Št. 211*
Trst, v petek I. avgusta 1913.
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
Mii-sJji/s in pr&2*;kii! r* 5-, eb pttudetjkih p* 5. rjutraj. 31«?. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) » mnogih ■v.-iiv.h v Trstu in okolici, Gorici, KrRnju, Št. Petra, ?	Nabreiini, Sv. Luciji, Tolmina. Ajdov-
L?orofcs»rga ttd. Zastarel« iteT. po 5 nvć. (10 stot.)
8E »AftuMAjO NA MILIMETRE t Sirokoati 1 CBKE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. ciart&ic«, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zahodov po wv mm. Za ogi&se v tekstu Usta do 5 vrst 20 K. r-aka ^st^ijaa vrsta K ti. Mali o^la3i po A stot. beseda, n«j-pa 40 stot. Oglt^e Hprejeina laser&tni oddelek uprav« — Plačuje se ii-.kijnčao ie upravi .^Edinosti", r Učljivo in tožljiv« v Trstu.
•pPf^Sftlk^-ii Jl"««^«*"

Glasilo politiintf«
„Kdinoft" za Primorsko. „ T šđtmštU jš mši lm
NAROČNINA ZNAisA
sa celo Uto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece • K ; na «»-
rv^be bre* doposlane naročnine, se oprava ce oim. Imlaiu a* a*4«IJ«k* U«uj» „KDIHOSTZ" «•■• l '£M
lat« Krti 5-2•, it y«l Lat* Krn ] «9. ▼•i dopisi naj s« pošiljajo na uredništvo lista. Nefraafc*.
vaaa pisma m m »prejemaj« In rakopitl •• a« vra&aja. NaroAni.no. oglas« ia reklamacij« j« poSiljati na upravo liat*.
UREDNIŠTVO: ulloa 6l«r§l« Galattl 20 (Nar«dal d«a). IsdajaUii in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. T nHift hauereij Ost« „Edinost*. - Natisnila Tiskarna ,Edia©«t\ ▼pisana zadruga e omejenim poro&tvom v Trstu, ulica Oiorgi« Galatti Stev. 20. »•hranllnKitl raCun Jtev. »41-652. TELEFON It H-JF.
""iT" i---TiTi " liltV
BRZOJAVNE VESTI.
Mirovna konferenca v Bukareštu.
DUNAJ 31. (Izv.) Dunajski politlčns krogi so sprejeli vesti, ki so dcšls z Bukarešta, z velikim optimizmom. Splošno se iz raža nada, da se delegatom v kratkem posreči doseči sporazum ia mir, katerega so vse države potrebne. Na obnovitev vojne dar.es nihče več ne verjame. Na eni strani {e bolgarska armadi nezmožna za nadaljn* odpor, a tudi Srbi in Grki so tako oslab IjeJ, da bi bilo njih prodiranje zelo težavno Srbska armada, v kateri je sicer še mnoge aglloega duha, zlasti mnogo trpi vsled ko lere, V teh okolnostih ni izključeno, da pride kmalu na Balkanu do zaželjenega miru.
Kakor se zatrjuje, so vsi delegati \ medsebojnih posvetovanjih poudarjali, da je njih stališče pomirljivo in spravljivo. Srbi in Grki so izjavili, da nikakor ne mislijo Bolgarije popolnoma uničiti in je še nadalje po niževsti. Kakor se zdi, obstojalo največje težkoče glede vprašanja pripadnosti Kavale. Grki smatrajo to zahtevo kot conditio sine qua non, a na istem stališču stoji tudi Bolgari. Upati pa je, da pride končno vendarle do kakega kompromisa.
Bolgarski delegati se tilno trudijo, dt pridobe rumunske politike popolnoma na svojo stran, a konstatirati je treba, da se jim ta načrt dosedaj še ni posrečil. Preo stentatlvno hvalisanje Ramunije, v katerem se bolgarski delegati tako odlikujejo, ni napravilo v Rumuniji ugodnega vtisa in zna čilno je porcČHo „Daily Telegrapha", k: pravi, da v Rumuniji že silno neprijetne občutijo servilizem bolgarske delegacije. Tako je n. pr. včeraj Tončev izjavil, da Boi garska z veseljem odstopi Rumuniji pokra jine v Dobrudži in obenem je tudi predlagal, naj Rumuni prevzamejo nadzorništve nad premirjem, kar pa so Srbi in Grki e limine odklonili, češ da ne potrebujejo nekakega nadzorstva.
Vsekakor pa bukareška pogajanja kažejo, kako veliko politično nadmoč je dobila Rumunija na Balkanu. Rumunija posluje kot voditeljica kocference in Ima v vseh zadevah prvo besedo, kar je za balkanske Slovane jako žalostno znamenje.
Glede lurčije še vedno ni padla nobena odločitev in tudi ni nobenega upa, d& bi velesile kaj energičnega ukrenile. Vendar pa postaja v Carigradu strah pred eventualnimi novimi zapletljaji vedno večji. Porta [e zaprla Bospor, ker se boji, da ne bi rusko brodovje udrlo pred Carigrad in veiik vezir je izjavil, da bi Porta v slučaju, če bi velesile zahtevate, da naj se turška armada umakne i i Drinopolja in Traclje, tej želji že radi tega ne bi mogte ugoditi, ker se boji armade in bi prišlo do novih homatij, ki b: postale lahko za Turčijo usodepolne.
BUKAREŠT 31. (Kor.) Včeraj zvečer so se vršile konference med Tončevom in Venizeloscm na eni, in Tončevom in Paši čem na drugi strani. Še predno se je pričela mirovna konferenca so Bolgari, da dokažejo svojo odkritosrčnost, predlagali, da naj var stvo nad držanjem premirja prevzamejo rumunski oficirji, a predlog ni bil sprejet. Posvetovanja Tončeva t Venizelosom in Pašlčem so imela prijateljski značaj. Vse stranke so fcjavile, da so skrajno spravljive. Če tudi se pri tej priliki ni razpravljalo o vseh posameznih vprašanjih, vendar fe Ton-
čev razpravljal z Venizelosom tudi že glede vprašanja Kavale. Dočim se sklicujejo Grk« pri tej zahtevi na zmagoviti potek vojne in na dlnastične vzroke, se sklicujejo Bolgari na to, da se mora sedaj iskati rešitev v smislu ravnotežja na Balkanu, kar žele tudi velesile, vsled česar mora Kavala pripasti Bolgarski.
Rumuni se trudijo, da pospešijo spo razum med strankami. Ravno radi tega so bile seje določene na popoldanske ure, tak-, da imajo delegati dovolj časa za separatne raiprave.
Ministrstvo za vnanje zadeve bo vsak dan opoldne izdalo uradno poročilo o seji prejšnjega dne.
BUKAREST 31. (Kor.) Druga seja konference se je pričela ob 4 popoldne. Pred konferenco so se vršila zaupna posvetovanja med rumunskimi delegati.
Na Javni seji je bil najprej odobren protokol včerajšnje seje in podpisan od vseh delegatov. Nato je ministrski predsednik Majorescu predlagal, da na| se konferenca razdeli v interesne skupine, ki naj potem poročajo o predlogih v posebni sejr, tako da pridejo glavna vprašanja že pojasnjena pred konferenco. Voditelji posameznih delegacij so predlog sprejeli. Jutri se vrši konferenca treh balkanskih zaveznikov z rumunskimi delegati. Popoldne nato zopet ob 4 redna seja.
BELGRAD 31. (Kor.) Vest o sklenitvi 5 dnevnega premirja je napravila v polit č-nih krogih dober vtis. Splošno se pričakuje, da bo do tega časa že dosežen principijaUn sporazum.
DUNAJ 31. (Izv.) „Neues Wiener Tag-blstt* priobfiu:e celo vrsto i.itetwkwov z di plomati, ki so prišli kot delegati na mirov na pogajanja v BufcareŠt in z drugimi balkanskimi državniki. Iz teh interwjewov posnamemo sledeče: Srbski ministrski predsednik Pašič je izjavil:
Zahteve Srbije so take, da je mogoče skleniti trajen mir na Balkanu. Srbija Je prisiljena zahtevati take meje, da bo njeno bodeče ozemlje varno pred motenjem s strani Bolgarske. Upamo in želimo, da bi imela mirovna konferenca v Bukareštu ugoden uspeh. Bojujoče se države ne žele, da bi velesile prevzele ureditev vprašanj, ki se tičejo izključno le balkanskih držav.
Bolgarski delegat Tončev je izjavil :
Prišli smo k mirovnim pogajanjem v Bukarešt s trdnim in lojalnim namenom, da sklenemo mir. Mir pa mora biti za nas Časten. Srbske in grške zahteve nam še niso popolnoma znane. Kar se tiče vprašanja evropske konference, taka konferenca ne teži v naši kompetenci in mi tudi nismo zato tu, da jo izpovemo, pa tudi ne, da delamo proti nje|. Sredstvo, preprečiti evropsko konferenco leži v tem, da se prepričajo vsi odposlanci balkanskih držav pri mirovnih pogajanjih o potrebi, računati s stališčem velesii in z evropskimi interesi. Boi garska hoče zelo pozorno poslušati nasvete Evrope.
