K. K. STAATSANWALTSCHAFT MAR8URQ Eiugdaiigt am ß-APR. 1916
t
mit ^Beilagen

Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
h* .».a	■»•- vs pij'.ioino vvt-ri ?n v M»rii.'Orn s ps>:
ti«2! «im prt »iitrsKA	na >*io samo j K Nsro*»»».
Bitt; tic »č j>iaci,i< v»'!	«"«»»Vvc.r %>< v.JV.-*ii JM CBHiiil «Si.
£•'• tv.u	i v«-. P».'» m ahwfe <r>Ak» peiiivi*»
pMWinm, msfiSti- • ■-- '.«"ki-if.Äcije. .SK- " k r-JÖüi »! i: V.ik'if t( p.-Oüw»a äliijr
vili. Ze večkratne oglase primeren popust V otfcHsiu „Mai« oazn»nfia*
¿> v,;, ¡¿¡j č t» ;•'<-.-« :»;c j6 v?n. !.••.«,..»ti s« «piejsnia)o do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine prost?.


izozemska s@ Drioravlja za " vojsko

Nizozemske priprave.
V soboto, dne i. aprila, je brzojav razglasil vest, ki je razburila ves svet. Nizozemska se je začela pripravljati na vojsko. Nizozemska vlada je namreč ukrenila, da se umaknejo vsi dopusti častnikov in vojakov nizozemske armade in mornarice.
Zakaj in proti komu, se je vse vprašalo. Sedaj je preteklo že več dni in vedno še ne vemo pravega odgovora. Nizozemska vlada odgovarja samo, da hoče še z večjo pripravljenostjo kot dosedaj varovati svoje koristi v sedanji svetovni vojski. Ta odgovor je pa premoder, da bi ga k!do razumel. Za to smo zopet primorani, da ugibamo in tehtamo, kaj se nam, zdi najbolj verjetno.
Javno mnenje na Nizozemskem ni Nemcem prijazno, ampak Angliji. Torej bi bilo najprej verjetno, da priprave veljajo proti Nemčiji. Toda zakaj? Gotovo je, da Nemčija ne misli rabiti nizozemske zemlje in obali za svoja vojna podjetja, kakor je rabila belgijsko. Spora med Nemčijo in Nizozemsko ni, razveft zaradi potopitve nizozemskih ladij „Tubanjia" in „Pa: lembang." Toda zaradi teh dogodkov se obe državi mirno med seboj pogovarjata in pogajata in vsi nizozemski listi, vladni in nevladni, zatrjujejo, da nepričakovane priprave nizozemske vlade niso v prav nobeni zvezi z onimi dogodki na morju. Da bi se samo iz golega nasprotstva hotela Nizozemska podati v vojsko proti Nemčiji, je malo verjetno, kajti Nizozemska lahko v vojski nastopi le s kakimi 250,000 moži. Obenem še ji mora biti usoda Belgije kot strašilo vedno pred očmi.
Bolj se nagiba splošno mnenje k trditvi, da so nizozemske priprave posledica četverosporazumovih posvetovanj v Parizu. Toda kaj so sklenili četvero-sporazumovci, da se je Nizozemska tako razburila? Vest, da so med drugim sklenili izkrcati p,osebno armado na Nizozemskem ter tako udariti Nemcem za hrbet, se nam ne zdi zelo verjetna — dosedanje izkuš-

, _
nje ri Dardanelah in Solunu ne govore v prilog takim korakom. Verjetnejše je drugo poročilo, ki pravi, da zahteva Anglija, od Nizozemske, da popolnoma zapre svoje meje napram Nemčiji, sicer da bo sama najstrožje obkoljena ter ovirana v svojem izvozu in uvozu. To bi bilo v skladu z neoporečenimi načrti četverozveze, ki hoče naše osrednje države še bolj trdno obkoliti ter jim, če mogoče, vzeti vsako možnost uvoza in jih tako pritirati v pomanjkanje in v i stradanje.
Verjetno je, da se hoče Nizozemska postaviti v | bran proti angleški zahtevi in nameravani obkolitvi | Vprašanje je le, ali je pripravljena iti do skrajnosti in nastopiti ¡ roti četverosporazumu, če treba, tudi z orožjem v roki. Nizozemska ima namreč v izhodni Indiji bogate naselbine, ki bi bile v tem trenutku za njo izgubljene, ko bi se nizozemska armada postavila v vrsto četverosporazumovih sovražnikov, in končno je Nizozemska tako navezana na prekomorski uvoz in izvoz, da bi postal v slučaju vojne njen položaj pač zelo neugoden, Ako se torej odloči Nizozemska res za oster nastop proti četverospo^izumu, potem morajo biti za njo merodajni razlogifvki bodo premagali vse druge stvarne pomisleke. In ti razlogi bi bili: vojaška onemoglost četverosporazuma in iz tega izvirajoči skorajšnji končni mir.
Trta silvanec in ormoško-
Ijntomerski vinorodni okoliš.
Ko so se začeli pred kakimi 25 leti kazati tudi v ormoško-ljutomerskem vinorodnem okraju prvi po-gubonosnr sledovi trtne uši, so se skrbni vinogradniki tako.f poprijeti sredstev, s katerimi je moči vkljub trtni uši ohraniti vinograde, začeli so se žuriti, da nadomestijo že uničene vinograde in ohranijo propadajoče. Prvo, namreč nadomestitev starih z novimi, se jim je posrečilo: drugo (ohranitev starih), pa ne,

