CEim, 8. nmu\ im - številka 22 - leto xxxi - cena s dinarje GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE v uredništvo ne prihaja tako malo ljudi, ki vedo potoMi, da se jim godi ta ali ona krivica. Prihajajo v upanju, da jim bodo sredstva javnega obveščanja pomagala pri urejanju spornih vprašanj. Vrata so vedno odprta in vselej kadar sjno ugotovili, da se da dtrugače uskladiti skupTU, družbeni interes s posamičnim, smo nanj opozo- zorili. Ne brez uspeha, saj so se stvari v glavnem pravičneje uredile. Ne brez razloga pa se moramo vprašati, ali je res potrebno, da najdemo huma- nejši odnos, razumnejšo rešitev in celo pravičnejšo ureditev šele potem, ko je vsa stvar na straneh časnika, ali pa pred sodniki. Zdi se, da nam mnogokdaj zmanjka volje, da bi se potrudili stimri urejati tako, da bi bil »volk sit in koza cela.« Vse premalo smo se še vživeli v način sporazumevanja. Sporazumevanje pa moramo ufoeljaviti v vseh obsegih našega socialisUčnega samoupravnega načina življenja. VAS UREDNIK Na posnetku je mešani mladinski pevski zbor celjske gimnazije. Na 12. Mladinskem pevskem festivalu v Celju je zbor v močni mednarodni konkurenci mladinskih mešanih zborov dosegel srebrno odiičje. Naslednike profesorja Kuneja in Vrtačnika vodi zdaj Edvard Goršič. Dekliški pevski zbor Pedagoškega šolskega centra Iz Celja je v konkurenci zveznih zborov na 12. Mladinskem pevskem festivalu v Celju osvojil zlato odiičje. Zbor vodi zborovod/a profesor Vid Marčen. To je bilo tudi edino zlato odiičje celjskih zborov na tem festivalu. TA TEDEN IVDl RAZPBAVA Konjiška občina sodi med tiste gospodarno šibike obči- ne, v katero se vsako leto prili vaj o solidamostoa sred- stva iz repuibliškeig^ protraču- na aa pokrivainje izidatkov aploš.ne potrabe. Taiko konji- čani tudi v letošnjem leitu računajo na solidarnosten de- lež sredstev iz republike, veor dar za razliJco od prejšnjih let kar za veliko prgdišče teh sredstev. Gre namreič za to, da 90 se ptejniraina sredstva, potrebna za pokrivanje siploš- n.e pora.be, v konjiški obSini Iteitos povečala kar za 52 od^ sbotkov v primerjavi z lan- skim letoan in da zato zmaša raizkorak med plamranimi do- bodki občinskih organa in njihovimi izdatki kar 700 sta. rih milijonov. Ta denar pa naj bi salidamo prispevala republika. Gope za štiri vrste izdat- kov, Id v največji meri vpli- vajo na izredno povišanje ko- njiškega proračuna. Prvi je izdatek za ljudsko obrambo. Sredstva za to dejavnost so lani znašala 75 milijonov di- narjev, letos ipa se povečuje- jo na 235 miUjanov dinarjev. Drugi faidarteik je vezan na družbeni dogovor o priznaval- ninah borcev, ki smo ga spre- j,cili v Sloa''eniji. Za uresniče- vanje tega dogovora potrelbu- jejo v konjiški občini 100 mi- llj'Onov oziroma petkrat več sredstev koit v Lanskem letu. Naslednji večji izdatek pred- stavlja pokrivanje gradnje postaje milice v Slovenskih Konjicah in znaša 136 mili- jonov dinarjcjiv. Nazadnje pa vplivajo na povečanje konji- škega proračuna tMi sred- stva, ki so potreti Pcdsredi. Vesel in ponosen sem, da sem brigadir. Brigadirijko življenje je lepo, čeprav tu- di žuljev ne zmanjka.« Iztok Jordan iz Trgovske šole v Celju: »Z brigadirskim življenjem sem se srečal že preteklo leto na delo^^ni ak- ciji v Sloveinsk.ih goricah. Letos sem se odiločil za Su- ho ki-ajino, kjer bom ko- mandant brigade Franc Roj- šek-Jaka. Spopri:em.ali se bomo z raznovrstnim delom in upam, da ga bomo dobro opravili. V brigadah je se- veda zanimivo tudi kultur- no, športno in izobraževalno področje. Prirejamo družab- ne večere, organiziramo tek- me m podobno. Biti brigadir je za mlade tudi velika ob- veza. Dober brigadir je vzo- ren toviuriš in prijatelj, vrst- nik in deiloTOi t^ariš.« Voj- ka l\Ia<;ek: »Letos bom prvič oblekla brigadirsko unifor- mo. Veliko sem že slišala o brigadirskem življenju tn delu. Toliko, da sem si rek- la, da poj dem tudi jez med- nje. Delala bom v brigadi Franc Roj šsk-Jaka v Suhi krajini. Ni me strah dela, vem, da mladi tisito, česar se Letimo in kar obljubimo, tudi dobro naredimo. Kaj več o brigadirskih vtisih pa bom lahko povedala, ko se vmean domov.« Torej STC-!čno, mladi briga- dri ji! In čim več uspešnih udamišifcih dna brez prehu- dih žuljev. MATEJA PODJED Ob navzočnosti na,ivid:ne,}šlh predstavnikov ceJjskega družiient^ga življenja in .števMnili go- stov je v ponedeljek pred^dnik občinske skupščine Jože Marolt položil temeljni kamen za novo tovamio Aera. V njej bodo proizvajali brez.ogljičai samokopirni .\C (Aero cotpy) papir. Pravzaprav gre z izvedbo te naložbe za zaokrožitev proizvodnje v Aeni, saj bodo v tej tovarni kemično oplemenitili lagien paipir iz paipimice v Medvodah. Investicija, za katero so sredstva združili vsi iozdi Aera, bo veljala 200 milijonov dinarjev. Pri naložbi .sodeluje tudi ITC, Kovinatehna, ki vrši inženiring in Ingrad, ki ho oipravil gradbena dela. ; na bo zaposlovala nad lOO delavcev. Foto: B. Stamejčič ^ PIŠE IVAN SENIČAR — TITOV IN NAŠ JUBILEJ je široko odjeknil po svetu. Naš pa-edsednik je sprejel brezšte^^alne čestitke, praznik so pi-oslavili naši izseljenci in naši delavci na začasnem delu v tujini, inozems.ki tisk pa je posvetil predsedniku Titu izijemno poaornost. Tako ga madžar- ski tisk označuje kot enega najuglednejših draavnikov sveta in kot simbol enotnosti Jugoslavije, grški kot utemeljitelja samoupravljanja, romunski kot utemelji- telja novih odnosov v mslnarodnem delavskem giba- nju, avstrijski kot začetnika idai neuvrščenosti, ki se uresničujejo sirom sveta. Podobno pišejo te dni še sov- jetski, poljski, argentinski, mehiški, ciprski, portugal- ski, italijanski, čehoslovaški, mangolski, etiopski, sri- lanški, egiptovski, angolski, bangladeški, libanonski, švedski, finski in japonski tisk. Skratka, nemog-oče je dati izčrpen pregled, jasno pa postaja vsemu svetu, da je postal Tito, ko je izrsžal in izraža svojo tn po- litično enei-gijo jugoslovanskih narodov, eden od ute- meljiteijev svetovne zgodovine, ki bo s svojimi posle- dicami odločilno vplivala na i^azvoj v tretjem tisfjčlet- ju naše dobe. — HELMUT SCHIVIIDT, kanijier Zvezne republike Nemčije (248.587 kv. km in nad 62 milijonov prebival- cev), je obiskal Jugoslavijo. Predsednik Tito pa je obislcal Zahodno Nemčijo od 24. do 27. junija 1974. le- ta. Sedanji obisk je pomemben za obe državi in za dobre odnose v Evropi. ZRN je danes ena od vodilnih industrijskih dežel, ima posebno mesto v atlantskem paktu in je soodgovorna za oboroževalno tekmo v sve- tu, je posebno vplivna v evropski gospodarski skup- nosti in s tem tudi v vsej Evropi. Jugoslavija in ZRN sta obnovili prekinjene diplomatske odnose pred dob- rimi d^etimi leti in od takrat razvili tesne in koristne stike. — Pi-i tem so najpomembne;:k go&podai-ski odnosi. Vrednost blagovne menjave med Jugoslavijo in ZRN znaša že tri leta po 1,7 milijarde dolarjev, s tem da imamo mi ogromen blagovno-plačilni deficit. Ta pri- manjkljaj predstavlja tudi glavni problem v naših sti- kih z Zahodnimi Nemci. Z njimi pa smo razvili tndi druge oblike gospodarskega sodelovanja; tako imamo sklenjenih 181 sporazumov o industrijsko-tehnični koo- peraciji, 34 sporazumov o skupnih vlaganjih in 125 spo- razumov o prenosu tehnologije. V 51RN dela t-udi nad 600.000 naših delavcev, okoli 1,7 milijona njihovih tu- ristov pa letno obišče na.šo deželo. — Brez dvoma je Jugoslavija zelo zanimiva rudi za druge dele zahodnonernške p':)litike. Tako Schmidt nadaljuje z Brpndtovo »vzhodno politiko«, to je s po- puščanjem napetosti v Evropi tn -živahnejšim sodelova- njem z vzhodnoevropskimi socialističnimi državami. Pri tem je vloga Jugoslavije, ki ni obremenjena z blo- kovskimi omejitvami, najbrž zelo dragocena. Saj naša država in ZRN želita obe še boljše odnose med dr- žavami v Evropi: med uspehi tegi sta poljsko-zahodno- nemški sporazum o meji ter jugoslovanskoitalijanski sporazum o meji (osimski spor^aunoi). Obe državi zara- di tega pričakujeta koristne pobude na beograjskem se- stanku konference o evropski varnosti in sodelovanju. Prav tako pomembno je sodelovanje Jugoslavije in ZRN v deželah v razvoju, kjer sicer kritizirajo zahod- nonemško počasnost v odgo^/arjanju na potrebe manj razvitih. O \'seh teh in drugih vprašanjih so predsed- nik Tito, Veselin Džuranovič in Stane Dolanc najbrž dobro poučili nemške goste o naši poOitiki in naših iz kušnjah. CELJE KDO NAJ URESNIČUJE SKLEPE? Ni naključje, če se člani izvršnega sveta celjske občin- ske skupščine v zadnjem času na vsaki seji srečujejo z vpra- šanji gospodarskega značaja. Resen tn v mnogih primerih več kot zaskrbljujoč položaj terja odgovorno razpravo. In ne samo to — prav takšen ocUnev. Da. v delovnih orga- nizacijah! Razigrava o gospodarskih gibanjih v prvih tveh me.se- cih letos je sicer pokazala na nekatere druge ugodne rezul. tate, še posebej na tiste, ki zadevajo finančni obseg pro- izvodnje in še na nekatere, žal, pa v rrmogih primerih te rezultate ne spremljajo ena- ki ali podobni finančni us- pehi. Izguba v poslovanju je zajela kar 54 temeljnih orga- nizacij zdniženega dela. In če k tem dodamo še tiste, ki delajo na robu rentabilnosti, je razlogov za resno analizo stanja in za sprejem koreni- tih ukrepov, več kot dovolj. Razveseljiva oziroma ugod- nejša v tem spletu so doga- janja na investicijskem pod_ ročju, sicer pa je zdaj že zad- nji čas, da na tem polju po. hitimo in da ulovimo postav- ke srednjeročnega plana. Člani iz\'ršnega sveta so se znova ustavili pri cinkarni in njea:iem ob-ratu za proizvodnjo titanov^a dioksida. Izgiiba se veča. Kaj storiti? To se je viDrašal tudi izvršni svet. Vprašal tudi zavoljo tega, ker bi rad slišal odgovor na vpra,. sanje, keko daleč sega soli- darnost za pokrivanje te iz. gube? In kdo vse jo je dol- žan nositi? Prav v tej zvezi so člani menili, da bi bilo prav, če bi izdelali še oceno o likvidaciji obrata. Pa ne zato, da bi ga ukinili, marveč zategadelj, da bi lažje ocenili stanje in vidike. In končno vprašanje, ki -.e več kot zaskrbljujoče. Na sa- mo izvršni svet, tudi občinska skupščina je z vsemi svojimi zbori na zadnji seji spre;ela določene ukrepe za rešitev ne- katerih perečih vprašanj. Uk. repe, ki bi jih morali uresni- čiti v prizadeti!! delo\mih sre- dinah. Tudi zaradi preveč iz- plačanih Osebnih dohodkov la- ni, in tudi zaradi tega, ker se podobna slika ponavlja le- tos. Izvršni .svet in skupščina sta zahtevala uskladitev teh )z. plačil. Toda, kaj se dogaja? Na tem področju nič. Vse gre po starem naprej. Celo v slabša razmerja! In tako vprašanje, kdo je odgovoren za uresničevanje sklepov in priporočU iOTršnega sveta ter občinske skupščine? Mar so to le besede v prazno? M. B. BRANKO To je prav gotovo ime m priimek, ki je bil v zadnjih tednih v Celju največkrat izgovorjen. Za. kaj? Pripravljal je finale državnega mladinskega prvenstva v košarki, pa jugoslovanski košarkarski festival, bil komandant parade mladosti, delovne ustvarjalnosti in obramb- ne pripravljenosti Celja ter sodelavec pri organi- zaciji mladinskega jJiedna- rodnega pevskega festiva- la. Sicer pa je človek, ki ojnavlja delovno mesto stroko-cno političnega se- kretarja sindikatov stori- tvenih dejavnosti. V dobrem mesecu je opravil veliko delo, sam pa pravi takole: »Ni to samo moje delo, to je delo nas vseh. Po- glejte! Samo pri organiza- ciji parade sva direktno skrbela za vse dva — Bo- ris Mavec in jaz. Ker pa so prišli na pomoč vsi tisti anonimni sodelavci, smo ■ lahko uspeli. Njim gre največ zahvale za takšno prireditev, kjer je v paradi sodelovalo 8000 udeležencev, ogledalo pa si jo je okoli 15 tisoč. Verjemite, šele dan po paradi sem se začel prav zavedati, kakšno delo je to.« Branko je v zadnjih ted- nih bolj malo spal. .. »Začelo se je s košar- ko. Zaljubljen sem v šport, čeprav sam košar- ke nikoli nisem igral. Prej sem delal pri Neptunu, potem so me povabili v košarkarsko druščino. Zdaj sem v. d. predsed- nik tega društva, ki je v zadnjem obdobju dose- gel lepe rezultate. Z orga- nizacijo YU fesivala smo dobili prijatelje po vsej državi. Odprli smo vrata društva, navezali stike. da. li stimulans tistim 150 mladim, ki delajo v na- šem društvu in onim, ki delajo po šolah. Dali s?no stimulans vsem Celjanom, saj smo samo v treh čas- nikih zasledili 60 sestav- kov o našem mestu. In to se nadaljuje. To je vjij- bolje naložena investicija v reklamiranje in spozna- vanje našega mesta. V Celju imamo idealne po- goje za razvoj košarke, saj imamo 19 telovadnic, eno halo in eno dvorano. Čudovito!« Branko iz svoje kože ne more . . . »Ni mi žal nobene ure, ki sem jo naredil za ko- šarko, parado, mladinski pevski festival, za druge stvari. Meni je največje zadovoljstvo to. da prire- ditve uspejo in da so z njimi zadovoljni tisti, ka- terim so namenjene. Res je, da se vmes najdejo nergači, vendar ti so v manjšini in kar je naj- bistvenejše, znajo samo nergali, ne pa tudi po- magati, prispevati svoj de. lež. Lahko je grajati, tež- je je delati. Moje vodilo je eno samo — dati lju- dem, kar si zaslužijo. Ljudje so tako dobri, da tudi danes naredijo nekaj prostovoljno in to dobro naredijo. Ni vedno vse sa- mo denar. Poglejte, para- do smo izpeljali brez di- narja, vse je izhajalo iz baze. Ljudje so po cele dneve in noči delali, da so potem nekaj pokazali. Niso vprašali po denarju, ampak so bili zadovoljni, da smo nekaj lepega za vse nas naredili.