. »Cilj predlagane direktive je določiti jasna, transparentna in poštena skupna pravila o vračanju, odstranjevanju, uporabi prisilnih sredstev, pridržanju in ponovnem vstopu, ki v celoti zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin oseb, ki jih to zadeva,« je ob dogovoru maja poudaril minister Mate. Na koncu je bilo edino odprto vprašanje pravna pomoč osebam, ki nezakonito bivajo v EU. Končni kompromis je, da naj države članice zagotovijo ustrezno pomoč, skladno z nacionalnimi pravili in ob upoštevanju pogojev iz direktive o azilu, so pojasnili diplomatski viri v Bruslju. Poleg tega naj bi ministri sprejeli posebno izjavo, da je za zagotavljanje pravne pomoči na voljo tudi denar iz sklada za vračanje. Najspornejša točka direktive v treh letih njene obravnave pa je bil najdaljši čas pridržanja osebe, ki je nezakonito v EU. Ta čas je sedaj omejen pri šestih mesecih, v izjemnih primerih pa se lahko podaljša na leto in pol. Pravila o tem se med državami članicami precej razlikujejo: v Franciji je omejen pri 30 dneh, v devetih državah pa sploh ni omejen. Pridržanje bo dovoljeno le v primerih, kadar ne bo možno uporabiti drugih, manj prisilnih metod, zanj pa bo potreben pisni sklep, ki bo navajal zakonske in dejanske razloge. Pridržanje bo trajalo najkrajši možni čas in se bo uporabljalo, dokler se izvajajo priprave na odstranjevanje, so pojasnili v predsedstvu ob majskem do govo ru. »Predlagana direktiva je za mnoge države članice pomemben napredek v primerjavi s trenutnim stanjem. Stanje se ne bo poslabšalo nikjer,« je poudaril minister Mate, medtem ko človekoljubne organizacije opozarjajo, da direktiva resno ogroža človekove pravice oseb, na katere se nanaša. Če skupna pravila ne bodo sprejeta ta mesec, bo treba nanje čakati še leto, dve, opozarjajo v Bruslju. Poleg sporne direktive o vračanju bo v ospredj u še ena tema s področja migracij: vprašanje beguncev iz Iraka, ki ga je na aprilskem zasedanju odprla Nemčija. Ministri bodo izmenjali mnenja o pozivu Nemčije, naj EU odpre vrata predvsem kristjanom iz Iraka. Slovensko predsedstvo je aprila poudarilo, daje treba vse prosilce za azil obravnavati enakopravno. Ministri bodo na mešanem odboru, ki vključuje Norveško, Islandijo, Liechtenstein in Švico, obravnavali poročilo prijateljev schengenskega informacijskega sistema druge generacije SIS II in se seznanili s stanjem komunikacijskega omrežja SIS II. Evropska komisija bo predstavila podroben časovni načrt za dokončno vzpostavitev sistema in prehoda nanj. Sistem naj bi bil vzpostavljen 30. septembra 2009. (STA) VRHNIKA - V tehniškem muzeju Slovenije v Bistri Razstava o Trubarjevem življenjskem popotovanju BISTRA - V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so včeraj odprli razstavo o Primožu Trubarju z naslovom Vsem Slovencem... Razstava, odprta bo do 22. junija, je uvod v Trubarjeve dneve, ki se bodo zaključili z gledališko predstavo Abecedarium, 20. junija.Razstava je sestavljena iz več delov: na stenskih panojih je predstavljeno Trubarjevo življenjsko popotovanje, v vitrinah pa tehnični vidik -razvoj knjige in poklici, povezani z njenim nastankom. Lutke v vitrinah so rokodelsko delo Marije Zlobko, lesene dele pa je izdelal Jože Starič. Razstavo zaokrožuje skulptura Trubarja, ki preprostim ljudem podarja knjigo, delo kiparja Aleksandra Arharja. »Ker se tisk in kultura povezujeta s Trubarjem kot avtorjem prve tiskane knjige v slovenskem jeziku, smo se odločili, da razstavo postavimo tudi v tehniškem muzeju,« je povedala Martina Orehovec, vodja tiskarskega oddelka in kustosinja v muzeju. »Razstava je zelo posrečen kratek prerez, delo in deloma tudi čas, v katerem je bival. Na primeren način Trubarja predstavi tako Slovencem v Sloveniji in zunaj nje kot mnogim tujcem,« je razstavo komentiral Mihael Glavan, vodja Rokopisnega oddelka NUK in avtor knjige Trubarjev album ali Romanje s Trubarjem. »Trubar je mnogo več, kot si nekateri predstavljajo. Eni mu pravijo prerok, drugi utemeljitev slovenskega jezika, a je predvsem človek, ki je priklical Slovence k bolj aktivnemu bivanju, da ne govorim o njegovem opusu, ki je povzročil standardizacijo slovenskega jezika,« je za STA povedal Glavan. Nevladna organizacija Parnas in zavod za kulturo in turizem Velike Lašče se je z razstavo pridružila letošnjim prireditvam ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja. Avtorji, Barbara Pečnik, Andrej Perhaj, Niko Samsa in Metka Starič, želijo z njo povezati vse Slovence. »Voda povezuje kraje, kjer je Trubar živel, po