Klerikalci in učiteljstvo. nSlovenaki Narod" trdi v svojem urodniku z dae 14. t. m., da je daadanes ljudski učitelj aa Eranjakem siromak vaeh airomakov, pa naj bo potem že liberalec ali prodaaa duša. Farovški bič š?iga eaemu kakor drugemu okrog ušes. Oe je klerikalai učitelj pasje poaižen iu pokoren vsakerau pofelju klerikalae strauke, čese peha za straako ia njeae vodilae jkoritarje,potem pride naprej ia dobi kako drobtiaieo. Pa k»j je vse to spričo občaega zaaičevaaja, ki ga je deležeo klerikalai učitelj, in spričo dejstva, da je tudinajboljša učiteljska služba.še vedno slaba s 1 u ž b a. Napreden učitelj seveda ne dobi ne boljše službe ne kake podpore, p*č pa ga preganjajo, ga deauncirajo in ga ubijajo materialno in duševao z vso tisto zlobaoatjo, ki jo zmore klerikalea duho?nik. Napredai učitelj ne sme priti naprej, napredai učitelj ne dobi podpore pri dež. odboru, pa če bi namestu umrl — denar rabijo za nažrte fraačiškaae. — napreden učitelj mora biti pripravljen, da ga brez usmiljeuja uničijo, če mu le morejo do živega. Giljotina za napredaega učitelja se imenuje deželai šolski svet, ia cesarski namestnik, krvoločai baron Schwarz, ima vedno svoje veselje, kadar polože kakega napredaega uČitelja pod aekiro. Napredai učitelj je na milost in nemilost izrcčea klerikalni strahovladi in nima nobeae moči. Nič drugega ne more storiti, kakor da kliče na pomoč napredno stranko, ki pa Je v maajšiai, in da zbuja v narodu nrave sile in čut pravičnosti ter se brani 8 postavo v roki proti postavolomcem. Učiteljstvo se brani. Še pes se brani, pa bi se človek ne? Učiteljstvo se braai proti krivicam ia naailno8tim ia se vojskuje v svojem časopisju za pravico. Ne vemo, 6e so klerikalci kdaj mialili, da bo vse učiteljstro zlezlo pod klop, če dobe klerikalci v deželi oblast v roke. Vidimo pa, da so besai, ker 86 to ai zgodilo, ia besni, da se učiteljstve brani, in najbolj besni, k e r na obtožbe učiteljskega glasila ne morejo n i č odgovarjati nego posredao priznati, da je vse rea, kar se jimočita. V takih zadregah zabreakajo klerikalci vedao isto pesem: za kazen, ker 86 napredai učitelji ne pokore ia ue prodajo klerikalizmu, ne dobe zvišaaja plač. Ta izgovor je že smešen postal. Vsak otrok ve, da klerikalci nečejo zvišati učiteljskih plač, ker se boje gmotao utrjpnega učiteljstva. Veliko ljubše je klerikalcem, da koruropirajo učiteljstvo s tem, da dajejo zdravim ugiteljera klerikalapga mišljeaja podpore, bolaim učiteljem uapredaega mišljenja pa jih odrekajo. fo slepomišeaje, da klerikalci učiteljskih plač ne bodo zvišali zaradi tega, ker ae BUčit. Tov." vojakuje za resnico iu pravico proti Jopovstvu in nasilaosti, je pa toliko smešaejše, ]jer klerikalci daaea učiteljskih plač aploh n e m o r e j o zvišati, tudi če bi rea hoteli. D e jielne fiuance so po Bz a s 1 u g i" jjlerikalcev danes take, da je obupati, take so, da si kleritalci lani še proračuna niso upali akleniti, ker je bil primanjkijaj tako grozen, da bi nioralidokladeznatno zvišati. 2daj delajo, kakor človek, ki je zaradi avoje neprevdaraosti prišel v koakurz. Lani niao sklenili prorafuaa ia letos ga tudi ae bodo, ia živ krat ne ve, kakšen bo konee tega »gospodarstva". Eakor hudie križa se klerikalci boje najmanjaega zvišaaja doklad, pa veadar se deiajo, kakor bi učiteljem z a k a z e n , ker se neiejo uklouiti klerikalizmu, odrekli potrebao in zaaluženo zvišaaje plač, to je že naravnoat neumao. Če bi bil poaamezen Človek v tako obupnih fiuančaih razmerah kakor je daaes kraajska dežela po žaalugi klerikalcev, bi se obesil. Naj si torej klerikalci le prihraaijo svoje ctročje manevre, se katerimi ne bodo nikogar li! Pred štirimi leti ao še lahko rekli: mi a e č e m o izboljšati učiteljskih plač, danes pa ne morejo dragega reči, kakor to: zavozili smo deželae fiaaace tako, da ne moremo ničesar atoriti ia da trepetamo strahu pred oaim treaotkom, ko bo treba vsled našega alabega gospodarstva doklade zvišati. Učiteljstvu to aeveda Di nič mar. Učiteljstvo ima pravico zahtevati boljše plače in postavae razmere in borilo se bo dalje zanje, pa aaj gledajo klerikalci, kako bodo pomagali. — Tako BSlovenski Narod". Mi smo povedali svoje mneaje glede regulacije ačiteljakih plač ua Eraajakem v uvodaiku daaašnje številke. — Zdi se nam pa potrebao in umestno, da apelujeraonaučitel j s t v u n a k 1 o n j e a o slčrensko jaynost, naj podpira z vsemi eilaminaš liat, ki nam j e v t e m težkem boju Bajboljše orožje! Slovansko šolstvo v Trstu. Sestavil in na XXIII. Zavezni skupščini v Trstu poročal Ferdo pl. Kleinmayr. (Dalje.) II. Slovansko šolstvo v mestu. 0 slovenskem šolstvu v mestu samem moremo govoriti jedva od 1. 1888. sem, to je od tedaj, ko smo si Slovenci sami postavili svojo Ijudsko šolo, t. j., ko je C. M. D. otvorila dne 15. septembra omenjenega leta slovensko deško ljudsko šolo pri sv. Jakobu. 