« Veliko resnic je v tem in poskušajmo iz njih po- tegniti pravilni zaključek. Vsak naj prispeva svoj delček in imeli bomo bo- gat mozaik. Branhko Mar. tič je eden izmed tistih, ki to že dela. TONE V RAB L št. 22 — Četrtek, 2. junija 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 Pred dnevi je bila v Celju lazširjena seja sekreta- riata >1S ZKS. Poleg obravnave političnih priprav na predstoječe skupščinslie volitve, pri čemer je uvodno razpravo podad predsednik IMS SZDL tovariš Janko Že- vart, je bilo osrednje vprašanje dnevnega reda v opre- delitvi odgovornih kadrovskih nalog zveze komunistov v predkongresnem obdobju. V tem pogledu je bil na seji sprejet celovit in časovno opredeljen program vseh kadrovskih priprav pred kongresi zveze komunistov. Iz njega izhaja, da bodo volilne konference osnovnih or- ganizacij ZKS opravljene v oktobru in hoa emhru, novo- izvoljene občinske konference ZKS pa bodo konistitu- irane najkasneje do sredine decembra. Predvideno je tudi, da bo zaključeno evidentiranje kandidatov za osrednja organe zveze komunistov do konca tega leta. Novoizvoljeni medobčinski .svet ZKS pa bo konsti- tuiran v februarju prihodnjega leta. Na seji sekreta- riata so sprejeli vrsto sklepov, ki se nanašajo na soci- alno strukturo novih vodstev zveze komunistov in na kriterije kadrovanja. V nasledn,}!h dneh bodo sprejeti program kadrovskih nalog obravnavali vsi komiteji ob- činskih konferenc, takoj zatem bo o njem stekla bese- da tudi na seminarjih s sekretarji osnovnih organizacij. Kot je poudaril v svoji razpravi sekretar MS ZKS to- variš Janez Zahrastnik, so kad/ovske naloge v pred- kongresnem obdobju ena najpomembnejših sestavin celotne predkongresne aktivnosti zveze komunistov. MALI INTERVJU DELAVCI IN SINDIKIIt ŽIVAHNE RAZPRAVE DELAVCEV V C OMETU v začetku letošnjega leta so v zreškem Cometu osno- vali v tereh temeljnih orga- nizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih skižb sindikalne skupine, v okviru katerih se delavci po- govarjajo o problemih, ki za- devajo njihovo neposredno delo ter o zadevah splošne- ga pomena. O delu sindikal- nih skupin smo se pogovarja- li s podpredsednikom sindi- kalne skupine v tozdu Coflex Franceim Marinškom. NT: Se je delo sindikata izboljšalo z ustanovitvijo sin- dikalnih skupin v tozdih? Franc Marinšek: Mislim, da se je delo sindikata bistveno izboljšalo. Prej, ko smo ime- U šc enotno sindikalno orga- nizacijo delavci niso tako ži- vo razpravljali na skupnih sestankih kot to delajo se- daj. Verjetno so bili sindi- kalni zbori preveč številčni, da bi lahko delavci razprav- ljali o vsem, kar jih je za- nimalo. Sedaj je to drugače. V ckviru sindikalnih skupin tečejo razprave o vseh mo- gočih problemih, ki zadeva^ jo delavce v njihovem nepo- srednem delu, od pogojev de- ia, do prizadevanj okrog pro- duktivnosti. NT: Katera je po vašem osrednja naloga sindikalnih skupin? Franc Marinšek: Pri nas želimo doseči to, da bi do- bili delavci v okviru sindikal- ne skupine najbolj čiste in- formacije o vsem, kar se do- gaja v našem tozdu, v celot- ni tovarni in v občini. Do- slej seveda še nismo uspeli te osnovne naloge! v celoti uresničiti, saj smo imeli le tri sestanke sindikabiih sku- pin in šele iščemo najbolj ustrezne oblike inioiTniranja. NT: V kratkem boste imeli sestanke sindikalnih skupin. Kaj boste na niih obravnava- li? Franc Marinšek: Delavci se bomo na teh sejah pogovar- jali o precej važnih stvareh, zato bomo informacije prej temeljito pripravili. Sicer pa bomo razpravljali o progra- mih interesnih skuiDnosti in njihovem financiranju, o pri- pravah na občinski samopri- spevek, o evidentiranju kan- didatov za volitve in verjet- no še kaj. NT: K&ten organi in orga- nizacije pa spremljajo delo sindikalnih skupin v vaši to- varni? Franc Marinšek: Delo vseh sindikalnih skupin spremlja in koordinira konferenca sin- dikata v tovarni. Dogovoriti pa se moramo tudi o tem, da bo naše delo spremljala orga- nizacija Zveze komunistov in delavski svet, saj bodo le ta- ko predlogi, ki jih dajemo na sestankih skupine, dosegli namen. D. S. i. i Vitki«.. <^ ..iJS\ v ARIUU Delegacija občine Šmar- je je pred dnevi obiska-la pobrateno občino Arilje v SR Srbiji. Povabili so jih na republiško srečanije mladih zadrugarjev, kar pa ni istega pomena kot pni nais. Ne gre za special'Z']-ano obliko dela in življenja na vasi, tem- več za širok spekter de- javnosti učencev šol, med njimi seTOla tudi delo kmetijskega krožka. Dele- gacija šniiirske občine je spoznala na tem republi- škem srečanju vrsto de- javnosti mladih šolarjev SR Srbdije. Tako so po- vabili predstavnike iz brat-ske republike, da pri- dejo v prihodnjih dneh v šmarsko občino, kjer jim bodo prikaoali delo naših osnovnošolcev. D. M. OBISK A. MARINCA V CELJU NE PRISTATI NA KOMPROMISE v torek je Celje obislcal predsednik slovenskega izvr- šnega sveta Andrej Marine, ki so ga spremljali tudi člani izvršnega sveta Danica Bres- janac, Anton Fazarinc in Bo- ris Mikuž. Dopoldanski del obiska je bil namenjen raz- govorom z vodilnimi pred- stavniki družbenega, politič. nega in gospodarskega življe- nja celjske občine ter obis- kom v dveh delovnih organi, zacijah — EMO in železarna štore. Popoldan pa se je An- drej Maalnc s sodelavci pogo- varjal s ce^^jskimd zdravstve- nimi delavci. Pretežen del razgovorov so posvetili družbenoekonomske- mu položaju celjske občine, predvsem pa nekaterim žariš- čem gospodarske neuspešno, sti v minulih letih in načr- tom za presnovo in novo pot celjskega gospodarstva. Lani gospodarski rezultati niso bili dobri, po treh mesecih letošnjega leta pa so mnogo ugodnejši, čeprav še vedno ostaja vrsta težav, predvsem v tekstilni industriji, delu ko- vinsko-predelovalne in kemič- ne industrije. Andrej Marine je ob tem menil, da je edino realna usmeritev v razvoju celjskega gospodarstva lastno .snovanje in opiranje na lastne možnosti ter ust\-arjaine mo- či. Ne bi pa smeli več dopuš- čati kompromisarstva ter^. podpirati tistih delovnih or- ganizacij, ki nimajo čvrstih, jasnih in realnih razvojnih možnosti. Boris Mikuž je ob tem opozoril, da je bilo prav tak- šno popuščanje pritiskom in- dustrije v preteklosti razlog za mnoge napake, pa tudi za ekološke probleme s kakršni, mi se danes soočamo v Celju. Andrej Marine pa je ob tem opozoril, da je predvsem tre- ba vztrajati na začrtani poti v kovin&ko-predelovalni indu- striji, kjer naj bi še letos nastal v Celju velik kovinsko- predelovaini kompleks. Ta bi združil pretežen del tovrstne celjske industrije, torej vse članice sedanjega ITC, EAIO in še nekatecre druge delovne organizacije. Kom.pleks je dobro zasnovan, predvsem pa ie pohvalno, je menil Andrej Marine, da zastavlja smele razvojne programe. Tudi na razgovoru v EMO je predsed- nik slovenskega izvršnega sveta menil, da so razvojni programi realni, smeli in po vsem sodeč dobri. Ne bi pa smeli biti polovičarski pri njihovem izA^ajanju, kar je bila v E?>fO doslej prepogosto praksa. Rezultati EMO ob startu v novo posloivno lela so spodbudni in treba jih je še razvijati in dograjevati. B. STAMEJCIČ ZK CELJE ALEŠ ILC, NAMESTNIK SEKRETARJA ZK V OBČIN! Aleš ilc je novi namestnik sekretarja občinskega komi- teja ZK v Celju. Po odhodu Francija Gazvode na novo de- lovno mesto bo Aleš Ilc opsavlja! njegovo dosedanje tieic, kar pomeni, da se bo posvečal predvsem ekonom- si'inj vprašanjem v celjski občili. Z današnjim člankom predstavljamo v novi vlogi. :\T: Kakšna so trenutna prizadevanja v organizaciji procesa družbene preobrazbe iz opredelitev zakona o zdru- ženem delu? ALEŠ ILC: Vsa naša in s tem tudi moja prizadevanja so usmerjena v organiziranje celotnega procesa družbene preobrazbe na ustavnih izho- diščih zakona o združenem delu. Le iz teh izhoidišč in seveda realni oceni družbe- nega trenutka v Celju, pred- vsem iz vidika razvoja druž- beno-ekonomskih odnosov, lahko izluščimo resnično ključna vprašanja nadaljnje^ ga razvoja in usmeritve. Pri tem izhajamo iz ocene, da je v Celju dobro zastavljena ak- tivnost na kakovostno dru- gačnem i-azvoju našega go- spodarstva, ne pa več ali manj nenačrtaega dograjeva- nja in dopolnjevanja obsto- ječih industrijskih kapacitet. Ne kot rezultat občinske po- litike »obveznega združevanja v občini, ampak kot spozna- nje ekonomske nuje« se po- javlja v zadnjem času v de- lovnih organizacij potreoa po združevanju dela in sred- Sitev, kot bistveni pogoj za doseganje pozicij za nadalj- nji razvoj. Seveda je takšen proces dolgotrajen in nema- lokrat posega v strukture, ki ne da ne želijo napredka v svojih sredinah, pač pa so ob'ektvino gledano obreme- njeni s starimi oblikami dela in le s težavo dojemajo vso širino družbeno-ekonomske preobrazbe. To je pogojeno tudi s tem, da smo star in- dustrijski center v Sloveniji ^ da so spremembe misel- nosti in načina dola v takšnih sredinah seveda najtežje. Ni: Kako bi torej celjske I Scsportarstvo v prihodnje lahko dosegalo pomembnejše »•ezultate? AT£š ILC: Z nekaterimi likami novega načina dela, skupnega nastopa na tržišču in medsebojno usklajenim razvojem, bo Celje v prUiod- nosti lahko doseiglo bistveno pomembncjšs rezultate v go- spodarjenju. V mislih imam predvsem opredeljevanje skupnega razvoja kovtnsko- predelovalne industrije, ki se je do sedaj, kljub temu da ima vsaka kovinsko-predelo- valna industrija, ne glede na usmeritev v posamezni de- lovni organizaciji nmogo skupnega, razvijala avtohto- no brez bistvenega sodelova- nja. Podoben primefr je v celjski tehnični trgovini. Ne- smiseilno bi bilo govoriti o usmeritvi razvoja celjskega gospodarstva, če ga ne bi kvalitetno povezovali z uve- ljavljanjem ustavnih oprede- litev in smernic zakona o združenem delu. Moram ugo- toviti, da se nemalokrat uve- ljavljanje teh načel jemlje preveč tehnično formalno, ne pa za dosego resničnih ciljev, to je uveljavljanje delavca in temeljne organizacije združe- nega dela kot osnovna sub- jekta vseh samoupravno-draž- benih ekonomskih odnosov. V kolikor ne bomo na tem področju popolnoma jasni in dosledni, ter enotni pri uve- ljavljanju teh odnosov, se nam kaj lahko ponovi situ- acija iz leta 1973, ko smo nemalokje popolnoma zane- marili vsebinski vidik rasti in razvoj TOZD. Zadostili smo le formalno pravnim Itriterijem, potrebnim za za- dostitev pogojem za vpis v regist&T. NT: Kakšne so relacije v uresničevanju zakona o zdru- ženem delu in tistimi, ki bi morala pri tem delu »stati« v prvih vrstah? ALEŠ ILC: Naivno bi iz- padli, če bi sprejemali argu- mente nekaterih strokovnih delavcev v delovruh org-ani- zacijah, da ne zmorejo nare- diti posameznih aktov, ki jih zahteva zakon o združenem delu, ker ne obstojajo posa- mezni modeli, da bi jih pre- nesli v svoje delovne orga- nizacije, sami pa tega ne zmorejo. Ko smo govorili o realni ocenitvi trenutka raz- voja di-užbeno-ekonomskih odnosov, bo potrebno ugoto- viti in oceniti, kaj je s temi strokovnitni delavci. Ali re's ne znajo narediti, ali pa no- čejo? Seveda je od rezultata te oeene odvisen tudi odnos do teh ljudi v delovnih orga- nizacijah. Zavedati se mora- mo, da gre v posameznih segmentih zakona o združe- nem delu za dokončno razči- ščevanje razrednih konfliktov v naši dnožbi, to je pred- vsem v celotni sferi svobod- ne menjave dela. Tukaj pa je vloga Zveze konnu-iistov zelo jasna in ne bo nikakrš- nega odstopanja v postavlja- nju resnično tistih odnosov, ki jih razvoj naših dmžbeno- ekonomskih odnosov pravza- prav zahteva. DPuAGO MEDVED KOLfiCO ČASOPISOV? Na pošlo v Smartneui ob Paki (za individualne naročnike) in v trafiko prihaja vsak dan veliko izvodov najrazličnejših časopisov, revij in podobno. McU najbolj razširjenimi so: Avto-moto revija 2S5 izvodov. Nedeljski dnevnik 217, Kmečki glas 175, Novi ted- nik 155, Stop 100 itd. Številke govorijo, da je tisk na območju šniartnega ob 1'aki moč- no razširjen in da ljudje kar do- sti čitajo. Povedati je tudi treba, da dobivajo Naš čas, tednik, ki izhaja v \'elenju, vsi člani ko- lektiva Gorenje. Vsem t.em meseč- no naročnino odštejejo kar pii izplačilu osebnega dohodka. Teh pa je tudi nekaj sto. Preseneča pa nekaj, da priha- jajo v Šmartno le trije izvodi ^iaših razgledov, torej lista, ki bi ga morali imeti vsi organiza- torji kulturnega življenja v kraju. ZORKO KOTNIK RADOVUiOA NA OBISKU V ŠENTJURJU Pred dnevi so šentjur- sko občino obiskali neka- teri družbenopc:litični de- lavci iz radovljiške obči- ne. Do tesnejšega sodelo- vanja med občiinama je prišlo na osnovi pobrate- nja lovskih družin iz Be- gunj in Ponikve. Gostje iz Radovljice so se na prvem uradnem srečanju seznanila z go- spodarskim, kulturnim jn samoupravnim razvojem šentjurske občine in si ogledali del Kor.jansikega območja. Ogledali so si novo tovarno ši^mih cevi Alpos in se seznanili z razvojnimi cilji tega naj- večjega obrata v občini. Beseda je tekla tudi o samoupravnem organizi- ranju in proizvcidni kon- cepciji družbenega in za- sebnega kmetijstva ob so- časnem ogledu specializi- rane kmetije Franca Ma- stane iz Hotunj pri Po- nikvi in sadnih plantaž na obratu Slom. Naslednje srečanje predstavnikov obeh občin pa bo v radovljiški obči- ni, kjer bi tokratni gosti- telji še posebej radi spo- znali dosežke na področ.iu turizma, ki se v šentjur- ski občini šele počasi uveljavlja. Seveda pa '.:>o- do hkrati proučili tudi druge skupne interese, zlasti na ix>dročju gospo- darske dejavnosti. ......______ M. P. CELJE SAMOUPRAVA KRAJ. SKUPNOST! Vtem^ ko bo ločena seja dru- žbenopolitičnega zbora že v torek, 7. jimija, se bodo de- legati ostalih dveh zborov ob- činske skupščine Celje, to je zbora združenega dela in zbo. ra krajevnih skupnosti, šesta, li v četrtek, 9. t. m. Najprej na skupni, zatem pa na lo- čenih sejah. Tokratno zasedanje občin- ske skupščine obeta aktual- no delo, saj je na dnevni red med drugim prišla tudi raz- prava o samoupravni preob- razbi in družbenoekonomskem položaju krajevnih skupnosti. Gre torej za splet vprašanj, ki se ne tičejo samo obliko- vanja krajevnih skupnosti in organizacije samoupravljanja v njih, mar\'eč gre tudi za de. legatske odnose znotraj teh samoupravnih celic, za njiho- vo sodelovanje z organizaci- jami združenega dela in dru- gimi samoupravnimi organi za. cijami. skupnostmi ter druž- benimi dejavniki, za programi- ranje in zagotavljanje mate- rialne osnove za njihovo de. lo pa tudi za druge pogoje za uspešno delovanje krajevnih skupnosti. Dovolj tem, ki opo. zarja jo na prakso in pota za hitrejši razvoj krajevnih sku- pnosti. Dovolj pobud za razmišlja- nje in predloge daje tudi po. ročilo o minuli in letošnji gradnji stanovanj v občini, prav tako je z oceno urssni. čevanja srednjeročnega načr- ta občine v pn^em trimeseč- ju letos, pa tudi s sporazu- mi o temeljih plana družbe- nih dejavnosti v srednjeroč- nem obdobju. Delegati bodo tokrat odlo- čali še o merilih in osnovah za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn, zatem o poročilu sveta za preventivo in vzgojo v ce- stnem prometu in končno o odloku o zakloniščih v občini Celje. M.B. 4 stran NOVI TEDNIK St. 22 — Četrtek. 