in danes nimamo v ormoško-ljutomerskem okraja — kolikor je piscu teh vrstic znano — niti enega starega vinograda več, vse je na tak način obnovljeno, da so na ameriško trtno podlago cepljene naše domar če plemenite trte.
Kjer so bili vinogradniki o dobroti in primernosti starih* vrst za dotični okraj prepričani, tam so tudi ostali pri starih trtnih vrstah ter niso izbirali novih vrst, dobro vedoč, da bi nove vrste škodovale z-načaju vina dotičnega vinorodnega okraja. Tako na pi\ so ohranili vinogradniki ormoško-ljutomerskega okraja tudi pri obnavljanju vinogradov šipon ali po-šip, vrsto, ki je vzrok, da, je ljutomerčan povsod na tako imenitnem glasu. Sipon je torej v imenovanem okraju ostal glavna vrsta nasadov. Poleg te vrste so i riporočili vinogradni strokovnjaki štajerski, zbrani dne 28. januarja 1904, leta pri c. kr. namestniji v Gradcu, za ormoško-ljutomerski okraj še zeleni silvanec in laški rijzlec. Teh treh vrst so se vinogradniki pri obnavljanju vinogradov tudi držali, to je, tisti, ki so po letu 1904 rigolali gorico in na novo sadili. Vinogradniki, ki so bili primorani že pred letom 1904 obnoviti svoje upostošene vinograde, so z as a,¡ali, kar jim je ravno prišlo v roke, zato kažejo nekateri starejši vinogradi čudno mešanico trtnih vrst. ki značaju vina niso na korist.
Kar se tiče imenovanih treh vrst, namreč: ši-pona, silvanca in laškega rizleca, je izkušnja v or-moško-ljutomerskih goricah pokazala, da kakovost lju-tomerčana po novih nasadih ni trpela, kakor so nekateri mislili, zakaj v vinsko trgovino se spravlja iz imenovanega okoliša pridelek splošno enakega značaja. To je torej pokazala večletna izkušnja, a. izkušnja je tudi pokazala, da je trtna vrsta zeleni silvaneo v ormoško-ljutomerskih goricah skoraj povsod nazadovala, kar pride odtod, ker so strokovnjaki pozattili z večjim poudarkom opozarjati na dejstvo, da ta vrsta ne prenaša dolgega rodnega lesa, torej ne šparonov, locnov ali kakor jih v ormoško-ljutomerskih goricah imenujemo „konjev." Ta moment bi se moral pri sil-vancu vse bolj naglašati.
Pred mano leži brošurica „Vrste ameriških in domačih trt, ki so priporočljive za vinograde na Štajerskem. Po sodelovanju in nalogu konference strokovnjakov države, dežele in c. kr. Kmetijske družbe štajerske spisal Fr. Zweifler, ravnatelj dež. sadj, in
LISTEK.
Vojne pridige v postu
1. 1916,
Z doToljenjem kn. ik. LaTantinekega ordinariate i due 4. aprilai9Tfl.
V.
Peta postna nedelja.
Evangelij sv. Janeza 8, 40—59.
Tisti «as je rekel Jezus judovskim množicam: Kdo iir used vaB me bo obdolžil greha? Ako vam resnico govorim, zakaj mi ue veruj«!*« i" Kdor je iz Boga, posluša besede božje. Vsled lega ri ne poslušate, ker niste iz Boga. Judje so tedaj odgovorili in mu rekli: Ali ne govorimo mi prav, da si Sa-marijan in imaš hudega duha? Jezus je odgovoril; Jaz nimam hudega duha, temveč častim svojega Očeta, in vi ste mi vzeli časi. Jaz pa ne iščem svoje časti; je nekdo, ki jo išče m sodi. Kesniino, resnično vam povem: Ako kdo izpolnjuje mojo besedo, ne bo videl smrti vekomaj. Ju'!'e -- tedaj rekli: R<v daj smo spoanali, da imaš hudega duha. Abraham je umrl m preroki, in ti praviš: Ako kdo hm.nuiuie mojo besedo, ne l.o okusil smr4 Tekoma;. Si li ti večji, ko naš oče Abraiham, ki je umrl in preroki so umrli? Koga delaš sam iz sebe? Jezna je odgovorU: Če jaz častim sam sebe, moja čas* ni nič; moj Oče je, ki me časti, o katerem vi pravite, da je vaš Bog. In ga ne poznate; jaz pa ga poznam. In ako rečem, da ga ne poznam, bom lažnik, kakor vi; toda poznam ga in izpolnjujem njegovo besedo. Abraham, vaš oče, se Je silno veselil, da bi videl moj dan; videl ga je ln je bil vesel. Judje so mu tedaj rekli: Se petdeset let nimaš in si videl Abrahama? Jezus jim je rekel: Resnično, resnično vam povem, preden je bil Abraham, sem jaz. Tedaj so pobirali kamenje, da bi lučall vanj; Jezus pa s« je skril In je Sel iz templja.
Krščanski vojaki! Presvetli vladar vas je poklical, da branite ogroženo domovino. Morali ste pod orožje. Velike križe in težave, telesne in dušne, vam je naložila božja previdnost v grozoviti vojski. Prenašati morate neugodnosti vremena; zdaj vas nadleguje vročina, zopet vas muči mraz in deževje; cele dneve trpite večkrat v strelskih jarkih in taboriščih na polju, premočeni skozinskoz, ne da bi imeli priložnosti, se preobleči in posušiti. Poleg tega vas trpinči tudi še žeja in glad. In koliko trpljenje vam povzročajo mnogokrat slabe poti in ceste! Potem ¿a še zadene izmučenega vojaka sovražna krogla in mu prizadene krvaveče in skeleče rane, ki mu tedne in mesce povzročajo grozne bolečine in končno neredko-krat orjaškega mladeniča in krepkega moža spravijo v hladni grob. K tem telesnim bolečinam pa se pridružijo še dušne bridkosti. Vojaka vznemirja misel na ljube stariše, na drage brate in sestrice; muči ga skrb za pridno ženo, za nežne, nedolžne otročiče, za gospodarstvo, in sto in sto drugih skrbi. Da, kratko rečem: Popolnoma nemogoče je, popisati vse križe in težave, vse bolečine in bridkosti, ki tarejo in tlačijo vojaka!
Krščanski vojak! Ako bi ti trpljenje, ki ti ga je v vo ski naložila bož a providnost. opazoval in premišljeval le s človeškega, zgolj naravnega stalifiča, bi ga pač nikakor ne mogel prenašati, temveč moral bi obupati. Pa glej, kakor v vsem tvojem živlonjn, tako ti je tudi v strašnih vojnih težavah in bridkostih sv. vera tvoja edina tolažnica!
Po nauku sv. vere Bog pošilja ljudem raznovrstne križe in težave. Trpljenje je posledica prvega greha. Odkar je Bog vsled
greha izgnal človeka iz raja, je zemlja postala prava solzna dolina, kakor pravi sv. pismo: „Človek .... je z mnogimi nadlogami obdan" (Job. 14, 1). Od Boga je dobro, pa tudi hudo, kakor uči modri Sirah: „Dobro in hudo, življenje in smrt, uboštvo in bogastvo je od Boga" (Sir. 11, 14). Tudi vam, krščanski vojaki, je Bog naložil težko breme, ki ga morate nositi v vojnem času. Pa vprašali bote: „Zakaj pa nam jo ljubi Bog naložil to butaro križev in nadlog?" Na to vprašanje vam zopet odgovarja sv. vera.
Bog naloži križe in težave grešnikom, da bi jih z njimi kaznoval, pa tudi poboljšal. Vsak greh zasluži kazen. Zato pravi sv. pismo: „Veliko šib pride nad grešnika" (Ps. 31, 10). In Bog udari grešnika na tem svetu posebno z namenom, da bi ga spreobrnil s pota pogubljenja na pravo pot zveličanja. Srečnega smemo imenovati tistega grešnika, ki ga Bog tepe tukaj na zemlji! Sv. Avguštin je milo prosil Boga: „Tukaj na svetu žgi, tukaj reži, samo tamkaj v večnosti priza-nesi "
Krščanski vojaki! Na stotine izmed vas jih je bilo, ki pred vojsko žal niso hoteli poznati svojega Boga, ki so Boga zaničevali, ki se niso brigali za njegove za ovedi, ki so kupičili greh na greh in leta in leta niso prejemali svetih zakramentov. A trpljenje in nevarnosti vojske so jim odprle oči. Začeli so zopet sklepati roke v molitvi, obžalovali so svoje grehe, zapustili svoje strasti in našli so zopet svojega Boga. Premisli in prevdari, ali nisi morebiti tudi ti v svojem življenju z grehom žalil Boga in tako zaslužil križe in težave, ki jih sedaj nosiš! PrenaftaJ jih zato v duhu pokore in kreni na pravo krščansko
vinarske gole v Mariboru. Poslovenil Iv. Belle." V tem delcu, ki je sic,er zelo poljudno in priprosto pisano, najdem na 27, strani o silvaneu med drugim sledeče: „Najbolj rodi (silvanec], če se rože po renskem načinu na ločne in čepe." Ta nauk se mi ne zdi povsem primeren, zakaj zapeljal je nekatere ali recimo: večino vinogradnikov v ormoško-ljutomerskih goricah, da smo silvanca preveč oblagali, tako, da je izgubil že po (i. in 7. letih svoj les in rodovitnost. Mesca avgusta leta 1914 si je ogledal pisec teh vrstic o-krog 30 vinogradov v ormoško-ljutomerskih goricah, a je našel le v štirih vinogradih bujno rastoči silva-nec, povsod drugod je kazala ta vrsta jasno znamenja nazadovanja. Ponekod so morali vinogradniki u-prav radi oslabelosti silvanca svoje vinograde že po 10 do 12 letih obstanka na novo rigolati in zasajati.
Ker silvanec — kakor znano — razmeroma še precej zgodaj zori in ima njegovo vino prav malo kisline, a tem več sladkobe, zato je silvančevo vino kaj primerno za mešanje z bolj kislim šiponom. Skoda bi torej bilo, silvanca v ormošKo-ljutomerškili goricah o-pustiti, kakor so to nekateri vinogradniki vsled slabil? izkušenj s to vrsto že storili. Obdržimo še torej i nadalje silvanca v ormoško-ljutomerskih goricah, a zapomnimo si, — to naglašam izrecno — kar piše R. Goethe na stra,ni 35 svoje knjige „Weinbau und Kel-lerwirtschaft (Vinarstvo in kletarstvo): Silvanec zelo rad rodi ter da milo in prijetno vino, na šparone pa se naj ta trtna vrsta ne reže, ker te rezi ne prenese." Ta nauk izkušenega strokovnjaka je važen in naj se ne prezre.
Anton Kosi, Središče.
Kdor hoče postati premožen ...
Vsak pameten gospodar je dolžan skušnje drugih posnemati. Le tako bo naše gospodarstvo napredovalo. Po izjavi deželnega kulturnega sveta češkega v Pragi je eden prvih prešičerejcev na Češkem Jožef Batik, najemnik dvora v Nitrebi, pošta Oužice. Ta mož ima v Avstriji najlepše pitališče za 1800 preši-čev in plemenski svinjak, ki ima res izredno lepe živali. Sam opisuje, kako je prišel do teh izrednih uspehov. Naše gospodinje bo prešičoreja odličnega moža gotovo zanimala. On piše:
„Pri meni se vsak prešič na dan zredi za 300— 400 gramov, nekateri 500—700 gramovjna dan. Pora,-bim le 100 gramov beljakovin za preš*Lča na dan, torej niti polovico tega, kar zahteva, znani prof. Leli-mann za vsakega (»rešiča. Gotovo imajo na Nemškem manj plemenite živali, ki so veliko zunaj na prostem, da morejo toliko beljakovin porabiti. Uspeh seveda ne odgovarja dragi krmi. Taka hrana je za nas potratna. Se doječe svinje dobijo pri meni le 100 gramov beljakovin na dan.
Glavna'krma je pri nas vedno pesa in sicer izboljšana krmilna pesa — primus, ki ima 8 do 9 odst. in včasih tudi do 12 odstotkov sladkorja v sebi. Pese mora vsak kmet sejati, kolikor največ more in sicer peso, ki ima dosti sladkorja v sebi, ker le taka jo dobra za rejo in pitanje. Jaz in moj sin sva storila -kar je bilo mogoče. Ko sva spoznala, da pesne vrste, ki se navadno prodajajo, prešičem niso dale dobre krme, sva jo skušala izboljšati. Uspeh naju je prav iz-nenadil. Sin je spisal knjigo o obdelovanju pese in o najboljšem krmljenju z njo. Zdaj imamo lastno izvrst-
pot, kakor izgubljeni sin, ki je v svoji veliki revščini in bedi zopet našel pot do svojega dobrotljivega o-četa.
Nikakor pa ne smemo misliti, da je vsak že za to grešnik, če ga Bog obišče s trpljenjem; kajti tudi v tem oziru nas sveta vera uči tolažljive resnice-
Bog pošlje trpljenje tudi pravičnim, da jih skuša in poveča zaslužen-jozanebesa. Bog se hoče prepričati, ali mu bodo pravični tudi v trpljenju in nesreči ostali zvejti in stanovitni. Pravični morajo v stiskah in nadlogau pokazati, ali njihova pobožnost res prihaja iz čiste ljubezni do Boga.
Vojaki! Poglejte si pobožnega Joba. Bil je pravičen, kakor ga ni bilo na zemlji. Bog mu pošlje veliko skušnjo: vzame mu vse — otroke, bogastvo in nazadnje še telesno zdravje. Hudobni duh je bil prepričan, da Job v teh orožnih nesrečah ne bode ostal zvest Gospodu. Vendar Job ni preklinjal Boga, temveč se je popolnoma udal v voljo božjo in s tem pokazal, da je Boga bolj ljubil, kakor vse drugo na svetu. Obenem pa si je z voljnim prenašanjem od Boga mu naloženih križev in težav tudi povečal zaslu-ženje za nebesa.
Ravno isto opazujemo v posebni meri na Mariji. Z največjo popolnostjo in svetostjo je vedno služila le Bogu. Pa Bog ji je pošiljal kljub temu trpljenje za trpljenjem. Sedem mečev žalosti in bridkosti je prebodlo Marijino sveto srce; zato jo sv. Cerkev v litanijah z vso pravico nazivlje Kraljico mučencev. Res Marija je šla „po mnogih nadlogah v božje kraljestvo" (Dj. ap. 14, 21) in si je ravno s trpljenjem zaslužila najvišjo čast in slavo med svetniki v nebesih.
Krščanski vojaki! Tudi vi ste dozdaj zvesto služili Bogu; pa Bog vam je kljub temu naložil težko breme vojnih križev in težav. Naj vas pri tem tolaži
no vrsto — primus — ki z njo zalagava, skoro vso češko. (Ta pesa je podobna valjasti ekendorlski. In kdor bi jo želel naročiti, naj kar piše na zgornji na-slov.) Boljše pese gotovo ni mogoče dobiti. Brez pri-musa bi v prešičorejji ne napredoval veliko.
Moje krmljenje prešičev dokazuje, kako neumno je trdilo, da prešič uživa preveč človeške hrane, in da je nevaren prehrani ljudstva. Mojih krmil ne bi jedel prav nobeden človek, ko bi imel še tako hudo lakoto.
Izmed vseh živali porabi najboljše prešič peso, ki ima veliko vode v sebi. Za dobro rast potrebujejo prešiči tudi suhih, mineralnih (rudninskih) in organskih snovi. Te snovi se jim morajo dati v sithi krmi. To je potrebno za prebavljanje in za zdravje. Yr ta namen rabim z najboljšim uspehom lucerno. Po leti krmim vedno pokošeno lucerno, navadno drobno zre-zano, kajkor zdaj peso. Po zimi pa krmim posušeno lucerno. Seveda bi prešiči ne uživali kar take detelje. Dobil sem torej iz Hamburga poseben mlin. Lucerno prav dobro posušim in na tem mlinu v moko iz-meljem. Zanaprej bom prav vso lucerno mlel, ker so se mi dosedaj izkušnje izvrstno obnesle. Ravno do tega prepričanja so prišli Amerikanci, ki zelo rabiio to zmleto lucerno. Strokovnjaki pravijo, da ima ta zmleta nemška detelja več redilnih snovi v sebi, kakor o-trobi. Lucerna je torej kraljica vseh krmilnih rast-| lin, pesa pa kraljica gomoljev. Ce se ti kraljici skiv-j paj prav rabita, bodo prešiči lepi, kmet pa trden. — j Lucerna ne daje le suhe organske snovi, ampak tu-; di apno, rudnine in dušik. Lucerna nima sladkorja, | tega ima pesa v izobilju; posušena lucerna nima soka, tega ima zopet pesa. Tako se ti dve rastlini najboljše izpopolnjujeta."
Ce se to dobro porabi, se mora iz malega posestva prav veliko prešičev prerediti.
Se nekaj posebno povdarja g. Batik. Za zdravje prešičev je neobhodno potrebno toplo ležišče, torej obilo stelje, Prešiči ložje pogrešijo dobro krmo, kakor dobro ležišče. Marsikdo ima hrome in bolne prešiče. Vzrok je navajdno slaba stelja.
Sicer se bo pa izplačalo, prešiče rediti, ker zelo že primanjkuje masti.
To so dobički!
Mnogi dandanes zavidajo kmeta, ker lahko svoje pridelke malo boljše proda kot pred 5. ali 10. leti. Kmet bi dandanes ne smel imeti malo boljšega stališča in bi se moral mučiti samo z dolgovi, obresitni, davki itd,
Ako pogled a iBOsi. računske zaključke velikih tovarn, bank itd,, vidifirt), da izkazujejo ti zavodi in ta podjetja naravnost ogromne dobičke. Tako n. pr. izkazuje Bergmanova tovarna usnja v Novem Bidžovu na Češkem za leto 1916 čistega dobička «00 tisoč K, t. j, 40 odstotkov na delniško glavnico. To podjetje je dolga leta pred vojsko izkazovalo v svojih računih izgubo in ni razdeljevalo nikake dividende. Za časa vojske se je naenkrat uvrstilo med podjetia, ki so si iz vojskinih razmer nakovala na tisoče in tisoče zlatnikov. Od čistega dobička po 000,000 K je tovarna 473.000 K porabila za kritje prejšnjih izgub, poleg tega pa je še razdelila med svoje delničarje čistili 127.587 K. Letni račun za leto 1915 je še zanimivejši. Tovarna je dosegla celo 1,285.407 K čistega dobička, tako, da se je glavnica, ki je po-
ložena v podjetje (1% milijona K) obrestovala celo pe 8 5 %. To je dobiček, ki nekaj pomeni, a nam tudi pove, zakaj je usnje tako drago. Kedaj pa se je v kmetijstvu kaka stvar, kak pridelek tako ízbor-no izplačal? Poslanec Simon je v nemškem državne» zboru nedavno povdarjal, tia so se v Nemčiji cena o-buvalu dvignile do 400% že v prvih mescih vojsko ia radi neprimerno visokih cen za vojaške čevlje se je ljudstvu (splošnosti) preveč odvzelo in podražilo ljudske potrebščine. Neka tovarna usnja v Monako vem je v letu 1915 dosegla dobiček poldrugega milijona, dočim je prejšnje leto znašal dobiček „samo" 191.000 mark. Dividenda se je povzdignila od 4 na 30%. Tovarna v Strassburgu pa je povišala svoj dobiček kljub visokim odpisom od 1,2 0 0.0 0 0 0 mark na osem milijonov mark. Usnjarna v No-rimberku pa je pri svoji obratni glavnici 400.00Ü mark zaslužila v letu 1915 celo 430.000 mark, to je: 110% čistega dobička! Mi nimamo pri rokah računskih zaključkov velikih avstrijskih in ogrskih tovarn, a dobiček Bergmanove tovarne nam je dokaz,, da so vsi veliki, večinoma židovski bogataši" v vojs-kinem času na račun ljudstva in splošnosti s podra-* ženjem usnja, podplatov in čevljev nagromajdili velikanske dobičke.
Dobički pa niso izredno veliki sam® pri usnjarski stroki, ampak tudi druge tovarne, ki proizvajajo druge ljudske potrebščine, izkazujejo naravnost oderuške preostanke. Zadnje dni so poročali časniki nar slednje: Ogromen dobiček je napravila v minulem letu delniška družba Fr. Odkolek, parni mlin in tvor-nica kruha v Visočanili blizu Prage. Pri delniški glavnici poldrugega milijona kron je dosegla, ta družba 8 7 1.2 8 5 K čistega dobička, kar znaša 53.75 odstotkov. In ta dobiček je napravila pri najpotrebnejšem živilu širokih slojev, pri kruhu. — T vernica za čokolado v Kraljevih Vinogradih pri Pragi A. Marschner je „zaslužila" v letu 1915 čistih 3 6 9.0 3 8 K (v letu 1914 pa „samo" 139.779 K). Upravni svet je sklenil, da bode razdelil 13% dividendo, t. j. 26 K na akcijo. V prejšnjem letu je znašala dividenda 6.5%, t. j. 13 K. — Svindska tovarna ruma in likerjev izkazuje po poročilih iz Pešte pri glavnici 1,200.000 K skupaj 2,289.000 K čistega dobička, t. j. 190%. — Velika ogrska čevljarska tovarna „Turul" v Temešvaru, delniška družba, je napravila leta 1915 1,5 6 2.5 4 6 K čistega dobička. Iz tega se bo izplačala 15% dividenda, javne in tihe rezerve se bodo dobro podprle, 590.939 K se prenese na novi račun. Ob enem je sklenil občni z-bor, da zviša akcijski kapital za 1,01*0,000 K na ia način, da se vzame "iz posebnega rezervnega fonda 750.000 K in razdeli delničarjem brezplačno 3750 delnic in sicer tako, da odpade na vsake štiri stare delnice po ena nova. Ker ima delnica 200 K stalne in 400 K spreminjajoče vrednosti, pomenjajo 4 podarjene delnice 1600 K darila ali 800% posebno dividendo, Vojna nese! — Na občnem zboru zapadnočeškega rudniškega društva so sklenili, da razdele od čistega dobička v znesku 3,4 7 4.1 0 0 K 13% dividendo (lani 11%), 290.059 K se prenese na novi račun. — Delniška družba avstrijske petrolejne industrije je delala leta 1915 tako sijajne kupčije, da bo izplačala 5 0 % dividendo (leta 1914 samo 10%).
V očigled takim dobičkom v teh težkih časih bi bilo pač popolnoma na mestu, da bi se ganila naša finančna oblast, predno bo prepozno. Kje je davek na vojne dobičke?? Široki sloji naroda nosijo možate in z občudovanja vredno požrtvovalnostjo sile in nad.