0 početku akcije za tako šolo pa lahko govorimo mnogo prej, ker že leta 1848., v letu prve avstrijske ustave, so peticionirali tržaški Slovenci za slovensko šolo v mestu. Odgovora na to peticijo menda niso dobili, kakor tudl ne na približno pred dobrimi 25 temi leti vloženo prošnjo iste vsebine. Prošnji ležita menda še vedno na Dunaju, in če ju ravno podgane niso snedle, ju pokriva gotovo cestitljiv arhivski prah. V samopomoci je rešitev! To so spoznali tudi Slovenci, in tej samopomoči se imamo zahvaliti, in samo nji, da danes lahko govorimo tudi o slovenski šoli v |rstu samem. Kako je na C. M. šoli raslo sWilo otrok, nam izpričuje že dejstvo, da So morali razdeliti to šolo 1. 1895. v poSebno dekliško in deško, prvo zdaj petrazredno, drugo šestrazredno. Vendar je P'l° podrocje te šole krajevno omejeno, ln stotine naše dece se niso mogle zaradi Prevelike oddaljenosti posluževati šentja^obske slovenske ljudske šole. Deca je tonila v tujem morju. Posledica: zopet shodi, zopat peticije, leto za letom. Da, še Vec> ponižni Slovenec je stopil v masi na ulice ter zahteval svoje šole! In kdor je yidel te kolone naših demonstrantov za 8olo na tržaških ulicah, kdor je videl te resne može, očete, korakati bridkosti stis- njene duse, z enim idealom v srcu, z enim klicem na ustih, s klicem po materni šoli, ta se pac nj mogel ubraniti spoznanju, kako jako ceni tržaško ljudstvo pomen slovenske šole, ta ne bo obupal nad prihodnostjo našega življa na tržaških tleh, niti nad cvetočo bodočnostjo našega šolstva med tem ljudstvom! Boj za slovenske ljudske šole v Trstu traja še danes, morda smo se približali za ped rešitvi tega perečega problema, morda, ali le za eno ped in še to za kurjo. Ni moja naloga govoriti o vseh podrobnostih tega boja; to je posebno poglavje, ki caka še temeljitega zgodovinarja. Ne bom omenjal tedaj v tem boju zaslužnih mož, saj jih je cela vrsta. Omenim le, da vsi napori niso dosedaj ranogo koristli, ali vsaj toliko ne, kakor je naša želja. Podržavila je pač 15. oktobra 1908. vlada pet uSnih oseb na C. M. ljudski deški šoli pri sv. Jakobu, ali več tudi ni storila. In še to po neumornem delovanju dr. Gregorina in državnega poslanca dr. Rybafa, ki se ni samo o vsaki priliki v dunajski zbornici zavzel za pravice tržaških Slovencev do lastne ljudske šole v mestu, temveč je bil, kakor tudi dr. Gregorin ves čas, kar obstoja naše tržaško učiteljsko društvo, tudi njega član, tedaj član naše stanovske organizacije, one organizacije, ki bi jo žalibog celo nekateri naši bratje v drugih slovenskih pokrajinah najrajši požrli s kožo in kostjo ter inventarjem vred! Sicer pa je vlada za podržavljenje peterih slovenskih učiteljev takoj kompenzirala — Nemce v Trstu, t. j. podržavila je istotako pet nemških uciteljev na protestantski šoli in nekaj njih na šulferajnski v Škednju, (ki šteje med svojimi 66 učenci 39 nemške narodnosti). Leta 1908. je C. M. D. ustanovila v sredini mesta, sedaj v ulici Acquedotto, tretjo slovensko ljudsko šolo, in sicer dekliško šolo. Tako vzdržuje C. M. D. sedaj v mestu tri ljudske šole, in sicer: 1. deško pri sv. Jakobu s podružnimi deškimi razredi na Acquedottu. Šola je petrazredna in razpolaga z desetimi učnimi sobami; 2. dekliško pri sv. Jakobu. Šola je šestrazredna z devetimi učnimi sobami; 3. dekliško v ulici Acquedotto. Šola je štirirazredna s štirimi učnimi sobami. Skupno tedaj 23 učnih sob, v katerih poučuje 25 učnih oseb. Razvoj teh treh šol z ozirom na število vpisanih učencev v minulem desetletju kaže naslednja tabela: Skupno na Deška ljud- Dekliška lj. Dekliška lj. 3 C. M. solah ska šola, sola, Sola, ulica Šolsko leto vpisanih. Sv. Jakob. Sv. Jakob. Acquedotto. 1900.-1901. 1901.-1902. 1902.-1903. 1903.-1904. 1904.-1905. 1905.-1906. 1906.-1907. 1907.-1908. 1908.-1909. 1909.-1910. 531 650 634 737 705 780 788 859 1009 1139 278 383 325 365 340 362 395 498 544 542 253 267 309 372 365 418 393 326 384 437 — — — — — — — 35 81 151 Pri natančnejšem opazovanju zasledimo sledeče: 1. da je skupno število vpisanih otrok stalno napredovalo izven malenkostnih depresij v letih 02.—03. in 04.—05., rapidno pa je raslo od leta 07.—08. sem, ko se je odprla šola v Acquedottu. 2. Nazadovanje števila ucenk v letih 06.—07. in 07.—08. ni faktično, temvec izvira odtod, da se je tedaj zaradi pomanjkanja prostora vpisalo nekaj deklic (in sklepčno tudi vštelo) v deški oddelek. — Usiljuje se nam tudi tu misel na slovensko meščansko šolo. Saj ji je pogoj že dan s šestim dekliškim razredom in po prizadevanju gotovih za šolo vnetih oseb nam bo C. M. D. vkratkem bržkone tudi uresničila to srčno željo. Načrt za novo, vsem pedagoškim in higieniškim zahtevam odgovarjajočo šolsko stavbo je C. M. D. itak že izdelala in predložila tozadevnemu obcinskemu uradu. Slejaliprej bo načrt odobren, in primernejše ter dostojnejše zavetišče se dvigne na starih razvalinah ter bo sprejemalo pod svoje okrilje mlade sokoliče, ki se morajo sedaj potikati pod tujo streho, srcu in razumu na kvar. Kolikor tudi C. M. D. skrbi za naše ljudsko šolstvo, vendar presega njene moči, skrbeti v oni meri, kakor bi bilo stvari v Skupno Stev. na petih iolah vpisanih. 