2. junija 197? CELJE DOBRI IZVOZNI OBETI V TREH MESECIH SKORAJ 11 MILIJONOV IZVOZA Celjski) -. ,, . i.; rstvo je v prv-em cciM' .i doseglo dob- re izvorne dusežke. Industri- ja Je skupaj izvozila za do- mala 11 m'tliJonov dolarjev svotjih izdelkov, kan- je 9,9 odstotfca več kot v enakem lairijskem obdobju. Splošna ooena torej je, da smo v iz- ■V069U dofbro startalii. Klijiub uspehu pa velja po- vedati, da so lie redke delov- ne organizacije svoj plan iz- ■vmštle in da v skupnem rezrul- tatu ^ predvidenimi dosež- ki še vedno zaostajamo dob- re 4 odstoitke. To seveda ni velik in najmanj nenadomest- ljiv zaostant-k, še posebej za- to ne, ker že podatki o izvo- Bu v aprilu m. maju obetajo boljše dosežke. Za svojimi najčrti in tudi lanskimi dosež- ki je v prvem čeitfrtdetju pre- cej zaostala železarna štore, kjor višji izvoz kot lani bete- ži le 117. ponoga. V Cinkarni je izvoz zelo dober in že v četrtletju za .domala pol mi- lijona višji kot v enakem lanskem obdobju. Predvsem je visok isTv^oz dosegel tozd tita:iovega belila (nad 3 mili- jone dolarjev). V EMO dosega najvišji iz- voz tozd posode, ki je že presegel četrtino planiranega iz\'oza, vrednostno pa nad 600.000 dolarjev. Tudi sku- pen i'/5vaz EMO je že višji od četrtine plana. V Libeuii so po treh mese- cih že zaostajali z izpolnje- vanjem visokega načrta, veai- dar so njihovi dosežki v apri- lu in maju že povsem nado- mestili primanjkljaj. Skrbi slab izvoz Žične, ki se ji je iztekel doslej stalen iiavozni posel, pa tudi v Aeru še vedno zaost-ajajo pri izpolnit- vi plana. Povsem je izostal izvoz Opekam Ljubečna, za- to pa so zelo dobre izvozne rezultate dosegli v LIK Sa- vinja, kjer so se že približali milijc^u dolarjev, v tozdih pohištva in žaga pa tudi že presegU četrtino načrtovane- ga iz\oza. Metka jo v izvoz startala dobro in dosegla že domala 60 odstotkov letnega načrta. Tudi Toper je svoje izvozne dosežke v primerja- vi z lanskimi več kot podvo- jil in izpolnil nad četrtino načrta. Izredno visok pa je tudi izvoz Zlatarn in tozda Mesnine. Vse to obeta, da bo letošnji isvim celjskega gospo- darstva visok in dober. B. STAMEJCIC SIGMA MED PRVIMI V EVROPI DRUGO LETO 3000 SANITARNIH BLOKOV VEČ V Sigmd v Žalcu se lahko z Tezuitati gospodarjenja v letKKšnjem prvem četrtletju zares pohvalijo. Prihodek je v primerjavi z enakim lan- skim oibdobjcm kar za 45 odstotkov večji in to ob eno- odstotnem povečanju zaposle- nih, še bolj pa je narasla količinska proizvodnja. Raz- lika med doseženim prihod- kom in količinsko proizvod- njo gre predv^sem na i-ačun reprodukcijskega materiala, medtem ko je Sigma prodaj- ne ceaie svojih izdelkov ob- držala na Lstem navoju kot leita 1975. Lei:.06.nji proizvod- ni in ftaamem plan je za de- lovno organizacijo v primer- javi z doseženimi lan..skolet- niima reaulitaitd večji kar za 34 odstx)'tkov, kar je p>ovsem v skladu s srednj<«roonim programicjan razvoja Sigme in nad občinskim planom. Tako uspešen posiOATii rezultat je odraz dobrih proizvodnih pro- gramov. Sigma izdeluje torej proizvode, ki j'ih naše trži-šče potrebuje. Eden izmed raro- ton' dobrega gcspodarjenja je tiudi v permanentnem pogiaib- Ijanju sanioupravljanja v skladu z zakonom o zdnoae- nem deiu ter v uveljavljanju dK-nhodkovnOi odnosov. Sicer pa \'elja omeniti tudi to, da sta se! dislocirana obmta na Vransikem in v Zaibukovici le- tos oblikovala kot TOZD. Elden izmed problemov, ka tarejo Siigmo pa jc pomanj- kanje kvalificirane delovne sile. Zdaj pa zapišimo še nekaj besed o tiskovni konferenci, iki so jo pripravili pred krat- kiim in ixa kateri so novinarje seznanili s svojim p(roiz\-od- nim programom. Že leta 1969 so začeli z izdelavo tako imenovajnih sa- nitarnih blokov. Takrat je to bdla na jiigoslomnskem tržišču popolna novx>st. O item, kako zelo naše tržišče potrebaije te* sanitarne stene, ipove dovolj že naslednji po- daitek. Medlem ko so leta 1972 izdelali tri ttikšne stene v enem dnev-u, leta 1976 se- demnajst, jih letos napravijo v enem dnevu že kar 24. To pomeni, da bodo letos izde- lali okrog 7500 takšnih sten, ki so opremljene z razvodom tople in mrzle vode, odtoki, ventilacijo, dimnimi tuljava- mi ter električno napeljavo. Sanitarna st^aia lahko služi kot predel oziroma stena med dvema kopalnicama, kopalni- co in kuhdinjo afld med dve- ma fcd-irinjama. Lahko jiih uporabljajo tako v individu- alni kot blokovna gradnji. Od leta 1971 pa do danes sb jih vgradili v Sloveniji že okrog 16000, v drugih reptib- likah pa 3000. Ob tem je tre- ba poudariti, da je prevoz na razdaljo več kot 300 kilomet- rov nerentabilen in v Sigmi pravijo, da bodo takšne to- vane slej ko prej morale ustanoviti tudi v drugih re- publikah. Za sedaj je bila Sigma še edini tov;rstni pro- izvajalec v Jugoslaviji, če rna primerjamo njihovo proizvod- njo količinsko, potem so med pinrimi v Evropi. Zanimiv je tudi podatek, da so v zad- njih letih pokrili v Sloveaiiji več kot 50 odstotkov vseh pot- reb. Ob te.-n, če računamo povpre^čaio blokovno gradnjo v našii republiki. Omeniti velja še en novi iz- delek Siinge. Gre namreč za fleksibilne kabine, oziroma iiopalnice, ki inaajo to pred- nost, da jih lahko modvilno spreminjamo. Toi-ej po viši- ni in dolžini in dopuščajo arhitektom precej svobode. Ob koncu zapi-šimo še to, da jc Sigmi vispelo s pomoč- jo Ljubljanske banke in skla- da skupnih rezerv pri Skup- ščini občine Zalec pridobiti dodatoe proizvodne prostore bivšega POZD Sc^hmidu, v Vrbju. Tako bodo lahko do konca letošnjega leta povečali proizvodnjo sanitarnih sten za okrog 500 enot, naslednje leto pa že za 300. Taki-at pa bodo lahko 2Šidovoljili vse potrebe po saniitamo inštala- cijskih elementtiih. JANEZ VEDENIK ASFALT DO OPLOTNfCE že čez nekaj dni bodo pričeli s prvimi deli na cesti Tepanje — Oplotnica, Ifi je bila dolga leta tm v peti prebivalcem obeh krajev. Cesta namreč teče na meji konjiške in slo- venjbistrLške občine^ zato do odločitve, kdo in s kakšnim deležem naj fi- nancira asfaltiranje te ce- ste, dolgo ni prišlo. Po- tem pa so se odločili kar krajani sami. Začeli so ?, akcijo zbirajija prostovo- ljnih prispevkov krajanov, zagotovili nekaj sredstev iz občinskega samopri- spevka, in se dogovorili s tovarnami, kjer so zapo- sleni delavci s tega obmo- čja, za določene prispev- ke. Tako So zčigotovi- li 350 milijonov starih di- narjev, kolikor jih bo po- trebno odšteti ' za asfalti- ranje ceste. In kaj vse bodo prebi- valci Tepanja tn Oplotni- ce pridobili z novo cesto? Brez dvoma zelo veliko. Največ pa seveda tisti, ki se vozijo vsako jutro ' na delo v konjiške in zreške tovarne, po otvoritvi nove ceste pa bodo vozili delav- ski avtobusi iz Oplotnice v Tepanje in od tam v Slovenske Konjice in ne več iz Oplotnice v Konjice kot doslej. D. S. IRECANIM INOVATORll VEČ RAZMIŠOTI! TAKO PRAVf JOŽE PLiBERŠEK IZ CINKARNE Jože Pliberšfik je po po- klicu strojni ključavničar, že 27 let dela v Cinkaimi v obratu čašic pa že 16 let. Doslej je prijavil in izde- lal tri inovacije, katerih največja vrednost je v tem da so odpravile naj- bolj težac.no, rekli bi te- žaško delo. Inovacije same po sebi tehnično niso zeio zahtevne. So pa plod last- nih opažanj in razmišlja- n.ia ter človekovega čuta, ki se poraja ob opazovanju težavnega dela. Ob svojem delu je Jože Pliberšek ne- nehno razmišljal in kaj kmalu prLšel do spoznanja, da bi se z majhnimi vlaga nji in preprostimi rešitva- mi lahko delo bolj organi- ziralo in predvsem olajša- lo. Leta 1974 je tako prija- vil prvo inovacijo, s kate- ro je odpravil fizične delo pri štancanju, čiščenju in mazanju rondel. To delo je prej zahtevalo štiri lju- di. Eden je rondeie čistil, ec'en mazal, dva pa menja- vala polne zaboje, ki so tehtali nad 100 kilogramov. Ko se je zaboj napolnil s štancanimi rondel i. sta dva delavca ta zaboj presula v večjega, in ko se' je ta na- polnil sta ga ročno napol- nila, očiščene dele pa z lo- paticami presula nazaj v zaboj ter nato v boben za niazanje. Namazane ron- deie sta nato prepeljala do miz za prebiranje, kamor sta jih vncfič ročno presu- la. Postopek se je v osmih urah ponovil sedemkrat. Jože Pliberšek je delo iz- boljšal tako, da je izdelal poseben velik keson in po- sebne žlebove na bobnih za. čiščenje in mazanje. Ke- sone do bobnov prepelje in rondeie vanje vsuje se- daj viličar, v celoti je to- rej odpadlo ročno delo, prej potrebne štiri delavce pa je zamenjal en sam — voznik viličarja. S takšnim delom se je podvojila količina prebra- nili rondel. Priliranek te inovacije ie težko izračunati. Samo na osebnih dohodkOi sedaj nepotrebnih delavcev pa znaša prihranek 74 tisoč dinarjerv letno. K temu je treba prišteti še prihranek pri porabi električne ener- gije in osialih stroškov. Drago inovacijo je leta 1975 izvedel Jože Pliberšek pri pakiranju izdelanih čašic. Na štirih strojih je v eni izmeni delo opravlja- lo pet žena, osem ur-stoje. Ročno pakiranje je odpra- vil z namestitvijo žlebov, po katerih se valijo obre- zane čašice. Delavke jih pakirajo s pomočjo po- sebnih lesenih grebelj in tc sede. Za takšno delo je potrebna ena delavka ma- nj, povečal pa se je tudi učinek pakiranja. Samo z odpravo ene delavke je dosegel piihranek 44 tisoč din letno, z odpravo oz- kega grla pri pakiranju pa sedaj štiri ženske zapaki- rajo približno 110.000 ko- madov čašic, prej pa je pet žensk zapakiralo le 80 tisoč komadov. Tretja inovacija Jožeta Pliberška ie čistilna na- prava za oli^. V obratu so prej por:'!bili vsakih deset dni sod o.ja. ki so ga po- pirej odvažali na odpad. Z uporabo Pliberškove čistil- ne naprave sedaj isto olje lahko porabijo še dvakrat. S tem so stroški, ki so prej znašali letno 18.000 dinarjev padli na 6,000 di- i^arjev letno. Za svoje inovacije je Jo- že Pliberšek dobil 15.000 dinarjev nagrade. »Menim, da je to dovolj. Bolj kot nagrada pa me veseli, da so z izboljšavami zadovo- ljni sodelavci, saj je bilo delo prej res težaško. Ne mislim ostati pri doseže- nem. V pogovorih z delav- ci izvem, kaj jih muči m nato veliko, veliko razmi- šljam, kaj bi še lahko po- pravil, izboljšal. Vzame pa iiovatorstvo veliko proste- ga časa. Ko sem začel, me je bilo strah, da ne bom uspel. Spi-va sem bil tudi sramežljiv, bal sem se. Ko pa vidim; kako delo bolje in lažje teče, mi je to ve- lika spodbuda za nadalj- nja prizadevanja.« Tn kako gleda na nova- f.ors&vo? »Možnosti za inovacije je nešteto. Predvsem pri .neposrednih proizvajalcih, ki najbolj občutijo, kje je delo težko, neracionalno tn vidijo, kaj se da popravi- ti. Seveda pa je od ideje do realizacije dolga pot. Potrebna nam je pomoč inženirjev in strokovnja- kov. Pri nas s tem ni te- žav. Inženirji so nam pri- pravljeni pomagati. Moti pa me, da traja tako dol- go od prijave predloga in ugotovitve njegove smotr- nosti do realizacije. Treba bo le še nekoliko bolj organiziranega tim- skega dela in več oblik spodbujanja množične in- ventivne dejavnosti.« Jože Pliberšek, novator iz Cinkarne je za svoje inovacijske dosežke prejel tudi diplomo v občinski akciji »Inovator«, letos pa .še srebrno značko in knji- ko »Inovator v združenem delu«, ki mu je koristen pripomoček. BRANKO STAMEJCIČ CELJSKO GOSPODARSTVO ŠE VEDNO KOPICA TEŽAV PO TREH MESECIH GOSPODARJENJA NAJVEČJI PROBLEM IZGUBE! Znaaii so že vsa rezuLtaiti trimeseoneg-a gospodarjenja v celjski občina. Splošna ugoto- vitev je, da je bil stait go- spodarstva v novo poslovno leto kar zadeva proizvodnjo dokaj ugoden, da pa še no preti veliko težav, med ka- terimi poleg šibke reproduk- cijske sposobnosti najbolj sikrbi vvse več izgub. V treh mesecih letos je najbolje poslovala lesna in- dustrija, ob njej pa še ne- fcateire delovne , organizacije kovinsko-predel ovalne indust- rije. Zadovoljiv je tudi po- ložaj v č:md metalurgiji, ke- mični industriji in gradbe'ni- štvu, izredno veliko težav pa je v tekstilni industriji. Kljub sorazmerno dokaj vi- sokem porastu fizičnega ob- sega proizvodnje, jc prav tu še vedno veliko težav. Zelo šibka je oskrba s surovinama in i-eprodukcijskim materia- lom tn marsikje je bil prav to osnovni razlog, da dosež- ki mso bih še boljši. Pregled gibanja proizvodnje po mese- cili pa kljub vsemu vzbuja določeno mero Ofptimizma. V januarju so delovne organi- zacijiš namreč izdelale manj koit v enakem mesecu lani, nato pa je proizvodnja po- stopoma rastla in bila v mar- cu' najvišja. Ob tem velja povedati, da je tudi land pro- izvodnja v marcu dosegla svoj vrh, nato pa je strmo upadla. Skupni porast proiz votinje letos, ka je v treh mesecih za 1,7 odstotka nad lansko abeta, da bi se ob konstantni začrtani proizvod- nji lahko že do polletja obseg proizvodnje ustalil. na pred- videni 7 odstotni rasti. Tudi s prodajo vsaj do kon- ca marca ni bilo pretiranih težav, še vedno na tržišču namreč vlada- konjuktura, za katero pa strokovnjaki napo- vedujejo postopno umiritev in padelc v priliodnjih mese- cih. Ugodni so tudd izvozni do- sežki. Sil j je izvoz po treh .nesfcicih za domala 10 oidstot- kov višji kot v enakem lan- skem obdobju. Res je sicer, da večina delovnih organiza- cij še zaostaja za svojimi načrti, kljub temu pa lahko izvoz (Kienimo za uspešen. Pri preseganju lanskih iz- vozjiih dosežkov izstopajo predvsem EMO, LIK Savi- nja, Toper in Zlatarne, visok izvoz pa beležijo še v Cin- kami. Zaeaikrat najbolj za- ostajajo v Železarni štore in Aeru pa i.udi Žični. Po trdh mesecah gosipodaT- jenja najbolj preseneča viso- ko število toadov, ki so po- sloTOli z izgubo ali pa so na meji uspešnosti. To še ved- no kaže, da se na eni strani sanacije, začete prav v tem obdobju, še ne izpolnjujejo po načrtih, na drugi strani pa tudi, da je letos problem izgub še vedno rakova rana celjskega gospodarstva. Prav izgube bodo terjale odločne in iiitre ukrepe. To še pose- bej velja za celotno področ- je tekstilne industrije, kjer so v Metki, Topru tn Tovarni volnenih odej v treh mese- cih zabeležili skupaj domala 19 milijonov dinarjev izgube, če pa upoštevamo še Metkin tozd v Kozjem, pa celo pre- ko 22 milijonov dinarjev iz- gube. Kritično je še vedno tudi v tozdu utanovega beli- la v Cinkarni, kjer je i2^- ba po treh met-secih že preseg- la 20 milijonov dinarjev, kljub temu da je proizv^odnja na- rasla. Očitno je, da tu sana- cijskega načrta ne izpolnju- jejo, ni pa tudi sistemskih rešitev, ki bi za ta tozd j>o- menile možnost za Letošnjo ixspešnost. Med pozitavnimi primeri vsekakor ne moremo mimo uspeha tozda posode v EMO. Ta je bdil lani g svojo izgu- bo med najbolj krifačnimi v celjskem gospodarstvu, po, kot kaže uspešno ziastavljeni sanacijii, pa beleži dobre do- sežke. Dobra oskrbljetnost z reprodukcijskimi materiaii in preusmeritev na proizvodnjo težjih vrst posode je prines- la 11,1 odstotek višjo proiz- vodnjo kot v enakem lan- skem obdobju in domala 10 milijonov