--:—tum-
misel, da Bog s trpljenjem samo skuša vašo stanovitnost v dobrem in vam obenem ponuja priložnost, pomnožiti si zasluženje za. nebesa.
Da pa bodo križi in težave za vas res zasluž-ljivi, morate jih potrpežljivo nositi, u dani v voljo božjo. Treba se je v stiskah in nadlogah ravnati po nauku modrega Siraha, ki pravi: „Nosi, kar ti je Bog naložil; skleni se z Bogom in potrpi . . . Vse, kar se ti prigodi, sprejmi, in prenašaj bolečine ter imej potrpljenje v svoji ponižnosti" (Sir. 2, 3, 4). Zgled prave udanosti v voljo božjo naj vam bo trpeči Job, ki je pri vsaki nesreči in izgubi, katera ga je zadela, zaklical: „Gospod je dal, Gospod je vzel; kakor je Gospodu dopadlo, tako so je zgodilo; bodi češčeno Gos; odovo ime" (Job. 1, 21). Vojaki! V najhujših bolečinah pa se spomnite trpečega Jezusa na Oljski gori. Naš Zveličar je tam imel pred svojim duhom vse trpljenje, ki mu ga je nameni' Bog. Njegova Človeška narava se ie tresla pred tem groznim trpljenjem, in prosil je svojega nebeškega Očeta, da odvzame grenki kelih trpljenja od njega ; pa svoio popolno udanost v voljo božjo je pokazal s tem, da .ie pristavil besede: ..Pa vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti" (Mat. 26, 39).
Ganljiv vzgled potrpežljive udanosti krščanskega vojaka v božjo voljo nam pripoveduje Bernhard Duhr iz D. J. v svojih „Vojnih zgledih": V temnem eozdu so našli težko ranjenega vojaka Viljema B., ki je že pet dni ležal tam brez vsake pomoči in hrane. Komaj so ga prenesli v bolnišnico, je umrl. Imel je pri sebi bilježnico. V to je še v zadnjih urah svojega življenja s tresočo roko zapisal nekatere stavke, iz katerih posnamemo, da so njegove misli vedno bile pri Bogu. On piše: „Ker je volja božja, da umr-jem, zato velja moj zadnji pozdrav ljubemu Bogu. Zadet od sovražne krogle, ležim že pet dni tukaj in si nc morem pomagati. Umreti bom moral gladu. Več-
krat sem prosil Gospoda pomoči. Bog mi pomoči ni poslal, pa jaz ostanem kljub temu zvest svojemu Bogu in ne tožim, če mi je naklonil tudi smrt. Na svidenje tukaj na. zemlji ali pa v nebesih!" •
Vojaki! Kakor ta vaš tovariš, tako se tudi vi udajte popolnoma v voljo nebeškega Očeta. Ce ti je Bog določil tudi smrt, sprejmi jo udano iz njegovih rok, rekoč: „Jezus, tebi živim; Jezus, tebi umrjem; Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Naj se zgodi v vsem volja Gospodova!"
Slovenski vojaki! V neštetih bojih že ste junaško zrli smrti v obraz in niste se ustrašili najhujšega ognja! Zadenite tudi križe, ki vam jih pošilia ali dopušča Gospod, junaško na svoje rame in nosite jih možato, kakor nekdaj sveti mučeniki. Mučence so trpinčili na najraznovrstnejše načine. Razpenjali sc jih na natezavnice, da so se udje ločili od udov, pekli so jih na razbeljenih ražnjih, kakor sv. Lovrenca; bičali so jih z železnimi verigami, trgali so jim meso z živega telesa, žgali jih z razbeljenim železom, polivali jih s smolo, povezali v slamo in potem sežgali,. da so kot žive baklje razsvetljevali nočno temo, pribijali jih na križe, kuhali jih"v razbeljenem olju, in počenjali vse druge grozovitosti ž njimi. Pa vse te muke so mučeniki prenašali možato in junaško ter brez vsega godrnjanja. Prepevale sv. pesmi so Sli ▼ smrt in so bili veseli, da so smeli trpeti za Jezusa.
Kakor mučenci Kristusovi, tako storite tud* vi, krščanski junaki! Sprejmite iz bežjih rok udano vsakovrstne križe in bridkosti ter jih prenašajte oo',rpe-žijivo in možato brez mrmranja, brez godrnjanja ln brez preklinjanja. Z udnnost<o v trpljenju zartOotite za svoje grehe, s potrpežljivostjo v križih in težavah si nabirajte in množite dan za dnevom zasluge za nebesa ter si spletajte nevenljivi venec nebeške slave.;
Prof. A. .Jerovšek.
<1 aprfía 13*6.
8LOVBN8BI GOSPODAR.
Stran 3.
log«, Ki jih je prinesla vej mi. V tem pa redi vojna nekatere posameznike v teka meri. da je naravnost nezaslišano.
Kaj je kmet?
(Izvirno.)
Kmet je uboga stvar. Tako se tukaj kmetje pogovarjajo med seboj- Dragi čitatelji! Ali niso resnične te besede ? Mislim, da bo vsak mojih misli in bo rekel: da! Kajti za vse predmete, ki jih hoče prodati' kmet, so nastavljene postavne cene. Dragi somišljeniki! Ali so pri trgovcih in obrtnikih tudi nastavljene postavne cene, kako drago sme prodajati te ali one reči ? So, toda samo pri nekaterih rečeh. Nekoč s$m prišel v neko prodajalno in si kupil neko stvar. Ali kako se začudim, ko mi trgovec pove ceno dotič-ne stvari. In ko vprašam, zakaj tako drago, mi poreče: ker je vojska! A tako! Pri kmečkih pridelkih pa se nič ne pozna vojska?! Tudi, pa pri čem.? Ne pri tem, da bi kmet kaj dražje prodajal svoje pridelke in prišel do pokritja pridelovalnih stroškov in do majhnega dobička, ampak pri tem, da mora prodati vse c »o nastavljenih cenah. Pa še v nečem drugem se pozna pri kmetu vojska in sicer v tem, da primanjkuje delavskih moči. Ali mestni gospodje tega nič ne vidijo? Oni pridejo ven na deželo in zahtevajo od u-bogega kmeta to ali ono reč in kmet mora pri cenitvi paziti, da ga ne spravijo pod ključ. Ako hoče u-bogi kmet kako blago kaj dražje pjrodati kot poprej, ga že obdolžijo za dražitelja. Torej kmet ima pri v-seh rečeh postavne cene; a trgovec in obrtnik pa sme prodajati, kakor se mu pač zdi. Torej, dragi km;etje, zalrtevajmo skupno, da se tudi za vse trgovce in obrtnike nastavijo najvišje cene in da se za naše pridelke, kjer je treba, že določene zvišajo.
Ivan Marinič, Seneskivrh 30, Vel. Ned.
Kmet in dninar.
O razmerju med kmetom in dninarjem še nam vedno prihajajo iz kroga obeh slojev nove razprave in pojasnila. Mi odpiramo kajpada predale našepa lista obema slojema in gledamo le na io, da se ne zapiše nobena žaljiva beseda, ker je naša naloga, kmečke sloje združevati in ne razkrojevati.
Iz Planinske vasi nam piše posestnik: Z ozi-rom na visoki pomen poljedelstva, je treba skrbeti v-saJcemu kmetu in poljedelcu, da se v tem resnem času pridno seže po poljedelskem orodju in ž njim izvabi iz radodarne zemlje vse, kar je neobhodno potrebno za življenski obstanek posameznika in državo. Vojni zakon je poklical može brez ozira na stan in velikost kmettje pod orožje, da brani avstrijsko grudo pred sovražnikom. Za to je treba tudi doma pritegniti vsako sposobno osebo k poljedelskemu delu
V	predzaftnji številki „Slovenskega Gosix»darja" se je oglasil dninar iz planinskie okolice z željami in pritožbami glede plače in draginje. Opisuje, kako se slabo plačujejo dninarji v šentvidski župniji. Toda temu nasproti povdarjam to-le resnico: Poznam več dninarjev in hlapcev in dekel, ki niso za svojimi starišr niti vinarja podedovali, a so si vendar z delom, oziroma zaslužkom, svojih pridnih in poštenih rok med kmeti, seveda ne da bi poznali tuje rudokope in mostne noše in šege. prigospodarili iepa posestva in lepo premoženje in danes z veseljem gledajo žulje svojih rok. Pridni kmečki delavci pridejo do svojega zaslužka v vsakem vremenu in letnem času. Pridne delavce kmetje dobro in radevolje plačajo. Samoobsebi umevno pa je, da so od dobrih zaslužkov izključeni isti delavci, koji se bojijo solnčnih žarkov in umazanih rok, kajti za kmeta in poljskega delavca je skrito zlato v blatu.
te Bizeljskega se nam piše o istem predmetu:
V	„Slov. Gospodarju" sem čital, kako se dninar pritožuje, da je preslaba plača in da vsled tega ne more shajati. Na to odgovarjam, dni pri nas plačujejo kmetje za delo od jutra do večera dve kroniei in da dajo dobro hrano. Ce gre torej dninar šest dni delat kmetu, ima 12 K na teden. Ali to ni lep zaslužek?! Potem se dninar rjtožuje. da ne dobi zemlje v najem. Tudi temu moram oporekati. Sedaj se dobi dosti zemlje. Dobi jo, kdor le hoče delati in še tudi čisto poceni in kolikor je hoče. priden delavec ne bo pri kmetu nikdar kruha stradal. Ne bo mu treba zobe v steno kazati. A dninar ne sme samo sebo videti, ampak tudi premisliti, koliko mora kmet izplačati nn trden, meseo ln leto. Trpeti pa moramp vsi. Ko je Bog svet ustvaril, so bile razne stvari na zemlji, človeka pa ni bilo. Bog je ustvaril tedaj človeka in ga je postavil v raj Nli mu trebalo obdelovati zemlje. Prepovedal mu je le od enega drevesa sad .jesti. Ali človek ni ubogal, kar mu je Bog prepovedal. Zato ga je Bog kaznoval in mu je rekel: V potu svojega obraza boš kruh jedel! Zatorej moramo tudi mi vsi, kmetje in dninarji in drugi, trpeti in delati, A ni ga človeka na svetu, ki bi več trpel, kot kmet. Stari pregovor že pravi: Kar na svetu živi, vse kmet redi.
Italijansko bojišče.
General Kadorna je zopet doma. Na pariškem posvetovanju je baje odkrito priznal, da je nemogoče-zavzeti avstrijske postojanke ali pa predroti njih črto. V teku 10 mescev se je Kadorna torej vsaj nekaj naučil, to se mu mora priznati.
V nedeljo, dne 2. aprila, so metali laški letalci bombe na Postojno. Takoj drugi dan so se dvignili naši pomorski letalci, da jim vrnejo postojnski obisk in še prejšnja nevrnjena obiska v Ljubljani in Trstu. Bombardirali so Jakin z dobrim uspehom.
Na skrajni zahodni tirolski meji so v visokem hribovju, imenovanem Adamello, naši zavzeli obmei-ni ¿¿re en v visočini nad 3000 metrov, Sicer pa se na ceh fronti ni zgodilo nič posebnega.
Laške bombe na Postojno.
Zadnjo nedeljo, dne 2. aprila, zjutraj okrog pol 8. ure, je priplulo nad Postojno pet laških letalcev, ki so vrgli na mesto kakih 17 bomb. Na nekem vrtu sta bila ubita dva vojaka od godbe, nekiaj pa je bilo ranjenih. Sovražni letale, io eno uro krožili nad Postojno. Na poslopjih ni nobene škode. Na povratku so baje naši enega letalca setrelili. Tudi v petek, dne 31. marca, so krožili nad Postojno tuji zrakoplovi, katere je pa naše streljanje kmalu pregnalo.
Nov zračni napad na Jakin,
TTradno se poroča:
Kot odgovor na zračne napade italijanskih zra-koplovcev na Ljubljano, Postojno in Trst je napadel dne 3. aprila popoldne oddelek avstrijskih pomorskih zrakoplovov, broječ deset letal, italijansko mesto Jakin, kjer je metal bombe z uničujočim učinkom na kolodvor, plinarno, ladjedelnico in na mestni del, kjer se nahajajo vojašnice. Nastalo je več požarov. Protinapad dveh sovražnih obrambnih letal je ogenj iz naših strojnih pušk prav lahko odbil. V hudem ognju treh obrambnih baterij sta prisilila 2 sovražna šra-pnela enega naših letal, da se je moralo v pristanišču spustiti na tla. Drug naš zrakoplov pod vodstvom zrakoplovnega mojstra Molnarja, se je spustil tik i-menovanega na tla, je prevzel oba naša zrakoplovea in popolnoma uničil zadeto Htalo, m se pa vsled neke poškodbe mogel dvigniti ¿višku, ker je bilo tudi morje viharno. Iz pristanišča je pripllul sovražni tor-pedni čoln ter dve drugi ladji, da bi se polastile o-beh naših poškodovanih letal, toda ogenj strojnih pušk in bombe naših zrakoplovov so ; i h prisilile, da se se morale v r n i t L Na to se je posrečilo dvema našima zrakoplovoma f od vodstvom mornariškega kadeta Vamosa in ladijskega poročnika Steute, spraviti na varno vse 4 naše zrakoplovce ter zažgati obe poškodovani letali. To rešilno delo je bilo izvršeno v ognju strojnic in bomb italijanskih pomorskih letal, ki so krožili komaj 100 metrov nad našimi. Sicer smo Izgubili dve pomorski letali, vsa ostala letala pa in tudi vsi zrakoplovci so se vrnili nepoškodovani.
Kako j¡© v Gorici.
(Izviren dopis.)
Gorica, 30. marca.
Medveda Jožeta dramite, naj bi se zgenil, . pa poravnal naročnino. Jože pa se ne zgane; pa saj že od junija lanskega leta ne prebira ne Vaših uvodnih člankov, ne podlistkov,
ne novic. Ne da bi se mu bil „Gospodar" kakorkoli zameril, ampak kolera ga je u-grabila koncem junija lanskega leta; zavili so ga lepo v rjuhe, pa v jamo, njega prvega.
Gorica je zdaj v cvetju; vse cvete. Kar je cvetja za šopke, poprodavajo ga častnikom, da pošiljajo svojincem živih spominkov izza fronte, cvetje po drevju pa obeta bogato jesen. Mandelj, pravi goriški u-domačenec, je že odevel; breskev docvita, hruška in češplja je zabelela in črešnjevih češulkov cvetje se odpira. Na večer vse diši po cvetoči lavoriki. Pesnikom najbrž ta vzduh vzbuja koprnenje po slavčkih. ki nai bi jim pripomogli, da se dokopljejo do lepih misli; vsakdanjim ljudem pa ob latvoričjem duhu na mar prihaja, kako pusta je krompirjeva čorba brez lorberjevega perja.
Udomačene ptujke, palme, visoke, v črno zelenilo oblečene ciprese, cedre libanonske, ki se goje po goriških vrtovih — samo visoko, žalobno zimzelenjo, ra se ne zganejo: dolgočasno zelenijo naprej, kakor so zelenele vso Zimo; ni ;iim do cvetja. So pač na svojem mestu, prav na svojem me,«tu.
Po vrtu se drvijo kosi, pravi goričanski fantje, brez strahu in liojazni. Točno ob svojem času dopoldne in popoldne žvrgoli svojo kosovsko in ko jo začne, jo začne: nikakor se ne da motiti, na,j še tako tu pokajo granate, on ne pretrga svojega speva, kakor ukopan ti sedi in poje naprej in naprej; no zgane se, ko žvižga v divjem diru preko njega mrxa granata: nemirno brni čezenj preko vrta nekam tja dol proti jugoizhodu. ah pa nekam tja proti zapadu. A tudi
fcčinkovcu srce ni v hlače padlo: Spomladi gre peti, poje, klakor bi se ž njo kosal, kdo nju h bolje žvižga,, ali on na cvetočem la/voričjem grmu, ali ona, ki veselo živeti, braniti ne smeš! dejala je po Slomšku kobilioa mravlji in ščinkovec jej daje prav; Včeraj se je zglasila pivtka, napovedovalka dežja, pa se je uštela, kakor se letos itak prav nič ne izpozna ne ta ne oni vremenski prerok.
Zdaj pa le še dveh spomladančkov nikar ne po-zaibiti: Škrjanček na sosednji njivi skaklja od grude do grude, kakor bi iskal, kam li je bušila, pa kako bi se poravnalo, po vrtu pa o. Janko brska, seje, sadi, presaja; škrjanček pa Janko vsak po svoje spomlad znanita, spomlad na grudi, spomlad v prirodi; vsak po svoje dvigata se k nebu pod oblake, škrjanček po svoje, Janko po svoje.
Lepa je spomlad, slišim tičke pet'! O priliki pa Vam zopet kaj napišem. Z odličnim, spoštovanjem pozdravlja Vaš Sartory-Tory. G. B.
Lahi 18 ur neprenehoma streljali.
Desetnik Breznik Anton, doma iz Kovačevega vrha pri Slov. Bistrici, nam piše z dne 28. marca:
Nekega večera smo dobili nalogo, odriniti v bojno črto. Cel dan je močno deževalo, vsi smo prosili Boga., da bi vsaj na večer aež prenehal. Prošnja je bila uslišana. Imeli smo krasno pot in lepo mesečno noč. Bili smo potem tri dni za bojno črto v rezervi. Drugi večer, ravno ko smo imeli opravilo z novim moštvom, mi prileti sovražna krogla na desno ramo, in mi dvakrat predere mojo bluzo, a moža, ki je stal za menoj, lahko rani na roki, tako da se je smejal, ko je šel na obvezovališče. Po treh dneh zatem zase-demo strelske jarke, polentar pa, kakor da bi vedel, da imamo izmenjavo, začne regljati s puškami in s strojnicami, kot bi nas hotel napasti. Mi smo mirno čakali', naj se približa žičnim oviram, potem bomo že napravili svoje. A Laih se je za enkrat skesal in po-malem je vse utihnilo. Ker mu mogoče streliva za topove manjka, je začel bolj pogosto mine metati. Pa tudi proti tem si vemo že pomagati; dosti jih pa niti ne razpoči. Nekega večera grem k sosednjemu vodu službenim potom. Ko se nekoliko časa pogovarjamo, prileti sovražna mina na naše kritje. Naenkrat bila je polna luknja dima, ranjen pa k sreči ni bil nobeden. Pred par dnevi je naperil Lah svojo kanonado proti našim strelskim jarkom: 18 ur je streljal kar z vsemi kalibri od najfvečjega do najmanjšega, neprenehoma, a pri našem bataljonu smo imeli samo dva lahko ranjena.