jeziku se ti kraji razlikujejo, knjiga pa je že v 16. stoletju Slovence popeljala v Evropo,« je dejala Staričeva na današnjem odprtju razstave. Do 22. junija, ko se razstava zaključi, bodo lahko osnovnošolci na delavnicah učne liste zvezali v knjigo, nato pa na razstavi o Trubarju ter razstavi o tiskarstvu iskali pravilne odgovore. Zadnja prireditev v okviru Trubarjevih dni v Bistri bo gledališka predstava Abecedarius skupine Kulturno-umetniškega društva Primož Trubar iz Velikih Lašč. »Predstava v gledališkem jeziku in prek multimedije o pomenu Trubarja in njegovega dela govori na aktualen način, skozi oči malega človeka,« je pojasnila Orehovčeva. Razstavo so pripravili lani, že oktobra pa je gostovala v Slovenskem do- mu Kulturno-prosvetnega društva Bazovica na Reki na Hrvaškem. Letos je potovanje začela v slovenskem parlamentu, šla na Trubarjevo domačijo na Rašci in Novo Gorico, videli so jo že Slovenci v Sarajevu in Puli. Med kraji, kjer je potoval Trubar, je razstava do zdaj obiskala Dunaj, Bad Urach, kjer je bilo srečanje slovenskih društev v Nemčiji, nemški Kempten, trenutno je postavljena v Evangeličanskem domu Primoža Trubarja v Derendingnu pri Tiibingenu, kjer je Trubar pokopan. Septembra bodo z razstavo gostovali še med Slovenci v Italiji, v Trstu, Gorici in Čedadu, potovanje po Nemčiji pa se bo iz Deredingna nadaljevalo v Stuttgart in celo na nogometno prvenstvo. Kopiji razstave sta v obliki stalne postavitve še v Laškem in Murski So bo ti. ( STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, S. junija 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Peli so za nas: Hrušiški fantje 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 9.35 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 9.50 Film: Colpo grosso alla napoletana (kom., ZDA '67, r. K. Annakin, i. R. Welch) 11.40 Nan.: La signora in giallo Rai Due 6.20 Dok.: Alla scoperta della costa del Cilento 7.00 Variete: Random, sledi Lalbero az-zurro 9.15 Aktualno: Garden 10.00 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.15 Dnevnik 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'Italia sul 2 16.00 Nan.. A proposito di Brian 17.20 Nan.: Tutti odiano Chris 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, rubrike 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero 23.20 Variete: Pirati 0.25 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Adorabili e bugiarde (kom., It, '58, r. N. Malasomma, i. I. Corey) 10.40 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dok.: La mia famiglia 15.05 Nan.: Geni per caso 16.00 Aktualno: Tg Gt Ragazzi 16.15 Risanke 16.45 EP v Ritmiki 18.55 Vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.10 Aktualno: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Eccezzziunale... verament (kom, It, '82, r. C. Vanzina, i. M. Boldi) 22.50 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 23.25 Dok.: Sfide 0.15 Nočni dnevnik, sledi športne vesti - Giro notte u Rete 4 6.00 Aktualno: Pregled tiska, sledi Se-condo voi 6.25 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Aktualno: Appuntamento con la storia 8.00 Nad.: Bella e la vita 8.30 Nan.: Charlie's Angels 9.30 Nan.: Miami Vice 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.20 Nan.: Distretto di polizia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Il fuggitivo 16.00 Nad.: Sentieri 16.55 Film: La collina della felicita (kom., ZDA, r. H. King, iW. Lundigan) 18.55 0.20 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Variete: Ieri e oggi in tv special 19.50 Nan.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Renegade 21.10 Film: 48 ur (akc., ZDA, '82, r. W. Hill, i. E. Murphy) 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: All (biogr., ZDA, '01, r. m. Mann, i. W. Smith) 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nad.: Incantesimo 5 15.50 Nan.: L'ispettore Derrick 16.50 Aktualno: Parlament 6.00 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.55 17.15 Film: Le due verita' di Jean (triler, ZDA '05, i. M. Amick) 8.50 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo 11.00 Conti) 13.00 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 13.40 21.10 Film: Il figlio della luna (dram., It., 14.10 '06, i. L. Savino) 14.45 23.25 Aktualno: Porta a porta 15.45 0.55 Nočni dnevnik Canale S 17.50 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 0.15 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Aktualno:i Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Nan.: My life Film: Rosamunde