dinarjev ostanka c'ohodka. še vedno pa je kri- tičen položaj v tozdu kon- tejner, kjer je izguba preseg- la 4 milijone dinarjev, pa če- prav skušajo ta tozd reševa- ti z dodatoimi proizvodniinu programi. BPuANKO STAMEJCIČ MOZIRJE: SOLA ZA LESNO STROKO Predsedstvo oličinske kon- ference SZDL v Mozirju ie na nedavni seji med drugim razpraviijalo o delovnem gra- divu za. uveljavitev usmerje- nega izobraževanja v celjski regiji. V glavnem so se strinjali s pr^rimi pobudami. Pri tean pa so menih, da morajo v občini dobiti in zagotoviti pogoje za ustanovitev in de- lo šotle za lesno stroko. §t. 22 — Četrtek, 2. junija 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 pOBRNA PRIPRAVE ZA GRADNJO HOTELA TEČEJO DALJE Na Dobrni bi naj 25. maja ^gractili temeljni kamen za jiovi hotel oziroma za zdrav- vili-sko gostinski objekt. Tak je bil program. Te slovesnosti jji bilo. Zakaj? Vprašanje, ki giTio ga zastavili direktorju jdraviiišea_ Ivanu Uranjeku. »Moram leči, da nam ni neprijetno, ker te slovesnosti ni biio, kajti če bi jo imeli, l)i bila polovična. Kot veste, smo na ta dan vezali več do- godkov. Reči pa moram, da dela pri modernizaciji ceste Crnova — Dobrna navzlic ve- likemu prizadevanju delav- cev celjskega Cestnega pod- jetja, zaradi objektivnih raz- logov še niso končana. Prav tako je v tem času ostalo še nerazčiščeno vprašanje okoli lokacije nove trgovine v zdraviliškem kraju. Pa tudi razgovori našega zdravilišča z nekaterimi drugimi partnerji zaradi sovlagatelj stva pri gradnji novega hotela niso bili povsem zaključeni. Zato je bilo več kot razumljivo rta smo odložili to veliko sloves- nost. Hkrati pa moram reči. da so vse priprave za gradi- tev hotela prišle zaradi naše zavzetosti tako daleč, da so praktično končane. Tako bo- mo začeli s temi deli s pol- nim zagonom v juliju in do takrat bomo rešili še ostale, sicer manjše, pa vendar po- m.embne in zaenkrat še od- prte probleme. Po vsem tem je očitno, da je sicer na Dobrni prišlo do zamude pri začetku del na novem hotelu, toda do takšne zamude, ki je v bistvu ni, saj bi lahko na koncu koncev temeljni kamen vgradili brez nadaljnjega^ toda s tem ne bi mogli prehiteti ostalih del. Zaradi tega se torej na Do- brni ni nič spremenilo, nič podrlo. Kvečjemu bi lahko govorili o nasprotnem, da so prizadevanja za rešitev pere- čih vprašanj, ki pa ne zade- vajo .samo hotela, še močnej- ša. To pa je tisto, kar spod- buja in zagotavlja, da so pred Dobrno drugačni časi. Zdravilišče Dobrna je ta čas povsem zasedeno. Razen tega imajo v recepciji več kot .-^00 napotnic zavarovancev. In ta- ko se ukvarjajo s problemoin, kako čim prej najti primerne orostore za te zavarovance, ki čakajo na zdraviliško zdravljenje. Razveseljiva pa je tudi no- vica, da so skupnosti zdrav- stvenega varstva v tem času napotile na zdravljenje na Dobrno vec zavarovancev kot lani, kar kaže, da so se raz- mere vendarle spremenile, želeti je samo, da bi tako tu- di o.stalo! M. B02IC i CELJE: nmk A¥TOiySI^A POSTAJA Člani izvršnega odbora celjske občinske komunalne sl{U!>nosti so potrdili preillog investicijskega programa za izgradn.jo avtobusne postaje. Stala bo v trikotniku, ki ga omcjuje,io .Aškerčeva ulica, savinjska žele/nica in nekdar ja struga Koprivnice. To ,ie v glavnem prostor nasiiroti hotela Ccleia. !'osta.ja bo imela šestnajst stojišč za avtobuse primest- ne.?a prometa in medkrajevnega pronieti, medtem ko se bodo avtobusi mestnega tu samo ustavljali in takoj nada- ljevali svojo krožno pot. Dostop do avtobusne postaje bo preko semaforiziranega križišča na .Iškerčevi ulici po podaljšku Levstikove ulice. ' urbanističnega vidika je pred'id'^na lokacija ugodna, saj :>') v neposredni bližini srpflišea niPiSta in tudi železniške postaje. C:clotna investicija je ovrednotena na skoraj 24 milijo- nom {Hnar.jev. Kot sofinancerja bosta nastopala občxnska ko- munalna skupnost in Izletnik. Seveda, tudi v tem primeru brez p-osojila cel,)ske podr>.ižnict» ljubljanske banke ne bo šlo Vvlobusno posta.fo bo upravljatla Izletnikova temeljna organizacija združenega dela za potniški promet. V pogod- bi bodo natanko določene vse obveznosti in tudi to, da so- di postaja med objelrte posebnega družbenega pomena. Po vseh predvidevan,jih bodo s prvimi deli pri gradnji nove in več kot potrebne avtobusne postaje v Celju pričeli v dec-mbru letos. MB ELEKTRIČNI VLAK DO ŠENTILJA Kronika slovenskih in Jugoslovanskih železnic je dobila nov pomemben da- tum: 27. maj 1977. leta. Ta dan so namreč izročili prometu še zadnji predel elektrificiranega sloven- skega magistralnega križa in to med Mariborom in Šentiljem (16 km). Tako je poslej tudi najstarejši del železniške proge pri nas sploh (odsek Šentilj —Celje so kot del pr.>ge Dunaj—Trst odprli 1846. leta) v celoti elektrifici- rane. Prva vožnja posebnega električnega vlaka na tem odseku je bila v petek, 27. maja adružena s prvo proslavo v Mariboru in drugo slovesnostjo v Šen- tilju na avstrijski strani. Na proslavi v Mariboiru je med drugimj spregovo- ril tudi republiški sekre- tar za urbanizem, dipl. inž. Boris Mikuš, ki je poudaril, da je bil z elek- trifikacijo slovenskega že- lezniškega križa vrnjen železniškemu kolektivu del dolga. Kajti v letih po vojni so tudi železni- čarji namesto v lastne naprave vlagali velik del al-nimulaoije za raist dra- gega gospoda.rstva. Seve- da pa je šlo pri elektri- fikaciji proge tudi za iz- poilni:tev mednarodne ob- veznosti. Prav tako lepa in po- membna je bila proslava v Šentilju, na kateri so domačini in predstavniki avstrijskih železnic česti- tali n?,šim železničarjem za doseženi uspeh in že- leli, da bi tudi ta na no- vo elektrificirana proga še bolj povezala ljudi obeh sosednjih držav. KAM NA DOPUST? TUDI LETOS ZANIMANJE ZA ISTRO Kam na dopust? Kaj nu- dijo našemu delovnemu člo- veku in občanu turistične agencije? Vprašanja, na ka- tera smo iskali odgovor in ga tudi dobili. TATJANA FALE, posloval niča Kompas v Celju: »Tu- di letos smo sestavili bogat program in omogočili našim ljudem velike možnosti 2Ja dopuste ob morju in drug- je. Na voljo imamo kraje od Portoroža, Rovinja, Me- dulina, vse tja do Makarske riviere. Tudi na otoke ni- smo pozabili. Že šesto leto nudimo kapaciterte na Rabu Ln četrto na Novalji, ka.moT ima^m tudi lasten avtobusni prevoz. Seveda sta tu še Krk in Korčula. Julij je že skoraj povsem zaseden. Si- cer pa tudi zaradi ugodnej- ših cen, priporočam pred in po sezoni, saj se v tem ča- su gibljejo cene za sedem dnevne pen.zione okoli tisoč dinarjev za osebo, v času glavne sezone pa so okoli 1.800 in tudi več. Zaenkrat je največ zanimanja za otok Rab. Podobno velja za Po- reč in Medultn in še za ne- katere. Kdor išče mir in počitek, pa se odloča za otoke v Zadarskem arhipela- gu. Razen naših, prodajamo tudi kapaciteite za nekatere druge turistične agencije.« MARIJA ŠANKO, posloval- nica TTG v Celju: »Naš program za letovanja je pe- ster. Imamo zmogljivosti v Poreou, v Rabcu, na otoku Braču itd. Vrh tega proda- jamo tudi programe za dru- ge agencije in smo etdini zastopniki Kvamer-ekspresa v Celju. Letos se ljudje naj- bolj odločajo za kraje v Istri. Zatem prideta na vrsto otok Rab in Makarska. Ce- ne v Istri so primerne, gl- bljeijo se okoli tisoč dinar- jev za sedem dni, v Dolu na Braču pa je treba za deset dni odšteiti 2.000 dl narjev za glavno sezono. Z rezei-vacijo letovanj smo za- dovoljm, saj smo že doslej rezervirali zmogljivosti oko- li ^liO osebacn.« TATJANA KOTNIK, IzIeV nik Celje: »Z rezervacdjo le- tovani imamo zdaj veliko dela. Sicer pa je tudi naš Izletnikov program zelo lep in mikaven. Zato ni naključ- je, če jf tudi odmev takšen. Zelo so, oziroma bodo zase*'' deni kraji v Istri, kamor bcv'; do Oljani in drugi, ki piTt;' hajajo k nam, potovailii v' glavnem s svojimi avtomobi- li. Veliko je zanimanja za Poreč in Umag, prav tako 7.a otoke, še zlasti za Rab. Prav tako za Krk in Hvar. Za julij in avgust smo že skoraj vse prodala in so možnosti za izbiro že zdaj zelo majhne. Poleg tega pix>- dajamo tudi zmogljivosti, oairoma, kot pravimo, pro- grame za druge agencije. Se zlasti za Atlasov, za Icatere- ga je veliko zanimanje. Naš, izletniliov, program pa je le- tos zanimiv tudi zavolijo te- ga, ker nudimo posojilo.« Če potegnemo črto pod te- mi bežnimi zapiski in bese- dami, potem je na dlani, da se Celjani največ odločajo za kraje v Istri. MB CELJE KLJUČNE NALOŽBE NA POH REALIZACIJE Medtem ko je bila lani šib- ka investicijska dejavnost ena največjih nevarnosti za raz- ve^ celjskega gospodarstva, pa letos kaže, da bo naložb mnogo več. še bolj je raz- veseliiTO to, da se je večina ključnih naložb celjskega go- spodarstva, ki so bile na- črtovane za srednjeročno ob- dobje, že pričelo uresničeva- ti. V Zeleza,ini Store je tako žo zaključena naložba v pro- izvodnjo traktorjev, stekla Pa so tudi dela za največjo štorsko naložbo v tem ob dobju — elektroobločno peč. V železarni končujejo že tu- di gradbena dela. na objek- tih, kamor bodo montirali nove indukcijske peči. Na- ložba Aera v lastno proizvod- njo brezoglijičnega samoko. pirnega AC papirja že tudi ^■eče, saj so s ponedeljkovo svečano položiitvijo temeljne- ga kamna nove tovarne ste- kla gradbena dela, sklenjene pa so tudi vse pogodbe o dobavi potrebne opreme. Ta- ko bo že prihodnje leto tu stukla redna proizvodnja. Za- ostaja pa Aero pri svoji na- ložbi v izgradnjo nove tiskar- ne. Tudi tri predvidene nalož- be v Cinkarni se uresničuje- jo. Medtem ko so priprave na posodobitev valjame že v prvi fazi, pa so v Cinkar ni že mnogo dalje pri na- ložbi v tovarno žveplcne ki- sline. Tu sicer zamujajo, a predvsem zaradi nerešenih vprašanj v zvezi z lokacijo te tovarne. Tudi investicijski elaborat za posodobitev gra- fične proizvodnje je izdelan, vendar so priprave še v prvi fazi. Opekarne Ljubečna so svo- jo predvideno naložbo v pre- delovalno linijo za obrat klin- ker prestavile v leto 1978-79. Zato Pa je LIK Savinja že zelo daleč pri izvedbi svoje naložbe v furnirnico eksotič- nega lesa. V pričetku pri- hodnjega leta bo' tu stekla poskusna, sredi leta pa tudi redna proizvodnja. Pomembnejše naložbe te- čejo še v Izletniku (avtobus- na postaja v Celju), gosuin- skem podjetju in Zdravilišču i->obrrm, Kjer naj bi izgrad- nja novega hotela stekla ju- nija letos. Kasni pa naložba v izgradnjo nove mlekarne, saj še vedno ni raziešeno vprašanje lokacije. Tudi Klju- čavničar je že pričel z grad- njo novih proizvodnih pro- storov, prav tuko tudi tviek- t-rosignau, ki bo po načrtih že v sepiembi-u imel na vo- ljo nove proizvodne prostore. Ob zavesti, da to še m vse saj manjkajo podatki o ures- mceva.iju nekaterih pomemb- nih naložb Dobirine, Mesnin, Ingrada in Merxa, lahko ugo- tovimo, da je ieiošnja inve- sticijska dejavnost v občini izredno živahna. To pa je tudi prav, saj sta prav le- tošnje in prihodnje Leto ključ- ni za izvedbo teh naložb, če želimo, da te še v srednje- ročnem obdobgu dajo načrto- van prispevek k celotni go- spodarsld uspešnosti celjske občine. BRANKO STAMEJCIČ Spet korak naprej m še en dokaz, da Ljubljanska banka in z njo vred podružnica Celje misli vsak hip na vas, da vam prevzema določene skrbi in opravila, da je za vas odprta tudi tedaj, ko v njenih poslovnih enotah ni bančnih delavcev, ko na vratih in okencih piše — zaprto. Kaj torej? čeprav na željo mietnikov tekočih računov celjska podružnica Ljubljan- ske banke že doslej zanje plačuje do- ločene obveznosti, kot na primer obro- ke za knjige, radijsko in televizijsko naročnino in podobno, pa je 28. aprila letos stopil v veljavo sporazum med Ljubljansko banko in DES, podjetjem za distribucijo električne energije Slo- venije o brezgotovinskem plačevanju računov za porabljeno električno ener- gijo. Zdaj se imetnikom tekočih računov odpira nova možnost, da se rešijo do- ločenih skrbi, da jim ni treba čakati inkasantov, ki pobirajo denar za po- rabljeno električno energijo, da jim ni treba biti v zadregi, če po naključju v času, ko pride inkasant, nimajo pri sebi denarja, gotovine itd. Zdaj sta vso to skrb za plačevanje računov za porabljeno električno energijo prevzela DES in Ljubljanska banka. V našem primeru Ljubljanska banka, podružni- ca Celje. Postopek za uveljavitev tega načina plačevanja računov za porabljeno elek- trično energijo je več kot enostaven. Imetnik tekočega račima mora le s posebnim obrazcem, ki ga dobi v po- slovni enoti celjske podružnice Ljub- ljanske banke pa tudi pri inkasantu podjetja za distribucijo električne energije, pooblastiti celjsko podružnico Ljubljanske banke, da mu lahko s te- kočega računa vsak mesec poravna ra- čun za električno energijo. Samo to. Seveda se mora tudi zavezati, da bo imel na tekočem računu vsak mesec dovolj sredstev za kritje takšnega pla- čila. Vse drugo opravi banka sama pa tudi podjetje za distribucijo električne energije. Tako bo delavec podjetja za distri- bucijo električne energije še naprej prišel vsak mesec ali ob drugih dolo- čenih rokih v hišo, kjer bo po števcu zabeležil porabo električne energije. V podjetju bodo zatem te podatke na- pisali na poseben magnetni trak in ga dostavili elektronskemu račimskemu centru Ljubljanske banke. In zdaj je banka na vrsti, da prevzame delo svoje stranke. Namesto, da bi imetnik teko- čega račima dobil račim za porabljeno električno energijo in ga tudi sam pla- čal, bo banka nakazala z njegovega tekočega računa zahtevani znesek DES,. podjetju za distribucijo električne ener- gije. Imetnik tekočega računa pa bo dobil le sporočilo, da mu je celjska podružnica Ljubljanske banke poravna- la to obveznost in v kolikšnem znesku. Enostavno, mar ne! In ne samo to. Imetniki tekočih računov, ki se bodo odločili za tak način plačevanja raču- nov za porabljeno električno energijo, se bodo oddahnili in rešili precejšnje skrbi. Na drugi strani pa ta način plačevanja obveznosti tudi zagotavlja redno plačevanje računov za porablje- no električno energijo. Tudi to je pred- nost. Za oba, tako za podjetje za di- stribucijo električne energije kot za potrošnika te energije, v našem prime- ru imetnika tekočega računa pri celj- ski podružnici Ljubljanske banke. Prav je, če veste še to, da bo to brezgotovinsko plačevanje računov za porabljeno električno energijo teklo tri- krat na mesec in sicer vsakega 8., 18. in 28. Akcija je stekla, delo, ki prinaša ve- liko razbremenitev in olajšanje imet- nikom tekočih računov pri. celjski podružnici Ljubljanske banke. Zdaj se je treba le odločiti in izpolniti pred- pisani obrazec. In naj še kdo reče, da Ljubljanska banka, pvodružnica Celje, ne dela za vas. Ob vsaki uri ,ob vsakem času! \- ■ V soboto dopolcUie so v .