Grški ministrski predsednik V e n i z e-1 o s je izjavil:
Trditev, da bo zahtevala vsaka izmed vojskujočih se držav vse pokrajine, ki so jih zasedle njih armade, ni pravilna. Zavez nlki so prežeti duha zmernosti in se bodo dal! voditi od načela balkanskega ravno težja. Nujno želimo, da se sklene mir, teda
PODLISTEK.
izobčenka.
Kriminalni roman, iz angleščine prevel Ivan Dolenec.
—	O, povejte mi in ne izprašujte me. Tu|ka sem in moja vprašanja se vam morda zde nedostojna. Prosim vas, povejte mi, kdo je bila ta dama, preden se je poročila.
Namignila je z očesom proti stotniku Cha'lisu in ženska, ki jo je nagovorila, jej je odgovorila na to:
—	Sam bog ve! Poročena je šele nekaj mesecev. Ali jo poznate?
—	No, videti mi pač ni, kakor da bi štela odlične dame med svojimi znankami, — Je odgovorila tujka s kratkim, rezkim smehom.
Privila je ogrinjalo tesneje okoli sestradanega otroka in odšla k vratom, a ona gospa je šia za njo.
—	Nočem Je Icgubiti iz vida, — je rekla. — Ta ženska ve tako gotovo neka), kakor gotovo je moje ime Mina Trentova. .
Ženska je šla dalje ie trdno držala otroka v svojih rokah. Bila pa je očividne vsled lakote tako oslabel^, dn Je kmalu mo rala obstati in počivati.
Ko je tako stala tamkaj, [e prišla mimo gospa Trentova in jo sožalno pogledala. Po mislila je, da bi morebiti mogla pomagati ubožici, in ie hitro stopila k njej.
—	V cerkvi vss nisem imela za bera-Čico, — je rekla, — toda zdi se mi pa vendar, da trpite pomanjkanje.
—	Saj tudi nisem bercčtca, — je odgovorila ona. — Toda^sedaj se nahajam res v strašnem položaju. Ce hečete biti usmiljeni, dćjte otroku in meni vsaj malenkost, da s utolaživa lako o.
—	Sem sicer sama uboga, — je rekla mrs. Trentova, — toda neka] pa že lahko storim za vas.
Ni bila samo dobrosrčnost, ki je vodila gospo Trento vo, da je hotela pomagati tujki temveč tudi radovednost.
—	V dim, da ste inozemka, — Je rekla gospa Trentova.
—	Da, Švicarka sem.
—	In vdova ?
* — Ne, imam soproga, ki pa je nič vred-než, — je odgovorila Ženska vzdihovaje Prišla sem k nJemu na Angleško, kajti v zadnjem času mi je pošiljal tako malo, da sme morali stradati. Prodala sem vse svoje stvari, da sem dobila denar -za vožnjo, in seda| ga ce morem najti. Ni £a več v stanovanju, za katero ml Je dal naslov, in nihče ne ve, kam Je odšel, Nekdaj se nam Je godilo prav
to }e popolnoma odvisno od Bolgarske. Odrin In Trakijo bodo smatrali zavezniki kot spadajoča k Bolgarski ter so prepričani, da veleslie ne bodo pripustile, da bi Turki fzt gaii te pokrajine Bolgarom. O kakem to zadevnem Jamstvu aH o kaki pomoči zaveznikov pa ne more biti govora. Te pokrajine so Bolgari izgubili edino le po svoji lastni krivdi. Tudi p:l do!o!itvi novih mej se zavezniki ne bodo mrgli ozirati na eventualne teritorijalne izgube Bolgarske v Trakiji.
Srbski poslanik na Dunaju Jovanovfč izjavlja: Konferenca v Bukareštu ima veliko bolj težavno nalogo kakor jo je imela konferenca veleposlanikov v Londonu. Srbija, Grška, Rumunska in Črna gora odkritosrčne žele mir. Te države so edine v zasledovanji svojih ciljev in bodo ostale edine tudi v prihodnjosti. Zlasti Srbija Je zadovoljna s posredovalno vfogo Rumunske. Vsi poskusi, zapeljati Rumunsko k pristranski politiki, se se izjalovili. Med Srbijo in Grško vlada po polen sporazum. Vsa vprašanja, celo najmanjša, so že rešena. Turško vprašanje zadeva pred vsem Evropo in Bolgarsko in še le v drugi vrsti zaveznike. Ni pa Izključeno, da bo priSlo po sklenjenem miru med balkanskimi državami do razgovorov o tej za de7i, zlasti v tej smeri, da bo vseh pet krščanskih balkanskih držav obenem sodniki ia eksekutorji napram Turčiji o balkanskih zadevah, ki so tudi vprašanje Evrope.
Na Dunaju navzoči bivši bolgarski notranji minister v kabinetu Dane v, Madjarov. ki je na poti v London, da zasede mesto bolgarskega poslanika, izjavlja:
Naše ministrstvo (ministrstvo Danev) je ■sklenilo, da ne prične vojne. Naenkrat pa Je bila vojna tu. Danes pa nam cčitajo za-hrbtnost in nepoštenost. Naša politika pa le imela od nekdaj samo eno hibo, da je bila bolj poštena kakor politična. Makedonski ideal nas je zapeljal, da smo sklenili zvezo. Imeli smo pri nas že od nekdaj stranko, ki [e svarila: ,Ne s Srbijo!" Ko bi bili tem s varilcem verjeli 1 Še le danes Utfidevamo globoko osramočeni, kako prar sta Imela Radoslavov in Genadijev, toda dali smo se zapeljati, sklenili pogodbo ir. smo bili po vo|ni s Turčijo od Srbov napadeni. Ni res, da bi bili od Srbov In Grkov poraženi, samo akcija Rumunske nas e premagala s tem, da smo zapustili Srbijo in poklicali svojo zahodno armado nazaj Bolgarska pa se ni uklonila in se ce bc. Etično vprašanje o Makedoniji bo ostalo. Bolgarska zbira moči in bo pokazala, kaj še more storiti.
Srb! pred Vidlnom.
BELGRAD 30. (Kor.) Uradno se poroča: Naše obkoljevalne Unije okoli Vidina ie nahaja|o sedaj že 2 km pred mestom. Zasedli smo Novo Selo, neposredno pred Vidinom. Na stari srbsko-bolgarski meji so napeli Bolgari zadnje moči in trikrat zapo redoma napadli naše desno krilo, ki se nahaja med Viasino in Strelarjem. Sovražnik je bli odbit in je imel občutne izgube.
Avtomobilska nesreča Helene Odilon.
CELJE 31. (Izv.) Znana igralka Helena Odilon, katere aventure so svetovnoznane, se Je peljala danes z Dunaja z avtomobi lom v spremstvu svojega najnovejšega so proga dr. Radvana in nekega hrvaškega dijaka, v Ljubljano. Izven Celja |e avtomobil pri Levcu zadel v nekega kolesarja
dobro — toda sedaj mi ne bo treba več trpeti lakote, lahko dobim denarja.
—	Kako to?
—	Od dame, ki ste Jo imenovala mrs. Pavel Challis.
—	Jaz stanujem prav blizu gospe Chal-Usove, — |e rekla gospa Trentova. — Če hočete priti v mojo hišo, mi bodete dobro došli.
Tujka |o je nezaupno pogledala.
—	Vi Imate vzrok za to, — Je rekla — Vi Angleži niste ljudje, ki bi tujce jemali brez vzroka pod svo|o streho in jih vzdrževali
—	Zakaj bi ne storiH kaj takega, če je to delo usmiljenja, — Je odgovorila gospa Trentova smehljaje. — Toda jaz imam šf prav poseben vzrok. Kakor se mi zdi, po znate v! gospo Challisovo, in Jaz bi dala več nego zavetišče in prenočišče, da bi izvedela kej o njej. Stanovala je nekaj časa pri meni Stotnik in doktor sta Jo pripeljala v moje hišo. Toda rada bi vedela, odkod je prišla
Gospa Trestova Je odvedla tujko v svoje udobno hišico in je biia prepričana, da sed? ~ izve temno skrivnost prejšnjega življenja Dore Zuetove.
Gospa Trentova Je bila razumna In prebrisana ženska, toda njena nova znanka io |e prekašala w prebrisanosti, kajti tekorr aie ure jej Je v pogovoru Izvabila vse, kar
n pri tem trčil v neki obcestni konfin. Avtomobil (e bil popolnoma razbit in Helena Odilon fe zadobila tako težke poŠfcodbe, da * > Jo morali prenesti v bolnišnico v Celje. Tudi oba njena spremIjeva'ca sta poškodovana.
Afera Krupp pred sodiščem.
BERLIN 31. (Kor.) Pred vojaškim sodiščem v Moabitu se je pričela danes razprava proti častnikom v urndu :a bojne priprave. Proces je v zvezi z znano afero trupp. Na predlog zastopnika vojnega sodišča In zagovornikov {e sodišče sklenilo, da se izključi javnost od razprave le v tem slučaju, če bedo tangirani vitalni interesi deželne obrambe. Voditelj razprave je nato orisal predzgcdovlno procesa In očrtal delovanje za pričo povabljenega Br^ndta, uradnika tvrdke Krupp, ki |e ba!e v zvezi s svojini tovariši skušal dobiti tajni material, M naj bi zagotovil tvrdki Krupp staro m :-noDoIno stališče.
Poročnik Tilllan le izlavil, da je bilo Megovo razmerje z Brandtom prijateljsko. Oi se ni čisto n!č premišljal povedati, da gre za Kruppa. Denarnih honorarjev ni dobival.