2457 2582 2598 2642 2712 2717 , 2818 , 2942 . - 3043 , 3149 Od teh Slovencev. 572 627 667 680 685 662 674 774 785 916 Nemcev. 495 564 568 619 727 809 894 874 1057 1034 Italijanov 1380 1385 1351 1331 1286 1222 1234 1213 1181 1162 splošno korist. Celi mestni okraji so brez slovenskih ljudskih šol, na stotine naše dece obiskuje italijanske in nemške ljudske šole. In v poslednje, v c. kr. nemške ljudske in meščanske šole hočemo malo posvetiti. Pripadniki nemške narodnosti, katere jezik se nota bene ne šteje kakor deželni jezik v Trstu in okolici, imajo poleg dveh zasebnih. (že omenjene ljudske šole BSchulvereina"1 v Škednju in protestantske v mestu, slednja s 446 ucenci, med temi 225 Nemcev) na razpolago še pet c. kr. ljudskih, oz. meščanskih šol z nemškim učnim jezikom v mestu. Te šole so: 1. dekliška v ulici Fontana, 2. deška istotam, 3. dekliška na Lipskem trgu, 4. deška istotam, 5. dekliška meščanska istotam. Navedem naj statistično tabelo o na- predovanju števila vpisanih učencev na teh šolah v slednjem stoletju. Šolsko leto. 1900.-1901. 1901.-1902. 1902.-1903. 1903.-1904. 1904.-1905. 1905.-1906. 1906.-1907, 1907.-1908. 1908.-1909. 1909.-1910, Iz teh števil posnemamo: 1. Skupno število vpisanih ucencev stalno raste. 2. Istotako število učencev slovenske narodnosti, ki je od 23*28 °/o 1. 1900.—01, naraslo na 28"91 °/o 1. 1909.—1910., t. j. za + 5-63 7o. 3. Število učencev nemške narodnosti je do 1. 04.—05. pod številom onih slovenske narodnosti. Leta 07.—08. in 09.—10. kaže depresijo proti prejšnjim letom. Splošno pa je naraslo od 20*14% na 32-83%, tedaj v desetih letih + 12-69 °/o. 4. Število učencev italijanske 'narodnosti, danes še prevladujoče, pada od leta do leta absolutno in relativno. Od 56*16 °/o je prišlo po desetih letih na 36'9O°/o, tedaj — 19*26 %. Povod temu je boj, ki ga od italijanske strani bijejo proti tem zavodom. Italijani si lahko privoščijo tak luksus, saj imajo svojih in izbornih šol v izobilju v mestu. Kar iz tabele ni razvidno, hocem se omeniti, in to je: 1. Na teh šolah dele naši (tudi italijanski) deci neobvezen pouk (po par ur na teden) v materinščini. Lani (09.—10.) je obiskovalo slovenski pouk od 916 vpisanih učencev in učenk 590, t. j. nekaj čez 64°/o vseh slovenskih učencev in učenk. 2. Učiteljev in učiteljic je na teh zavodih, ki štejejo 65 učnih sob, poučevalo skupno 92. Od teh je bilo zmožnih slovenskega jezika (vštevsi specialne ucitelje za slovenščino) 18, t. j. 19*55°/o pri 28*91 °/o, učencev slovenske narodnosti! Slovenski ucitelji razredniki pa so bele vrane. 3. Na dekliški meščanski šoli je bilo lani med skupno 435 učenkami 123 Slovenk, t. j. 28*28%. Tudi tu vidimo potrebo ustanovitve slovenske meičanske šole v Trstu. (Konec.) Zborovanje učiteljiščnih abiturientov in abiturientk. Dvorana »Mestnega doma" v Ljubljani se je dne 17. t. m. napolnila z našimi najmlajšimi tovariši in tovarišicami, ki so se po prebitih zrelostnih izpitih sestali k resnemu delu, da se navdušijo za svoj poklic in si začrtajo pota svoje delavnosti med slovenskim ljudstvom. Na njihovo zborovanje je prišlo tudi več učiteljev in učite- ljic, izostali pa tudi niso nekateri naši prijatelji. Bil je v resnici iep zbor! Te mlade sile, ki stopajo v življenje, bodo zadele na trda tla; dela ji čaka dosti — in plačilo? Ako bodo delavni in bodo delali za boljšo bodočnost šole, za prosveto, za kulturo, za gospodarstvo in bodo izkušali dvigniti ljudstvo na višjo stopnjo izobrazbe, jih bodo preganjali, prestavljali, napadali po časopisih. Oni to vedo; saj imajo zgledov dovolj. In tudi to vedo, da njih plača ne bo presegala njih navadnih življenskih stroškov. In vendar gredo zaupno v življenje. In pri odhodu so se zbrali, da si povedo kako in kaj. Bili so časi, ko so se taki mladi Ijudje koncem četrtega leta sešli na vesel večer, na koncert ali na ples, priprav je bilo mnogo, dela mnogo, sitnosti mnogo, nazadnje — prazna dvorana in deficit. Svet ni mogel razumeti njih radosti in jih je pustil, da so se na svoje stroške razveselili sami. To je bilo še v časih, ko je zvesto stanovsko tovarištvo družilo vse, ki so šli med narod kot učitelji. Toda začel se je razdor. Nositelji napredka in kulture so imeli postati — hlapci klerikalizma. In res so nekateri zapustili tovarištvo in so šli upognjeni in ponižani v tujo službo. Kazali so jim oddaleč košček boljšega kruha — in so šli. Od takrat ni več skupnih veselic Čemu? S človekom različnih nazorov ne velja skupaj niti veselje. Prišlo je do tega, da se razcepijo duhovi že v šoli: ta bo tovariš, ta bo Slomškar! Zato je prav, da se zbere napredna mladina, ki zapušča učiteljišče in se pogovori med seboj. Kamorkoli jih s trdih šolskih klopi raznese veter usode, povsod bo dela in boja dovolj, in sladka je pri tem za človeka zavest, da ni sam. Skupen je boj tovarišev! Bila je radost gledati te mlade zborovalce. Razreševali so važna vprašanja, o katerih poročamo niže. Naj bi ostalo njih tovarištvo zvesto, naj