Med takimi in enakimi dogodki nam minevajo dnevi in mesci — že je deseti mesec minul in Lah še tiči tam, kjer je začel. Ne pomaga mu ne regljanje strojnic, ne njegova kanonada, pa tudi mine zadnjega časa nič. Nas tolaži misel: . Vsaka krogla, ne zadene, vsaka mina ne rani, granate pn< rahljajo trda kraška tla. Ce pa kateri umrje junaške smrti, nas to niči ne straši, saj skoro vsakega krasi svetinjica Matere božje. Smrt Marijinih častilcev je lepa, ka,j še le smrt častilca Marijinega vojaka-junaka, Celo bojišče je pri nas ena Marijina družba. Marsikateri, ki bi se bil prej svetinfice sramoval, si jo sedaj s ponosom pripne.
Vsem bralcem in bralkam ljubljenega našega „Slovenskega Gospodarja" iskrene pozdrave! — S~ manuel, tebi pa povemo: Spametuj se, dokler je čas! Ce ne, v deželo tvojo gremo, nazaj ne spraviš nas!
Nemiri v Florenci.
Po poročilih nemških listov so se pojavili preteklo soboto, dne 1. aprila, v Florenci veliki nemiri Na tisoče žensk iz mesta in okolice je hodilo okrog in kričalo: „Proč z vojsko! Pošljite nam na-šemožedomov! Dajte kruta otrokom!" Policija in vojaštvo niso mogli udušiti nemirov. še'e uplivnim meščanom se je posrečilo z dobrohotnim prigovarjanjem narediti mir in red.
Angleški ministrski predsednik v Rimu.
Angleški ministrski predsednik Asquith je dne 31 marca obiskal Rim. Gotovo ifv imel kaj no.ega povedati italijanskim ministrom, ker je bil ž njimi rav-< nokar v Parizu skupaj. Za to je bolj važno, da je v Rimu obiskal tudi papeža Benedikta XV., ki je priznano največji zagovornik skorajšnjega miru. Asquith je imel gotovo povod, da se predstavi ob pravem času tudi sedanjemu mirovnemu papežu, kajti tudi na Angleškem vsled neuspehov vsepovsoSI ni nobenega vojnega navdušenja več.
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču nobenih posebnih dogodkov. Rusi pridno obstreljujejo naše in nemške postojanke Za rusko fronto pa se opazuje vjeliko premikanje čet, kar pomenja, da ruski poveljniki na novo razvrščajo svoie čete in da bodo kmalu večji boji.
Nemci so izračunih, da so Rusi imeli v zadnjih bojih z Nemci najmanj 140.000 mož izgub. Takih izgub tudi velike armade ne prenesejo.
Rusko oboroževanje proti Romuniji.
Po bukareškili vesteh delajo Rusi v južni Bes-arabiji zlasti na rumunski meji obširne priprave in sicer: Mejne stražne čete dobivajo ojačenja vsak dan. V Ismail je došlo več pelrotnih in kozaških polkov, na utrjeni črti Reni—Catal—Ismail—Vilkav ob Donavi do morja pa gradijo neprestano nove utrdbe. Staro trdnjavo Ismail so čisto moderno prezidali in bo v slučaju napada najmočnejše opirališče za brambo južne Besarabije. Vse odredbe so brambmega značaja. Donavsko brodovje je dobilo še dva torpedna in dva podmorska čolna. Več so jih namestili v Reni.
Pflanzer-Raltinov most v Cernovicah.
(Izvirni dopis.)
Dne 29. marca se je v Cernovicah izročil prometu nov železni most čez reko Prut, kateri je bil o priliki ruskega vpada porušen Popravljali so most tudi slovenski pionirji. Slovesnosti se je udeležil sam zborni poveljnik general Pflanzer-Baltin, Po slovesni otvoritvi so vojaki svojemu poveljniku/ in gostom defilirali. Pionirji so svoj nastop končali s slovesnim, obhodom z godbo na čelu-. Po defiliranju je višji poveljnik osebno pohvalil vrle pionirje. Tako se je ta most izročil prometu. Most nosi na pročelju svoje i-me: ..Baron Pflanzer-Baltinov most." Ljudstva se je kar trlo okoli od veselja in radosti, da bi si skoraj mislili, da je že konec, vojne. Tako je zapustila naša stotnija zgodovinski spomin v tej svetovni borbi, kot časten spomin slovenskih pionirjev na izhodu.
Predno se pa poslovimo od tu in gremo da ne vemo kam, želimo vsem prijateljem in znancem ter bralcem „Slovenskega Gospodarja" in „Straže" zdrave in vesele velikonočne praznike s prisrčnimi pozdravi na vse domače, žene in dekleta. Do skorajšnje-, ga svidenja! Upamo, da nam trobenta miru skoro že za oje in naznani: Hrabri vojščaki, domov se podajte! Zdrapstvujte! — Boštjan Kristovič iz Maribora; Franc Vreča, štabni narednik, Radgona; Jože! Gre-gorec, četovodja, Hajdin, Ptuj; Kari Radej, četovod-ja, Loka pri Zidanemmostu; Franc Kovačec, desetnik, Sv. Marjeta, Moškanjci; Izidor Jušap, poddesetnik, Sv. Štefan, Koroško; Franc Znideršič, Stude-nec-Radna, Kranjsko; Anton Šerbec, Rajhenburg; Alojz Borovnik, Bevče pri Velenju; Filip Slabe, Postojna; Peter Bizjak, Postojna; Jožef Zgonik, Volčia Draga; Vincenc Martelanc, Volčja Draga; Matija Je-raj, Rečica;. Franc Prislan, Rečica; Vincenc Setar, Sv. Lovrenc na Dravskem polju; Jožef Korošec, Be-zuljak; Anton Keršič, Trbovlje; Franc Bezjak, Ptuj, Sfonjco; Anton Kristovič, Sv. Marko, Ptuj; Janez Dopler, Maribor; Rudolf Pirtošek, Šoštanj; Jan. Re-har, Celje: Henrik Streicher, poddesetnik iz Radgone. »
Rusko kmetijstvo.
•
Steviilke o letu 1915 kažejo, da je rusko poljedelstvo v vojni zelo trpelo. Ker so se Rusi morali u-makniti, so morali zapustiti najbolj plodno zemljo na Poljskem in v Beli Rusiji. Zmanjkalo je delavcev, in poljedelskih strojev ni bilo mogoče uvažati in za to se je površina obdelanega polja zelo zmanjšala. Letina bi še zadostovala za ljudsko prehrano, pa železnice niso mogle rešitr svoje naloge. Najbolj je trpela živinoreja. Poljedelsko ministrstvo je dognalo, da je število živine padlo za polovico. Največ so trpele mlekarne, vrednost mlečnih izdelkov je padla za 80 odst,; znatno je padlo tudi pemtninarstvo, ribarstvo in gozdarstvo.
Francosko bojišče.
Pred Verdunom so Nemci dosegli zadnji čas 3 važnejše uspehe. Dne 30, marca( so na severozaihoIni strani zasedli vas Malancourt in sosednje utrdbe. — Dne 1. aprila pa so na zahodni in severozahodni strani vasi Vaux {severoizhodno od Verduna) zavzeli tamošnie francoske postojanke. — Po izredno srditih bojih pa so se dne 2. aprila južno od utrdbe Douau-i mont polastili Nemci večjih sovražnih okopov. — Sicer pa na celi zapadni fronti nobenih posebnih dogodkov.
Srbija.
Javna katoliška kapela v Belgradu.
Iz vojnega poročevalskega stana: Dasi je bilo v Belgradu že v miru približno 8000 katoliških vernikov, ni Cilo v mestu nobene katoliške cerkve, marveč le kapela na avstrijskem poslaništvu. Prva skrb vojne uprave je bila, (da preskrbi katoliškim vernikom v armadi in med civilnim prebivalstvom primeren prostor za obhajanje službe božje. V to svrho je izbralo prestolno dvorano v razstreljeni kraljevi palači. V nedeljo, dne 2. aprila, je daroval v novi hiši ttožji prvo sveto daritev v to v prvi vrsti' poklicani katoliški duhovnik: apostolski vojni vikar namestili
i .
škof Bjelik, najvišji dušni pastir naše armafte. Navzoč je bil celokupni častniški zbor, vojaška vlada, posadka in na tisoče civilnega katoliškega občinstva. Pridružil se je tudi zgodovinski dih: Po prijatelju naše monarhije, kralju Milanu, zgrajeni sijajni konak je našel ta dan svojo najdostojnejšo uporabo. Tem povodom je apostolski vojni vikar izročil svojemu namenu 10.000 K, ki jih je daroval Sv. Oče za bedno srbsko prebivalstvo. Skof Bjelik je sprejel belgrajs-kega župana dr, Velkoviča z več odborniki in mu s kratkim nagovorom izročil del gornjega zneska.; večji del pa se je razdelil na posamezna okrožna poveljstva.
Ponarejena zdravila za srbsko vojsko.
Pred kratkim so se razširile vesti, da so Bolgari med vojnim plenom, krterega so vzeli Srbom, našli zdravila, katera so bila narejena v Italiji za srbsko armado. Kemična preiskava je pokazala, da so ta zdravila ponarejena in da nima,j,o v sebi prav nobene zdravilne moči. Sedaj se uradno poroča o ti ..veliki" laški pomoči. Med vojnim plenom, katerega so vzeli Bolgari Srbom v Nišu, se je našlo veliko zavitkov laških zdravil, katera so bila preiskana in se jo dognalo, da so dosedaj na neznani način ponareie-na. Ti zavitki imajo napis: „Stabdimento farmaceu-tico G. Brenti, Milano." — Lahi goljufajo pač celi svet.
Naš Yomi minister v Četi n ju
Vojni minister baron Krobatin je prispel dne 31. marca v Cetinje, kjer so ga sprejeli naši častniki in uradniki ter črnogorska duhovščina in mnogi črnogorski častniki v paradni uniformi z generalom Miljutinom Vukotičem, polbratom kraljice Milene, na čelu. Metropoli! Mitrofan je pozdravil ministra s posebnim nagovorom, v katerem je povdarjal, da so se naše čete od prvega dne okupacije napram prebivalstvu vzorno obnašale in se zahvaljeval za skrb in brigo. ki jo posveča naša vojaška uprava narodu in deželi. Prosil je ministra, da sporoči Nj. Veličanstva zahvalnost in skromno mišljenje črnogorskega prebivalstva. Pri deiiliranju častne stotnije je pohvalil minister vzorno strumnost plznskih domobrancev. — ; Dne 1. aprila je odpotoval vojni minister Krobatin v ' Skader.
Zračni napadi na AngKško,
Nemški zrakoplovci so od dne 31. marca do dne 4. aprila vsako noč obiskali angleško obal, kjer so z bombami napravili obilo škode. Pri prvem poletu so padale bombe tudi na London.
Slovenske žrtve za domovino
—	Janez Brežnik. V rezervni bolnici v Ljubljani je umrl vsled hude rane, zadobljene na južnem bojišču, desetnik Janez Brežnik iz Lopate pri Celju. Bil je vobče ziian in priljubljen tesarski mojster. Po eninpolletnem zvestem službovanju na bojišču je dal velikodušno življenje za domovino, v 32. letu svoje starosti. Mir njegovi duši!
—	Franc Emeršič, Franc Gavez in Mart. Ra-kuš. Anton Belšak, doma od Sv. Barbare v Halozah, nam poroča z italijanskega bojišča: Do sedaj so padli pri moji četi sledeči moji rojaki: Franc E-meršič iz Paradiža. Dobil je strel v trebuh na Do-berdobski planoti mesca oktobra 1915. Drugi je Fr. Gavez iz Brezovca. Vzoren mladenič, star 2,0 let, je daroval svoje mlado življenje za cesarja j^i domovino. Bil je od granate zaJdet v trebuh dne 30. decembra 1915 Tretji: Martin Rakuš, je b.l od sovražne granate v glavo zadet in je takoj izdihnil svojo blago dušo mesca januarja 191G. Bili smo si vsi najboljši prijatelji. Sedaj jih že krije kraška zemlja. Spa-vajte sladko, dragi mi prijatelji!
—	Jakob Herman. Od S v. J u r i j a ob Sčav-nici so nam poroča: Cez doigih šest mescev so sprejeli stariši žalostno poročilo, da je dne 9. avg. 1915 bil od sovražne krogle zidet Jakob Herman iz-¡0kosi avec ter je dne 15. avgusta. 1915 v bolnišnici Horo-denka v Galiciji umrl. Bil je blag in vzoren mladenič. Z desetnikom Franjo Perovcem iz Šoštanja sta si bila najboljša prijatelja v bojni črti ter sta bila o-b'a en dan ranjena in skupaj v bolnišnici, kjer je Jakob umrl. Počivaj sladko, blagi mladenič, ker prelil si kri za dom in cesarja!
—	Veber Miha. Od Sv. D u h a na Ostrem Vrhu: Žrtvoval je svoje življenje katoliško-naroden vrl mladenič Miha Veber, edini sin svojih starišev. Ko je prišel v jeseni 1915 za 14 dni domov na dopust, je rekel, da njega Italijan ne bo nikdar ujel, da se ne da ujeti. Tepel se bo za dom in cesarja, do zadnje Kaplje krvi in tako se je tudi zgodilo. Dne 20. sušca. je padel na italijanskem bojišču. Naj počiva v miru!
—	Franc Vilier. Od Sv Miki a v ž a pri Ormožu se nam poroča: Nedavno smo dobili poročilo, da blagega mladeniča Franca Viher ni več med živimi. Padel je vojaško smrti za domovino že 4. junija
1915 pri Gorici. Bojeval se je v Galiciji in tudi z La-. hom se ,re moral bojevati, pa le komaj 4 dni. Bil je i naročnik „Slovenskega Gospodarja" in „Straže." Tu-I variš njegov je bil Janez Bogdan iz Cezanjevec pri i Ljutomeru, ki je naznanil tudi njegovo smrt domačinom. Naj mu 1m> goriška žemljica lahka!
Razne novice.
*	lOiotnica nadškofa dr. Sedeja. Goriški kne-zonadškof dr. Fr. Sedej je obhajal dne 25. marca v Zatičini na DolerPskem lOletnico svojega škofovanja. Vsled vojnih dogodkov je moral visoki slovenski cerkveni knez, dasiravno nerad, zapust.ti solnčno Gori^ co in se je s svojim bogoslovjem in mnogimi duhovniki vred naselil v starodavnem samostanu v Zatičini. Odličnemu slovenskemu knezu še na mnoga leta in na skorajšnjo vrnitev v Gorico!
Duhovniška vest. C. g. Pavel Živortnik, kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. gor., je imenovan za vojnega kurata v rezervi.
*	321etnica „Dolenjskih Novic." To, kar je naš ..Slovenski Gospodar" slovenskoštajerskemu ljudstvu, to so „Dolenjske Novice" dolenjskim (kranjskim) kmetom. Dne 30. marca 1910 je nastopil vrli uaš dolenjski sobojevnik svoj 32. rojstni dan. Kakor so „Dolenjske Novice" dosedaj vrlo navajale naše dolenjske kmečke tovariše za izpolnjevanje Verskih, narodnih, avstrijskih in kmečkih dolžnosti, tako naj vodijo tudi v bodoče dolenjsko slovensko ljudstvo po potu sreče in blagostanja.
„Ulica nadvojvoda Evgena" v Mariboru. Mariborski mestni svet je v svoji seji dne 23. februarja 191G sklenil, prekrstiti dosedanjo „Meščansko ulico" v „Ulico nadvojvoda Evgena", kot znak hvaležnosti za spretno vodstvo v vojski zoper našega dednega sovražnika. Nadvojvodarvojskovodja. se je dne 22. marca. izrazil napram mestnemu zastopstvu, da je pripravljen, da dotična ulica nosi njegovo ime. Nadvojvoda je daroval ob tej priliki večjo svoto za občekoristne namene.
*	Lepa navada. V soboto, dne 1. aprila, sem v neki zavedni župniji v Slovenskih goricah našel pred znamenjem sv. križa zbranih večje število ljudi, ki so glasno molili sv. rožni venec za srečni in skorajšnji izid vojske,
*	Majnikova pobožnost na Ogrskem. Na Konferenci ogrskih škofov so sklenili po vseh ogrskih cerkvah prvo nedeljo v maju imeti skupno sv. obhajilo v zahvalo, da se je ravno mesca maja lanskega leta obrnila vojna nam v korist. — Na konferenci se je tudi govorilo o delu duhovnikov za vojne invalide, sirote in ujetnike in o udeležbi škofov pri novem ogrskem vojnem posojilu.
*	Odlikovani učitelji-vojaki. Jernej Pavlič, u-čitelj pri Sv. Andražu v Leskovcu, poročnik 26, domobranskega pešpolka, in Julij Friedl, učitelj v Slivnici pri Mariboru in poročnik 26, domobranskega pešpolka, sta bila odlikovana s srebrno hrabrostim kolajno IT. rnizreda.. —- Najvišje pohvalno priznanje so prejeli Tomaž Stani, učitelj v Rušah, Martin Vo-denik, nadučitelj na Gornji Kungoti, in Avgust A-hič, nadučitelj pri Sv Marjeti na Dravskem polju, vsi trije v vojaški službi rezervne bolnišnice štev. 1 v Mariboru.
*	Iz učiteljske službe. Katarina Ceh, naduči-teljeva soproga pri Sv. Emi, je imenpvana za učiteljico ročnih del istotam. — Stalna učiteljica Klotilda Hiti je imenovana za stalno učiteljico v Sromljah.
*	Za vojne invalide. Na Dunaju se je ustanovila posebna pisarna, ki daje vojnim invalidom brezplačne nasvete in pomoč v vseh njihovih zahtevah napram vojaškemu erarju. Ako se torej invalidu glede invalidne ali vzdrževalne podpore godi krivica, se naj obrne na sledeči naslov: „Militarischer BeiTat im k. k Arbeitsvermittlungsinstitut, Dunaj. VIL, Neu-baugiirtel 32, Ecke Seidengasse."
Za vdove padlih vojakov. Na Dunaju se je
ustanovila pis rna, ki da e nasvete v vseh v?žnih zadevah vdov pidlih vojakov. Če torej ima vdova kako zamotano p avno, zapuščinsko ali kako drugo enako zalevo, se lahko obrne na omenjeno pisarno, ki daje brezplačna, a točna pojasnila. Naslov: »Kuratorium fiir Kriegerwilwen Dunaj, 4. okraj. Grosse N ugasle št. 8.
Prebiranje 181etnih. Mladeniči, ki so rojeni v času od 1. januarja do 31. decembra lh98, se morajo najpozneje do 7. aprila oglasiti pri o čin kem uradu občine, kjer stanujejo. Vsak, ki se je oglasil, dobi črnovojniško izkaznico, katero mora dobro shraniti za prebiranje. S to izkaznico ima dotičai na dan prebiranja prosto vožnjo po železnici. Od prebiranja oproščeni so mladeniči, ki jim manjka roka ali noga, taki, ki so slepi na obeh očeh, gluhonemi, bebci ali sodnijska proglašeni slaboumni itd. Božjastni mora-o priti k naboru, a pred'ožiti morajo dokazilo svoje bolezni. Nabori se bodo vršili v času od 14. aprla do 1. maja 1916. Kdor se pri občini ne bi oglasil, ali ne bi prišel k prebiranju, se bo strogo kaznoval.