Voditelj razprave Je konstatlral, da je z Brandtovih zapiskov razvidno, da Je ob-:oženec prodajal blago v veliki množini. V Brandtovih zapiskih so tudi konkurenčne cene in dokazi, da sta imela Brandt in Tillian redne sestanke.
Obtoženec pritna, da (e tudi svojega naslednika Schleudra spoznal z Brandtom n izjavi, da je imel Brandt mnogo interesa na poročilih že radi oddajnih doklad.
Porečaik Tillian je dalje izjavil, da |e 3randtu posolila, katera je prejel od n|ega, kmalu vrnil. Poročnik Schlruder ie pripomnil, da ni dobil nobene odškodnine za ta poročila. Da so njegovi pedatki nevarni za državo, tega nI vedel.
Sodnik je konstatlral, da le 25 teh tajnih poročil dobil v roke poslanec L'eb-kneeht in da bi ravnetako lahko prišli v tujino. Nato je bilo prečitanih več teh ta|rJh ooročil o oddajnih dr ločilih in o zakasnlinih kaznih glede naročitve gotovega števila topov. Poročnik Schleuder je priznal, da je izročil Brandtu ta poročila.
Obtoženec Hinz je priznal, da gi (e Brandt Izrabil, a nI mislil, da je v njegovih oodatkih Brandtu ka| kaznivega. Dal je tudi Brandtu tajne podatke o razdelitvi odda| in o cenah. Dobil Je zato največ 200 mark.
Topničar Schmldt je izjavil, da (e dal Brandtu vse, kar Je hotel, vendar pa ni izdal nobenih tajnosti in tudi nI nikdar ničesar prejel. _
Vzroki bolgarskih porazov.
Mnogo se ugiblje o vzrokih poraza Bolgarov v drugi balkanski vojni. Cela literatura je že nastala o tem predmetu. V kaj interesantni razpravi je menil zagrebški .Pokret", da je sedanja nesreča prišla nad Bolgarsko v glavnem zato, ker nje politično in državno življenje nI demokratično.
Bolgarski porazi Iznenadja|o vsakogar. Splošno priznano Je, da se bolgarski vojak hrabro bori, da Je vzdržljiv, skromen v svojih dnevnih potrebah in trezen. Ii vendar: Čeprav Je Bolgarov več, se morajo umikati pred srbskim vojakom.
Poraze na bojnem polju še daleč nad-kriljulejo s svojo s^ahoto porazi v diplomatskem področju. Še pred malo mceci
je hotela vedeti o Dori, ne da bi jej bila povedala v odgovor več, nego da je spoznala Doro in njeno mater v Italiji.
Gospa Trentova Je bila razočarana, a vendar olajšana.
—	Pa ali ste popolnoma gotova, da Je gospa Challlsova tsta, ki |o Iščete? — je vprašata.
Njeni pazljivosti namreč nI uš'o, da je pri imenovanju imena Zueta hušknll izraz začuđenosti preko tujkinega lica.
—	Popolnoma gotova. Toda če dvomite o resničnosti mojih besedi, pa bodite tako dobra In pojdite namesto mene k njej. Bojim se, da bi me njeno služabništvo ne pustilo k njej. Preveč siromašno sem oblečena.
—	To že lahko storim za vas, — je odgovorila gospa Trentova. — Kaj naj jej rečem ?
—	Recite jej samo, da Je Marija Les-coursova na Angleškem. To bo zadostovalo, vem, da me ne zavrne.
Več ni mogla izvabiti gospa Trentova Iz svoje čudne gestinje.
Gospa Trentova se |e pol ure pozneje oglasila v hiši stotnika Chailisa, kjer so jo takoj odvedli v Dorino sobo. Gospa Challlsova se je silno prestrašila, ko so se odprla vrata, toda opogumnila se je kmalu, ko so jej najavili gospo Trentovo.
(Dalje).
Btran H.
„EDINOST" št. 211
V Trs tu, dne 1. avgusta 1915.
ovenčana s slavnimi zmagami, podvojen« Bolgarska, mora sedaj kakor prikovana gledati, kako sovražnik brez cdpora prestopa z dveh strani njene meje. Doživjajc celo to sramoto, da poraženi Turek, ki se |e na svojem begu komaj ustavil pri Čataldži nemoteno napreduje In posega celo pc Dr/nopolju! Preziran! Grk ne le da bo mogel obdržati Solun, marveč se mu sko mine delajo po vse) Egejski obafi. Bolgarska, ki je botela raztegniti svojo vlast na Štiri moija, bj mogla ostati samo ob enem — zaprtem Črnem morju.
Težko si je misliti obupnejšega položaja A narod |e vendar zdrav, jeder, v polnosti svoje moči.
Vojna, četudi grozna po preliti človeški krvi, ima vendar to — rekli bi — moralno prednost, da neusmiljeno odkriva — resnico. V vojni ni mogoče prikrivati niti ene slabosti države, tedaj se kruto maičujejo zamude v mirni dobi — na bojišču se meri notranja moč države. Pripravljenost, razna tehnična sredstva, orožje, In slednjič vojak, oduševljenje in umevanje, s katerim brani svo|o državo kakor del samega sebe: vse to ustvarja skupnost tistih elementov, ki odio-čujejo o zmagi ali porazu
Mlada Bolgarska je igraje porazila Milanovo Srbijo, čeprav so se Srbi v osvo bojevalnlh vojnah odlikovali s čudovito hra brostjo; Bolgarska pobija Turčijo, to absolutistično, zalenobljeno državno tvorbo ter osvobojuje zatirano rajo.
Ali, ko se je začela trdoglavo široko u s litda odvzame zavezniku krvavo pridobljeni kcš-ič zemljišča, da razruši tudi veliko misel balkanske zveze, je zgubila ravnotežje in doživlja grenkobo in usodo poraženega.
Vzrok tej tragični usodi ni samo v te) moratai kiivdi, ampak v elementih, ki so mogli dovesti do take napačne narodne politike.
Poleg vse ustave in ustavne svoboščine vlada v Bolgarski absolutistična uredba. Novine pišejo tam (seveda sedaj ne) povsem svobodno, karikirajo in grde ca tja Ferdinanda, ali vzHc vsemu temu odločuje le njegova volja. Volitve so svobodne, vendar dobiva večino ti sta stranka, ki Jo car Ferdinand poživlja ns vlado. Stranka, ki |e imela poprej dva tri mandate, si osvaja, postavši vladina stranka, 150 do 200 okrajev, a včerajšnja večina pada na število neznatne manjšine. In to se ni zgodilo morda dva* trikrat, ampak je to navaden turnus.
Car Ferdinand |e genljalen diplomat — to se mu mora priznati. Kakor tujec, konje niški častnik, |e znal izredno spretno utrdit! svojo pozicijo. A glej: sedaj doživlja usodo genijalnih ljudij, ki, neomejeni v svoji moči, zaslepljeni po slavi, zgubljajo ravnotežje ker se niso naučili računat) z vsemi elementi, ki ustvarjajo narod, ker |im nedostaja močnega čuta odgovornosti.
Poleg carja čujete le o velikih vojskovodjih, samih Napoleonih. Narod je potisnjen v ozadje in Savov, Fičev, Ivanov, Dimitrijev so vseI! Svet jih pozna v brezštevilnih fotografskih pczah. Naši zdravniki, ki so bili na bolgarskem bojišču, so nam pripovedovali soglasno, kako bolgarski oficirji smatrajo bolgarskega vojaka za maso, ki mora na komando slepo na-skakovati na bajonete.
Kolika razlika se nam pokazuje na srbski strani! O kralju Petru, o njegovem pcsezanju v dogodke, se niti ne čuje. Med tem, ko |e Daneva čul ves svet sedaj iz Londona, je sedel Pašič v Belgradu in ci govoril. NI storil on tega morda iz kake prirojene skromnosti, ali preračunjene zvitosti, ampak iz njegovega posto panja diše vedno globoki čut odgovornosti. OJtodi previdnost brez vsake gostobes dnosti. Dane v se je smatrat za vladarja Bolgarske, zato se |e mogel tako suvereno izjavljati o vsem. A zato je moral tudi ponesrečiti. O vojvodi Putniku, ki dirigira v letu dni drugo vojno, se čuje manje nego o katerem-koli bolgarskem generalu. Marl se morda ve, kdo Je izvojeval sedaj zmago pri Kočani, Štlpu? Te zmage so anonimne — zmaguje srbska vojska.
Ko je tedaj po prvi volni vprašalo vrhovno poveljstvo generala Stepanovič?, kateri oficirji in vojaki so se najbolj izkazati, katere treba odlikovati z redi, je odgovoril lakonično: »V s I so enaki — vsi sc se enako hrabro borili".