Šentjurju odprli prenovljen lovski dom. Podjetje Merx je dom vzelo v najern od šentjurskih lovcev. Vabljiva okolica, neposredna bliži- na Šentjurja in dobro založena kuhinja, vse to bo še posebno zdaj, v polotnUi mesecih privabljalo številne šentjurčane in okoličane. Nova turistična točka je vab- ljiva tudi zato, ker se Šentjur s svojo okolico ne more pohvaliti s prijetnimi gostinskimi obrati. Odlika lovske- ga doma pa je tudi v tem, da bo odprt, tudi ob sobo- tah in nedeljah, kjer bodo gostje lahko poslušali glas- bo, aU pa zaplesali. čeprav je okoli doma urejeno parkirišče, pa bo morda še bolj prav, že bodo gostje in izletniki pustiHi avto v doliru in se dvajset minut spirehodili mimo zele- nih travnikov in gozdov. M. P. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 22 — četrtek. 2. junija 1977 V prejšnji številki smo objavili del razgovora s predstavniki Cinkarne, ki je za- deval iskanje rešitev za uspešnejše poslovanje tozda titanovega belila. Nada- ljevanje razgovora, ki ga objavljamo danes, pa smo posvetili vprašanjem one- snaževanja in prizadevanj Cinkarne, da svoje ekološke probleme kar najbolj ustrezno in hitro razreši. Vsi vemo, kako težak je ekološki položaj v Celju. Cinkarna k težavnemu položaju precej prispeva, saj je že kar nekak sinonim za onesnaževalca, pa čeprav, resnici na ljubo, včasih tudi neupravičeno. O pro- blemih ekologije smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Franjom Klinger- jem, njegovim pomočnikom Leopoldom Slapnikom, sanacijskim upraviteljem v tozdu titanovega belila Francem Kapusom in direktorjem tozda Kemija Dimi- trijem Vebrom. Vprašanje: Nesporno je, da je Cinkarna med naj- večjimi onesnaževalci v celjski občini. Zanima nas, kakšna je pravzaprav eko- loška bilanca Cinkarne in kakšni načrti za njeno iz- boljšanje? Leopold Slapnik: Res je, da je Cinkarna še ved- no med velikimi onesna- ževalci zraka in voda, ter da ostaja po proizvodnji tudi še veliko odpadnih surovin. Res pa je tudi, da je bilo v preteklosti stanje mnogo slabše in da smo v Cinkarni nare- diili za izboljšanje že ve- liko, javnost pa o tem ni bila obveščena. Moti nas, da vsi kažejo s prstom na Cinkarno, češ da smo za vse krivi mi. Pa za slab položaj še zdaJeč ni kriva le industrija. Poglejmo no- ve bloke tn zasebne hiše — skoraj vsaka ima že svojo kotlarno in to po- meni dnevno mnogo več žveplovega dvokisa v zra- ku. Do industrije ne bi sm.eli biti tako nestrpni, čeprav se strinjam, da so hitri ukrepi tu pač naj- lažji. Franjo Rlinj^er: Osnov- ni problem Cinkarne so v ekološkem smislu naši stari obrati, torej tisti, ki so na desnem bregu Hu- dinje. Tu bomo v krat- kem naredili korenite uk- repe, ki bodo v mnogo- čem izboljšali stanje. Že sam prehod celotne Cin- karne na plin bo pome- nil veliko. Odpadlo bo namreč onesnaževanje iz treh kotlarn, od katerih že sedaj obratuje le kot- larna v titanovem belilu. Naš cilj je preselitev oziroma likvidacija sta- rih, ekološko nevarnih obratov. Tu mislim pred- vsem na dva obrata žvep- lene kisline, ki sta že povsem zastarela in moč- no onesnažujeta okolje, ter na prestavitev pro- izvodnje cinkovega sulfata kot polproiizvoda v proiz- vodnji Mtopona. s tem bi ostala problematična le še obrat svinčevih oksidov, o ohranitva katerega še raz- mišljamo, ter obrat kro- movega galuna, ki pa je star in ga bomo morali obnoviti tako, da ekolo- ško ne bo več nevaren. Prizadevamo si torej, da bi zastarele obrate preselili ali odpravili in do konca letošnjega leta bomo razčistili vprašanje, kaj bomo ukinjali in kaj selili ter izboljšali tudi v ekološkem smislu. Za no- vi del Cinkarne, ki je na levem bregu Hudinje im&- mo program sanacije pro- blemov onesnaževanja že izdelan in ga trenutno ob- ravnavajo ustrezni organi v republiki. Vprašanje: Največ pri- tožb je naslovljenih na tozd titanovega belila ... Franjo Klinger: To je res. Zavedamo se, da tozd še vedno prekomerno one- snažuje okolje. Zato pred- videvamo dodatne nevtra- lizacije kislih voda. Pri tem naj FK>vem, da je bi- la ob postavitvi kot eko- loško vama predvidena nevtralizacija- 50 kubičnih metrov odpadnih voda na uro. Pri nas že deluje nevtralizacija 100 kubič- niji metrov vode na uro, to zmogljivost pa bomo v kratkem povečaU na 150 kubičnih metrov vode na uro. Tehnolo.ško pa moramo rešiti še vprašanje nevtra- Hzacije v organski kemi- ji, obratu litopona in grafiki, kjer iščemo naj- bolj racionalne, skiipne rešitve. Vprašanje: Pri vaši pro- izvodnji ostaja veliko tr- dih odpadkov, ostankov. Tudi ti onesr.ažujejo oko- l.ie, kaj bo z n,)imi? I.*opo)d Slapnik: S tem vprašanjem se veliko uk- varjamo, saj so mnogi od teh ostankov proizvodno še zanimivi in uporabni. Vprašanje je le, kako jih zna človek uporabiti. Po- vedati moram, da se ne- varnosti teh ostankov v polni meri zavedamo. Cin- karna je prva delovna or- ganizacija v Celju, ki bo imela lastno deponijo za odpadke, že v nekaj le- tih bo ta bistveno spre- menila okolje. Pri tem pa se sprašujemo, zakaj ra- zen železarne štore le Cinkarna išče svojo depo- nijo? Zakaj se v Celju ne znamo dogovoriti o skupni industrijski depo- niji, saj tudi mnogim drugim delovnim organi- zacijam ostajajo agresiv- ni odpadki, ki jih ne de- ponirajo po ekoloških predpisih. Franjo Klinger: Uspelo nam je, da smo rešili pro- blem ferosidfata, ki ga iz- ločamo in uporabljamo v proizvodnji žveplene kis- line. Ekonomsko se to si- cer ne splača, ekološko pa je koristno in poveda- ti moram, da je v Evropi le Cinkarna delovna orga- nizacija, ki to počne, saj ostali piritne ogorke od- važajo v morje ali v po- sebne deponije. Nasploh smo pri nas še premalo storili za "predelavo od- padnih surovin. Predelava je sicer draga, a ekološko koristna. Samo ureditev tega vprašanja je Cinkar- no veljala 60 milijonov dinarjev. Sicer pa je treba pove- dati, da je nevtralizacija agresivnih snovi nasploh draga. V Cinkarni dne\no porabimo 120 ton apna. Nevtralizacija v titanovem belilu bremeni ceno pro- dukta z 10 odstotki na to- no. Stane namreč 1880 di- narjev, kar je 10 odstot- kov proizvodne cene. Za- vedamo pa se, da brez tega ne gre več in da bo- do tudi v tujini morali po tej poti. že sedaj se za- nimajo za nekatere naše rešitve tudi iz tujine. Vprašanje: Kaj pa či- stilna naprava v Žepini, o kateri je veliko slišati? Franjo Klinger: Z Žepi- no imamo precej težav. Prijavili smo raziskoval- no nalogo za gradnjo či- stilne naprave in nalogo je uspešno razrešil inšti- tut Jožef Štefan, že osem mesecev pa čakamo na re- šitev vloge raziskovalni skupnosti Slovenije. Pri- čakovali smo, da bo na- prava maja že delala, ni pa še sprejeta niti odlo- čitev ... Čistilna naprava na Že- pini nas bo stala 9 mili- jonov dinarjev, od tega postopka pa poleg ekolo- ških pričakujemo še dru- ge koristi. Zmanjšala se bo poraba vode, saj bo- mo očiščeno vodo vračali v proizvodnjo. Razmišlja- mo tudi o možnostih kon- centriranja odpadne kis- line ali pa o proizvodnji umetnih gnojil (amonsul- fata) iz odpadnih suro- vin. Tretja možnost je proizvodna apna in mav- ca, ki bi ju dobivali iz odpadkov. Franc Kapus: Skrbi nas zavlačevanje rešitve, saj se Žepina hitro polni. Ve- deti je treba, da predstav- lja Žepina časovno ome- jitev obratovanja titano- vega belila. Ko bo polna, bo tovarna morala ob- stati. R^itve iščemo v čistilni napravi za Žepi- no in v sanacijskem pro- gramu tozda titanovo be- lilo, ki bo namenjen sa- naciji okolja in bo spre- jet do oktobra letos. Vprašanje: V Celju sli- .šimo, da vam iz tozda ti- tanovo bHilo letno uide v zrak nad 3000 ton Ti O^? Franc Kapus: Preprost matematični izračun po- kaže, da to ni res. Mak- simalni izkoristek suro- vin, ki jih imamo, je 85 odstotkov. Naš izkoristek je 81 do 82 odstotkov. Torej izgubljajno v pov- prečju le po tri odstotke surovine, če bi bil poda- tek o 3000 tonah tinano- vega belila v zraku res- ničen, bi morali dobiti najmanj še eno ladjo su- rovine več. Drži pa, da tudi titanovo belilo uhaja v zrak. Tako pri proiz- vodnji kot pri embalira- nju. To pa je nujno, saj tovarne ne moremo her- metično zapreti. Vprašanje: Kakšne sploh so emisije v zrak iz tozd titanovo belilo? Franc Kapus: Emisije v zrak gredo preko dimnih plinov iz kotlarne, kar bo po uvedbi plina odpadlo, preko pražilne peči, po- vršinske obdelave in iz razklopnih stolpov. Letno gre v zrak 400 milijonov kubičnih metrov dimnih plinov, v njih pa je 0,09 odstotka žveplovega dvo- kisa (1180 ton letno). Os- talo je ogljikov dvokis, dušik, kisik in para. Pri kalcinaciji nastaja še žve- plov trioksid, ki pa uliaja v zrak do 65 mili gramov SO, na kubični meter zra- ka. V kratkem se bo, s prehodom na plin, stanje izbolšalo in bo v zraku manj žveplovega dvokisa in ogljikovega dvokisa. več pa bo megle. Vprašanje: Oblak nad tozdom titanovega belila je že sedaj izredno ve- lik... Franc Kapus: Ta oblak nastaja ob hlajenju pli- nov, za kar moramo vbri- zgavati po 7 ton vode, da jih ohladimo na tem- peraturo, ko jih že lahko čistimo. S tem pa izgub- ljamo izredno dragoceno toploto, ki bi se jo dalo še uporabiti. Toplote, ki bi jo lahko zajeli, je do- volj za ogrevanje zimske- ga bazena, naprimer. Vpraašnje: V tem me- secu je prišlo kar do dveh velikih onesnaženj voda. Prvo je bilo brez večjih posledic, v drugem pa je prišlo do velikega pomo- ra rib. Je bila Cinkarna tu kriva? Leopold Slapnik: V pr- vem primeru na vsak na- čin. V Voglajno je ušlo 200 do 300 kubičnih met- rov neprečiščenih odplak. Pri tem pa je bistveno, da neaiiralizacijska napra- va ni zatajila, ampak da je bil kriv človek, posa- meznik. Pozabil je nam- reč preveriti nivo apna v silosu za nevtralizacijo, in naprava tri ure ni mogla nevtralizirati odplak, saj smo tri ure ostali brez apna. Trdim pa, da te kisle vode, ki so nam imšle« v Voglajno, niso mogle povzročiti pomora rib. To sicer ni opraviči- lo. Vemo, da bo treba uk- repati bolj pozorno in pri delavcih, ki upravljajo či- stilne naprave krepiti čut odgovornosti. Dimitrij Veber. Tudi za onesnaženje, ki je povzro- čilo pomor rib so obdol- žili cinkarno in sicer ob- rat modrega bakra, ker so v ostankih vede odkri- li sledi bakra. V tem ob- ratu že 14 let na enak način čistijo kotle, kjer se nabira usedlina. To či- stimo z redčenjem. Tr- dim, da ta postopek nI p(-)vzročil pomora. Svoje bo sicer povedala še pre- iskava, osebno pa sem prepričan, da pomora ob- rat modrega bakra ni kriv. Vprašanje: Torej Cin- karna pomora ni povzro- čila? Dimitrij Veber: Tega si- cer ne trdim, prepričan pa sem, vsaj v mejah po- datkov, ki jih poznam, da obrat modrega bakra ni bil kriv. Sicer pa so obtožbe na račun tega ob- rr.ta še formalne in ne- uradne BRANKO STAMEJCIČ Izvr.šni odbor občinske ko. miunalne skupnosti v Celju je na zadnji seji potrdil ne sa- mo poročilo o delu Komimal- nega podjetja lani, marveč je sprejel tudi pobudo o uvedbi organiziranega odvoza odpad, kov v obrobnih predelih obči- ne. Pomembna je nadalje od- ločitev o izgradnji vodovoda k osnovni š6li I^jubečna in ne nazadnje pripravljenost, da skupnost v strokovnem pogle. du pa tudi z nabavo orodja podpre delo lokalnih mladin- skih delovnih brigad v občini. Ni naključje, če so na seji zavzeli odlflonilno stališče do asfaltiranja Sercerjeve ulice v Celju. Ta dela namreč niso v letošnjem programu, razen tega pa ljudje, ki živijo od tej ulici niso pokarali pri- pravljenosti, da bi z lastnimi sredstvi pomagaJi pri uresni, ditvi naloge. MB I ŠMARJE: USPELA AKCIJA V soboto so se v lejpem vremenu zbrali številni krajani Šmarja v skupni akciji, da prestavijo vo- dovodne cevi, ki potekajo po terenu, kjer raste novi kulturni dom. Prestavili so ga zaradi gradbiišča. Skopali so okoli 400 m jarka za preložitev vodo- voda in s tem pripomog'^ k hitrejša gradnji kultur- nega doma, ki ga že vsi v občina težko čakajo. Akcijo sta organiaLrali krajevna skuipnast in kra- jevna organizacija szdij v sodelovanju z mladino, gasilci in upokojenci. Ak- cija je lepo uspela in po- kazala na dobršno meiro razumevanja in solidarno- sta med krajami Smajrja pri JelšaJi. D. M. TOVARIŠ! IZ IZLETNIKA GRE ZA POMEMBISIO AVTOBUSMO PROGO 27. februarja letos so po- slali 0'bčana krajevne skup- nosti Gorenje nad Zrečami pismo občinski konfei"enci Sociailistične zveze v Sloven- skih Konjicah, v katerem so prosili za posredovanje pri celjskem Izletniku v zvezn s podaljšanjem avtobusne pro- ge od Gorenja do naselja Planina. Svojo pa'ošnjo so utcmeljiUi z dejstvom, da se iz naselja Plariina vozi vsa- ko leto več delavcev, pa tu- di šolarjev višjih razredov, v Zreče in Slovenske Konjice. 3. marca je sekretar občin- ske konference Socialistične zveze v Sloivensikiih Konjicali Franc Hlastec nasiloviil pis- mo cel j sivemu Izletniku. V rycim je zapisal: »Na razšar- jem seji krajevne skupnosti Gorenje so občani zahtevaili, da se podaljša avtobusna proga od osnoane šole Gore- nje do naselja Planina. Od osnovne šole do naselja Pla- nma znaša proga približno dva kilometra. Občmska kon- ferenca mea:ii, da je zahteva občanov krajevne skupnosri Gorenje uteimeflijena, saj se vse več delavcev in učencev iz tega območja votza na de- lo aili v šolo v Zreče oziro- ma Slovenske Konjice. Kra- jani so tiudi sklenili, da bodo sami ufiposofbSli cesto do na- selja Planina, pa čeprav že sedaj vozijo po njej tovorna vozila, ki prevažajo les«. Se- kretar občinske konference je na koncu pisma zaprosil Izletnik Celije, naj prouči možnost za podaljšanje avto- busne proge in svoje stali- šče sporoča najkasneje do 15. marca, ker je bil tedaj sklican zbor občanov krajev- ne skuipnositi Gorenje. 