Plievo društvo za razširjanje katoliškega časopisja je zadnjo nedeljo, dne 2. aprila, imelo na Du-na u občni zbor. Nadvojvodinja Marija Valerija se je dala zastopati po grofici Bellegarde. Slavnostni govornik jezuit o.' Kolb je naznanil, da imai društvo že 150.000 udov. Potrebno bo, je rekel, da se število ze kmalu podvoji. Kavno po vojski se bomo morali katoličani veliko bojevati. Ne dajmo se varati, smrtno sovraštvo tli pri naših nasprotnikih naprej in bode po vojski vsplamtelo z novo silo. Časopisje bomo rabili bolj kakor vse drugo.
Avstrijsko katoliško šolsko društvo je imelo dne 2. aprila na Dunaju občni zbor, katerega se je udeležila zelo odlična družba. Vojnega ministra barona Krobatina je zastopal major Prunger. Glavni govornik, dunajski občinski svetovalec Solterer, je omenil, da katoliško šolsko društvo stremi po tem, da bi nam šole odgojile krepak, nravno močpn, telesno in duševno zdrav, za velika dela zmožen in navdušen rod.
Vojno romanje v Marijino Celje. Dne 1. aprila so priredili Dunajčani pod vodstvom kardinala dr. Piffla in jezuita o., Abela vojno romanje v Marijino Cel j«. Romanje je dobilo poseben sijaj, ker so se ga udeležili: pmstolonaslednica nadvojvodinja C i t a, nadvojvodinja % a r i j a Terezija, nadvojvodinja Marija Valerija z dvema hčerama, nadvojvodinja B 1 a n k a z osmimi otroki, nadvojvoda Leopold S a 1 v a, t o ,r, kneginja Parma in bra-ganški knez F r a n c j o ž e i. V soboto je pridigal kardinal dr.. Pifll in rekel med drugim: Velike prošnje so privedle sedanje romarje v Marijino Celje. Kakor nas je božja pomoč in Marijino varstvo spremljalo dosedaj skozi vojsko, tajko naj bo tudi pri prihodnjih odločilnih trenotkih, ki se na vseh bojiščih pripravljajo za bližnje tedne. Za to smo prišli romat,. Mi molimo za zmago in mir. Cesar in ljudstvo držijo trdno skupaj. Naša cesarska hiša stoji pri vseh podjetjih in žrtvah za olajšavo vojskinih bremen v os-prefdju, tako tudi tukaj, ko se v prisrčni molitvi z-drnžuje na svetem mestu s svojim ljudstvom. V nedeljo je pridigal jezuit o. Andlan ter se v ganljivih besedah spominjat pogostega romarja v Marijino Celje, blagega pokojnega nadvojvodo Franca Ferdinanda. Cesarska rodbina in romarji so na to prejeli sv. obhajilo. Ob sklepu pobožnosti se je jezuit o. Abel zahvalil članom cesarske hiše za zgled najgloblje pobožnosti, ki so ga dali ne samo za Avstrijo, ampak za •nelo Evropo.
Poljski škofje tolažijo Poljake. Rusko-poljski katoliški škofje so izdali skupni pastirski list, v katerem tolažijo Poljake, katerih zemlja je bila vsled vojske tako hudo prizadeta. Navdušujejo jih, naj si ohranijo svoje šege in navade v vsej čistosti ter se varujejo pijančevanja in igre. Vspodbujajo jih k delu ter kličejo: „Na delo, poljski narod! Opravite setve, oskrbite svoja gospodarstva ! Vaša ljubezen do rodne grude je splošno znana, ravno tako vaša vestnost in vstrajnost. Te vaše lastnosti bodo pripomogle, da bo kljub vsem usodnim udarcem vaša zemlja z bož;o pomočjo in blagoslovom ostala v vaših rokah. Obdelajte na novo opmstošene njive! In ko zopet obdelate svoja polja in si pozidate požgane hiše, naj se dvigne v vsaki poljski vasi tudi poljska cerkev in poljska šola. Moli, katoliško ljudstvo, in č i t a j! Mojli in čitaj! Tvoja molitev, tvoja po čitanju pridobljena omika in tvoje delo b« obudilo krepko in srečno domovino!" Poljsko ča-sopis'e z velikim navdušenjem pozdravlja prekrasen, zgodovinsko zna,menit pastirski list!
*	Slovenci v Sibiriji. Naš urednik je dobil iz Sibirije dne 30. marca sledečo dopisnico, ki je ] oto-vala v Evropo cele 4 mesce: „Barnaul, 30. 11. 1915. Dragi prijatelj !i Sprejmite tisoč srčnih pozdravov iz daljne tujline in mrzle Sibirije, v kateri se sedaj nahajajo tudi Slovenci, kjer težko čakamo, da bi nam zopet prisijalo solnce rešitve in svobode, da bi se zopet vrnili nazaj v domovino slovensko. Dolgčas nam je, ker nimamo nobenega slovenskega berila; tudi malokdaj dojde sem k,ako pismo iz domovine. Slovencev nas je malo tukaj, mnogo jih je ostalo tam za^aj na bojnih poljanah; sploh nas je iz Štajerskega malo. Jaz sem bil koj v prvih bojih ranjen in za tem u-jet. Zimo imamo letos malo milejšo, kot je Rila lansko leto, ko je bil najhujši mraz ido 43 stopinj. Tudi stanovanje je malo boljše. Pišite kai, če je mogoče! Kakšna je bila ka.j letina? Iskreno Vas pozdravljajo vsi štajerski Slovenci, zlasti pa jaz. Martin Križan, iz Galicije pri Celju, sedaj ujetnik v Rusiji. Moj naslov ie: Martin Križan, vojni ujetnik, Koncentrrlti-ons-Lager, baraka štev. 2, Barnaul. Sibirija, v Rusiji-.
*	Kdo kaj ve? Pogreša se Anton S e 1 i n š e k, doma iz Lanrove vasi pri Ptuju. Služil je pri pešp štev. 87, pionirskem oddelku. Bojeval se je na Dober-dobski planoti in je bil, kakor so poročali njegovi prijatelji, dne 22. oktobra 1915 od granate na glavi ranjen. Ker pa se še dozdaj ni moglo izvedeti o njegovi nadaljni usodi, se prosi njegove tovariše, da s-poročijo kaj natančnejega sestri Mariji Vindiš, Breg pri Ptuju. — Jožef Tiršek, posestnik v Teru hiš. štev. 18, občina Ljubno v Savinjski dolini, se kot pe-šeo deželnobrambovskega pešpolka štev. 20, 4. nadomestna stotnija, 3. voj, že od 1. aprila 1915 iz gališ-kega vojnega polja pogreša. Njegova žena. Neža Tir-
šek, posestnica v Teru, pošta Ksaveri v Savinjski dolini, ] rosi njegove tovariše za blagovoljno naznanilo, kaj se je z njenim možem zgodilo. Stroški se točno povrnejo.
Smrt pod plazom. Iz Kapele prt Brežicah poročajo: Tukajšnji trgovec g. Anton Zorčič je našel, kakor poroča vojaško poveljstvo, dne 12. marca žalostno smrt pod velikim sneženim plazom. Kot korporel patrulje je padel v službi domovine na južnem bojišču. Bil je poštenjak, povsod priljubljen. ZapušCa ubogo ženo vdovo z dvema otrokoma. — Osobito v zadnjih m scih kosi smrt neusmiljeno med našimi fanti in m žmi na bojnem polju. Od naše ne velike župnije jih je padlo že 35.
*	Izpiti na državni podkovski šoli. Na državni podkovski šoli se bodo vršili letos podkovski izpiti v drugi polovici mesca junija. Tozadevne prošnje se morajo vložiti najdalje do dne 20. maja potom pristojne okrajne politične oblasti na štajersko cesarsko na-mestništvo.
*	Gozdarji, gozdarski delavci in posestniki, ki imajo letos pripravljati mnogo drevesne skorje za usnje, lahko dobijo večmesečno oprostitev od vojaško službe. Prošnje (potrjene od občine) morajo takoj vložiti na pristojno okrajno glavarstvo.
*	Kdo l»o skrbel za zapuščena posestva? Dobili smo sledeče vprašanje: „V moji soseščini je bil sa-mičen mož-posestnik', ki je moral pred letom v vojsko. Koča pa je tako zadolžena in tako malo nese, da je mož moral v mirnem času pridno delati na železnici in še pri sosedih, da si je toliko zaslužil, da je shajal. Koča je sedaj popolnoma zapuščena, obresti in davek nihče ne plača.. Mož je sicer že večkrat prosil za podporo, da bi s tem plačeval obresti dolgov in davek, a vse prošnje so mu odbite. Ko bo vojska Končana, bo siromaku gotovo njegova koča prodana. Kaj je storiti?" — Odgovor: Povejte možu, da naj prosi občino, naj se ista zavzame zanj in naj .napravi dob-routemeljeno prošnjo na okrajno glavarstvo. Ako pa še to nič ne pomaga, naj mož pri raportu naitančuo razloži svoj položaj poveljniku stotnije in naj ga prosi, da se zavzame zanj.
Ječmenova moka. Cesarska namestnija razglaša: Notranje ministrstvo je odredilo, da mora, vojno-žitno-prometni zavod tudi nakopičene zaloge ječmena uporabiti za moko. Vsled tega se sme odslej tudi ječmenova moka rabiti za. napravo kruha.. V veletrgovini je prodajna cena za ječmenovo moko pri mlinu določena na 42 K 100 kg; torej je aena. ista kot cena za pšenično-krušno moko in koruzno moko. Ječmena ni posebno mnogo v zalogah; radi, tega ječmenove moke ne Ro prišlo posebno ^nnogo v promet.
*	Cemu so nam sladkorne karte? Od vseh strar ni dobivamo pritožbe, da na deželi majhni trgovci v-kljub opetovanim prošnjam dobijo nakazane tako malenkostne množine sladkorja., da dotični sladkor niti za četrtino prebivalstva v občini ne izda. Cemu so ljudstvu sladkorne izkaznice, ako ne more dobiti za nje sladkorja ? Ali naj karte namesto sladkorja namočimo v kavo? Najboljše bi bilo, ako bi okrajna glavarstva na podlagi števila duš nakazala trgovcem v posameznih občinah na deželi toliko sladkorja, kolikor ga gre prebivalstvu po določenem ključu, ali pa bi se občanom povedalo, pri katerem; trgovcu v trgu ali mestu je sladkor za to in to občino dobiti.
*	Sladkor za čebelorejo in vkuhavanje sadja. Mnogi čebelarji so dosedaj krmili slabe čebelne družine in tudi mlade slabotne roje z obdačenim sladkorjem. Odslej bo to radi upeljave sladkornih kart nemogoče. Isto je pri vkuhavanju sadja. Potrebno je, da se kmetijske stanovske organizacije zavzamejo za čebelarje in sadjarje. Svetujemo, naj se čebelarji in tisti, ki bi radi vkuhavali sadje za bolnike in druge svrhe, obrnejo na naslov štajerske c. kr. Kmetijske družbe v Gradcu (deželna hiša) z dobroutemeljenimi prošnjami za dobavo neobdačenega sladkorja brez sladkornih kart.
*	Uravnava mej in odpis davka. C. kr. zemlje-merci Rodo od aprila skozi poletje v posameznih občinah uravnavali., kakor navadno vsaKO leto, nesDor-ne pomote ali premembe pri mejah. Posestniki, ki hočejo, da se jim meje uredijo, naj pri občinskem uradu to naznanijo. Zemljemerec mora. zmeriti tudi zemljišče, od katerega se naj odpiše davek. Ce ti je na pr. plaz uničil kako večjo parcelo, ali ti je Drava ali Mura ali kaka druga. reka. odplavila kaj zemlje, naj ti zemLemerec odmeri, da se ti' odpiše davek. Tudi od opuščenih in prenovljenih vinogradov se davek še le tedaj odpiše, ko zemljemerec premeri dotično parcelo.
*	Dovoljenja za klanje živine. Mariborsko o-krajno glavarstvo jo naznanilo občinskim predstojni-štvom: Pravočasna nabava klavnih dovolil dela pogostokrat fežkoče, ker posestniki živine ne zaprosijo zadosti zgodaj za ta. dovolila Posestniki živine se to-< rej pozivajo, da naj za klavno govedo, ki je določena v prodajo, v smislu ministrskega ukaza, z dne 8... maja 1915, drž. zak. štev. 114, še pred odprodajo zaprosijo pri občinskem predstojništvu za izdajo predpisa^ nih potrdil. ORčinska predstojništva pa morajo popolnoma izpolnjena potrdila takoj predložiti v potrjenje. Nadalje se razglaša, da bosta uradna živinozjdravni-ka vsled strožje zunanje službe v spomladi in poletju od sedaj naprej v uradu zajiesljivo ob uradnih dne-
vih tob srejdah in sobotah) predpoldne. Potrjenja klavnega dovoljenja morejo torej, stranke osebno dobiti le ob teh dnevih predpoldne. — Ob enem nam okrajno glavarstvo naznanja, da je čas za občevanje s strankami pa glavarstvu v vseh pisarnah odslej izključno samo predpoldne od 8, do 12. ure.
Semenski krompir. Mariborsko okrajno glavarstvo ima za revnejše prebivalce mariborskega okraja za primerno nizko ceno na razpolago izvrsten semenski krompir. Komur torej primanjkuje semenskega krompirja in si istega ne more drugod nabaviti, naj se takoj te dni osebno oglasi na okr. glavarstvu v pisarni g. komisarja dr. Lajnšiča. Vsak naj prinese seboj potrdilo od občinskega urada, da res neobhodno potrebuje semenskega krompirja. Cena in prostor, kje se bo lahko krompir naložil, se mu bo povedalo na glavarstvu.
C. kr. žetveni komisar na mariborskem okrajnem glavarstvu, g. R. Petrovan, nas prosi, da bi v listih objavili, da je on nastavljen samo za mariborsko okrajno glavarstvo. Zadnji čas pa je dobil ¡z celega Slovenskega Stajerja več stotin prošenj za semensko žito in za nasvete v enakih zadevah, katerih pa pri najboljši volji ne more več sproti reševali. Iz drugih okrajev se naj obračajo posestniki na tamoš-nje c. kr. žetvene komisarje, ki so nastavljeni sedaj pri vsakem okrajnem glavarstvu.
Sadike žlahtnega gabeza. Lansko leto in letos je svinjske piče v mnjgih gospodarstvih močno primanjkovalo. Skrbeti moramo že sedaj, da bomo imeli letos dovolj svinjske krme. Zelo priporočljiva vrsta svinjske piče je žlahtni črni gabez po nemško: »Bemweli«, la'insko: »Symphytum asperri-mum« ali »Symphytum officiate«. C. kr. kontrolna postaja za semena na Dunaju ima na razpolago večjo množino sadik od žlahtnega gabeža in jih oddaje kmetovalcem svinjerejcem brezplačno. Posestniki, ki dobijo te sadike, se morajo zavezati, da bodo gabez tako sadili, gojili in rabili, kakor se jim od omenjene postaje predpiše. Sadike žlahtnega črnega gabeza (Beinwellstecklinge) se naročajo na sledeči naslov: »Direktion der k. k. Samenkontroll-station, Dunaj, 2. okraj, Prater 174«. — Dobro bi bilo ako bi se tudi na Slov. Štajerskem poskusilo saditi to rastlino.
*	Kopriva daje izborilo predivo. Kdo bi si bil pred vojsko mislil, da bo tudi toli zametovana kopriva v vojskinem času dobila svojo veljavo. Angleška izstradalna vojna, ki je Avstrijo in Nemčijo odrezala od svetovne trgovine, je močno izpremenila celo gospodarsko življenje. Avstrijski profesori dr. Osvald Richter je iznašel enostaven in cenen način za dobivanje predilnega vlakna, iz koprive. Koprive se porabljajo za dobivanje predilnega vlakna lahko zelene ali suhe. Stebla se očistijo listov ter se polože za pol do dve uri v vodo Nato pridejo stebla v razne stroje in v nekaterih urah je že vlakno gotovo za prejo. — Vlakno je sicer nekoliko slabejše kot laneno, a je veliko močnejše. Vlakno se da presti na vseh strojih, ki so se dosedaj rabili v avstrijskih predilnicah. Poles predilnega vlakna pa daje kopriva še nekatere postranske izdelke, tako n. pr. sadni slaldkor, odpadki iz trenja in mikanja pa se rabijo za krmo govedi. V Nemčiji so se že zdavnaj baivili z vprašanjem, kako bi, se dalo koprivo koristno uporabiti. V Lipskem jo obstojala, že koncem 18. in začetkom 19. stoletja tovarna za izdelavo preje iz koprivnega vlakna, in tudi na Francoskem (v Pikardiji) so izdelovali precej platna iz koprive. Toda to je sčasoma zaspalo, ker ni Rilo primernega načina za. dobivanje predilnega vlakna iz koprive, vrhu tega je pa koprivo izpodrinil mnogo cenejši bombaž.. Danes pa je prišla kopriva do svoje veljave, in za bližnjo bodočnost smo rešeni s-krbi, kje dobiti dovolj tekstilnih (predilnili) surovin. Vsled tega je tudi vojaška oblast prepovedala zasebno uporabo kopriv, to je krmljenje perutnine z mladimi in svežimi koprivami itd. Nadaline tozadevne odredbe v kratkem izidejo. Ogrsko poljedelsko ministrstvo se namerava pogajati s poljedelci, da bi začeli gojiti koprive za predivo. kakor se goji konoplja in lan