Pilcher: fiori nel-la pioggia (dram., Nem., '01, i. K. Kraushaar) Nan.: Men in trees - Segnali d'amo-re Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco (vodi E. Papi) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Nan.: Dr. House - Medical Division Film: Come le formiche (kom., It. '07, i. G. Ranzi) Nočni dnevnik O Italia 1 6.10 Nan.: Otto sotto un tetto 6.35 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: A casa con i tuoi 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Falcon Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan: Friends 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La tv della realta' 21.10 Glasb.: Wind Music Awards 2008 23.30 Aktualno: Il Bivio 1.30 Šport ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 11.05 21.55 Klasična glasba 13.30 Aktualno: ...A tutto gas 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta' 15.00 Conosciamo i nostri ospedali 15.20 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Lessie 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 20.00 Lavoro donna 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Osservatorio industríale - Strategie per il futuro 23.30 Dialogo con ... 23.50 Film: False testimonianze LA 6.00 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne cesti Aktualno: Omnibus Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Giulio Cesare, il conquista-tore delle Gallie (zgod., It., '63, i. C. Mitchell) Nan.: Mac Gyver 17.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e mondi 19.00 Nan.: Murder Call 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Stargate SG-1 23.45 Nan.: Sex and the City (t Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00,15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 15.45 Risana nanizanka 9.35 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.20 Nan.: V dotiku z vodo 10.50 Dok. odd.: Ambasadorji Črne Gore (pon.) 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tv serija: Začnimo znova (pon.) 13.45 Kviz: Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 16.10 Kratki dok. film: Vztrajna Lara 16.25 Enajsta šola 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Kontaktana odd.: Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok. serija 21.00 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.40 Film: Za vse življenje (t Slovenija 2 6.30 9.30, 0.55 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 12.00 Globus (pon.) 12.30 Dok. serija: Bagdadska železnica (pon.) 13.20 50 let televizije 13.45 Prvi in drugi (pon.) 14.00 Tenis: Roland -Garros -Grand Slam 18.00 Regionalni program: Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 9. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 19.30 Zapojte z nami 19.45 Trije obrazi plesne skupine Kazina 20.00 Blegijski film: Ljubezen je za vse 21.25 Tv portret: V spomin režiserju Franu Žužku 22.15 Nad.: Pod Rušo (pon.) 23.05 Nad.: Poslednji Mohikanec (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.10 15.40 16.10 16.40 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.30 23.25 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Iz arhiva po vaših željah Biker Explorer Odmev Srečanje z ... City Folk Pogovorimo se o ... 22.50 Izostritev (program v slovenskem jeziku) 0.00 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.10 Vsedanes - TV dnevnik Četrtkova športna oddaja Glasb. odd.: In orbita Avtomobilizem Tenis - Roland Garros - polfinale (Ž) Lynx magazin (program v slovenskem jeziku) Primorski mozaik Tv Primorka 10.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 11.00 Videostrani 17.00 Odprta tema St. Signal 18.00 Mladi upi 18.45 Rally magazin 19.55 EPP 20.20 Kultura 20.30 Spomini brcev 21.30 Večer z Ano 22.45 Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento (15. nad.); 10.40 Kantavtorji; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Na-povednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, planinski vodnik, kino; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do Repa, hip hop in Valte-rap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Malčki o...; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutran-jica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Mercator EUR 6,99 Mlado goveje stegno brez kosti, postreženo cena za kg različni dobavitelji O V vseh Mercatorjevih mesnicah [13%] prihranka EUR 0,77 Alpsko mleko 1,6% m.m., 1 liter Ljubljanske mlekarne, Ljubljana Redna cena: 0,89 EUR H Mercator Slovenska košarica EUR 6,59 Žar plošča maxi vsebuje: čevapčiče, svinjski kare s kostjo in svinjski vrat brez kosti, pakirano, cena za kg MIP, Nova Gorica EUR Lubenice cena za kg Redna cena: 0,99 EUR Mercator Pika kartica Komu je namenjena? Namenjena je Mercatorjevim kupcem, ki plačujejo z gotovino. Omogoča zbiranje bonitetnih pik, ki poleg prihranka (popust v blagu) prinašajo možnost sodelovanja v nagradnem žrebanju. Uporaba modre gotovinske kartice Mercator Pika: Ob plačilu z gotovino predložite gotovinsko kartico in pridobite bonitetne pike. Stanje pridobljenih pik je razvidno iz slipaob nakupu. Pridobitev gotovinske kartice Mercator Pika: Zapridobitev gotovinske kartice izpolnite priloženo pristopnico in jo oddajte v najbližji Mercatorjevi poslovalnici ali pošljite nanaš naslov. Izdelano kartico vam bomo poslali na vaš domači naslov Pravila bonitetnega sistema -zbiranje in unovčenje bonitetnih pik: Zbiranje in unovčenje pikje možno na vseh prodajnih mestih, označenihz nalepko kartice MercalorPikain opremljenih s POS terminali. Nakup nad 4 € prinašapike, ki sezbirajo na vaši kartici. Skupno številozbranih pik se ob vsakem nakupu izpiše na slipu. Večje število pik prinaša večji prihranek oziroma popust v blagu. Bonitetno obdobje je časovno omejeno na 6 mesecev. Traja od 1. februarja do 31. julija in od 1. avgusta do 31. januarja. Bonitetne pike lahko zbirate in unovčite v okviru enega bonitetnega obdobja in niso prenosljivevnovo obdobje. Pridobite jih lahko le ob plačilu z gotovino, ne morete pajih pridobiti pri plačilu z plačilnimi karticami, vključno z debetnimi. Kje zbirate pike? Pike prinašajo nakupi živil in izdelkov dnevne oskrbe, kozmetike, oblačil, obutve, športne opreme, nakupi v prodajalnah s tehničnim blagom, pohištvom in gradbenim materialom. Kako unovčite pike? Do konca bonitetnega obdobja izberite Mercatorjevo poslovalnico in blagov vrednosti dosežene bonitete. Zaposlene na blagajni opozorite, da boste unovčili pike in za plačilo blaga prejmete bon. Ob izpisu bona se število unovčenih pikodšteje od vsote piknavaši kartici. Preglednica bonitet red |~ 90 250 Poleg pridobivanja pikso imetniki modre kartice Mercator Pika deležni tudi posebnih Pikinih popustov, ki jih pripravljajo naši partnerji v sistemu (npr.: TrgoAvto, Kompas, DZS, Mobitel, prodajalne H ura!. Postojnska jama. Hotel Kanin, Plesno mesto Ljubljana, HousingCo, Hoteli LifeClass, Terme Dobrna, Alpina Žiri, Mestna optika Ljubljana in prodajalne Urko). Pristopnica za pridobitev modre - gotovinske kartice Mercator Pika 1. Prosimo, pišite s črnim pisalom, čitljivo in z velikimi tiskanimi črkami. 2. Pri vpisu v kvadratke upoštevajte tudi presledke in ločila. 3. Samo čitljivo vpisani podatki omogočajo hitro izdajo kartice! Ime in priimek: Ulica: Poštna številka: Datum rojstva: Telefonska številka: Mobitel: [ Elektronski naslov: mm mm i Kraj: n Primer: Npr.: Npr. s s 120 4 O 1 s 1 2 54 5 6 6 7 Spol: M Izjava prosilca: Dovoljujem, da Mercator, d.d. navedene osebne podatke iz Pristopnice obdeluje za namene poslovanja s kartico Mercator Pika, za obveščanje imetnikov o novostih poslovanja in ponudbe Mercatorja, za obveščanje partnerjev v sistemu Mercator Pika kartice ter jih hrani do preklica te izjave oziroma do poravnave vseh obveznosti pri poslovanju s kartico Mercator Pika. S podpisom potrjujem, da sem seznanjen(a) s pogoji poslovanja ter pravili bonitetnega sistema in da so vsi navedeni podatki resnični. kraj in datum:_podpis: VINTERSPORT 1 1 ■ Avenija w Terme Dobrna 5i Me i ■ore i ______J 5a Mercator reatorTsMkji Spletna trgovina S Hotel ■v .. Iw^alpr-Bnba U R| [<•] nt Of PohUtra @ SKOMPASHOUDAYS iPLESNoffifcšTOH HOU5inG OmEssnn "—" 0PÏIHH A TrgoAvto Čips Kelly's rebrasti, dva okusa: slani ali paprika, 150g Kelly's, Avstrija Redna cena: 1,49 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika: 0,82 EUR Sladoled Maxim Premium dva okusa: čokolada ali tiramisu 1000 ml Ljubljanske Mlekarne, Ljubljana Redna cena: 6,05 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika: 3,93 EUR Mercator Center Koper Dolinska cesta 1 a, 6GGG Koper Tel.: +386 5 66 36 83G Odpiralni ~as: od ponedeljka do petka: sobota: nedelja: od 9.00 do 21.00 ure od 8.00 do 21.00 ure od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Nova Gorica Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica Tel.: +386 5 33 43 300 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Koper II Ljubljanska cesta 5, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 26 906 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelja: od 8.00 do 13.00 ure