20. aprila so z občinske konforence SZDL poslali po- noven dopis Metniku, saj od- govora na prvo pdsmo od njih niso dotold. Ponovno so prosfild, naj tozd Promet pri lalieitnaiku prouči poošnjo km- janov o podaljšanju avtobus- ne proge do naselja Planina in posreduje svoj sklep v zvezi s tem, da ba lahko o njem obvestili krajane Gore- nja. Do 30. maja Izletnik CeOj« še ni poslal svojega odgovo- ra... Vprašujem v«js, tovariši ifl' Izletnika, zakaj je tako tež- ko odgovoriti občinski kon- fereoici SZDL v Slovenske Konjice in s tem tudi kraja^ nom Gorenja? Ah morda ne veste, da so krajani že sami razširili in usposobili cesto od Gorenja do Planine, da bi tako omogočili varno vož- njo svojim otrokom in sose- dom? Razmislite o svojei« odnosu in ne posatoite, da so usluge vaše organizacije namenjene ljudem! Boste odgovoriM vsaj sfi* daj, tovarišu iz Mettnika? damjana stamejcič 5t. 22 — Četrtek, 2, junija 1977 NOVI TEDNIK ~ stran 7 ŽALSKI SINDIKATI V VSEH OOS MORAJO IZDELATI KONKRETNE PROGRAME ZA LETOS v vseh OOS morajo izdeJatl konlcpetne programe deda za Letos bo treba {X)svetiti precej pozornosti seznanjanju delavx?ev z vsebino zakonskih določdl ter bistvenimi smotri jn cilji sistema združenega dela. To so med drugim pou- darili na zadnji seji predsed- stva občinskega sveta Zveze sindikatov v Žalcu. Seveda pa je nalog še cela vrsta, program, o katerem so go- vorili na seji in ga v celoti sprejeli je le temelj, na pod- lagi katerega bodo v vseh osnovnih organizacijah in konferencah sindikata izdela- li svoje programe. Ti opera- tivni programi bodo moraii biti v oeiloti opremljeni s konkretno opredeljenimi na- logami, nosilci in roki. Pa poglejmo še nekatere druge pomembne naLoge, ki čakajo tudi žalske sindikate. Analizi- rati bodo morali obstoječe samoupravne razmere v or- ganizacijah, tako z vidika notranjih samoupravnih od- nosov, kot tudi ustreznosti vključevanja in povezovanja navzven v celotni sistem sa- moupravnega združenega de- la. Sicer pa je nalog še cela vrsta. Gre za razvijanje sa- moupravnih odniosov pri delu t.eT pridobivanju dohodka, nagrajevanju po delu in re- zultatih dela, svobodno me- njavo dela, povezovanje TOZD in krajevnih skupno- sti, družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumeva- nje, urejanje medsebojni!) razmerij v združenem delu in ne nazadnje aa dosledno samoupravno organiziranje. Glede na to, da bodo z za- četkom prihodnjega leta v vseh tozdih uporabljali dolo- čila o ugotevljianju celotnega , prihodka, razporejanju do- hodka in Čisteiga dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, bodo morali biti še posebno aktivni pri izdelavi in verifikaciji osnov in me- ril za razporejnaje čistega dohodlka. Vso pozornost bo do morah posvečati izdelavi postopkov za sprejemanje in vsklajevanje samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov in to seveda v skladu 3 zakonom o združe- nem delu. Prav tako pomem- bna bo naloga izoblikovanja in verifikacije osnov in me- ril za deliteiv sredstev za asebne dohodke in pri izob- likovanju meril zKi vrednote- nje delovnega prispevka dei- lavca k dohodku temeljne or- ganizacije združenega dela. V nadaljevanju seje pred- sedstva so podala poročilo o delu Kluba samoupravljalcetv. Poudarili so, da je klub kljub enoletnemu delovanju opra- vil svoje naloge dobro in ta- ko opraviči svoj obstoj. Še posebej se je Klub samo- upravljalcev angažiral tako v javni razpravi o zakonu o združenem delu kot tudi pri njegovem izvajanju v praksi. JANEZ VEDENIK Že kar precej časa je miiiilo, kar so v mestnih Izletnikovih avtobusih uvedli nov način plače- vanja voziiiiie. Odpravili so sprevodnike in pogo- sto nadležne vozne listke, zamenjala jih je globoka škatla pri vozniku, v ka- tero potnik! mečejo po dva din in pol in s tem pridobijo pravico za eno mestno vožnjo. To je dobra racionali- zacija in Izletniku za no- vost vse pohvale, če ne bi zamerili vsaj ene stvari. Nesrečen je narnreč dro- biž! Kako težko je včasih na postajališčih zamenjati denar in pridobiti tiste nesrečne kovance po di- nar in po petdeset para. Vozni Id pa so neusmilje- ni. Če drobiža ni, ni vož- nje. Razen, seveda, če pot- nik za vožnjo ni priprav- ljen plačati več — tri, pet ali celo deset dinarjev. In dogaja se tudi to! To pa je velika napa- ka. Vemo za primere Iz tujine, kjer imajo mestni promet urejen podobno — brez sprevodnikov v avtobusih. Toda na tistih avtobusih so avtomati, ki sprejemajo tudi večje ko- vance in — DROBIŽ VRA- ČAJO. Tudi v Ljubljani, naprimer, so si znali po- magati in v vsakem kio- sku je moč kupiti žetone za vožnjo z mestnimi av- tobusi. Za tak nalaip dro- biž ni neizbežen! Ce si v Celju že ne mo- remo privoščiti a\i;oma- tov za drobiž na avtobu- sih, bi se lahko ravnali vsaj po ljubljanskem vz- gledu in uvedli žetone, ali pa bi voznike oskrbeli s primernimi vrečicami, v katerih bi ti imeli drobiž. Zahteva, da mora ime- ti vsak potnik dovolj dro- biža, če se želi peljati z mestnim avtobusom je le pretirana, rešitev proble- ma pa ni ne draga in ne težka. Le razumevanje in dobro voljo Izletnika, ter poslovni odnos do potni- kov bi pokazala. KRANKO STAMEJCIČ SLOVENSKE KONJICE Na podiv>čju otroškega var- stva žanjejo v konjiški občini v ^dnjih leitih nove in nove uspehe. Še pred dobrima dve- ma letoma je bila ta dejav- nost tako rekoč v povojih, sedaj pa dobiva vse večji razmah. V vsej občini je de- loval le otroški vrtec v Slo- venskih Konjicah in pa od- delek otroškega varstva v Zrečah, danes pa imajo Ko- njice same že dva otroška vrtca, v začetku leta so od- prU vrtec v Ločah, Zreče pa imajo poleg vrtca tudi od- delek za varstvo dojenčkov. Skupnost otroškega varstva si je namroč zastavila nalo- go postaviti v vse štM v^je kraje v občini vzgojno var- stvene ustanove. Delno je na- logo že izpolnila, izpolniti mo- ra le še obveznosti do posta- vitve vrtca v Vitanju. Ven- dar pa tudi okrog te varstve- ne ustanove ni problemov. Skupnost je sredstva za iz- gradnjo vrtca zagotovila, do- kumentacija je pripravljena in tako je vse nared za pri- četek izgradmoe objekta. Le še krajevna skupnost Vitanje mora opraviti svoje obvezno- sti v zvezi z odku$>om zem- ljišča, kjer bo vrtec postav- ljen. Zgradili bodo že stan- darden, Marlesov tip vntca, v katerem bo našlo varst\'0 šestdeset vitanjskiii otrok. Po predračunu bo znesla izgrad- nja vrtca 220 starih milijo- nov dinarjev, zjnesek, ki bo potreben aa komunalno ure- ditev zemljišča pa še ni znan. Skupnost ota-oškega varstva bo tudi v prihodnje nadalje- vala s postavitvijo novih vzgojno varstvenih ustanov. V naslednjiem letu, tako na- črtujejo izgradnjo novih vrt- cev v Konjicah in Zrečah^ pri- pravljajo pa se tudi na 'orga- niziranje potujočih vrtcev, Kar bo pomenilo popolnoma no- vo dejavnost skupnosti, obe- nem pa veliko pridobitev otrokom, ki živijo v odroč- nih krajih konjiške oibčine. D. S. SLOVENSKE KONJICE: SE VELIKO NALOO v organizaciji celjske eaaiote Zavoda za šolstvo SRS so se pred dnevi zbrali v Slovenskih Konjicah ravna- telji vseh vzgojnoizobraževakiih ustanov v regiji. Ude- ležili so se ga ravnatelji osnovnih in srednjih šol, de- lavskih univerz ter uprarvniki vzgojnovarstventh zavo- dov. Analizo uresničevanja dokumentov o idejni usmerje- nosti vzgoje in izobraževanja so proučevali v treh sku- pinah. Analiza kritično ocenjuje dosežene rezultate in ugotavlja, da smo šele na začetku poti, zaito tudi z do- seženim ne moremo biti zadovoljni. Se več bo treba namreč doseči pri idejni naravnanosti vagojno-izobraže- vainega dela. Ravnatelje osnovnih šol so še posebej opozorili na naloge v zveza z varstvom okolja, z delom v ix>daljša- nem bivanju otrok, na kadrovsko problematiko v os- novnih šolah pa tudii na vpis osmošolcev v srednje šoae itd. V plenamean delu konference ravnateljev vzgojno- izobraževalnih organizacij na celjskem območju je za- tem o oceni reformnih prizadevanj v vzgoji m izobraže- vanju v luči priprav na oba kongresa zveize komuni- stov, se pravi Jugoslavije in Slo"/enije, govoril prof. . Emil Roje, član CK ZK Slovenije, Sicer sto se udeleženca seznanili tudi z razvojem ko- njiške občine, ogledali pa so si še neikatere obrate tovarne Konus. • PRANJO MAIMDŠEK ŽALSKA mmA v CERKNEM Delavci trgovskih podjetij Nama iz vse Slovenije so se preteklo nedeljo udaložtli M&ta v Cerkno, kjer so si ogledali znamenito partizansko bolnišnico Franjo. Izle- ta se je udeležilo tudi sedemdeset delavcev Name iz Žalca. V Cerknem so vsi fxmii t^ga trgovskega padjetja pripravili tudi kulturni program z recitacijami, petjem ter igranjem. J. V. SLOVENSKE KSnJiCE: PRIPBME iA REFERENDUM V konjiški občini se temeljito pripravljajo na izved- bo novega samoprispevka, o katerem se bodo občani izrekali že v jeseni letos. O prvih inliarmacijah v zvezi s samoprisipeivkom se bodo v naslednjih dneh seesnanili delavci in občani na svojih zborih, občinski komite ZKS pa bo na seji 1. junija politično ocenil priprave na referendum. O PRESKRBI Z ŽIVILI Na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine v Slovenskih Konjicah so člani med drugim razipravljall tudd o predlogu za ustanovitev saimoupravne interesne skupnosti aa preskrbo z živili, člani so menili, da v ob- čini sami niso dani najboljši pogoji za delovanje skup- nosti. Zato 30 spreJeU sklep, naj bi skupnost za pre- skrbo z živili ustanovili na območju celotne celjske re- gije in naj bi v okviini skupnosti odigrala pomembno vlogo tudi sestavljena organizacdja zidruženaga dela Do- brina Celje. Svoj sklep so člani fconjiškeiga izvršnega sveta tsosreidovali tudi svetu osmih občin. dr s. 06M0CJE: KURIRJI IN VEZISTI Ob prazniku dneva vsitaje slovenskega naroda, 22. julija, bo pri gradu Snežnik v Loški dolini tretji zbor ptt delavcev Slovenije. Hkrati z njimi bodo letošnje obletnice naše revolucije pa tudi deseto obletnico po- kroviteljstva PTT kolektivov n:ud kurirji in vezisti NOV počastili tudi vsi nekdanji partizanski kurirji, radio- telsgTafisti, telefonisti, šifrerji in pripadniki partdzan- skth radijskih postaj. Da bi bila tudi udeležba partizai%slcih kurirjev ln vezistov na zboru kar najbolj množična, vabi odbor vse, da izpolnjenje prijavne liste oddajo na podjetju za ptt promet oziroma na najbližji pošti, kjer bodo prijajvnice tudi dobili, najpozneje do 10. junija letos. Le v tem primeiru bo moč pripraviti organ^iziran prevoz ln pre- hrano za vse. VELENJE: SII^POZIJ M HilELJARSTVO v organizaciji Instituta aa hmeljarstvo in pivovax- stvo v žalou, Agronomslce fakulltete v Novem Sadu ter Zavoda za kmeljarstvo v Bačkem Petrovcu je bU včeraj in danes v Velenju četrti jugoslovanslti simpozij za hmeljarstvo. V programu je bilo blizu trideset strokovnih pre- davanj, zatem ogled hmeljišč, mehanizacije in naprav za briketiranje hmelja itd. MB LOČE: 2E SiOiiiC FBtBEOiTVE v poletnih mesecili nam bodo Loče pri Slovenskih Konjicah zopet postregle s pestrim programom kultur- nih prir©di-^v. Že sedmič po vrsti si bodo obiskovalci teden za tednom ogledali priraditve, ki bodo letos še bolj skrbno izbrane, saj so posvečene jubilejem tova- riša Tita. Uvodna otvoritev poiotnih kulturnih priredi- tev v Ločah bo 2. julija, ko bo poleg domače folklorne skupine in loškega okteta nastopil tudi foflklomi an- sambel iz Senegala. Seveda med prireditvami ne bo manjkal tudi že tradicionalni kmečki praznik, ki bo vključil razhčtna tekmovanja gozdarskih delavcev, kos- cev in traktoristov, nam razkazal parado s prikazom kmečkih običajev in opravil, pa tudi k-ulinariono lazsta- vo ročnin del. V program prireditev, ki aajema vrsto nastopov folklornih, zabavnoglasbenih in pevskih an- samblov, so Ločand vključili tudi otvoritev novega kul- turnega doma. Le4a naj bi bila na dan praznika občine Slovenskie Konjic© 12. oktobra. D. S. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 22 — četrtek, 2. funija 1977 Mladinski pevski zbor Maribor iz Maribora pod vodstvom zborovodje Branka Rajšterja Je osvojil v mednarodni konkurenci zlato festivalsko odiičje. Presenečenje letoštjega festivala je bil nedvomno nastop mladinskega mešanega zbora iz Marktoberdorfa, ki ga vodi Arthur Gross. Zlato odiičjel Posebnost v nastopu je pokazal dekliški pevski zbor iz Talilna, iz sovjetske republike Estonije. 58 članski pevski zbor vodi zborovodja Heino Kaljuste. S svojim odličnim nastopom so osvojili zlato plaketo in seveda tudi simpatije številnih poslušalcev. Mladinski pevsKi zbor osnovne šole I. celjske čete je pod vodstvom zborovodkinje Dragice Žv'arove osvojil v konkurenci tovrstnih pevskih zborov v Jugoslaviji bronasto festivalsko plaketo. Posnetek je z množičnega koncerta v Mestnem parku, kjer so se v nedeljo, zaključni festivalski dan, zbrali vsi sodelujoči pevci na festivalu In 1100-članskl pevski zbor osnovnih šol celjskega območja, kjer so pod vodstvom Pavla Bukovca in Cirila Vrtačnika ;^ape!i tudi slavnostno pesem, posvečeno Titu. Izzvenela je pesem iz množice mla- dih grl, ki so prepevali v Celju in mnc^ih krajih Slovenije v ix)zdrav in č&stitko našemu dragemu Titu ob njegovih in nsših jubilejih. AHadi pev- ci iz šAme domovine ter tujine so bili gostje malega ni^ta ob Savinji, ki jih je sprejelo s svojimi širokimi dlan- mi in jih gostilo skoraj ves teden. Sami Celjani smo festival pričako- vali nestrpno in z malce strahu, saj so tekmovali kar trije celjski zbori. Radi in z navdušenjem smo ploskali vsem zborom, saj je vsak prinesel na festival nekaj novega in svežega. Ven- dar med nastopi domačinov, je kljub vsemu bilo nekaj nad nami. Pričako- vanje, strah in na skrivaj stisnjena pest. Kar se je splačalo. No, morda ne zaradi sreče željnih stisnjenih pe- sti. A kljub temu lahko z veseljem zapišemo — CELJANI ČESTITAMO! MPZ Gimnazije pod vodstvom Ed- ^varda Goršiča je osvojil v medna- rodni konkvurenci srebrno odiičje, v zveznem je Vid Uarcen z dekleti PŠC osvojil zlato odiičje, Dnigica 2var pa z mladinskim zborom Oš I. celjske čete bronasto odiičje. še en- krat vsem čestitke in veliko uspeha na PMF v Celju čez dve leti. Mnogi zbori so nas letos prese- netdU, drugi pa so pokazali to kar smo od njih pričakovali. TaI-:o nas je presenetil mešani mladinski zbor iz Marktoberdorfa ZRN z dirigen- tom Arturjem Grossom, ki je pokazal predvsem neverjetno gla.sovno boga- tost in izdelanost. Potem so nas še v mednarodni konkurenci navduših slo- viti Mariborčani z Brankom Rajšter- jem (zlato odiičje) mladinski zbor iz Niša s pevovodjem Miloradom Velj- kovičem, zbor iz Finske in seve^da od- ličen zbor iz Talina SSSR. V zv-ez- nem tekmovanju mladinskih zborov je osvojil največ točk zbor RTV Ljub- ljana pod vodstvom Matevža Fabijana, nadvse odličen pa je bil dirigent iz Skopja Zapro Zaprov s svojim mla- dinskim in dekliškim zborom. Skratka XII. Mladinski pevski festi- val v Celju je uspel. Ne samo uspel, tn- di zrasel. Množica činiteijev znova in znova dviguje raven popularnosti in po- men našega festivala, ga proslavlja in ustvarja ugled sirom po domovini in svetu. Ne samo to, da prihaja v Celje prepevat toliko in toliko mladih pevcev in da pokaže pred žirijo in publiko, kaj zmore, pač pa tudi drugi spremni faktorji festivala, upravičujejo željo, da bi festival še rasel. Vsako drugo leto srno priča vse višji poti našega festivala. Vsak prerase okvirje prejš- njega. Iz okrajne revije pred 30. leti je zrasel v pomemben evropski festi- val. Kakšne so njegove možnosti se- daj? Kmalu bo vabil mlade pe;ce v Celje iz vsega sveta. Prav je talra, da tudi s pesmijo podkvepijujemo poli- tiko naše neuvrščenosti, da bodo vsi videh in čutili našo ljubezen do lepe pesmi, gostoljubnost in željo do miru. Torej XII. Mladinski pevski festi- val je uspel, organizatorjem hvfda, vsem pevcem pa nasvidenje m dobro- došU zopet v Celju Čez dve leti. V. RIZMAL Foto: D. MEDVED št. 22 — Četrtek, 2. junija 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 NAŠA BESEDA 1977i PKEOL£D NAJBOLJŠEGA PO ZAKLJUČNIH PRIREDITVAH V MEDVODAH IN PSRNIČAH z zaključno revijo najbolj- ših dosežkov iz vse Slovenije se je v soboto slovesno kon- čala v Medvodah letošnja 10. jubilejna Naša beseda. Za- ključno prireditev so organi- zirali: RK ZSMS, ZKO Slo- venije, Združenje gledaliških skupin in Zveza prijateljev mladine Slovenije, OK ZSMS in ZKO Ljubljana—Šiška. Na zaključni priredit-^i je nastopilo 14 pionirskih in mladinskih skupin: sedem s področja severovzhodne Slo- venije (iz Dravograda, Sveči- ne, in kar 5 mariborskih), štiri s celjskega področja (vse iz Celja), dve s področ- ja Ljubljane (Medvode, Vrh- nika) in ena s področja Pri- morske (Tolmin.) 