bi trdno in neupogljivo stopali po svoji poti, kamorkoli jih pokliče dolžnost. S svojim delom med ljudstvom naj ustvarijo boljše razmere in lepšo bodočnost! Naj jih spremlja sreča junaška na poti življenja! Otvoritev in pozdravi. Tov. abiturient J e r a s je otvoril zborovanje z nastopnim ogovorom: Slavni zborl Drugič, kar pomnim, se zbirajo slovenski učiteljski abiturienti v tej obliki in na istem kulturnem programu v beli Ljubljani k zborovanju. Današnji zbor se mi vidi v tem dalekosežnega pomena, ker tvori nekako nadaljevalno zborovanje učiteljiščnikov iste struje, ki so pred dvema letoma zborovali tu v Ljubljani. Tedaj nekako se je začelo neko novo, prerojeno življenje slov. učit. naraščaja, in kot taki izhajamo danes mi z učiteljišč in stopamo v vrste učiteljstva in s tem v javnost. S skromnimi zahtevami so stopili naši tovariši pred dvema letoma pred forum slov. javnosti. A kakor skromne so bile njih zahteve, tako dalekosežnega pomena je bilo njih delo, ker oni so prvi pokazali slov. učiteljstvu povsem pozabljeno vprašanje — vzgoje naraščaja. Njih trud ni bil zaman, zakaj smelo lahko trdimo, da je današnji zbor tudi plod tedanjega dela. Zahteve, izražene v podanih resolucijah, se do danes sicer še niso povsem uvedle, zato nam jih bo danes vnovič pregledati, da dovršimo in izpolnimo še nedosežene zahteve. Bistvo tedanjega zborovanja je izraženo v sledečih štirih resolucijah: Učiteljski abiturienti, zbrani na sestanku dne 1. avgusta 1909 v BMestnem domu" v Ljubljani: 1. so pregledavši učit. organizacije, spoznali nujno potrebo, da Zaveza jugosl. avstr. učit. društev intenzivneje seznanja svoj naraščaj s težnjami stanu, kakor organizacije same; 2. so uvideli nujno potrebo, da se okrajna učit. društva pospešijo v toliko, da se bodo redno mesečno prednašala predavanja, in sicer ne samo [z Jozirom na stanovska vprašanja, temveč na splošna življenska vprašanja, v kar naj Zaveza posreduje za pridobitev predavateljev; 3. so spoznali nujno potrebo, da pričneZveza jugoslovanskih učiteljskih društev kar najodločneje delovati na to, da postane stik učiteljstva z učiteljiščniki v onih krajih, kjer so slovenska učiteljiščt, kar možno najtesneji in da skrbi učiteljstvo tamošnjega kraja, da se prirejajo temu dijaštvu znanstvena predavanja, da se tako izpopolni šolska izobrazba in seznani učiteljstvo z vsemi aktualnimi vprašanji življenja; 4. so razpravljali o razmerah na koprskem učiteljišču in so spoznali nujno potrebo, da se odpomore neznosnim razmeram in stanju koprskib učiteljiščnikov s tem, da se sedež učiteljišča nemudoma premesti iz Kopta v Gorico, t. j. moški oddelek, in to iz vzroka, da se razširi duševno obzorje dijakov in se mu da več prilike za izobrazbo nego jo ima dosedaj. Zvezo se pa naprosi, da ukrene vse potrebno v dosego teh smotrov. — Pozitivni uspehi so se pokazali v močnem kulturnem gibanju, ki smo ga pričeli opažati ne le v vrstah mladoučiteljstva, temveč tudi v vrstah učiteljskega naraščaja. A tudi od strani učiteljstva se je še precej ustreglo podanim zahtevam. Koprsko učiteljišče se je premestilo v Gorico, in tako pozdravljam goriške tovariše in tovarišice, ki prvič skupno prihajajo z vročih goriških tal k združenemu delu! Krik, ki ga je zagnala italijanska javnost ob priliki premestitve koprskega učiteljišča v Gorico, in bojazen, da zadobi s tem Gorica preveč slovensko lice, nam je prorok, da ima Gorica pravico do slovenskega značaja, ker leži na slovenski zemlji in mora postati slovenska. In v tej misiji imate tudi Vi svojo nalogo, tovariši in tovarišice; s podrobnim delom se osvaja narod! (Odobravanje.) Pozdraviti mi je tudi zastopnice štaj. učiteljiščnic, ki kažejo s tem, da so tudi one solidarne z natni pri delu. (Živio!) Istotako pozdravljam tudi vse ljubljanske tovariše in tovarišice, ki so v obilnem številu posetili današnje zborovanje! (Živeli!) Prav iskreno mi je pozdravljati tudi učiteljstvo, ki se je udeležilo kot zastopstvo posameznih korporacij ali kot posamezen član učiteljskega stanu današnjega zborovanja. Obilo število nam je priča, da nismo osamljeni in da je njih število veliko, ki nas bodo z radostnim srcem sprejeli v stanovski krog. Istotako pozdravljam vse posameznike izmed slovenske javnosti, ki so počastili današnje naše zborovanje. Njih udeležba nam je dokaz, da tudi slovenska javnost umeva pomen učiteljskega stanu, da zasleduje njega stremljenja in da se zaveda, da je prorok bodočnoati le dober naraščaj! (Ploskanje.) Izreči mi je na tem mestu v imenu pripravljalnega odbora najiskrenejšo zahvalo predsedstvu BMladike" za prepustitev prenočišč, mestnemu magistratu za brezplačno prepustitev dvorane in vrlemu gospodu učitelju Ivanu Dimniku za njegovo požrtvovalnost v delu priprav za naše zborovanje. S tem otvarjam v imenu pripravljalnega odbora današnje zborovanje in imenujetn predscdnikom zborovanja tovariša Sivca iz Gorice, podpredsednikom tov. L o v š i n a iz Gorice, zapisnikarjem tov. V i z j a k a iz Ljubljane in gospodično