Ta duh enakosti, skrajne razsodne demokratičnosti vlada v vsem srbskem narodu. In ta duh zmaguje. Zato ne čujete o poedlnlh herojih, ampak vidite dela vse celote. Sposobnost poedlnca, ki nad-kriljuje druge, mora iti za tem, da vse ele mente, ki ustvarjajo narod, navaja na razumen tir, da z vsemi enako računa, pa da je tako pravi produkt svoje okolice, izvrše valeč, eksponent narodnih sil. Teda| ostaja nepremagljiv. Čim pa mu megalomanija za vrti glavo, da smatra narod samo za pod nožje do svojega prestola, ko se hoče obkrožiti s samimi udanimi trabanti, ki pazijo le na njegov migljaj: mora ponesrečiti pre| ali pozneje. Narava namreč ni še rodila Človeka, ki bi v sebi koncentriral vso modrost ali dobroto. Mnogi se radi navdušujejo za Napoleona, a ne mislilo na njegov konec. Da je bilo v Napoleonu manje absolutistične
trmoglavosti, da je videl tudi druge in ne samo sebe na svetu, koliko velikih del bi bil mogel izvršiti, potrošenih energij pii hraniti, In ostati do konca nepremagljiv 1
Bolgarska ie sedaj v nesreči, ker se joedlnci v svoji slavohlepnosti in neodgovornosti prezirali svo| narod, in sc se, izgubivši kompas, vrgli v vratolomnosti, \l so uničile ta veliki moralni kapital, ki si ^a je pridobil bolgarski narod v svetu s Tvojim junaštvom in svojo delavnostjo 1
Srbi, ki bi morali biti Bolgarom najbližji in s katerimi bi mogli vladati Balkan, se morajo dvakrat z neizmernimi žrtvami orebijati do morja. Grki dobivajo ob raz-roerno najmanjših žrtvah najlepšo luko Solun; si osvafajo ono, o čemer poprej niso mogli niti sanjati, dočim ]im seda) apetit neprestano raste. Rumuni pa tržejo brez kapl|e krvi kose od Bolgarske. In med tem, ko se ču|e, da Turki napredujejo, Bolgari še vedno krvave na srbski fronti. Srbi in Bolgari izkrvave medsebojno najtežje, a dobe najman|e.
Polom bolgarskih herojev pospeši naj brže pohod bolgarske demokracije, a s tem preporod vsega Balkana. Srbijo pa — tako se nadejamc — obvaruje srbska demokraclfa pogreško v in zmot, v katere so padli izvestni bolgarski heroji.	_ »Pokret".
Reševanje hrvatskega vprašanja.
Da je novi kraljevi komisar za Hrvat sko, baron Skerlecz, napravil na|večlo tak tično pogreško, najnesrečnejii korak, ki ne vodi do cilja, ampak odvaja od njega, * tem, da se je obrnii do madjaronov, o tem ga je poučilo pisemce, ki je je dobil te dni od hrvatsko-srbske koalicije.
Že na konferenci „unionistov" so bili <prožili misel, naj bi g. komisar sklical v Zagreb konferenco, na katero naj povabi vse hrvatske stranke, ki slone na nagodbi z Ogrsko, torej tudi hrvatsko-srbsko koa tičijo.
Kakor predlagano in sklen]eno, take storjeno. Na povabilo hrvatsko-srbski koa iciji pa je dobil ta-le odgovor:
Hrvatsko srbska koalicija želi povrnitve prijateljskih odnošajev med Hrvatsko in Ogrsko. Ali predpogoj temu je, da se zopet uvedejo ustava in konstitucljonalne razmere ter da se zadovolje pravične in zakonite zelje Hrvatske. Hrvatsko-srbska koalicija je pripravljena vse storiti, da omogoči komi sarju rešitev te naloge. Tembolj pa obžaluje, da se ne more udeležiti jutršnje konference, ker vidi protislovje med patri|otičntm namenom, vsebovanem v kraljevem reskriptu (ki ga je dobil baron Skerlecz) v tem, d a ie izšla inicijativa za to konfe renco iz skupine tistih politi kov, na katere pada največja odgovornost za sedanje razmere na Hrvatskem, da torej ravno ta ikupina daje konferenci svoje obiležje. h da ta skupina ne misli resno s pripravami rešitve na podlagi nagodbe, dokazuje že okolnost, da hrvatsko-srbska koalicija ci oila pozvana na sodelovaje, da bi bila po svojih reprezentantlh zastopana kakor stran ka, in da niso bili pozvani tudi politiki, ki stoje izven strank, a so bili vedno repre-ientanti unionistične politike ter so zavzemali mero daj na in odgovorna mesta v de želi. Pa tudi s strani hrvatsko-srbske koali cije ne bi pomenjalo, da iskreno in resno sodeluje na rešitvi krize, ako bi se stavita v skupnost s skupino politikov, ki nlma|o v narodu nikakega korena, ga tudi ne išče in nima tudi nikake strankarske organizacije v deželi, ki |e potemtakem le umetna politična tvorba v deželi. Pač pa je hrvatsko-srbska koalicija pripravljena za kooperacijo s tistimi strankami in skupinami, ki nastanejo iz svobodnih volitev!
Končno sporoča hrvatsko srbska koalicija kraljevemu komisarlu, da je za uspešno (zvedenje poverjene mu misije neobhodno potrebno, da se odpravijo izjemne odredbe, laperjene proti časopisju in pravici zborovanja.
Hrvatsko srbska koalicija je dala tore) g. komisarju edino pravilen in možen odeo-vor. Glas naroda na| pride do veljave. Či-»opisju n~j se odvzamejo okovi, narod na} svobodno manifestira na zborovanjih in za reševanje krize niso pozvane kreature, ki nimajo v narodu nobene zaslombe, marveč možje, ki jih narod na svobodni volitvi Izvoli za svoje zastopnike. Te zahteve so popolnoma v smislu naših včerajšnjih izvajani.
Konference unlonistov v Zagrebu se je udeležil v Imenu središčnega kluba tudi dr. Pinterović, ki je sijajno polemiziral proti znanemu madjaronu in bivšemu hrvatskemu •rami Tomašiću. Ako je v hrvatskem naroda — je rekel — omajano z?upanje v državno skupnost z Ogrsko, je kriva na tem le ta ooslednja, ker ce spoštuje nagodbe iz leta 1868, ki so Jo zastopniki hrvatskega naroda sklenili le v predpostavi, da bodo zavaro ani: politična iadivldualiteta hrvatskega naroda, njega kulturelnl, gospodarski in fi (lacc'jelni, pred vsemi pa nJega jezikovni in teresf. 451etna praksa pa kaže, da se to pričakovanje ni izpolnilo. Ogrska je razrušila podlage nagodbe. Madjari zahtevajo od Hrvatov nagodbeno politiko, v resnici pa bi
0	mog:i Hrvatje zahtevati od Madjarov, ker
1	so, ki kršijo nagodbo na škodo Hrvatske.
Tomašlć In družba zatrjajo, da jim je do pravičnega rešenja hrvatske krize, obe nem pa odklanjajo celo boj s parlamenta rlčnimi sredstvi, a Hrvatje morajo i z-vojevati ta boj.
Brez tega bi se že v naprej odpovedali uspehu. Končno Je stavil dr. Pinterovlć iste cahteve kakor odgovor hrvatsko-srbske koalicije: svobodo tiska, svobodo zborovanja in svobodne volitve.
Lekcijo si je vzel g. kraljevi komisar vsaj toliko k srcu, da je pozval zastopnike hrvatsko-srbske koalicije na posebno kon ferenco, a iz izdanega komunikeja dozna jemo le to, da so bila to le izmenjavanja misli v Informativen namen.
Domače vesti.
Imenovanje v sodni službi. Kancelist pri dež. sodišču Josip Mazzarcl Je imenovan za pisarniškega oficijala.
„Slovenec* o volitvah na Goriškem.
.Slovenec" piše: .V gorah Je bil volilni bo, celo ljut. Liberalci so agitirali div|e in s terorizmom. Mnogi pro 11 liberalni volllcl so v lepem vremenu bili pri senu v planinah.*
O poglavju .liberalci*1 se pomenimo s „Slovencem" o drugi priliki in mu dokažemo, da je: ali sam slabo obveščen, al pa, da ga mala fldes vodi, da podtika se danji borbi proti novostrujarjem pomen, ki ga nima. Glede Krasa je pripoznal že po-jreJ „Slovenec* sam, da ni bilo na „liberalni" strani nikake organizacije, torej tud ni bilo divje agitacije, ali celo terorizma (Na Krasu niti enega plakata ni bilo in no lenega zborovanja, razun posvetovanja v Štanjelu, dočim je propadli kandidat Stepan čič hodil že par mesecev po vsem Krasu.) SH*no le bilo v ostalih delih Goriške: v goriški okolici in v gorah. Le poslednjih par dal je bilo nekaj agitacije. Toda „Slovenca" bi spravili v največjo zadrego, ako bi ga mi mogli prisiliti, naj navede konkretnih slučajev te divje In fanatične agitacije; pač oa so bile vse gore priče že več tednov trajajoče in dovoljene meje daleč presegajoče — glede načina in glede kraja — agi tsclje novostrujarskih agitatorjev, ki morajo biti .Slovencu" prav dobro znani.
Izgovor s „protlllberalnimi volilcl, ki sc v lepem vremenu bili pri senu v planinah — je smešen. Mari masa (oo „Slo ven če ve m") liberalnih volilcev v gorah niso tudi kmetje, mari nimajo tudi pašnikov, marl ne kosijo udi trave, marl nI bilo tudi za njih — lepo vreme?I Manjkalo le pač volilcev z obeh strani. Pa saj Je „Siovenec" v protislovju *am s seboj. Enkrat piše, kakor da so vo lili proti novostrujarjem sami liberalci, potem pa naglaša sam, da Je stara struja po uagala liberalcem. Ali bo hotel „Slovenec* tudi starostrujarje označati za liberalce? To oi že pomenjalo predrzno špekulacijo na — potrpežljivost občinstva.