2e na prvi pogled je očitno precejšnje nesorazmerje med posamez- nimi področji, saj nekatera področja ne zaostajajo samo po kakovosti (Gorenjska, Za- savje, Primorska), ampak tu- di po številu prijavljenih sku- pin (Dolenjska, Posavje). Na sporedu letošnje revije je bila ena lutkovna pred- stava, dva recitala, kar pet plesnih nastopov in šest ig- ric. Najopaznejši je seveda silen prodor plesnih nasto- pov, ki pomenijo gotovo po- membno obogatitev Naše be- sede. Nerazumljiv je zato da- nes odnos organizatorjev, ki o plesnem delu niso pripra- vili nobenega strokovnega po- govora ali vsaj sproščene menjave mnenj. Ker se vse omenjene skupine borijo že v svojih okoljih z začetnimi težavami in pogostim nera- zumevanjem, je tak igno- rantski odnos organizatorjev Naše besede vse prej kot vzpodbuden. Komaj dva recitala (oba iz Celja) na zaključni prire- ditvi ne pomenite tega, da ti recitali še vedno ne pre- vladujejo v delu skupin, am- pak predvsem opozarjata, da so izvajalci in ustvarjalci ve- čine recitalov največkrat pre- malo ustvarjalni, da se pre- več zatekajo k že preizkuše- nim rešitvam, in da še ved- no izhajajo iz posame2inih besedil, ne pa iz poročila ce- lote, ki bi ga želeli skozi re- cital posredovati. Da ne bo pomote. Oba re- citala sta bila prikazana prav zaradi izvimejših rešitev, ki jih vnašata v to, sicer že močno nevznemirljivo odrsko obliko. Naš dnevnik v izved- bi dijakov E. š. c. pod vod- stvom Štefana 2vižeja je po- sredoval gledalcem mladost- niške izpovedne tekste, ki nam jih pripovedujejo ude- leženci maturantskega plesa. Maturantski ples je izkori- ščen kot priložnost za njiho- ve izpovedi in prvi obračun s preteklostjo. Preproste sli- ke v izvedbi dijakov Dijaških domov in v režiji Matjaža Arsenjuka pa v celoti vzpo- stavljajo nasprotje med prak- tičnim življenjem, ki ga za- stopa plakater, in svetom poezije ter lepote, ki ga za- stopa zbor recitatorjev. Med to osnovno nasprotje so uje- te posamezne slike o življe- nju, otroštvu, ljubezni, smrti in potovanjih, ki so polne skromnih, a izredno funkcio- nalnih vidnih in slušnih učin- kov. Preprosto, razumljivo in lepo. Med plesnimi skupinami sta nastopih tudi dve celj- ski. Ansambel centra za ba- let in ritmiko pod vodstvom Damirja Zlatarja se je pred- stavil z abstraktno, a glas- beno-scensko in plesno učin- kovito Grafiko. Krožek za iz- razni ples s P. š. C. pod vod- stvom Ane Vovk pa se je predstavil s plesno obravna- vo tekmomlne miselnosti so- dobnega olo\'eka v 12 moti- vih; — Prvi naj. Ker izhaja ples tu iz ideje, je zelo tež- ko najti primemo glasbo. Za- to jo dijakinje domiselno ust- varjajo neposredno na odru. SLAVKO PEZDIR KAJ GLEDAM NOČNI PORTIR je film, ki prihaja na naša platna že drugič, je pa hkrati eden aedkih, ki tako hitro reprizo tudi pov.scni zasluži. Po svoji zasnovi je to enkr.atna pripoved. Nekdanji vojni zločinec je zaposlen kot nočni portir v enem dunajskih hotelov in tii čaka, da ga tovariši operejo krivde. V hotel pa pride mlada, srečno poročena žena, ki v portirju kaj itnialu prepozna nekda- njega mučitelja iz taborišča. Preteklost se vrača in z njo muč- na in težko razumljiva erotična vez, stU.ma med mučenji v ta- borišču. Nočni portir se vnovič povsem pohusti .svoje nekdanje jeinice in preteklost oživi v sedanjosti. Kaj je tisto, kar ženo vnovič prisili, da se povsem podredi nekdanjemu mučitelju? Kaj je tisto, kar vzbuja nenasitno, iz strahu izvirajočo erotično rasužnjenost? To je osnovna tema, ki jo film odlično plete. Z Dirk Bosjardom in Cliarlotte Harnpling v glavnih vlogah je Nočni portir še vedno vsaj tak filmski šok kot Poslednji tango v Parizu. podivjana ovca Podiv.jana ovca .jc i>ti\M'm običajna, nekoliko osladna ame- ri.'.ka melodrama, v kateri po dolgem času vnovič srečujemo na platnu Diano Ross, nepozabno pevko in igralko iz filma Lady poje blues. Diana je tokrat nadarjena modna kreatorka, ki v svetu mode doživi Izjemen uspeh, pri tem pa skoraj zapravi osebno srečo in ljubezen. Po svojem uspehu kot medel in modna kreatorka postaja vse bolj osamljena. Vse pogosteje v njej gloda vpra.ša- ».i«", če je res tak uspeh to, kar je želela. Kaj kmalu spozna, da po?osta osamljenost ali pa burna ponočevanja h katerim se v obupu zateka, niso rešitev. Spozna tudi, da je njen uspeh krinka, pod katero jo vsi le izkoriščajo. Živčna in utrujena se odloči, da bo uspehu obrnila hrbet in se vrnila domov. Že po tem skromnem orisu vsebine je povsem jasno, da ne gre za nobeno nepozabno filmsko delo, ampak za standardno, nekoliko solzavo melodramo, ki jo bomo hitro pozabili. BRANKO STAMEJCIČ Avgust Lavrenčič: veduta Celja loto: S. Berk CELJE AVGUST lAMREHO- friKIT 1977 Najnovejši mojstrovini sli- karja Avgusta Lavrenčiča sta lX)dobi različni!: velikosti, ki predstavljata isto veduto da- našnjega Celja. Mesto je pri- kazano v pokrajinskem oko- lju, kakršno se ponuja gle- dalcu z vzpetine na Aljaže- vem hribu. Ta razgledni prostor je našel slikar sam, ko je iskal motiv, ki bi na sliki lahko izražal izgled in življenjski utrip sodobnega Celia in, ki bi bil zanimiv, pa tudi sprejemljiv za njegovo osebno slikarsko izpoved. Veiduta Celja, ki jo je ust- varil slikar Lavrenčič, je upo- dobitev našega mesta, kakrš- no smo pogrešali že zelo dol- go, saj ni bilo možno priklju- čiti evidentiranju historičnih !:nestnih vedut nobene po- membne slikarske ali grafič- ne predstavitve, ki bi nastala ,v našem stoletju in, ki bi pomenila v okviru celjskih mestnih vedut istočasno do- kumentarno in um.etnostno spomeniško vrednost. Slikarja Lavrenčiča pozna- mo zlasti kot ustvarjalca, či- gar slikarski program izhaja iz racionalno in hkovno di- scipliniranega vrednotenja vi- zionamega sveta predme-tno- sti in figuralike z usmerjeno- stjo v značilno individualizi- rano umetniško izraznost. Po- znamo ga pa tudi kot svoj- stvenega slikarja pokrajine, Zlasti še Savinjske doline! Mesto Celje nam je pred- stavil že v risbi tn tudi v akvarelu: za okras diplome Šlandrovih nagrajencev in za Ovitek malega vodnika po (be- liti. Tu je prikazal kar tri poglede na Celje v likovno prečiščeni, linearno grafični in tonsko obarvani izpoved- nosti. Te nenavadne Lavren- čičeve kompozicijske rešitve z znanimi motivi iz Celja nas opozarjajo predvsem na zna- čilnost starega mesta in na dopolnjujočo dominanto vzvišenega starograjskega kompleksa. Nova Lavrenčičeva veduta v oljni tehniki pa opozarja iz svoje izhodiščne pozicije na stari in novi mestni pre- del, ki sta spojena v harmo- ničnem urbanistično dobro zasnovanem in reševanem or- ganizmu, široka Teharska ce- sta, na katero pripelje več manjših cest, vodi pod želez- niškem podvozom v mesto, ki je nastalo pod Anskim vr- hom, se razširilo na Otok, na Lavo, v Medlog in še naprej. Opazimo, da prav ta Tehar- ska cesta pripelje iz centra mesta in nakazuje simetralo predstavljene urbane uredit- ve, ki se izraža v ravnotežju izstopajočih vertikal in obsež- nejših kompleksov v starem mestu z novimi stavbnimi ob- jekti povojne izgraditve. Lavrenčičeva veduta je pre- gledna ih sposinavna, saj je naslikana po principih uve- ljavljenega vedutnega slikar- stva. A ta preglednost in spoz- navnost nista upoštevana le kot obnova mestne stvarno- sti, občutena je namreč veli- ka mera slikarjeve osebne angažiranosti, ki se lahko za- sluti v simboliki človekovih poti, njegovega hitenja in ho- tenja in v povabUu na pot v privlačno mesto ... Zanimivo starodavno in moderno Ce- lje privablja namreč že vse čase in vsak dan veUke mno- žice ljudi, še največ pa jih zvabi utrip življenja v tem kraju . . . Lavrenčičeva interpretacija Celja je dojemljivo stvarna, je pa tudi pesniško razmišlju- joča. Je prostorsko in barvno uravnovešena, je monumen- talna kljub detajlom in edin- stvena med znanimi vedutni- mi podobami Celja. Je vreden dokument in z.godovinska sli- ka Celja in jei posebna umet- nma celjska slikarja. Slika Celja je nastala po naročilu za opremo ladje z' imenom Ceije, ki bo prevaža- la ljudi v svet in spet nazaj. In na teh vožnjah bo Lavren- čičeva slika mesta opozarja- la potnike na Celje, podobno kot so grafične vedute Celja in okohce v dobrem stoletju prej potujoče z vlakom sez- nanjale s prikupnim mestom ob Savinji, mimo katerega je stekla železna cesta iz Duna- ja v Trst. . . Take stare ve- dute so v velikem številu shranjene v zbirki starih gra- fik celjskega muzeja pa tu- di drugod. In prav tem vedu- tam, bi morali priključiti še veduto sedanjega Cejla, ki anj bi jo tudi za Celje nasli- kal Avgust Lavrenčič. Prav gotovo bi predstavljala iz- jemno kultiu-no in umetnost- nozgodovinsko vrednost. MILENA MOŠKOJN ŠESTA PREDSTAVA SLG CELJE KOVACEVtČEVI MARATONCI PRVIČ V SLOVENIJI Za zaključek letošnje sezo- ne nam je celjsko gledali- šče uprizorilo besedilo so- dobnega srbskega avtorja Du- šana Kovačeviča — Maraton- ci tečejo častni krog. Delo je bilo pivič predstavljeno pred štirimi leti in je tedaj vzbudilo vrsto nasprotujočih si mnenj, saj je pomenilo ra- dikalno novost v srbski dra- matiki. S predstavo te »črne komedije« narn je naše gle- dališče zopet malo odstrlo pvogled na dramsko ustvarjal- nost bratskih narodov, kar je zaradi še vedno preslabe kulturne izmenjave med ju- goslovanskimi narodi vse po- hvale. V Maratoncih nam Kova- čevič predstavlja svet malo- meščanskega drobnjakarstva in moralne razkrojenosti, po- dobo stopnjujočega se malo- meščanovega pridobitništva in hkratno naraščanje ego- centrizma. Vse to nam pri- kazuje v svojstveni, do ab- surda karikirani obliki, ki mu omogoča bolj radikalen in odrsko učinkovit obračim z omenjenimi človeškimi sla- bostmi. V središču pozorno- sti je družina Topalovičev, teh izredno trdoživih in iz- najdlj'ivih možakov (najst.a- rejšemu je 126 let, najmlaj- šemu 24 let, vmes pa so še trije!), ki se že celo stolet- je preživljajo z izdelovanjem krst in spretnim goljufanjem (v omenjenem času so jih prodali skoraj 20.000, novih pa so izdelali komaj 50!) ,saj v glavnem le obnavljajo skri- voma odkopane krste. Edini, ki mu ta svet mrhovinarske brezobzirnosti ni po volji, je najmlajši sin Mirko, ki ho- če svojo družino zapustiti. Rešitve si išče v ljubezni s Kristino in v sanjarijah o daljnih deželah, o srečnem življenju. Podzavestna nave- zanost na izročilo družine tn brezplodno sanjarjenje nje- govo aktivnost blokirata in ga zadržujeta pasivnega vse do trenutka, ko mu prija- telj Djenka Satan — »težka baraba« — dekle prevzame. Tedaj nastane odločilni pre- obrat. Iz ljubosumja tn iz razočaranja nad lastno ne- sposobnostjo, da bi presegel umazano vegetiranje svojih prednikov, ubije Kristino in se obenem demonstrativno postava na čelo Totpalovičev. S tem pa dobi tudi podjetje »Dolgo prenočišče« novega poleta, Topalovičem ne zado- ščajo več le domači mrliči, ampak hočejo poskrbeti tudi za mrliče »na evropskem trži- šču«. V finalnem prizoru, ko Topaloviči brez milosti div- jajo z avtomobilom in podi- rajo pešce ter vpijejo: »Mi smo rasisti! Mi zbijamo bel- ce! ... Gas! Gas! Gas! ! ,«, se dokončno razkrije njihova egocentričnost in popolna mo- ralna razkrojenost. Izkaže se pridobitniška nemorala teh žilavih korenin, teh ponos- nih in v družbi spoštovanih starcev, ki so preživeli že toliko kriz in vojn in so vse te nesreče znali spretno iz- koristiti, ne da bi zaradi te- ga trpel njihov družbeni ug- led. Medtem ko je Djenka Satan kot kriminalec v tej družbi nenehno nadziran in preganjan, se amorahiih mrhovinarskih starcev roka pravice ne dotakne, saj so si z lastnino zagotovih tudi ustrezni družbeni ugled. Pri- dobitniška sprevrženost ima svojo vzporednico tudi v spol. ni sprevrženosti, ki se naj- bolj ekstremno kaže v tem, da v tej družini nihče ne ve, kdo je komiU oče, sin aU ded. Gotovo ni naključje, da je dal avtor besedilu podna- slov, »desni profil Beograda«, s čimer seveda opozarja na prevladujoče »desničarstvo« v Topalovičih. Ce odmislimo značilnosti lokalnega kolori- ta, je igra prav v tem radi- kalnem prikazu »desnega pro- fila« človeštva univerzalna in izzivalna. Celjsko uprizoritev je ob pomoči dramaturga Igorja Lampreta režirala gostja iz Beograda Vida Ognjenovič, ki je skušala predstavi vtisniti čim več elementov srbskega kolorita. To pa ji je uspeilo le deloma, bodisi z nekoliko temperamentnejšo igro, pet- jem »gradskih« pesmi tn ko- lom, bodisi z naricanjem na pokopališču. Žal pa vse to ni učinkovalo na občinstvo tako, kot je bilo pričakova- ti; in je dogajanje le redko naletelo na neposreden od- mev v avditoriju. Zdi se, kot da sta prevladujoča črnina -in pogrebniško scensko vzduš- je zadušila v gledalcih spro- ščen smeh. Kot že večkrat doslej, se je tudi tokrat ia- kazalo, da se Slovenci po mentaliteti razlikujemo od Srbov ravno toliko, da nji- hove mentalitete ne moremo niti ustrezno zaigrati niti sprejemati, zato bi bila ver- jetno učinkovitejša odločnej- ša »ponašitev« Kovačevičeve- ga