Schtichovo za zapisnikarico. Prosim jih, naj zasedejo svoja mesta! Ko se to zgodi, povzame besedo tov. L. J e 1 e n c, da kot predsednik Zaveze pozdravi zborovalce in zborovalke. Zbor govornika burno pozdravi. Izvajal je: S hrupnimi veselicami in zabavo so se poslavljali še pred nedavnim časom učiteljiščni abiturienti in abiturientinje, preden so se razšli na prosvetno delo med ljudstvo. Prav je bilo, in kdo bi jim štel v zlo, da so si pri zabavnem sestanku podali roke v slovo. Amnogo lepše in koristnejše je, da greste od dela na delo. Pri današnjem vašem sestanku si sestavite program, ki vam bo vodilo v vašem zvanju. Težak stan ste si izvolili. Doživeli bodete marsikatero prevaro, mnogo vaših lepih idej se vam ne bo uresničilo. Tolaži naj vas pa zavest, da sloni velik del boljše bodočnosti našega naroda na vaših ramah. Saj bodete vzgojevali v šoli slovensko mladino v značajne ljudi in dobre Slovence. — Vidi se mi pa, da učitelj še ne stori svoje dolžnosti, ako ostane le v šoli med štirimi stenami. Ljudski učitelj mora med ljudstvo. Stopite v prosvetna društva in zastavite svoje čile moči ter jih posvet-ite v ljudski blagor. — Vstopite pa tudi v naša učiteljska društva! S svojim delom jih krepite in delujte za njihov ugled. Varujte se pa, da Vas ne zvabijo organizacije, ki so nasprotne našim stremljenjem. Ta društva so v škodo in sramoto slovenskega naprednega učiteljstva. Zato vas vabim k pristopu v naša društva, ki delujejo v korist ljudskega šolstva in dobrobit našega stanu. Kot predsednik centralne naše organizacije, v imenu Zaveze pozdravljam vas vse, mlade tovariše in cenjene tovarišice ter želim vašemu sestanku najlepših in trajnih uspehov! (Burno ploskanje.) Potem je govoril v imenu organizacije svobodomiselnih slovenskih naprednih visokošolcev g. Naglič, ki je pozdravil zborovalce in zborovalke kot vrle narodne delavce, ki stopajo na svoje kulturno tielo s pogumom in samozavestjo, trdno upajoč v zmago prosvete nad nazadnjaštvom in reakcijo. (Odobravanje.) Navdušeno pozdravljen je govoril tov. E. G a n g 1 v imenu Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, ki radostno sprejema mlade bojevnike v svoje napredne vrste! Vsakemu učitelju bodi vzor veliki mislec in rodoljub Komensky, klicalec »Nazaj k prirodi!" duhoviti Francoz Rousseau ter naivno dobri Švicar Pestalozzi. Vrline teh mož naj nam bodo kažipot ob našem vzgojnem delu. Največji pedagog pa je narod sam. Iz njegove preteklosti in sedanjosti se učimo dela za bodočnost, ki mora biti tako, da se narod osvobodi iz vsakršne odvisnosti in bo na svoji zemlji svoj gospod! Če hočemo doseči to, se moramo oprijeti edinega sredstva — dela! Vsi veliki misleci in kulturni delavci nas kličejo na delo, ki naravnava pota iz sužnosti in hlapčevanja do prosvete in svobode. Temu klicu se odzovite tudi vi, da boste svojemu ljudstvu res učitelji, svetovalci in vodniki! (Burno odobravanje.) Učiteljski stan in naraščaj. Tovariš Ivan D i m n i k je potem poročal o temi BPoložaj učiteljskega stanu in pota naraš č a j a\ Referat priobčitno pozneje v celoti, danes objavljamo le resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Razmere in učit. stan. I. Učiteljski naraščaj se izreka zoper sedanje razmere v stanu; obsoja eksekutorstvo nad stanom in se izreka tudi zoper vsakršno podvračanje stanovskih interesov, interesom politiških strank. Naše organizovanje. II. Vprašanje izpopolnjevanja našega stanovsko vsestranskega organizovanja je smatrati v sedanjosti najvažnejšim, in naraščaj se pozivlje, da se zanimaj za organizovano delo vseh panog na stanovsketn temelju. Učiteljišcni naraščaj. III. 1. Učiteljstvo se pozivlja, da se vsestransko zanimaj za učiteljiščni naraščaj, ga podpiraj in seznanjaj s stanovskimi stremljenji in išči stika z njim. 2. Istotako se pozivlja učiteljiščni naraščaj, da iščetudi sam stika z učiteljstvom in se prične sam seznanjati s stanovskimi stremljenji. 3. Pozivljajo se začasno dež., ozir. okr. učit. društva v krajih, kjer študirajo slov. učiteljiščniki, da stopijo v stik z društvi, ki oskrbujejo dijakom hrano, stanovanje itd., hkrati z dobrotniki in podporniki ubožnih dijakov, da oni potom društev in društva potom teh izboljšujejo gmotni položaj slov. učiteljiščnika. 4. V svrbo stremljenj vzgoje in izobrazbe učiteljiščnega naraščaja za stanovsko delo se osnuj poseben sklad — imenovan učiteljiščni sklad — ki ima v prvi vrsti podpirati samoizobraževanje učiteljiščnega naraščaja. Zavezo se naprosi, da prevzame začasno pokroviteljstvo tega sklada. 