„Slovenčeva" natančnost v poročilih
0	goriških volitvah pa res že presega vse meje. Tako je n. pr. poročal o izidu ožjih volitev v kmetskih občinah takole :
„Tolminsko okrajno glavarstvo: vikar Abram 485, župan Re|ec 491. — Liberalni sandidatje: Miklavčič 530, Mikuš 514. Vseh oddanih glasov 1115. Absolutna veČina znaša 508 glasov. Liberalni kandidat Mikuš je zmagal z večino 6 glasov, Miklavčič z 2
glasovi večine".
„Slovenčevl" bralci, ki so čitali to poročilo, so si pač mislili: No, ali je res tekia trda tem prokletim fff liberalcem goriškim; komaj in komaj so svoja kandidata „spravili skozi". Nič več ni manjkalo, kakor tri glasove, pa bi bil zmagal naš kandidat nad MUlavčem". — No, v resnici pa je stvar nekoliko drugačna.
„Slovenec" le bil v svojem poročilu tako natančen, da je pital celo imeni obeh samostojnih kandidatov Miklavlča in Mkuža napačno, ne glede na to, da Ju zmerja z liberalcema, daslravno ve tako dobro kakor mi, da nista kandidirala na liberalnem programu in da kot kandidata in sedaj izvoljena poslanca nista imela ia nimata prav nič opraviti z nekdanjo liberalno stranko.
Se lepše pa je z njuno izvolitvijo samo. Kakor namreč poroča „Slovenec", bi samostojna kandidata niti ne mogla biti izvoljena, kajti če je bilo vseh oddanih glasov 1115, bi bila potemtakem absolutna večina ne 508, temveč 558 glasov, in ker sta dobita samostojna kandidata 530, oz. 514 glasov,
01	ne bila izvoljena, ker bi ne bila dosegla absolutne večine. Će bi pa tudi smatrali ono štavilo 1115 za nehote pogrešeno, tiskovno napako, in naj bi bila absolutna večina res 508, kakor pravi potem „Slovenec*, kako Je potem mogoče, da bi imel MiklaviČ samo 2 glasova večine, ko Je dobil vendar 530 glasov torej 22 glasov nad absolutno večino? AH da, je pač že spet hotel oni nemarni tiskarski škrat, da je tudi tu po greška, seveda pogreška, ki je „popolnoma umljiva", in ki prav čisto nič ne moti, tvečjeinu le toliko, da so „Siovenčevi* bralci, ki ne znajo misliti s svojo lastno glavo, trdno prepričani, da Je res to, kar Je napisal „Slovenec" in da Je MiklaviČ zma gal v resnici le z malenkostnima 2 glaso-vama, dočim pa ima v resnici 39 glasov
več nego novostrujar Rejec in 45 več nego Abram.
Sicer nimamo pred seboj goriškega deželnega volilnega reda, toda kolikor so nam poznani drugi volilni redi, ne velja nikjer pri ožjih volitvah absolutna večina, temveč relativn?, to se pravi, da zmagajo tisti kandidati, ki debe največ glasov, in na] e potem diference tudi samo en glas. Tako bi bila menda tudi na Oorlškem, v tolminskem ok aju zmagata samostojra kandidata, četudi b! bila imela oba le po en glas več nego pa klerikalni novostrujar Rejec.
Kakor se nam torej zdi, je „Slovenec" porabi! absolutno veČino le v to, da bi kolikor mogoče pristrigel zmago samostojnih kandidatov v očeh svojih pristašev. Da se mu je posrečilo to z vsemi „tiskovnimi po-greškami" In drugimi fintami, pač radi verjamemo, toda Je pa to silno slaba tolažba, Kajti naj bi bili zmagali samostojni kandl-datje tudi le z enim glasom večine In naj bi bil manjkal klerikalnim novostrujarskim tgagsrjem In razdiračem tudi le en glas do večine, končni efekt bi bil isti: zmaga samostojnih kandidatov in poraz klerikalnih novostrujarjev. S takimi malenkostnimi igračami se pač ne da uničiti de|stvo, da se je ogromna večina volilcev v kmetskih občinah na Goriškem izrekla proti klerikalnim novostrujarjem in si izvolila poslanca, ki bodo resno delali za koristi l|udstva, ne pa tratili časa in ljudskega imetja s strankarskimi prepiri in medsebojnimi boji. Takega izida volitev se pač lahko veseli vsa goriška slovenska dežela in njeno vse slovensko prebI?alstvo, pa naj je to potem ,Slovencu" in ostalim novostrujarskim pod-pihovalcem prav ali pa tudi ne I
Bosenski gostje so zapustili včeraj ob petih zjutral naše mesto. Odpeljali so se z vlakom državne železnice v Pulo. Od tu odpotujejo v Opatijo, na Reko in na Brione, v Spljet, itd. — Predvčerajšnjim so si ogledali aajprej akvarij v zoologičnl štacijf, nato so opazovali pod seboj Trst in njegovo mlčno okolico s svetilnika, nakar so si ogledali galerijo slik „Revoltella". Naslednji obisk |e veljal največjemu parniku, ki prihaja v tržaško luko, transatlantiku .Slnernia", ki Je iast angleške družbe „Cunard Une". Ni *reba popisovati, s kakšnim zanimanjem so občudovali čudeže moderne tehnike. Posebno pozornost je vzbudila tudi naprava za brezžični brzojav, s katero so eksperimentirali ladijski funkcionarji. Popoldne so se peljali s parnikom mUjske parebrodae družbe „San Msrco" mimo nove lake, ladjedelnic, plav-žev in raf.nerlje petroleja v Milje, kjer so uživali vse dobrote morske kopelji. Tudi ta dan so jim bili za vodnike tržaški akademik.
Kakor Je iz poročila razvidno, je bila kratka doba bivanja v Trstu kar najbolje uoorabljena. Preskrbljeno je bilo, da spoznajo gostje naš Trst temeljito in vsestransko. In veseliti nas more tudi, s kakim interesom so vsemu sledili. Živahno jih Je zainteresiral naš narodni položaj, naš narodni boj, itd. Za naš napredek so bi l navdušeni! Večina njih si je nabavila tudi „Edinost", katero so vsi pozorno Čitali. S posebno vnemo so poudarjali 3Vo)u izredno zadovolj-aost z bivanjem v Trstu, kjer so bili tako prisrčno sprejeti, kjer so preživeli par srečnih ure, kakršne so možne le med pravimi brati.
Tem in enakim čuvstvom sta dala duška tudi oba gospoda profesorja, M. Leinert in D. MocnfcJ, ki sta se v prav prisrčnih besedah zahvalila zastopnikom slov. ak. fer. društsa „Balkan", za ves požrtvovalen trud.
Le malo časa so bili med nami, a ločitev je bila vzlic temu težka ; tako tesne so postale med nami vezi, vsi smo čutili sekaj skupnega ; spoznali smo vnovič, da ne more biti med nami meja; prepričali smo se zopet, da smo eno! Upajmo, da ne ostanejo započeti prijateljski stihi brez uspeha...
Niti, ko zahtevajo od nas krvni davek, ne delajo tega v našem materinem je-:iku, ampak nam vsiljujejo nemščino ii lai-čino. V rokah imam pozivnico št. 3012 z dne 18 julija 1913 c. kr. domobranskega dopolnilnega okraja št. 5 v Trstu. Tiskovna je nemško-laška, a izpolnjena je v nemščini. Mož, ki mu Je namenjena pozivnica je Kraševec in ne zna popclnoma nič ne nemščine in tudi ne laščine. Celo uro hoda Je moral napraviti, da |e prišel do človeka, ki mu je raztolmačil, kedaj mora m plačat zopet obrok najtežjega divka. Poleg tega so mu na priimku Še „kljukico" izpustili, torej priimek popačili, ker jih je tudi ta bodla v oči.
Menda se gospodje tam gori res bo|e, Ja bi bili ml Slovenci zadovoljni in se čutili doma tu, kjer smo. Menda nas hočejo imeti nezadovoljne. Na to delajo z vsemi sredstvi in ob vsaki priliki. To Je pa menda tudi vsa njihova državniška modrost. ... 1
Novo društvo. NamestniŠtvo je vzelo naznanje pravila novega društva »Telovadno društvo „Sokol" s sedežem v Divači."
O tretjem šentjakobskem semnju, ki se bo vršil to nedeljo, nam ni treba več na dolgo in široko pisati. Čim večja udeležba bo tem večji dobiček za podružnico družbe sv.' CM pri Sv. Jakobu! P*?dte torej vsi, ki vas veseli zabava, na ta šentjakobski semenj. Vstopnina je teko majhna, da more prav vsakdo priti In s tem doprinesti svoj
„EDINOST" St. 211
Stran IIL
dar v korist otroškega vrtca pri S/. Jakobu Na svidenje torej v nedeljo pri Sv. Jakobu.
Popravljamo. V včerajšnji notici .Amerikanska sodba o Neme htt. naj se čita, da so Židje nakupičlli nemškega bogastva (in ne: bahaštva); v petem odstavku pa čitaj, da je nemŠxl žurnallst več ali manje paria, nižja vrsta družbe (in ne javna družba) in slednjič v istem odstavku: ame rikansko „r m e n o časopisje* (in ne: zmerno !)