Bakrena galica. Z ozirom na našo notico o Ra-kreni galici se nam poroča, da je došlo zdaj na Štajersko le del galice. ki je določena za naše vinograde. Mariborski okrajni zastop je n. pr. dobil zdaj samo 1 vason galice. Raizdeljefvala pa se bakrena ga-lica ne bo poprej, dokler ne bo došla vsa razpoložljiva množina. Cena bo 3 K 20 vin, ali 3 K 25 vin. za 1 kilocrram
Živinski in svinjski sejmi v Ptuju zopot dovoljeni. Ker se v ptujskem okraju v zadnjem času ni nojavil nobeden slučaj kužne živinske ali svinjsko bolezni, so živinski in svinjski se'mi v Ptuju od dne 4. aprila nadalje zopet dovoljeni. Dne 4. aprila se je že vršil r>rvi svinjski sejm v Ptuju.
Plovba po Dravi začasno ustavljena N* prošnjo elektrarne v Fali nad Mariborom je štajersko cesarsko namestništvo ustavilo do 21. aprila t. 1. plovbo po Dravi in sicer 1 kilometer nad jezom elektrarne notri do novpgT ipza elektrarne.
*	Oskrbovalna pristojbina za stražno moštvo pri vojnih ujetnikih zvišana. Vojno ministrstvo je z-
višalo oskrbovalno pristojbino za stražno moštvo pri ujetnikih od 1 K 30 vin. na 1 K 80 vin. na dan in osebo.
*	Kri teče iz nosa. Ako začne siliti kri iz nosa, svetujejo nekateri to-le ravnanje: Potegni pošteno ob zaprtih ustih zrak v nos, zatisni s prsti nosnici, nato pa dihni nazaj skoz odprta usta. Zrak, ki ga potegneš va-se, strdi kri v nosu. Pljučni' zrak, ki se segreje do 28 stopinj R, bi strjeno kri zopet odstranil, če se ne bi odstranil skoz usta.
*	Vžigalice se podražijo. Najvišja cena za eno šklatljico švedskih vžigalic, ki je dosedaj stala tri vinarje, je sedaj v drobni prodaji določena na štiri vinarje za škatljico. Zavoj 10 škatljic stane 32 vin., 2 škatljici pa 7 vin.
*	Varujmo usnje. Najbolj varuješ dobro obutev, če se takoj sezuješ, ko prideš domov. Tako morajo (delati tudi otroci, ko pridejo iz cerkve ali šole. Včasih sploh ni bila navada (vsaj na kmetih ne), da bi bili otroci vedno obuti; če so ob gorkem Času prihajali bosi v cerkev, se ni nihče spotikal nad tem. A pri sedanji draginji bodo tudi odrastli hodili po možnosti bosi. Za zdravje je to velikega pomena; samo izpočetka se bo treba varovati prehlajenja. Več kakor na potu trpi obutev dostikrat doma. Za doma so dobri šolni, narejeni iz klobučevine, slame, platna, lesa. Obutev, ki jo sezuješ, obriši, če je prašna in blatna; prah in blato razjedata usnje. Noter natlači papirja, če je obutev mokra; obesi jo dobro natlačeno na zračen prostor, ne pa nad ognjem ali' na, peč, Pohojene pete daj popraviti, preden se zvrne ves čevelj. Visokih peta nikar ne nosi, Taka noša je nezdrava, draga in naravnost smešna, zlasti za sedanji čas, ko je vso polno trpljenja in siromaštva. Koliko blaga se pa" nepotrebnem potrati in koliko poprav je potreba! — Važna stvar za usnje je mamilo Mehko usnje je xaj občutljivo za mažo; slaba mast izje tudi trdo, debelo usnje. Usnje, ki je postalo trdo, namaži s kapljo laškega olja. Ako skiuhaš gabezevo koreninico in nama.-žeš s tistim sluzom usnje, bo mehko in trpežno, ker gabez zadela luknje, Ni treba spraviti vsak dan za prst maže na obutev; če pa usnje ni nikdar namazano, pa rado poka. Nove podplate napoji z lanenim oljem, da ostanejo mehki. Ako se naredi na obutvi ples-noba. jo izbriši in nesi obutev na solnce. Iz 100 gramov voska, pol litra olja, pol kilograma loja in 300 gramov smole si skuhaš lahko mazilo, ki naredi usnje nepremočljivo.
6. aprila 18td."
Dopisi.
*	Maribor. Tukajšnji trafikanti in tralikantinje so sklenile, da bo škatljica švedskih vžigalic od dne 5. aprila, naprej stala 5 vinarjev, škatljica „Solo"-v-žigalic pa celo 6 vinarjev. Ta svoj sklep utemeljujejo trafikanti s tem, da stanejo omenjene vžigalice v velikem K 3.80 do K 3.90 100 komadov.
*	Leitersberg pri Mariboru. V torek, dne 4, a-prila, je umrl tukajšnji posestnik in bivši župan Mihael Teihmeister, star 76 let. Rajni, ki je bil dolga leta neprestano v bolniški postelji, je bil mož krščanskega naziranja in je še pred smrtjo bil spreviden. N. p. v m.!
*	Št. Ilj v Slov. gor. V pondeljek, dne 3. aprila, je v Strihovcu umrla Ludmila Pivec, rojena Ul, vdova po sodarju in pozneje pismonoši v St. Ilju ter sestra tukajšnje trgovčeve soproge g. Svaty. Pogreb se je vršil v sredo, dne 5. aprila. Naj v miru počival
*	Sv. Anton v Slov. gor. Na dan Marijinega o-znanenja je smrt pokosila, mlajdega dečka Friderika Matjašič, rejencai Jožefa Močnika. Priden otrok gotovo prosi pri Bogu za svoje dobrotnike.
*	Ptuj. Na severnem bojišču je padel stotnik v rezervi Alfonz Poskočil iz Ptuja ter nadporočnik dra-goncev Ivan pl, Kodolič.
*	Rogoznica pri Ptuju. Minoli mesec nam Jo zel vrlega somišljenika, Vida Brmež, ki je dožr čvrst 89 let in je zmiraj zgledno poidpiral ko ; verska in narodna podjetja. „Na svidenje nad zvezdami" mu je ob grobu rekla Lenarfova in Brenčičeva žlahta in so vzdihnili dobri sosedi. Na osmini se je nabralo 12 K za avstrijski Rudeči križ.
*	Celje. Dne 29. marca je bil pokopan na tukajšnjem mestnem pokopališču vsled ran, zadobljenih na bojišču, umrli črnovojnik 87. pešpolka Franc Sajovie.
*	Polzela. Topničar Jožef Drolc, našim čitatel-jem dobro znan izza bojev v Belgiji, Franciji itd., piše svojim starišem, da ga je Marija še dosedaj vedno čuvala, da je v najhujšem sovražnem ognju ostal nepoškodovani. Vrli junak cozdravlja. vse zavedno Slovence in Slovenke.
*	Sv. Krištof nad Laškim. Občinski odbor občine Sv. Krištof je v seji dne 2. aprila na predlog župana Antona Petek z soglasnim vsklikom izvolil č. g. Roberta Vaclavik, župnika, pri Sv, Jederti n. Lar škim, za častnega občana. Imenovani gospod je v odboru več let neumorno deloval za koristi občine in si jo častno občanstvo pošteno zaslužil.
*	Zldanmost. Ritmojster in poveljnik tukajšnjega kolodvora djr, Lotar vitez Berks je bil vnovič odlikovan s cesarskim pohvalnim priznanjem.
*	Brežice. V Ameriki se je ponesrečil 221etni Janez Toporišič, doma iz Brežic. Ko je nameraval vstopiti v železniški voz, se mu je izpodršnilo in prišel je pod kolesa železniškega voza. Bil je pri priči mrtev.
*	PilStanJ. Smrt natm je vzela dne 15. feWr. t.
1. pridno Marijino družbenko Rozo Strašek, po dom, btokovsko, staro 21 let. Rajna je bila žrtev jetike. N. v m p.!
* Virštanj pri Kozjem. Kakor je posneti iz poročila štajerskega zgodovinskega društva „Joaneum14, so v naši občini izkopali zbirko srebrnega denarja iz 13. in 14, stoletja. V zbirki je 1200 srebrnih pfenigov. Skoda, da se ta zbirka ni poslala domačemu Zgodovinskemu društvu v Mariboru.
žadriia poročila došlt ¥ četrtek* 6. aprila.
ovejše
H
'8UÖÜ
poročilu.
Dunaj, 5. aprila. Položaj povsod nespremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal
Zvišanje poštnih pristojbin.
Dunajski listi poročajo, da. namerava vlada z-
višati pristojbino za dopisnice od 5 na 8 vinarjev, za pisma od 10 na 15 vinarjev, za vsako besedo brzojavke od 6 na 8 vinarjev.
|V južni Albaniji.
Atene, 4. aprila. Francoska uradna „Agence Havas" poroča: List „Messagere d'Athenes" je dobil iz mesia Argyrokastro poročilo, da italijanske čete prodirajo proti severnemu Epiru (najjužnejši del Albanije).
Izjava nizozemske vlade.
V tajni seji državnega zbora je izjavila nizozemska vlada, da je iz previdnosti preklicala, vse vojaške dopuste, ker hoče ostati strogo nepristranska. Ukrenilo je to, ker so se pojavili dogodki, vsled katerih so se pojavile večje nevarnosti za deželo. Ne bilo bi v korist države,, i ; o bi več izjavila.
y
Izjava nizozemskega poslanika v Berollnu.
Nizozemski poslanik v Berolinu Gevvert je prišel dne 1. aprila dopoldne v zunanji nemški urad in sporočil, da oboroževanje Nizozemske ni naperjeno proti Nemčiji. Zadeva „Tubantie" nima s tem prav nič opraviti, ker je na podlagi preiskave že rešena. Tudi uničenje „Palembauga" bo predmet poznejših preiskav. Obe zadevi sta na Nizozemskem sedaj stopili čisto v ozadje. Razburjenje naroda je n a-pe rje n o proti četverosporazumu. Sicer je pa to razburjenje že včeraj deloma ponehalo, in razvoj razmer se mirnejše presoja. Oboroženje se pa vrši, da bo Nizozemska pripravljena za. vse slučaje. V berolinskih političnih krogih položaj na Nizozemskem popolnoma mirno presojajo.
Zakaj je Nizozemska pripravljena?
Iz Švice se poroča:
Pri pariškem posvetovanju so Angleži silili, da se naj četverosporazum odloči za odločilen in končen udarec proti Avstriji in Nemčiji. Francoski poveljnik Joffre je nato izjavil, da Francoski primanjkuje vojaštva za tako silen udarec. General Kadorna je izjavil, da tudi Lahi ne morejo predreti avstrijskih vrst, Angleški vojni minister Kitchener je na to omenil, da je takim strokovnjakom, kakor sta Joffre in Kadorna, popolnoma verjeti in zaupati. Omenil je, da tudi Rumunija, ako bi pristopila ob njih stran, ne bi mogla spremeniti položaja, kajti sedmograškega gorovja ne morejo tudi najmočnejše čete prekoračiti. — Preostane torej le, da Anglija izkrca svoje rezerve na Nizozemskem in pade tako Nemcem v hrbet. V tem slučaju bi morala Nemčija kratkomalo zapustiti Belgijo in severni del Francije ter se umakniti ob Reno. Kitohenerjev predlog so vsi odobravali.
Nizozemska vlada.
Nizozemska vlada je doslej v zelo težkih prilikah varovala nepristranost. Ministra notranjih stvari Corta van der Linden hvalijo povsod. Je mož 60 let, star parlamentarec in velja za prijatelja Nemčije. Njegove zasluge se zelo upoštevajo. Minister zu-
nanjih stvari je dr. Loudon. Njegov oče je bil neeel-binski minister in upravitelj otoka Jave, In kakor kaže ime, angleškega pokolenja. Ministrova, soproga je Francozinja. Finančni strokovnjak je bil pravkar od-stopivši finančni minister Treub. Energičen človek, ki je imel težavno nalogo, da je skrbel za pokrivan-jje ogromnih izdatkov za vojaštvo — milijon goldinarjev na dan — ter urejal aprovizacijo in trgovino z inozemstvom. Nizozemska meri v Evropi samo 36.000 štirijaških kilometrov in šteje 6,000.000 prebivalcev. Nizozemska posest v Aziji pa obsega krasne in bogate naselbine, ki merijo 1,915,417 štirijaških kilometrov in štejejo okoli 40,000.000 prebivalcev. Nizozemska posest v Ameriki, na Antilih in v Guyani meri 120.339 štirijaškiih kilometrov s kakimi 140.000 prebivalcev. Vojno ministrstvo je v rokah ministra Rs rabo nn et a. Poveljnik armade in mornarice je general Snyders, ki je v vprašanju utrditve Vlissingena za-stopal mnenje, da se mesto Vlissingen in obal reke Seide utrdita, in je bil torej nasprotnik francosko-belgijsko-angleških nazorov. Upati je, da se posreči imenovanim osebam, ki so zelo cenjene v deželi, obvarovati in obraniti pravice Nizozemske in da se posreči talentu, modrosti in ugledu, ki ga uživa kraljica v vsem svetu, da se odpravi nevarnost, ki grozi Nizozemski, katera hoče z vsem svetom živeti v miru. Za sedaj je treba čakati. Nizozemska hladnokrvnost se ne zataji tudi v tem slučaju.
Obkolitev Nizozemske.
Pariški listi naznanjajo, da bodo z 18. aprilom začelo četverosporazumove ladje nadzorovati ves izvoz in uvoz Nizozemske. Ta dan bi bil tore$ začetek novih dogodkov. Obkolitev nizozemske obali prevzameta Angleška in Francoska.
Nizozemska mornarica.
Nizozemske ladje, ki se nahajajo v tujih pristaniščih, so dobile povelje, vrniti se domov.
Ustnica uredništva
J. K. Strocja vas: Mi izdajamo smo aloveatke Hrte: , 81ov. Gospodarja", „Stražo" itd. — Kora<ice pri 8v, Tomažu: Lepo je sicer, da vesel vojak pesmi kuje, a „Gospodar" paaniikih poizvodov— kakor znano— ne ponat:skuje. Pczdravel — Ormož: Priojebno! Ne spada v liit. — Sevnica ob Savi: Ako je trgotec dalal ubogi ženi krivico s tem, da ji za hotel dati 5 kg. eljdk- r,a; a dov.č&i „fejn" gospe pa je dal 10 kg., te seveda smete pritožiti. V listu ;a bi nam tako poročilo zaplen;li. — Legen pri si. Gradcu: B oz po pisa, t koši — Križevci: Glede poapor družinam vpokLcaLih ne občujejo župani, ampak posebna komiBija pti o),rajnem glavarstvu, ^aj tn me ra s*mo nsj rariti prošnjo (iipolniti tiski no polo in jo poslali glavarstvu, katero pošlje polo v poizvedovanja žmiarmariji, Na podlagi orožniakega porodila potem odloči komisija, ili s« dutični prosilki, da podpora ali ne in v kaki višini, župani a mt jo- nobene krivde, če se piošnjo odbije, če si dotična žena ne ve sama p; magati, idilo Vi ž ejo k županu in napravite loto prošnjo. — Sv, Jorij v 81, gor.: O njegovi cm»ti smo že poročali.
* Nov zemljevid. Tvrdka G. Freytag & Berndt na Dunaju, VIL, je izdala nov, zelo pregleden zemljevid o Rumuniji. Na zemljevidu je tudi del Srbije, Bolgarije, Ogrske in cela Bukovina. Zemljevid stane s poštnino vred 1 K 30 vin. in se naroča pri omenjeni tvrdki,
Slivnica pri Mariboru. Hranilnica in posojilnica za župnijo v Slivnici pri Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 16. aprila 1016, popoldne ob 3. uri, v uradni sobi na Slivnici hiš. štev. 8. Vspored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Ci-tanje revizijskega zapisnika. 3, Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5, Spremen naslova. 6. Predlogi. V slučaju, da bi prvi zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu drug občen zbor pri vsakem šte-
vilu — Načelstvo.
244
Pridei učenec, se sprejme takoj pri g. L'sesc, kroj. moj »trn Maribor, Fifosergasse 9.	228
!KAVA!
50% cenejša:
Amerikanska štedilna kava, vele-aro matična, izdatna in štedilna 6 kg poskusna vreča K 12 60 po povzetju. Pol kilogram vele-prima najfinejši čaj K 2*50. 60 komadov različnih lepili pohl&dule 1 K oddaja A. Sap ira, eksport kave in čaja TUzabogdu 496, Ofriko.	m
Vam plačam, ako Veía kurji o&eaa, br&äavio«, ohtUft*n«f. r treh dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred Sls bai-a&mom. Lonček s guraneijiki® pismom 1 K, 8 lončki 8" 50, 6 lončkov 4*50. X«meny, Koti« (Kassa) Z Festfoah 14, O« ako.
%
Pozor kmetovalci!
Ne zamudite takojšni nakup zanesljivi!» io kaljivih semen, na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domaČi tvrdki
4«S "Ivan Ravnikar, Celje.