5. Učiteljiščna ravnateljstva naj skrbe za primerno preosnovo disciplinarnega reda, da se s tem poda učiteljiščniku svobodnejšo roko v svrho vzgoje, pri kateri je posebno upoštevati, da je temelj vzgoje poklic, ki se je pri njem ozirati na bodoče socialno stališče učitelja. — V to svrho naj se dopusti, da se učiteljiščni naraščaj poleg službeno (strokovno) vzgojuje svobodno tudi stanovsko in da mu sme v to svrho prirejati učiteljstvo predavanja o upravi in o temeljib posameznih kulturnih, gospodarskih in narodnih institucij ter ga seznanja z aktualnimi narodnimi vprašanji in aktualnimi vprašanji onih slojev, v katerih delokrogu bo on vbodoče deloval, poleg tega tudi o stastanovskih institucijah in stanovskih aktualnih vprašanjih. Aktivni naraščaj. IV. 1. Pozivlja se vse mlajše učiteljstvo, da se tesneje združuje in se intenzivneje seznanja s težnjami stanu in njega vsestranskega delovanja. 2. Osnuje se pripravljalni odbor, ki ima nalogo študirati, če bi ne kazalo osnovati organizacije učiteljskega naraščaja za vse slovenske kronovine, ki bi solidarno z napredno učiteljsko organizacijo skrbela posebno za vzgojo bodočega naraščaja in se pečala z vsemi v to področje spadajočimi vprašanji. 3. Ta pripravljalni odbor ima tudi skrbeti, da se vrši k letu zopet sestanek slov. učiteljiščnih abiturientov, združenih z mlajšim učiteljstvom. 4. Za naše gibanje nam je merodajen .Učiteljiščni vestnik" v ,Učit. Tov.", ki je sicer namenjen učiteljiščnikom v stanovsko informiranje in vzgojo, a naj služi tudi nam za naše gibanje, dokler nima učiteljiščni in aktivni naraščaj lastnega glasila. Uredništvo .Učit. Tov.* se naproša, da nas podpira pri tem stremljenju. Socialno delo učiteljstva. V. 1. Učiteljstvo naj smatra za dolžnost vršiti nar. soc. delo, ki naj temelji edino na narodni podlagi in kateremu smoter naj bo nepristrana splošna kulturna povzdiga naroda. 2. Proti sedanjemu neorganizovanemu drobnemu narodnemu delu učiteljstva je potreba pričeti z emancipačnim organizovanim vsestranskim nar. soc. delom. 3. Povečini je sedanje tozadevno organizovanje slovenske javnosti smatrati za strankarsko, kar često škoduje narodnemu razvoju; posebno škodljivost je opažati v tem oziru pri nar. gospodarskem delu. 4. Naše liste Zvonček, Našo bodočnost, in Domače ognjišče je-smatrati kot važen temelj našemu nar. soc. delu, zato se pozivlja učiteljstvo, da sodeluje in širi te liste v mase naroda v kolikor mogoče večji množini. 5. Kot prvi korak k samostojnemu organizovanju nar. soc. dela nam je vzgojiti v tem duhu in za to delo naš stanovskt naraščaj, da si pridobimo čim več sposobnih delavcev za nar. soc. delo na vsakem polju. Potreba bo misliti na prirejanje posebnih socialnih kurzov za učiteljstvo v svrho vzgajanja nar. soc. delavcev. Žensko vprašanje. Abiturientka gdč. Schtichova je referirala o poglavju ^Učiteljica o problemu ženskega vprašanja i n g i b a n j a". Tudi njen referat priobčimo v celoti. Soglasno so bile sprejete resolucije: 1. Z ozirom na izobrazbo učkeljic se izrekajo učiteljice solidarno s tovariši, da je učiteljskemu stanu priboriti višjo in širšo duševno izobrazbo. 2. Pri preosnovi državnega šolskega zakona naj se upoštevajo tudi zahteve učiteljic, ki so v pravnem oziru popolnoma enake zahtevam moških učnih oseb. 3. V gmotnem oziru naj se enači plača učiteljice s plačo neoženjene moške učne osebe; priznava pa se popolnoma opravičenost draginjskih doklad oženjenim. 4. »Žensko učiteljsko društvo" se pozivlja, da zainteresuje učiteljice za izvrševanje stanovsko-politiških pravic, ki jim jih dovoljuje zakon, in da prične priučevati specialno naše stališče in zahteve z ozirom na posamezne točke šolskega zakona. . 5. Učiteljice se pozivljajo, da se kolikor mogoče v najširših mejah udeležujejo narodno-socialnega dela v vseh panogah, vkolikor jim to dovoljujejo položaj in sredstva. 6. V ta namen se pozivlja »Žensko učiteljsko društvo", da preskrbi tozadevno izobrazbo s tem, da prične prirejati specialne počitniške tečaje za učiteljice. 7. »Žensko učiteljsko društvo" se še posebe pozivlja, da se interesira za izobrazbo in vzgojo ženskega učiteljiščnega naraščaja na vseh učiteljiščih, kjer je kaj slovenskega ženskega učiteljiščnega naraščaja, ga po svojih močeh podpira in seznanja s sodobnimi stretnljenji. 8. Nasprotno pa se pozivlja ženski učiteljski naraščaj, da se združi v imenovanem društvu in izkuša uveljaviti v njetn svoja stremljenja. Ljubljansko učiteljišče. Abiturient tovariš V a d n a 1 je zatem podal poročilo opoložajuučiteljiščnega naraščaja v Ljubljani. Govornik se je predvsem zavzel za ugled učiteljiščnikov. Pozival je tovariše, da naj streme za splošno izobrazbo, in pohvalno je omenil nekaj člankov .Omladine", katero so jim pa klerikalni mračnjaki prepovedali, češ, ker je narodno radikalna, dasi so klerikalcem pustili njihovo ,Zoro". Omenil je tečaj za pevovodje pri .Glasbeni Matici* pod vodstvom gospoda Hubada in telovadbo, ki jo morajo gojiti sedaj v šolski manjvredni telovadnici, ker jih je klerikalni šolski režim vrgel iz Sokolske telovadnice. Ostro obsoja nedostatke šolske knjižnice, ki ima bore tnalo takih knjig, ki bi pa bile res primerne za temeljito in splošno izobrazbo učencev. V tem oziru si pomagajo dijaki z dobro Gregorčičevo javno knjižnico. Toplo se je zavzel za dijaško društvo .Domovina11, ki je dajala 18 dijakom hrano in pomaga dijakom tudi v slučaju bolezni. Druge izredne podpore so dobili