Trgovcem in obrtnikom ! Trg. družtvo „ Češko-slovanska trgovska Beseda* ima vedno v zaznam! nekaj Češko-nemških perfektnih korespondentov in vobče vsestran sko ročnih in dobro kvalfciranih trgovskih moči, ki Jih priporoča brezplačno na mesta. Obrniti se je na: „Českoslovanska Beseda, Trst, via Mira mar 17.
Tržaška mala kronika.
Trst, 31. |ulija.
Prokleto žganje 1 Včeraj dopoldne nekako okrog 9 Je p: liti v Glamracopulovo žgan|arno na trgu Barriera vecchia št. 7 težak Ivan Oregorič, star 43 let, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. Pondares. Oregorič je bil že precej napit, a |e še zahteval dva kozarčka žganja. Izpil je žganje in hotel oditi iz žganjarne, toda pri vratih ga je premagalo in ni mogel več nikamor. Zvrnil se je po tleh. Uslužbenec v žganjarni mu Je nato z drugimi ljudmi pomagal pokoncu in ga potem spravit v neki kat, kjer Je zaspal. Okrog 11 Je stopil isti uslužbenec zopet k njemu in ga stresel, da bi ga zbudil, toda Grtgorič se ni niti zgenil, vsled česar ga Je pustil v miru, da Je spal dalle. Nekako okoli treh ga Je hotel zopet zbuditi, a ker Je videl, da se le ne zgane, je vzel steklenico z amonijakom in mu {o podržai pod nos, da bi ga zbudil; a tudi to ni izdalo nič, vsled česar so poklicali nato zdravnika rešilne postaje. Zdravnik je prišel in je konstatiral, da se Oregorič ni le zastrupil z alkoholom, temveč da si |e tudi razbil črepinjo in zadobil najbrž poleg tega še težke notranje poškodbe. Dal ga je pretepati v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato izdihnil, ne da bi se bil zavedel. Tako se ne ve sedaj, ali |e Oregorič morebiti dobil one poškodbe tekom noCi, ali pri padcu pred žganjarno, ali da ga Je morebiti pozneje udaril kdo. Zapušča ženo in 4 otroke, ki pa že dalje časa niso živeli skupaj ža|fm, ker se le preveč vdal pijančevanju.
Samomor. Danes popoldne ob eni se je v svojem uradu na tukajšnjem namest-ništ-ju ustrelil računski svetnik Vincenc Lehner. Vzrok samoumoru natančneje nI znan, prevladuje pa mnenje, da je bilo povod nezadovoljstvo z razmerami v uradu.
Tatvina pri pomorski vladi. Te dni so konstatirali v ksilog afičnem oddelku pri pomorski vladi, da je ieginila bakrena ploča, na kateri je bil vrisan, kakor se nam po roča, neki zemljevid. Nato so pa zalotili provizoričnega slugo pri pomorski vladi, 39letnega Frana Parenzana, rodom iz Pirana, ko je prodajal ono pločo, to se pravi kosce ploče, kajti pločo je prej razlomll na več kosov. Prodati jo je hotel starinarju Pahorju v ul. Broletto 22. Parenzana so aretirali, a na policiji je izpovedal, da mu |e pločo Izročil litograf pri pomorski vladi, 231etni Avrelij Longo, ki je bil nato tudi aretiran.
Iz policijskega poročila. Aretiran je bil 181etni mornar Aleksander Cercopulo, redom s Ktfa, stanujoč v ul. del Valto št. 2, ker je v ul. Riborgo skušal nekemu Erazmu Dessila ukrasti iz žepa denarnico z 80 K.
Leon Borčič, star 29 let, dninar, doma z otoka Brača, je bil aretiran, ker je hotel oslepariti nekega izseljenca z neko hazarsko igro. Borčič Je bil pred nekaj časom izgnan Iz Trsta in se je vrnil brez dovoljenja.
Nasilen tat. Danes dopoldne ob 10 Je šel mornar Ivan Sebenica po ul. Crosada, kar je nenadoma skočil predenj neki neznanec In mu skušal iz žepa potegniti denarnico. Sebenica ga je pograbil, a oni se mu je iztrgal in pobegnil, Sebenica pa za njim. V ul. Massimlliana ga je končno do-tekel, a tu se je predrzni tat naenkrat obrnil in ga z vso silo udaril s pestjo po obrazu. Kcnečno Je prišel strežnik, ki je lopova aretiral. Bil Je to brezposelni Alojzij Fabris, star 19 let, rodom i: Izole in stanujoč v Tistu v ul. Madonina št. 27.
Renjikolske lopovščine. Itali|anska jadrenica „Kio" je že nekaj dni zasidrana ob pomolu Ofumala, kjer naklada les. Včeraj pcpoldne Je prišel tamka| mimo neki dalmatinski krošnjar v narodni obleki, prodajajoč nože, pipe in drugo tako drobnjad. Ponudil Je svoje blago tudi ljudem na oni italijanski ladji. Stopila sta bliže k njemu d a mornarja z lad]e in začela pregledovati niže, ki pa so se jima zdeli predragi, vsled česar sta jih vrnila kroŠnjarju, ki pa je opazil, da sta obdržala enega. Dalmatinec je zahteval nož nazaj, a ona dva sta, kakor
imajo pač navado renjikoii v Trstu, ošabno in oblast io začela kričati nad nlim, da |u obdolžuje tatvine, in nikakor nista hotela vrniti noža. Obkladala sta Dalmatinca z naj-nesramnejšlmi psovkami. Koačno Je le-ta poklical na pomoč stražnika. Toda tudi stražaik ni nič opravil ž njima, In ko ju je pozval, na) gresta i nJim na inspektorat, nista ne le hotela ubogati, temveč sta Še začela zmerjati stražnika, in da bi mu preprečila, da bi stopil na ladjo, sta potegnila na jambor italijansko zastavo, znamenje, da je ladja eksteritorijalna.
Stražnik |e javil stvar v uradu in prišel je k ladji policijski cficijal Schamaneck, ki pa tudi nI nič opravil s predrznimi renjikoii. Policija je nato obvestila itali|anski konzulat, po čigar posredovanju je poveljnik ladje Ermenegildo Occhlalini danes dopoldne pripeljal na policijski komisarijat svojega 171etnega sina Riharda in 261etnega mor-narja Antona Filipetta, ki sta bila tista, ki sta okradla dalmatinskega krošnjarja in žalila javno stražo. Pridržali so Ju v zapotu.
Nar. delavska organizacija.
Odbora skupine plavžev in čistilnice petroleja imata danes ob 7 zvečer važno skupno odborovo sejo v društvenem prostoru v Štednju.
Podružnica NDO pri Sv. Jakobu vabi šentjakobsko delavstvo na javni shod, ki se bo vršil | u t r i ob 8 zvečer v dvorani .Delavskega kons. društva" pri Sv. Jakobu. Na shodu poroča tov. dr. Vekoslav Kisovec.
Delavci šentjakobskega okraja 1 Poskrbite, da bo shod, k) |e za vas velevažen, dobro obiskan.
Podružnica NDO ▼ Skednju priredi Jutri ob 7 zvečer skupen shod d e-la vst va Iz pla vže v in čistilnice petrolej* v prostorih „Gospodarskega društva" v Škedcju. Kakor se nam poroča iz Skednja, hočejo podjetniki potom raznih nakan delavstvu celo poslabšati njihov Že itak tako obupen položaj, zlasti v plavžih. Sicer pa se bo o tem govorilo oa shodu, ki naj se ga udeleže delavci iz plavžev in čistilnice petroleja v čim več|em št vilu.
Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov sklicuje za nedeljo ob 9 dop. društveni shod v društvenih prostorih, ulica sv. Frančiška 2 Dnevni red: .Sklep deželne konference NDO in bodočnost naše Zveze". Tovarišil Pridite v velikem številu 1
Vesti iz Goriške.
Slovenski 2elezniCarji! Goriški Slovenci I Prihltite v ogromnem številu na lavni ljudski shod, ki ga sklicuje .Zveza Jugoslovanskih železničar|ev* v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. ob 5 pop. v prostorih hotela „pri Jelenu" v Oorlci. Dnevni red: Protest proti zapostavljanju in izpodrivanju slovenskega železničaratva in proti importiranju tujega nemškega delavstva od strani postajenafielstva na goriškem državnem kolodvoru".
Eksponent nemškega „Volksrata", po-stajenačelnlk Wieser kaže zopet svoje nem-škonacijonalne režičke. Naše delavce Je začel izpodrivati in metati celo na cesto, na njihova mesta pa impottlra nemške elemente. Ako bo Šlo tako naprej, s časom sploh nobenemu domačemu delavcu ne bo več mogoče, priti pri železnici do službe in primernega kruha, ki nam ga na domači naši zemlji odjedajo Nemci. To so razmere, ki ne škodujejo samo interesom slovenskih železničarjev, te razmere so temveč pravcato zasmehovanje in za-sramovanje naše narodnosti sploh. — Naše potrpežljivosti (e konec 1 Provokacij ošabnega tujlnstva na naših tleh ne bomo več prenašali. To bomo vsem merodajnim faktorjem na nedvoumen način povedali 3. avgusta ne samo slovenski železničarji, temveč Slovenci Gorice in okolice sploh 1
Na shodu bodo govorili: strokovni tajnik tov. Vekoslav Mrak, tov. dr.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELOMVTNO
iC ^ ZMERNIM CINAH
RAFAELE ITALIA
TMT - VIA MALCANTON - TRtV
Mnenje g. dr.a V. Urmauoff-a
v Rachovem
Goap. /. SBRRAVALLO
Trat.