Loterijske Številke.
tiriies, tu« 29. mar » 1Hlö: 39 '5 l.-ao, floc 1. aprila	_2217
5 !0 12 1 16 36

Mala naznanila

Krepak učenec,
Poštenih »uriSer, t dobrimi spričevali bo ¡.prejme v mnu aH urno in žpectrijBKO trgovino Frana Ser-šena t Ljuteneru	a41
„Solzna Aystrija.'
Kdor mi pošlje t ku«ertu za 1 K in 0 v rovih neporabljenih <naft k, ali pa denar po pcStni nakaznici in pa s- oj natančen nsskv, peš ijem nsu tako: dvanajst krasnih bojnih pesmi, ki eo Se ta rizpo-hgo. Na dopssice in spkh na bres-p ačna naročila ce> pa te motem ozirati Naročuje se t ri Mat Be!ec pii £y. Bulfanku v Slov. gor, via Ptuj, Stajer.ko.	Ž8J
Hlapeo za poljedflska cela in en krav ar se g irejmeta Vpraša ss pri dr. Scbmidererju, Maribor, Koroška nI. 28.	240
Žsleznišii upokojenec vdoiee, 51 let star, z 2 otrokama, išče tem potom starej gospodično ali vdovo z nekaj piemože >jeru. radi žeaittr. Dopisi se rosi jo poslati ca: Jurij Anžsl,-Ma? bor, Bluniengasse 22.
Sprejme s takoj z» stiiao pr<&na dekla stara cd 20—fcO let pri Ivani Kfstmberger Jeltnit, Petnica 231
lekla, močna in zdrava katera ima tuii veselje do kuhe, se spre j me za „Rašo kočo" takoj, Nailov „Roška koča" 117 Ruše. 237
U Č e 8 c a sprejme takoj Jožef Zemlji6. fe o.ad na Ročici, pošti» 8 c. Ana na Krembergu. 232
Bieui prldae dskle, katera bi bila kot dekla vajena vsega domačega dela. Imam: nekaj polja, kra o in prašiča. Treba je pa tndi eden dan v ttdau pr»ti posodo pomirati, čevlje osnažiti in 2 sobi pospraviti. Piačilo 2i K mtg'< no i a tudi s čfeoma več. Vpraša ee pri M. Ha iier, trgovina, Polšnik pri Litiji Krajnsko	2ifi
Malo peeetivo v kamniški ali brestniški legi, se išče v na k a;. Dopisi ped navedbo cene na „Solnčna lega" št. 229 upravaištvo Slov. Gospodar a.
O ganist (aejiljanec) in cerkovnik, ožeujen želi spremeniti službo s 15. aprilom ali 1. srajem. Naslov pove upravništvo pod „organist št. 238.'
Hiša
na vogln novozidsna 2 nadstropna b prodajalnico, v mestu, i« davka
Î! ro» t a za s snarMo se dooi ns »to *200 K. Lahki pego.i. Cens 62.! CO K. Naslov v upravništvr. pod „Davka prosto št. 191. Mar; i bor".
Definsdstr« pns hiša z velikimi sta novhcji v nestu, d» : ka prosta neg? S na lets S2 6 K, se proda. Lahki plačilni pogoji. Cens. 40.000 K, Več pod „Hiša 192".
Prodam hišo v Gab ar ju pri Celja poti jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Jožs Koštomaj, posestnik v Š . Jnrjn na juž. selez-nici.	156
Kupiti želim
zidano hišo s majhnim posestvom od 6 do 8 oralor, njive, travnik, gozd, pri cerkvi Caaa od 6000 dn 8000 K Ponudbe ped naslovom. Bi u maj Janez, Laporje pri Slov, Bistrici.	207
Noyozidana hiša,
davka pr. sta, na Tezni, b 6 sobami 4 kuhinje, per Jna kub'nja. stndenec, lepa njiva. Cena 13 0 0 kron. — Hiša brez njive, velik vrt, drngo vte, takir pri prvi . Cc>.a 9000 K. Tezno 42 pri gosp, Rannar.	173
or h iï-e
?
Ptsesivo, 51/» oralov, 2 travnika,
2	nji i i, le a d rasel goid, zidana hiša z dvema gobana, 1 kuhinjo,
3	obokane kleti, hlev za 2-3 krave, zidan in obokan, 3 hlevčki za svinj?, se radi dru&iaskih razmer proda Ceua 10.000 K. Jurij Esen-ko Prožitska vas 22., župnija Tebsrje pri Celju p. itose. — Oddam »udi zd avjga 4let egi deČKSt kaki pošteni obitel.i, ki je brez otrok, za «Tujega.	236
• V
z dobrimi spričevali išče Fr*EC Lenart trgovec, Ptuj.	i 33
^ikrbnica
bo'j v let h v» hiSno gos uiiojstvo k 3 osebam, ki zaa v resnici popolnoma in dubro kuhati, osktbo v.ti perilo in vrt, zde snažna, modra ia ia?umna, ki ježe sl.ž.la v boljših hišah ter ima, doba spričevala, se sprejme pri »oštnem
«rtoiž0."?1 iu ?rcti
piac. 24 o. in lepem ravnanju. 243
Več «pretn h m zarsklh pamo^n kov
sprejme takoj Martin Stoja n, muariki mojster na Teharj h pri Ce'jn. 8prejne re tndi Vijeiteo, ka:eri ima posebno veselje do mizaritva.	' 21
Učenec,,
za mešano trgovino z dobrimi spri ¿Suvali, sprejs.e takoi. Josip Če.nelS Sv Pt ter ped 8v. Gorami, 8pednje Staje bko.	214
Mllnsrskefla pomočnika (oziroma mlinarst a izučtnega invalida) in mli «irskega ufieitca Bprejme v trajno delo o*ir v uoenje p d ugodnimi pogoji, ob prosti oskibi s takojšnjim vstopom: I. Zaiir«vec, paromlin, 8red šč<s. Pouodbe je nasloviti imenovanemu; če mogoče naj ge |x>nudnik osebno pied-■ta vi	217
Pridna kmerka delavna dekla 24 let Btara želi službe na boljših kmetih. Naslov: J. Ktrošec p. Poljčane »t 2216.	164
k Jk't>
sa svj vinograd lepo, m o č b o, dobrovkoreninfeno, sdravo in sortirano cepljeno trs je najbolj ših vrst, naj se oglasi u itmsuo ali piameno pri trtniuarjn F>anoc S: dn|a c v R trna: u p. Jaršinci pri Ptuja.	170
Hiša! 1
«ovoaidina 2 nadstropna v mestu, it. davir» prosta, velik vrt, stai?o-•alji plačajo na leto 2832 kroa, se proda pod iah imi plačilnimi pogoji za 80.000 a. Več v uprav-oištvu pod ,Hiša 30 000 Maribor".	190
Več dobro izurjenih prodajalk Sprejme »eletrgo^ir.a manufaktnr-uega blaga R. MIKLAUC Ljubljana.	181
Kislo zelje,
repo, krompir kupuje trgovins Poš Maribor, Koroška cests 20.
Hže se gas.icttinja k vdovcu v uenziji z d vem« otrokoma. Naslov Jurij Anžel, Manbo? Blumengasse št. '¿2.	184 i
Oznanilo,
imerikanskih divjakov od Rip. Portalis in Rup, Moatikola, z:lo dobro vkoreninjene, ima na prodaj Matevž Stnšsk, cad^ar in trtničar pri Sv Ensi (v Jeržina}, pošta Pristava, 8p. Staj. Priporoča se vin: gradnikom v nakupovanje svojo še ne Ukopano zalogo trt čez iO tisoč komadom). Dsm radi hn dega vojnega časa prav po nizki ceni, (po domovom pismeno ali ustmeno). Pričakuje se obilne na-ročisve. Matevž Strašek. 177
Ucenc
sprejme takoj Franjo Duchek sve-čar, Maribor Viktringhofgasse. 92
" Vila"
novozidana z 8 sobami, 4 predsobe, 4 kuhi; je z vodo. Veliki vrt v Ma iboru La k: pogoji. Cena 28 tisoč kron. Več pove upravništro pod „Vila 172."
Poljaki malee
(Hyps) najboljši umetni gnoj za po.ja in tra nike priporoča M.
Berdajs, MariborSofijintrg. 205
ca stalno in zimsko delo se ipre; mejo za vojaške stavbe v Ljub liani. Sprejmejo Be tndi
tesarji
za b talno delo. Za potovanje ac potrebni uradno izdani potni listi. Stavbenik Jnlij Glaser, Maribor, Mellinghof. — Kupi ne tndi vsaka množina stavbenega In rezaoegs lasa po najboljših cenah. 680
,8
i
' in ,Straža'