seveda le klerikalci. Tudi Marijanišče je dajalo 12 klerikalnim dijakom skoro zastonj hrano in stanovanje in opažalo se je, da hočejo menda klerikalci ravno z Marijaniščem zase monopolizirati klerikalen vpliv na učiteljišču, kar se jim pa nikoli ne posreči. Popoldansko zborovanje. Popoldne ob 2. uri je predaval abiturient Jeras o važni reformi učit e 1 j s k e i z o b r a z b e, ki jo je izvedel že ves kultiviran svet, le pri nas je seveda še nimamo, ker klerikalcem izobrazba in samostojnost učiteljstva smrdi. Omenil je v svojem temeljitem predavanju veliko kulturno delo učiteljstva, ki zahteva vsestransko popolno in tudi akademično izobrazbo. Te zahteve je specificiral v več resolucijah, ki streme za temi vzvišenimi smotri našega učiteljstva. Dotaknil se je tudi vprašanja glede meščanskih šol, učiteljskih šol in zahteval za učitelja, da naj se mu nudi akademska izobrazba, ki mu je v očigled njegovi težki nalogi nikakor ne smejo odrekati. — Abiturient S i v e c je prebral dobro zasnovan referat o učitelju novincu, v katerem opozarja tovariše pred vsem na razočaranja, ki čakajo mladega učitelja v prvi službi. Priporočal je predvsem stanovsko organizacijo in strokovni list MUčiteljski Tovariš", ki naj bo zaslomba in voditelj mlademu neizkušenemu učitelju na njegovem trnjevem potu. Bodril je tovariše na razstanku na krepko delo v šoli in med narodom. Ne strašijo naj se onih mračnjakov, ki so proti socialnemu delu učitelja, zakaj to so škodljivci ljudstva in nasprotni vsakemu napredku. Oba ta referata sta bila sprejeta z burnim odobravanjem, ki je pričalo, da sta vrla govornika govorila vsem navzočim iz srca in iz duše. Slovenski narod stoji z vsem srcetn na strani slovenskega zavednega učiteljstva, zakaj le požrtvovalnemu delu tega se ima zahvaliti tako dobro uspeli slovenski šoli« Ker smo prišli do spoznanja, da ne moremo Ijudske šole v svojem pomenu za duševno izobrazbo našega ljudstva nikdar dovolj visoko ceniti, nara tudi ne more biti vseeno, kakšen duh obvlada učiteljstvo p^ njegovem delu. Vesel pojav je, da s° idealizem in ljubezen do domovine, nadalje ljubezen do otrok vodilne misli učitelj"« pandanes stavi moderna kultura visoke gahteve, celo vrsto težkih problemov naj bi serešilo. Gotovo je: če hočemo en del teh problemov ugodno rešiti, leži to v vzgoji naše mladine. Iz tega visokega pomena jole za narod sledi, da mora biti družabno stališče učitelja tako, da bo lahko izpolnil vse pogoje, ki se mu stavijo in tako so Vaše zahteve, dragi mladi prijatelji, upraviŁene, če kličete po primerni izobrazbi in nredvsem po osvoboditvi od starih tra^icij; da se lahko prosto posvetite izobrazbi, poštenega, veselega, značajnega roda, roda, ki se bo zavedal svoje odgovornosti. Pozdravljam Vas torej prav presrčno k VaŠeniu zborovanju, pozdravljam Vas kot sobojevnike pri velikem, lepem delu, dvigniti potom vzgoje naše mladine duševno in nravno moč slovenskega naroda. Naj bi bil Vaš sestanek prav presrčen, naj bi rodil dosti žlahtnega sadu za naš narod in bil končno za Vas in za nas začetek boljših časov! (Hrupno odobravanje.) Končno je govoril še g. Vesenjak, urednik BSloge", ki je razpravljal o nalogi vzgojevalčevi. Poudarjal je gospodarske in duševne potrebe ljudstva. Per aspera ad astra! Tako naj stopa slovenski napredni učitelj! (Ploskanje.) S tem je bilo zborovanje končano, in tov. S i v e c ga zaključi z apelom, naj ostanemo vsi zvesti svojim idealom! Po zborovanju. Tekom popoldneva so si idealni in deloljubni naši mladi tovariši in tovarišice ogledali Ljubljano in njene zanimivosti, Učiteljsko tiskarno, umetniško razstavo itd., zvečer pa so se zbrali na vrtu pri »Novem svetu". Koncert pri »Novem svetu". Po vrednem delu in zborovanju so napravili naši tovariši-abiturienti tudi nekaj zabave in razvedrila sebi in drugim. Priredili so navečer koncert pri »Novem svetu". Vrt, na katerem se je vršil, je eden največjih v Ljubljani, a za ta večer je bil premajhen; toliko občinstva se je zbralo na njetn. Preverjeni pa smo, da niti enemu vnned mnogobrojnih posetnikov koncerta ni bilo žal, da se ga je udeležil, vse je bilo popolnoma zadovoljno in vzradoščeno z užitkom, ki so ga nam nudili ta večer naši tovariši-abiturienti. Nastopil je salonski orkester, sestavljen iž samih bivših učiteljiščnikov, ki je vsak zase mojster na svojem instrumentu. Inteligenca in znanje sodelujočih se je zrcalila v pravem razumevanju skladeb, ki so jih izvajali, v izbornem prednašanju, dobrem niansiranju, sploh v finesi, ki so ž njo imponirali poslušalcem. — Nastopili so s BSokolsko koračnico" in se z njo takoj predstavili občinstvu kot nositelji in gojitelji sokolske ideje in zdi se nam, da je aplavs, W je zagrmel po izvršitku skladbe, izražal v prvi vrsti vsestransko odobravanje tega, da je mladi učiteljski naraščaj pokazal prav s »Sokolsko koračnico" neustrašeno pred vsem svetom svoje napredno mišljenje. Za BSokolsko koračnico" je prišlo še mnogo točk, ki so jih izvajali z vso preciznostjo, ¦^ar je