V odgovor na Vaše vprašanje meseca maja 1912, Vam prav rad poročam, da sem rabil VfcS znani Izdelek Želez nato Kina-Vino Serrarallo prav rad In večkrat ravno tako v moji privatni praksi, kakor tudi v moji družini, ker on ml je služIl v navedenih slučajih kar najbolje In predvsem radi prijetnega okusa, vsled česar ga vžlvajo bolniki, kakor tudi otroci prav radi.
RACHOVO, 26. oktobra 1909.	Dr. V. VRMANOFF.
Oblastveno dovoljena
s razprodaja, s
PRODAJALNA ČEVLJEV
R. NEUMANN
TRST — CORSO ŠTif. 29 - TRST
Ukvldfra, la se prodajo ysl t zalogi nahajajoči se čevlji BKf P<» iiredno znižanih cenah.
Znano je, da prodaja ta tvrdka samo blago I.e vrste in je s tem vsakomur dana prilika, da ss preskrbi z dobrimi in finimi čsvlji po izredno nizkih cenah.
Cedenice
vsake kakovosti in velikosti za družine, hotele, bolnišnice i. t. d.
JfaJboljSa izvriba, nizka tem* peratnra pri Mali uporabi leda, prost dotok svežega zraka.
Trgovina In Industrija železo
delniško društvo
Greinitz - Trst.


DHRUJTE ZR „DIJRŠK0 KUHINJO"
Paroplovna družba D. Tripcovich & Ci., Trst
Poslano *)
Vircho\v in Moleschott, ki sta ohra-: nila Še dolgo po smrti ime najslovitejših; nemških zdravnikov, sodita na karakteri-i stičen in mnogo pomemben način o pristni Saxlechnerjevi kisli vodi „HUNYADI JA-! NOS". Tajni svetnik Virchow piše v svojih spričevalih dobesedno: „HUNYADI JANOS" sem uporabljal vedno z dobrim in hitrim uspehom. Smatram jo radi tega za dragocen del balneologičnega lekar-skega zaklada". — Moleschott, avtor spisa „Fiziologija redilnih sredstev" pa pravi v svojem spričevalu: „Hunyadi Janos" je odvajalno sredstvo, ki učinkuje hitro in gotovo.
*) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mo zakon veleva.
in nazaj. — Prevoz v treh urah.
ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj. ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki.
nedeljska izletna vožnja	t SS?
cenah za sledeče vožnje: iz Trata v nedeljo ob 8 zj. in povratek iz Benetek v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj., ob 2 pop. in opolnoči. — Povratek
opolnoči z Llovdovim parnikom.
IZ TRSTA V JflKlN-RIM-NEflPELJ
ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj ; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv.
Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne.
Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piasza della Borsa 1J in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj.
lih« »t pridržuj« lipwia>« v amlaln >w»ttne»* opr*«lli

ftem: gospodinjam
toplo priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
— edino priatni* po kakovotd neioBtglUvi oloveri3ki Izdelek.
v korist družbi sv. Cirila i* Metodi I
v.Tua
Stran IV.
„EDINOST" št. 211.
V Trstu, dne 1. avgusta 1913.
Josip Mandić In predsednik „Zveze* tov. Ivan Škerfanc.
Na shod so povab!|eoi državni poslanci. — Torej dne 3. avgusta vsi na shod!	ODBOR.
Sežanski »Sokol* se udeleži korpo latlvno „Cvetlič ega dneva* v nedeljo 3 avgusta. Članstvo prosimo, da se odzove Cim največ v Itroju. Odhod ob en četrt čer poldne.
Pozor, volilci mestne in trške skupine!
Danes, v petek, dne i. avgusta, vas kliče vaša narcdaa dolžnost na volišče, da si Izberete može, ki bi naj vas po vašem najboljšem preudarku mogli čim najuspešnejše zastopati v deželnem zboru.
V	slovenski mestni in trški skupini vam je voliti enega poslanca in ta bodi samostojni kandidat
dr. Karel Podgornik,
odvetnik v Gorici.
Oddajte torej danes v petekt dne i. avgusta, vsi do zadnjega svoje glasove njemu in pokažite tako, da v resnici hočete mirnega, složnega, korlstonosnega dela v bodočem deželnem zboru.
V	laški mestni skupini fe skupni Narodni odbor postavil slovenske kandidate, za katere glasovati je najsvetejša narodna dolžnost vseh slovenskih volilcev. Kdor bi volil naše narodne nasprotnike, Je izdala'ec svojega slovenskega naroda in ne zasluži več imena Slovenca. Narodni kandfdatje so :
dr. Peter Medvedek.
odvetniški kandidat v Gorici,
dr. Ernest Dereanf, zdravnik v Gorici,
Josip Hrovatlu, nadučitelj v pokoju in posestnik v Gorici, in
Alojzij Brajnfk, posestnik pri Barki.
Torej danes, v petek, dne 1. avgusta, vsi slovenski volilci do zadnjega na volišče in oddajte svoje glasove edino le fem kandidatom! Naša narodna čast, a tudi našega naroda korist zahteva, da Je afirmacija Slovencev v tej skupini čim najmogočnejša; zato stori vsak svojo dolžnost! Nihče ne sme osiati doma, vsi slovenski glasovi se morajo ze-diniti na imena naših narodnih kandidatov. Zlasti pa vi, volilci mesta Gorice, pokažite, da je v Gorici Slovenstvo tako močno, da ga morajo upoštevati tudi najza-grizenejši naši narodni nasprotniki! Zato pa tudi vsi na bojišče z glasovnico v roki, vsi v boj za naie narodne kandidate!
Iz Sežane. V nedeljo dne 10. avgusta prirede sežanski fantje ples, pri katerem bo prvič svirala sežanska godba.
Kolesarsko društvo „Danica* v Gorici naznanja, da priredi 7. septembra t. I veselico z igro in Javen pies. — Pri igri bo sodeloval pevski odsek „Sokola* iz Podgore.
Iz Podmelca nam pišejo: V nedeljo se nasfe vračala majhna družba izletnikov s Črneprsti z večernim vlakom domov. Ko vstopimo v vlak na Boh. BIstric', nas je takoj nekdo vprašal v nemškem jeziku pc planinkah, na kar se mu je vljudno ali oa-ločno povedalo, naj govori slovensko, na kar je nastal cel vihar med Italijani v vozu, češ, kaj da jim bomo mi ukazovali govoriti slovenski, katerih narod in Jezik sta najslabša. Vmes Je pa bilo nesramnih psovk kar cele kupe. Seveda smo se jim postavili po robu, toda zmerno, tako da so potegnil: z nami tudi drugi sopotniki. Italijani se kričali, da smo v Avstriji, a ml naj gremc v Rusijo ali v Srbijo govorit in zahtevat slovenski.
Na pomoč so poklicali sprevodnika, menda da bi nas pometal iz vlaka, za kai pa ni bilo nobenega povoda, vsled čecat jih je sprevodnik zavrnil, naj mirujejo. Naj bolj blažilen balzam za te neodrežeace pa je bila pesem „Hej Slovani", ki je gromovito zadonela po kupeju. Ko smo doma izstopili, so zopet kričali nad nami; ker pa so videli, da se nič ne bojimo, je eden od njih začel po žepih iskati samokres, nakar se jr eden izmed naše družbe pogumno postavi pred vlak, češ naj streljr. Toda nI bil pravega poguma, kajti ono, kar je bilo, je bil le alkohol, s katerim so se pridno mei sabo nalivali.
Vsi drugi sopotniki so se zgražali nad laško p; e drznostjo In izzivanjem, posebno ko so n3m klicali, naj gremo ž njimi v Gorico, da bedo nas tam naučili, kaj se sme v Gorici govoriti itd. — Po tem smo tud-sklepali, da morajo biti goriški lahoni, ka terlm prav odločno svetujemo, naj ne izzivajo več po naši zemlji, kajti sicer se jitt zna prigoditi, da |ih tako naučimo kozje molitvice, da bodo pomnili za vedno, kedaj so nas izzivali in psovali.
Cvetlični dan priredita pevsko-bralno društvo „Tomaj* in podružnica CMD dne 3. avgusta v Tomaju v krasnem ko>tanjevem logu v .Brcah-Slanji dol* tik ceste med Tomajem in Dutovljami, pol ure od postaje Dutovlje—Skopo. Program raznovrsten:
Sprejem društev v vasi. Skupni odhod i7 vasi ob 2 30 pop. Slavnostni pozdrav pred veseličnim prostorom. Nastop društev: Proste vaje Sokolov. Petje, godba, Šaljiva pošta, ples, kraški „kofe* ia ječmen; sU-i laski muzej, zbirka kraških prastarin, bc odprt od poldne do 11 zvečer. Tu se b< videlo vse starine, s katerimi se je ukvarjal nekoč prvotni kraški prebivalec. Vrla kraška dekleta v pestrih narodnih nošah bodo prodajala različno narodno blago, razglednice, kolke, cvetlice itd, vse za družbo sv. Orli?' in Metoda. Vse bo na razpolago: pristel kraški teran, pivo, sladčfce, mrzla jedila itd. Vstopnice k veselici se bodo razproda|ale: v Dutovljah v gostilni Ukmar, v Toma|u n čred veseličnim prostorom. Svirala bo Sokolska godba iz Mavhinj. Čisti dobiček je določen v Izključno narodne namene. — 3. avgusta torej vsi na naš kršnl Kras v naše središče, vsi za mater Družbe sv. Cirila in Metoda!