se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:!
V Hariboru:
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška
ulica št 5. Papirna.prodajalna g. Pristernik, Tegeti-
hofl-ova ulica. Trgovina g. Czalnik v Stolni ulici. Trafika. na Glav. trgu (zraven rotovža) » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici.
» g. Coretti, Grajski trg 7. * v Tegetthoff-ovi ulici (g. Žifko, blizu glavnega kolodvora). Trafika a. Handl v Tegetthoff-ovi ulici.,
» Žifko, Melje. Trgovina g Koreuta, Klostergasse (baraka.)
Trafika na Trž.viiri cesti (nasproti mag-
dilenski cerkvi) Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31
Brežic© s
Trgovina g. Antona Ucaek
Calie s
Papirna trgovina Goricar & Leskošek. Trafika v Naroi iem Do na
• i»
Knjigarna gosp. Adler.
Celovec:
Trgovina g. J.Vaiacerl. VelikovSka cesta 5.
Sv. Ouh-Loie:
Gosp. Josip Zalar (organi st).
Doble pri Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Franr
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Oornja Radgona:
Trgovina gosp. Antona Korošec. ,, ^ Franca Korošec.
Gradac:	j
Zeitungsstand A. Klockl, Jakominiplatz. |
^PŠISni (Koroško):	j
Trgovina g. Vinko Briindula.
it» It! w Slov« gor®:
O.ganist g. Anion Rozman (stara šola), i
Sv« Jateb v Slov, gor.: :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Jutkfoifer:
Organist g M. Hvaleč.
Sv. Jurij ob luž. žel.:
Trgovina g. Janko Artmana.
; A *,rti
Kozle:
Trgovina gosooda Druškoviča. *
Sv« Lenart v II o v. gor.
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Ljutomer:
Trgovina g Alojzija Vršič.
Luie v Siv. dol.'
Posestnik g. Franc Dežoian.
Huta:
Trgovina gosp. Miloš Oset.
Novicerlcef pri Ctilu:
Trgoma Miriie F. Oiroimk.
efrinja: (Hrvatsko^
Gosp. Stepan Škrlee.
■ i
Papirna trgovina g. J. N. Peteri.
Po JSeluiik pri Ptuju:
Trgovina gosp. Mateja Zorko,
f$UŠe pri Mariboru:
Organist g. Ivan Nep. Slaček.
¥ Slov« Bistrici:
Prodajalna g. Roze Piči.
Slov. Gradec:
Trgomia g Bastjaneič.
Stari trg pri Slov. Gradcu: Gosp. Ignac Uršič.
Stridova (Prekmursko)i
Gosp. Peter Kovačič.
Smartln na Pohorju:
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj:
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv, Imiici v Slov. gor«:
Trgovina g. Terezije Cauš,
Sv. Tomaž ori Ormožu:
Trgovma g. J. Kegel.
Sv. Vid pri Ptuju:
Mostninar g. Anton Kmjtec.
Met tej:
Trgovala gosp Marije Koroša,
Voinlk:
Trgovma g. A. Brezovnik.
Žeta le:
Trgovina gosp. Mat Berlisg.
j
S ¡niz i* n siri C^nsTifirl n r« izhaja vsak četrtek ,n stane za cel° „oiuvciiun uubpaaar let0 4 K za pol ,eta 2 K, za četrt
leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Upravništvo „Slo1«». Gospodarja", Maribor.
„Straža"

izhaia vsali poneteljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2 50. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža", Maribor.
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata <anim novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, ooue živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču
vsaj za četrt leta!
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.



-C
r" '
anufakturno trgovino J. FAULAND y Ptuju senajbo
-•■ira^iSggpjg^
Dobiva se povsodi!
Schicht-Perilo — BoJno-Perll
Cenejši in najboljši način pranja:
Zamoči perilo nekoliko nra ali preko noči s pralrim praškom „Ženska bvaia". Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schicbtovo milo znamka »Jelen«
je potrebno, da se najlepše perilo dobi
Priščedjuje posel, čas, denar in milo. Onintol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši
- še
Dobiva se povsodi! ?{» ^

--ÍS éa -i» •■■■* & m -ñ. t i Ji M K£ - w,
^H 01 ^¿m
wm^mm § naoiti» ««ves®
Obrestni« hriR
3Ši
II d 12
L
®d daeva vloga dt daera vaálp. Eeituí toek pte posojilnica sama.
isa vknjižbo, na «sefem kredit m na zastave vrednostnih listin ped seto ogcdninü pogoji. Prošnje za vknjižb« dela M»©Jilnica brezplačna, eiraska plača le keleke.
za stranke vsak delavnik *d 1 ds 12. are
Posojilnica daje tool	hranilnika*»
■m

* lastni hiti IH
Vabil
rednemu občnemu %Sioru
„Hranilnice in posojilnice v Dobju",
kateri se vr?i na velikonočni torek t. j. dne 25. aprila 1916 ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih v župnišču. V slučaju, da ob 2. uri občni zbor ni sklepčen, se vrši ob 3. uri občni zbor ob vsaki udeležbi.
ONEVNlREEb
1.	Potrjenje rsč. zaključka za 1. 1915.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi načelstvo.	242
Slovenjgotiški paromlin
Naznanjam vsem svojim cenjenim mlinskim odjemalcem, da se v mojem parcmlinu vsak čas pšenica, rž, ajda in koruza zamenja za moko. Ka-niža pri Pesnici, dne 2. marca 1916.
Velespoštovanjem 227	Fr. Ehrlich, paromlinar.
Domači mlini.
Najboljše se koruza in druge žitne vrste iz-bijo kot krmilo, ako koruza (žilo) zdrobljena > ■ ^ v želodce živali. To dejstvo je mnogim poljedelcem še vse premalo, ali pa celo nič znano. Pribito je in preizkušnje so dokazale, da 11 pr. pri krmljenju konj s koruzo, ovsem itd. često do 20% (v mnogih slučajih še več) krme ostane neprebavljene, torej gre v izgubo. Najboljše sredstvo, da se krmilna zrna popolnoma podvržejo prebavi, obstoji edino v tem, da se zrna umetno zdrobijo in sicer je to vse eno, ali so ta zrna rabijo za krmo konj itd. perot nine ali rib.
Mlenie ali drobljenje žitnih zrn se lahko izvrši v vsakem najmanjšem gospodinjstvu z uporabo ročnega mlina (žrml) »Ideal« kateri bi naj ne manjkal v nobenem gospodinjstvu. Številna priznanja o tem izbornem stroju imam na razpolago in lahko z vso gotovostjo rečem:
»Ta majhen stroj pomaga v gospodinjstvu varčevati kakor nobena druga stvar!«
Moka (zdrob), ki ga napravi ta majhen domač mlin, je izborno pripravna tudi za domač kruh (po načinu župnika Kneippa, »Grahamkruh« imenovan.)
Cena K 22 za 1 koirad z zavojem vred. Razpošilja na vse strani tovarniški zastopnik Teodor Zdarsky, Maribor, Tegetthofova ulica 57.	226
alpski zeliš&si lmms<snt
Najboljše, bolečino uteho joče srodstv» k? rd-
Menim iekarna ;,pri c. k. oris"
rate
* Marffeom ®8TOí trf, srswa rHv-^s.
ü VII 1656/1F/8 V iiaeaa Jijagcfvega veličanstva cesarja I
Outožeaec Jakob Valentan je kriv, da je 4. novembra 1915 v L*itersberge zahteval oá Jožefa Trsiefj», izrabljhje izredne razmere, pofzrsčene z vojnim etažjem, za bika, te i k» ga 590 !-'g, knpniso po 2 K 40 v 2a kg žive teže in san je bika za to ceno prodal, toraj zah teval za neobhcdio potrelne re'i očitno ¿ezrazmerne cere; ste» je zakrivil psestopek draženja po § 14 ce»' nsredbe z dne 7 »vg 1015 St. 223 d z. in se kasnnje po tem dela z eperabo § 261 k. z. n» glo bo 400 (štiristo krm) kron v slučaju reizirljivoit s» 80 dri zapera ter po § 389 k. p. r. na povračilo stioSkor ksseiibi (ga pr-stopsnjs. Na dalje se odredi v emisln § 19 te ces, nsredbe, da se objavi obsedía brez razlogov po 1 krat v list;h ..Ma^urfr Zeitong", Šta.erc', „Slovenski tíospodar" in ,,8tiaža" na stio ie obtoženca in da se rsz-sodba javno nabije v občinah: Drsgučeva in Leitersbergu.
C. kr. okraj ta sodnija Maribor, odéel. VII.,
dne 2. januarja 1916. Dr. 0;W¿tÍECJ m p.	23 i
iao zavarom
Mesečni e&rcl sa vaeh peí srečk osir. dobitnik listo? samo 5 kros
in to nemudoma stani?, i rasfoo avatrijtskega Redečega križa t srečko og?i4ega Rdečega križa .1 srečko badjjapoSt&Kake bazilike l dobitra iiat 3% seinSj. srečk ia ž. 1880 i. 4obitni list 4% ogreka hip- Brefikisl. 1884
12 žrebanj vsako leto, glavo! iobi&i 6SO.GOO K
illllilf @ igralno pravico do dobitkov ene tourške srečke v znesku do
4000 frankov popolnoma sastenj,
Pojasnili in igialnl načrt požilja brezplačne
===== Srečkovno zastopstvo 15. Ljubljana.
m
Šamana
Vsake§ vrste deteljnega, travnega zeleničejga semena, posebno lepe vrste pese priporoča
M. Rerdajs, Maribor, Solijin trg.
««-s
206
Hciiittt&i|eT len kiipiife
proti gotovini tvrdka Vinko Vabič, Žalec pri Celju-Obvezne focudbegza oddaio^do konca aprila za cele vagone z navedbo^postaje, kjt r se blago naklada in cene za 100 kg vpoelati takoj.'	109

Kak» preskrbi vojak svojce:
S sklenitvijo vojnega zavarovanja za dobo 1 leta brez vsaktere zdravniške preiskave. — To zavarovanje velja za vsak slučaj smrti tekom leta( tedaj tudi za smrt v vojni ali na posledicah taiste. — Če se vojak že nahaja na bojnem polju, sklene lahko zavarovanje od tam ali ga pa tudi brez njegove vednosti lahko zavarujejo svojci — (žena stariši itd.)
Odrezek izpolnite ter ga pošljite na Generalni zastop ces. kr. priv. zavarovalne družbe AvStrii"
m	v LJubljani, Sodna ulica 1.
Brez, da bi se kaj obvezali, dobite takoj brezplačni odgovor. 222.
Odrezek.
1.	Ime in naslov ...................................................................................
2.	Leto rojstva ..........................
3.	Vojaško razmerje (če nadomestni rezervist ali
črnovojnik) ............................................................................................
4.	Koliko plačam za eno leto vojno zavarovanje od
1000 K zavarovane glavnice? .....................................
100 i domala ®Um<i®
jMvtfaJoč«, slMtne In £*]o	iS
I&liko vsakdo sam naprari a SJ»Vit&&-. ol stroški. V saiogl no: ana-ita, {*-belialk, gTUnadinec, maHnov»:, reai".) kt.tal hmSov>»o, poprovi aaeiovs.-j., p« saranSeve«, prT*nf »rrtt, viflEjsvtc. Heoapeh l«MJ»d»a. S» 4'jsiafla pljU» m lahko pij« poleti iiladiva, poftel i«9l TiT?
i dir.a In tganja. Statavln« s natanSniir; na.v%s Jllom	K aJSO trsuiko po pov»e*iB. S» pet t»*lh pc.r»
iij dam tmo saMan). Z» «konomli«, tvornlo«, v«ej* goepm lansiva, delavnio« itd., neprecenljiv* vT«dno«'d, In: to ti»» lave» nr«ffl in M opijani ln njegova dsiasan .iDotf oii m*
Srpi,	m
Jan. O-rotloh, Engel-Drogurie Brno «37, Mornvfcko
Izdajatelj ln »afaSnlk: EatoUAko «tokovno irn&tv«,
Oigorornl sninlk:, fekoalat Itapuu
CTtok tiskam» «v, Cirila x Mmxflwisu