občinstvo priznavalo za vsako skladbo z živahnim ploskanjem. Nad vse lep pa je bil solo, ki ga je igral prav mojstrsko tov. abiturient K e r n c. Na klavirju ga je spremljal t°v. abiturient Schweiger. Kernc je -"netnik na goslih in ima ta instrument Popolnoma v oblasti. Glasovi, ki jih on izVablja goslim, delajo globok vtisk na pos'ušalca, in Kernčeva duša govori po teh "-agičnih zvokih z dušo poslušalca. Tudi °cnweiger nam je znan kot izboren pianist; sPremljeval ga je najboljše in pokazal svoje "metniško glasbeno čuvstvovanje. Med god- €nimi točkami se je vršilo tudi petje. udi pevcj so vrj0 reševali svojo nalogo 2apeli več zborov v popolno zadovolnost P°slušalcev. Po končanem vzporedu se je C(2l ples, ki se ga je udeleževal mladi et z vso vnemo in vstrajnostjo. K zabavi •e Pfipomogla veliko tudi šaljiva pošta, ki j° je občinstvo posluževalo v največji v v ^U *e kar ^v-8a-° pisem iz Kurje vasi *\ravjo dolino, v Nemški rut in bogve letai ŠC P° slovenskem svetu. Pismonoša je sni \ °d mize do mize kakor ~" no> kakor VP h letajo pismonoše. — Lep večer je bil vsakem oziru! Poset nepričakovano dober, vzpored srečno izbran in izborno izveden, občinstvo popolnoma zadovoljno — do polnoči ni še skoro nihče zapustil vrta — gmotni uspeh je bil tudi ugoden, ker se je nabralo s prostvvoljno vstopnino in pa prodajo cvetic precej kron — tudi družba C. M. bo imela nekaj od tega, razpečalo se je ta večer mnogo razglednic in narodnih kolkov. Vsestransko torej bi bili zadovoljni samo — samo, če bi ne bilo naše vlade! Ta velemodra, res občudovanja vredna vlada je prepovedala vsak — govor! Govoril bi rad prof. Jug, poslanec dr. Novak, Ribnikar in drugi — pa nihče ni smel. Govorili bi radi abiturienti in abiturientke, da bi dali duška svojim polnim dušam, a neusmiljena mačeba - vlada je tem mladim ljudem na tak večer velevala: Molči! Gosp. Schwarzl Ali nisle bili vi nikdar mladi? Saj ste vi — mislimo vsaj — svoj čas tudi maturirali in se ne spominjate več, kako vesel, kako srečen je človek ko ima maturitetno izpričevalo v žepu, kako sanjari poln idealov o bodočnosti, kako polna najblaženejših čuvstev je duša njegova! In takrat ko bi človek objel ves svet in ves svet pritisnil na prsi svoje — takrat naj bi človek ne govoril?! In tisti, ki prepove mlademu abiturientu govoriti v takem trenutku — da ne rečemo drugega — nima srca! Geh' in's Kloster Schwarz! Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Jubilejska samopomoč. Odbor je irael dae 18. t. m. pri tovarišu predaedaiku P. Es. T r o š t u aa Igu afojo letno sejo. — Koacem XII. upravae dobe šteje društvo 235 elaBov. Dohodkov je bilo 3555*10 E Stroškov je bilo 2961*69 . Ostanek . . o93 41 K Imoviae je 8052*99 E, ki ae je pomnožila za 639-34 E. Po odbitku 470 K za prvi slučaj smrti zaaša čista imovina 7582*99 K. — Odbor skleae, da 8e dolžaiki opozore aa § 4. č) ia na poaledice § 9. d) društveaih pravil. Izreče se obžalovanje, da je za tako TaŽBO društvo tako malo zaaimanja. — Tov. predsedaiku, ki je obeaem blagajaik, ae izrazi zabvala za vzorao in požrtyovalno delovaaje. Odboraiki mu izreko veaelje, ker ae je pozdravil od uevarae bolezai, da mu bo kmalu mogoče vse ojačene moči posvetiti vseatraaskemu človekoljubflemu delovanja! Fiat! Slovensko učiteljsko društvo v Istri. Odbor je imel 13. t. m. aejo ia je sklenil, da bo izredai občai zbor prye dai oktobra. Določil je, da pridejo v razpravo sledeče točke: 1. Drugi odstavek § 16. dež. zakona z dne 30. marca 1870, št. 20. 2. § 18. dež. zak. z dne 30. marca 1870, št. 20. K tej točki so Baprošeni vai voditelji, da vkratkem društveaemu predsedaiku dopošljejo odgovore aa sledeča vprašaflja: a) Eoliko znaša dosedaaji pavšal ? b) Eaj je dolžaa oskrbovati voditelj za pavšal? (Snaženje, kurjavo, ali je kurivo posebe plačaao, svečava, tiskovine, kreda, goba, Črailo itd.) c) Koliko m3 meri sama, oziroraa aame učae sobe ? č) Koliko merijo drugi šolaki proatori (veže, straaišča, stopaiee, koafereBČna aoba itd.) ? d) Je li voditelj zadovoljen a sedanjim pavšalom, ako ne, zakaj ne? e) Za koliko na.j bi se zvišal pavšal, da bo odgovarjal sedanjim razmeram ? f) Ako bi se pavšal določil od m3, katera ceaa bi bila primerna za učne sobe in katera za druge šolake proatore? Vsi voditelji so naprošeai, da čim prej odgovore na ta vprašanja, da bo mogel urediti odbor vso zadevo pravočasno. Dalje ae je prepričal odbor, da ao maogi člani pozabili na dolžaoati, ki jim jih določuje § 7. društveflih pravil. Tudi obo učiteljstvo, ki ni še učlafljeao, opozarja odbor, da so dandaaes orgaaizovaai vsi ataaovi. Orgaaizovani so delavci, obrtfliki, uradfliki ia celo milijoaarji imajo svoje organizacije, a kako more živeti učiteljstvo brez orgaBizaeije? Zato opozarja odbor, da BSloveasko učiteljsko društvo v Istri" ni aikako okrajao učiteljako društf/o, pač pa je društvo za vse slovensko učiteljstvo javaih ali zaaebaib. visokih, sredajih in ljudakih šol ter otroških vrtcev v Istri! A. U r b a n č i č , t. č. predsedaik.