Združena odbora.
Vesti iz Istre.
Bralno društvo „Sroga* v Černlkslu ima svoj redni cbčni zbor dne 3. avgust? t. I. ob 4 30 popoldne v Čenrkalu v prostorih gostil ae Ane Cah. Ker je ta občr) zbor ptvi po obnovitvi društva, se nadejamo, da se udeleže vsi društvenikt zborovanja.
MALI OGLASI		
........i	: MALI OGLASI m računajo po 4 *lm. j : besedo. Maštao tiskane besede enkrat i več. Najmanji* pristojbina 40 vtn. j ; Plača se takoj Inaeratnema oddelka, j	
nnnnnnnnnn"P""^nnnnnrirM^rinnnnnn
Odd^stn so dve Btanovanjl v ^°jana' p°
žganjarna.
jaanila v ulici Geppa St. 18,
165i
P|f|XXn zadnje novosti, humoristični slovenski ■ lUOUtJ komadi. Vel'kanaki uspeh. Pesmi, zbori in godba. Zaloga ZA>E"TTI, ulica Cavana 1651
z veliko prodajo piva, vina in buteljk, ma-vili l ela, jajc in različnih drugih vrat, dober za služek, se proda radi odpotovanja za Iv 1000*— Pojasnila daje Ko aršič, Kavarna Oorao od 9—11 iu 3-6.	1660
Qllll51 meblirana z 1 ali 2 posteljama in hrano, OUUd ee odda takoj v najem. — Belvedere 2. IU., vrata 12.	1653
Anflločlra iediina eoba, solidna, nalafiČ naro-MViyiU&IU& čena se proda za polovično C/no. Ul. Madonnina 5t 84, I. levo.	1648
|XAnm čevljarskega delavca za mešeno delo. — 10OCIII kalita Iromottire 3.	165*-
Mflflictinia Prodaja krasne klobuke pod to mUUIdllVIja vs miš k i mi cenami. Ulica Nuova 45, I. nadstropje._ 1614
Takoj se odda 8 Commerciale štev. 18,
IV. nadse.
169*
Stanovanja
z eno s. bo m z vodo v kuhi-pji; 2 ek adiŠČi in delavnica »] gpiaga oddajo se v Via Ame-igo Veapucci štev. 8 (S?. Jakob)._1646
MlaHnni^*! pol-delavca za BufTet iščem. Pr miduclllbd glasiti se :e : ul. Nuova 5. (1637
TVrirpfirpn p°dijk na citre- — LeMje pod
I CtUl CUuCIl ugodnim pogojem. Na prodaj so tudi le rabljene Citre. Via del Toro 7, I.	1638
Rudarje
in delavce išče rudokop „Adria* pri* Divnči (Kran sko).	1629
ato grafe
jr t
uHca 7
AiitGKii Jtiklčfc CilBiOV : Lfr&t, it
-Islle I ost* 10 ; Gorica. Goapoek
23?:
,MIRANA"
je pripoznano najbolje sredstvo za uničenje stenic in dražega mičess. Dobiva se po rožnih mircdilnicah in pri za lagateiju Skrinja r. Ferriera 37, I.	1632
Brivska dvorana.
Rojana in okolice, me priporoča, brivrnku dvorana r ulici Montoraino 7. Za dobro pc strežbo Jamči Štefan Vukomunorić, brivec
v Trstu, ul. Settfc fontane št. 10 ti
Urarna in zlatarna
najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti Popravljajo se budiiniii z gari 3qua<iranL

garancijo po K 1*—. Cait 00*.
Iščem mesto:::
Knjigovodje, dopisniku, računovodje
Govorim nemški, italijanski in hrvatski. — Lepa pisava. — Ponudbe pod „MARLJIV 1654" na Edinost - Trst.
LETOVIŠČE
Bohinjska Bistrita Bohinjsko Jezero
v Triglavskem pogorju,
na progi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete} gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno.
Prometno društvo v Boh. Bistrici.
LETNA SEZONA!
TVRDKA
Vittorio Piscur, Trst
opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela vtliko poSil atev narejenih oblek za moSke in dečke v najnovejših barvah
in da jih bo oddajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih ni bilo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišče, De da bi morali kaj kupiti. NR Prinoroča se. datreovin* ne zamenjate z dru^mi, kar bi bilo v vaSo Škodo
j«=»
V ulici Garradori št. 4
(vogal ul. Nicol6 Machiavelli)
se je otvorila te dni nova, velika
trgovina drobnarij
v kateri »e prodajajo vsakovrstne bižute rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj
itd. katere prihajajo naravnost iz Japonake.
Preselitev trgovine!
Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi, da sem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Fetronio v ulico Media Štv. 8 in se priporočam uljudno za nadaljni obisk. - Z odličnim. spoštovanjem	POCKAJ.
ftovo: trgovino
jestvin in kolonijalnega blaga sem otvoril in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru.
Benjamin Žerjal,Trst
ulica Cecilie, vogal ulice Rug-
- gero Manna 5t. 3. -
.........
Anton Mahne, trgovec
Priporcča si. občinstvu
svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga
Trst, ulica deli* Istria št 4
s podružnico na Greti v hiši gosp. Gombača in Frluge št. 275. Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo.
Moja pred Itirtdaactlai leti	na
m obrtal mtaiari v Trsta odlikovmm*
tovarna sodor
Ivrlnje naročbe vsakovrstni* sodov, bodis! ~l ipiru, liker«, tropinovee, olje, slivoveo, mifilbc itd. Jamčim trn dobro delo ta po niskih crn ah, da »s aS bojim konkurentov. — Na deželo po&iljam cenik*.
1422	Fran Abram
Trat. ulica S. Francesco
Andrej Rojit, trst
ULICA ACQUEDOTTO &t. 20
priporoča cenj. občinstvu svojo higijenično
brivnico.
Damam se priporoča za pranje glave in lasnn <1«>U.
Alojzij Boik
Trst ul. Belvedere 3, Tel 342 R.Vill.
TMna đellkctcs.
kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sreže In prve vr^te. — Razpošilja se tual po pošti In dostavlja na dom.
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24. Podružnica Vojaški trg (Piazza della
Caserma) 4. Kruh večkrat na dan svež, različne moke, vse vrsti biskotov ter prodaja raanih vin in likerjev v steklenicah.
Artistični fotografični zavcc
Ezio de Rota - Trsi
ulica Barrlera vecchia št. 27 (nagprot lekarne Picciola). — Fotografiije ni svetlem in motnem papirju, plastično in naravna izvršene. Povečanje vsaks slike na clje, akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artistld nlml pozami 10 komadov 3 K. Zavod je od prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografirs se ob kakorinem si bodi vrsreenu
Matija Bulic
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buoni amici"
v Trstu, ulica Belvedere štev. 39,
točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini fct. 1
gostilno „Al buon Afmissan 4
v Rojanu, ul. MontorslnO 3,
točilnico vina v Barkovi;?h
(Bovedo), ul. Perarolo št. 342
(hiša Ščuka).
Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opola vino Iz Omiša ter pivo.
Restavracij a
„BONVECCHIATi"
Trst, ulica Carlo Ghega št. 17.
Dobra domača kuhinja. Prvovrstnn vina in Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti ca I kosilo in večerjo po ugodnih cenah,
1 Priporoča se za obilen obisk in jamči za vse udobnosti in dobro postrežbo
J. VAUPOTIČ.


G. de VECCHI
naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št. 17.
Zaloga sena, krme in otrobov.
Seno I., slama, ogerika seno, iS beneški otrobi, otrobi št. 84. ob
dO)	rTTi
Umetno - fotožrotKnf
Trst, ulica	Trst. ulica
Rivo &t. 42 lll^jfc	42
(pritlitje) -- pri Sv. Jakobu -- (firitlirje»
--k±& i Z;
m
m
ti
o
fi
11 tfaiA
[i
IsrrluJ« T'iko fot' grtfitro df-l , kaker loJl rMgltde, t-o.: »tke, no-trarjoit lolftlor, porc«l«Qike j1 tm T»koTrvtu« aj.oBiai.ik* lui. iid.
Posebnost: Povečanja vsake fotografije
Kadi ndobnotil S"'P- uarcfnikoT ipr«]«ma naroćoe ln j'.h liTrlujr na domu, CTentueloo taJi »ud'J m««u
■ I i!
BGR^iiL^ra
E? f
r
Ho?o pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.)
Prevoz mrliča* na vsa kraja
Zaatopstvo a prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opfilne it. I70*| T. VITEZ v Nabrali nI na trgu pri cerkvi; A. JAM SE K, pri Orehu (Noghere); F. BRNETI C v Skednju.	= Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksuijozaih. Krasna izbira vencev iz umetnega« Cvetja, biserov, kovine in porcelana, knte iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolan obleke, obur&lo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira razna vrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago.'Stal ne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge poletja ul. Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj H. 6 T I B I L J