besedila, (prim.: celjska uprizoritev Moške zadeve) Kljub skromnim izraznim možnostim, ki jih ponuja vlo- ga, je izrazito figuro prapra- deda Topaloviča izoblikoval Maks Furijan in mu dal po- teze pootročenega, a še ved- no radoživega 126-letnega starca. Njegovega nergavega, do ostalih nezaupljivega in sovražno razpoloženega 102- letnega sina igra Jože Pri- stov. Srednjega v družini, ki hoče imeti glavno besedo, igra Stanko Potisk. Najbolj delavnemu Topaloviču daje tudi nekaj chapiinovskih po- tez Bogomir Veras. Peter Bo- štjančič izraža najprej dovolj življenjske negotovosti in ne- moči, nato pa prav iz tega porajajoči se fanatizem Mir- ka Topaloviča. Njegovo svo- bodno in privlačno dekle ig- ra Ljerka Belakova, družin- sko pomočnico, s potezami privlačne naivnosti in prera- čunljivosti i>a Anica Kumro- va. Samozavestnega mestnega frajerja Djenka igra Janez Starina. Nastopajo pa še: Boris Baranovič, Matjaž Ar- senjuk. Drago Kastelic, Mar- janca Krošlova, Milada Ka- lezičeva, Mija Mencejeva, Ja- dranka Tomažičeva in Cveto Vernik. Problem številnih prizorišč in enotnega vzdušja ' je učin- kovito rešil scenograf in ko- stumograf Miodrag Tabački, za glasbeno opremo sta po- skrbela Darijan Božič in Edi Goršič, za ples Iko Otrtn, za lučno opremo Chris Johnso- nova ln za masko Maks Fu- rijan. Besedilo je prevedel v svojevrsten in učinkovit jezik Ferdinand Miklavc, za pravilno izgovorjavo pa je skrbela Majda Križajeva. Zanimivo in pozornosti vredno srečanje s sodobno srbsko dramatiko. SLAVKO PEZDIR If stran — NOVI TEDNIK St. 22 — Četrtek, 2. |unl|a 1977 Energija, ta večni sopotnik Človekovih potreb, gonilna si- la vsega, kar imamo in želi- mo imeti, postaja za člove- štvo pravi Damoklov meč. Na grlo si ga zastavljamo sami. S prekomerno, nesmotrno in malomarno porabo. Znanih in uporabnih energetskih virov pa je vse manj. In z manj- šanjem zalog virov energije je vse bližje tudi dan, ko la- hko Damoklov meč tudi za- reže nezaceljivo rano v člove- štvo. Strahotna slika? Konec sveta? Ne, le opozorilo, da bo treba v zavesti narediti korak naprej, spoznati resni- čen položaj, pomen energije, ki jo kot večno sopotnico slehernenikovega življenja ra- zumemo tako zelo samoume- vno, da preradi zatiskamo oči pred pretnjo časa. Ta pa nam jemlje vse več zalog, vse bolj siromaši morda največja naravna bogastva in nas pu- šča v iluziji, da energije pač ne more zmanjkati. Verjetno razen znanstveni- kov danes lahko le redki med nami že doumejo vso grož- njo energetskega primanjklja- ja. Zato tudi le znanstveniki ob močni podpori svojih vlad iščejo nove vire energije. Vračajo se k soncu, toploti zemlje same, vetru in vodi. Kajti nafte, plina in premoga bo zmanjkalo. Ne »nekoč«, ampak prav kmalu. Tudi v Sloveniji se bo tre- ba strezniti in ovedeti. Ener- getsko smo revni kot se le da. Morda za popestritev ne- kaj podatkov: Zaloge premo- ga bodo ob stopnji izkorišča- nja trajale le še do leta ?i>25. Ob skromni letni proizvodnji 2000.000 ton nafte, bomo čr- no zlato lahko črpali le še kakšnih deset let. Zemeljske- ga plina je tako malo, da sko- raj ni omembe vreden. Zalog jedrskega goriva imamo ob današnjih načinih izkorišča- nja !e še za 35 let. Ob pre- hodu na hitre reaktorje pa bi zaloge zadostovale še za dodatnih 75 do 80 let. Stalna je torej le vodna energija, ki pa bo ob koncu stoletja lahko po računih strokovnjakov po- krila le 12 odstotkov potreb po energiji. V Sloveniji premoremo le dobrih šest odstotkov jugo- slovanskih zalog energetskih virov. Tudi Jugoslavija je eneigetsko revna dežela. Ob tem, da prebivalstvo Jugosla- vije predstavlja pol odstotka celotnega svetovnega prebi- valstva, premoremo le dese- Fotografija. Drago Medved tinko odstotka svetovnih za- log energetskih virov. in kako je s porabo energi- je? V letu 1975 smo v Slove- niji potrošili nad 45.000 tera kalorij, kar je dvakrat več, kot znaša jugoslovansko pov- prečje. Je tudi več, kot so potrošili, preračunano na pre- bivalca v Italiij ali Madžarski in nekoliko manj, kot trosijo, naprimer, v Zvezni republiki Nemčiji ali Sovjetski zvezi. Od energije smo porabili največ nafte (45 odstotkov), 40 odstotkov smo potrošili premoga in le 15 odstotkov vodne energije. V letu 1975 smo iz lastnih virov pokrili še 60 odstotkov potieb, v letu 2000 pa bomo po napovedih strokovnjakov republiškega komiteja za ene- rgetiko že vsaj 60 odstotkov energije morali uvoziti. Ener- getska odvisnost pa je ne- varna, ne.7anesljiva ... Slika, kot smo jo orisali, nedvomno terja vsestranske ukrepe. Tako pri pridobiva- nju, izkoriščanju in transpor- tu znanih virov energije kot tudi pri novih raziskavah za uporabo novih, doslej še ne dovolj raziskanih, a koristnih in uporabnih energetskih vi- rov. in kar se zdi še posebej pomembno — predvsem bo treba spremeniti odnos do energije in usmerjati ter ra- cionalizirati njeno uporabo ta- ko v industriji kot pri zaseb- nikih, transportu in še dru- gje. Kako znamo energijo, ki jo trosimo, izkoriščati? Sploš- na ocena je, da slabo, zelo potrošno. V industriji, na pri- mer, izkoriščajo manj kot po- lovico porabljene energije, nad polovico pa je gre v nič. Ukrepi za izboljšanje izkorist- ka so dolgotrajni in tudi dra- gi Boljše izkoristke je nam- ref. mogoče doseči le z ust- reznejšo tehnologijo pri pro- izv/odnih procesih, boljšo to- plotno izolacijo, izrabo od- padne toplote, kontrolo ogre- vanja, računalniškim upravlja-' rijeni in podobno. S temi uk- repi bi bilo mogoče šele v nekaj desetletjih izkoristek energije v industriji povišati na 60 odstotkov. Velike pa so rezerve v prometu. V Sloveniji se je razpaslo neracionalno preva- žanje blaga in potnikov. Pre- usmeritev cestnega na že- lezniški promet in osebnega na javna prometna sredstva, bi prinesla velike prihranke. Vlak, na primer, trosi do šti- riktat manj goriva na tonski kilometer od tovornjaka. Ose- bni avtomobil celo do petkrat več goriva na potnika kot npr. na enaki razdalji ekspresni vlak. Pa zasebniki? Tudi mi vsi še nesmotrno trosimo energijo. Pretežen del porabe je namenjen ogrevanju, izko- ristek takšne energije v za- sebnem gospodinjstvu pa je okoli 45 odstotkov. Zelo šib- ko je razvito ogrevanje pre- ko toplovodov, izolacija za- sebnih in družbenih zgradb je slaba, pa čeprav ob 40-odstot- nem prihranku pri energiji po- dra.^i boljša izolacija gradnjo le za odstotek na kvadratni meter Prav na tem področju porabe bo mogoče izkorist- ke eneigije najbolj povečati in hkrati najbolje spodbujati smotrno Dotrošnjo. Potencia!rie nevarnost, ki jo torej za Odš razvoj in tudi obstoj pifcdstavlja manjšanje 1 zalog ueigelskih virov, opo- zarja ra potrebo po stalni in frajni družbeni akciji, v kateri .^o treba doseči poleg smotrhPj.;fc9a pridobivanja, porabe in transporta energije tudi veL.jo uporabo in izkori- stek novili energetskih virov Iu3t so sončna energija, ener- gija vetra, t,eotermična ener- gija in droge Ker gre za nove vire ener-1 gijo, ne bo odveč, da prav o njih povemo nekaj besed več. Pri geotermičnih virih erifergije gre za vire energije v zeiTiiji, za toplo termalno vocc in še nekatere druge. Taksna vrsta energije se da uporabijati predvsem za ogre- vanje v r.cj^eljih blizu izvorov enerc;ije, za tople grede v kmetijstvu in tudi za določe- ne procese v industriji. Se- veda pa bo potrebno še veli- ko raziskav in dela, da ugo- tovinio, kje vse bo v Slove- niji mogoče te energetsKe viie odkriti in upoiabljati. ''-e lepše so možnosti za pridobivanje energije iz vs tra II sončne toplote, v' Sv/e- tu so že dodobra raziskali in razvili načine zbiranja le energije. Sončno uporabljajo predvsem za ogrevanje vode lil pomožno ogrevanje, med- tem ko je energija vetra še bolj uporabna. V ZDA in Sov- jetski zvezi so, npr., že do- dobra razvili proizvodnjo električne energije in črpanje vode s pomočjo vetra. Tudi agtegati in kolektorji za za- jemanje teh virov energije so že v serijski proizvodnji. Andiize, ki so jih izdelali v /DA pa so pokazale, da se da do 10 odstotkov skupno poi-abljene toplotne energije do leta 2000 nadomestiti s sončno in vetrno. | Pri nas bodo ti podatki sicer nekoliko drugačni. Predvsem kar zadeva izkoriščanje sonč- ne toplote. Slovenija ima let- no v povprečju le 1300 sonč- r'h ur, kar je sorazmerno inaio. Ker pa sončni kolek- torji niso zapleteni in tudi pretirano dragi ne, jih bomo lahko uporabljali predvsem za ogrevanje vode v stanova- njih in hišah. Mnogo boljše bo lahko izkoriščanje vetra. Z namestitvijo posebnih ag- regatov in velikih vetrnic, ki' prestrezajo veter, se doseže- jo veliki energetski učinki že pri majhni hitrosti vetra — 10 metrov v sekundi. Močnej- ši kot je veter, večje je tudi pridobivanje energije. In ker je Slovenija dokaj vetrovna dežela, si lahko prav od tega energetskega vira obetamo precej energije. Strokovnjaki delajo posku- se tudi še z drugimi vrsta- mi energije. Predvsem so za- nimivi poskusi sežiganja od- padnih surovin in smeti v energetske namene, ali pa fermentacija iz odplak od- stranjenih trdnih snovi, pri čemer se sprošča metan. Če- prav so izkoristki .še šibki, je prav tu morda eden poglavit- nih bodočih energetskih vi- rov, ki bo prinašal dvojno ko- rist — poleg energetske še ekološko. Možnosti za boljše izkori- ščanje energije je tudi v Sloveniji še dovolj. Pred- vsem pa sm.0 premalo naredi- li za uveljavitev tako imeno- vanega daljinskega ogrevanja preko toplovodov in za Izra- bo odpadne toplote, ki nasta- ja pri industrijskih procesih. V slovenskih termoelektrfa- nah, na primer, pokurijo Itl- no 7 milijonov ton premoga. Ves ta premog gre le za pri- dobivanje električne energije, o kombinirani proizvodnji ozi- roma tudi o izkoriščanju to- plotne energije, ki nastaja, pa še premalo razmišljamo. Praviloma naj bi v bodoče torej gradili le takšne termo- elektrarne, ki bodo poleg električne energije proizvaja-i le tudi toplotno in s to toplo- to oskrbovale bližnja naselja. Ob izboljševanju tehnologije^ prenosa toplotne energije pa bi bilo mogoče izgraditi tudi večje in oddaljenejše toplovo- de. Današnje stanje pa je tak- šno, da gre pri procesih kon- denzacije in hlajenja v elek- trarnah v izgubo do 70 od- stotkov toplotne energije, od katere bi se je dalo tudi do polovico izkoristiti. Podobno bo tudi z jedrski- mi elektrarnami in podobno je že v nekaterih industrij- skih obratih. Lep je primer tovarne titanovega belila v celjski cinkarni, kjer gre v izgubo izredno velika količina toplotne energije, ko ohlaja- jo svoje proizvode. Po prvih izračunih sodeč bi samo ta odpadna in neizkoriščena to- plota zadostovala za celolet- no ogrevanje zimskega baze- Možnosti pa je ob tem še veliko. Odpadno toploto in daljinsko ogrevanje je mogo- če uporabiti v kmetijstvu in živilski industriji, kjer vsaj za zdaj uporabljajo dragoce- na tekoča goriva, plin in elek- trično energijo. Z uvajanjem toplotnih čr- pali bi lahko pokrili do 15 Odstotkov potreb po energiji. Prr takšnih črpalkah je vir toplote lahko voda, zrak ali zemlja, odpadna voda ali (Od- padna toplota. Tudi toploto iz dimnih plinov, ogrevalnih .n prezračevalnih naprav se da- nes že da koristno izrabiti, ob tem pa je to še koristno za izboljševanje ekološkega stanja. V današnijh razmerah pa se lahko veliko energije prihra- ni že z izboljšavami in preus- meritvami pri transportu in, kar ve že skoraj vsaka go- spodinja, pa to možnost še premalo izrabljamo, s porabo energije v času, ko so obre- liienitve najmanjše (tako ime- novani cenejši — gospodinj- ski lok j. Vse opisane in še številne druge naloge stojijo pred na- mi v prihodnjem obdobju. Energetska racionalizacija namreč ni modna muha, am- pač življenjska nuja, ki lah- ko ob stalnih raziskavah mož- nih novih energetskih virov edina usposobi- človeštvo za nadaljnji razvoj in začrtan na- predek. Večna sopotnica človeka, energija, ne sme biti več vse- prisotna in samoumevna. O- vedeti se moramo, da je re- snično Damoklov meč na gr- lu človeštva, jo trositi smo- trno in zavestno ter s tem prispevati h kar največjim prihrankom in kar najboljšim izkoristkom. Leto 2000 ni več tako daleč, kot v nekaterih utopičnih romanih. Bo člove- štvo v času, ki mu še ostaja, zmogfo dovolj znanja, zavesti in moči, da bo odkrilo no- vo energijo, ki bo lahko na- domestila plin, nafto in je- drsko energijo? Čas priga- nja ... BRANKO STAMEJCIČ št. 22 — Četrtek, 2. junija 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 v začetku maja leta 1919 se je Nemcem posrečilo, da so na Koroškem zaradi naše nepazljivosti prebili slo- venske položaje okrog Šmarjete. Grabštanja in Velikovca. Naše sile so se morale hitro umakniti, kar pa bi ne bilo treba, če bi bilo vojaško vodstvo na svojem mestu. Ker Malgaja že dlje časa ni bilo v Veiikovcu, temveč se je moral zadrževati v*Guštanju (tu je moral biti s svojo četo zaradi intrig, ki so se pojavljale proti njemu), je razumlji- vo, dd ni bilo človeka, ki bi imel pogum postaviti se proti nemški sili. On je s svojimi prostovoljci že na začetku novembra leta 1913 zasedel Mežiško dolino in potem prodiral proti Veiikovcu, katerega je tudi zavzel in ga trdno držal v svo- jih rokaii. Bil je doma iz Šentjurja. Po njegovi junaški smrti so mu ljudje Mežiške doline postavili v bližini, kjer je padel, lep spomenik. Nemci so ga v času druge svetovne vojne odstranili, a so ga domačini po vojni ponovno postavili. Med ljudmi je bil priljubljen, zato se ga še danes spomi- njajo s hvaležnostjo. Slovenci Me?iške doline pa smo mu najbolj zaupali, ker smo vedeli, da je neustrašen, da je v resnici junak. Ko je vse bežalo s Koroške, se je Malgaj v okolici Gušta- nja pripravljal na odpor proti Nemcem, ki so že prodirali iz Podjune proti Prevaljam in Guštanju. Zadnjič sem ga videl 6. maja zjutraj pri Jagrovem mostu v Guštanju, ko je bil ves zavzet s pripravami za obrambo Guštanja. Sto- ril je vse, kar je bilo v njegovi moči. Njegova maloštevilna četa, ki so jo sestavljali njegovi prijatelji in mladi zave- dni fantje ter nekaj Srbov — prostovoljcev, mu je ostala zvesta do zadnjega. On je s svojimi zvestimi bojevniki zasede' važne položaje okrog Guštanja. Kmalu smo sliša- li na Dobrijah pokanje pušk, strojnic in topov. Nemci, ki so bili v veliki premoči, so močno streljali. Naši so jim od- govarjali. Posebno besno so streljali na Guštanj in na Mal- gajeve položaje Tudi na Dobrijo je padlo nekaj granat. Na večer pred bojem se je zglasil pri nas Jurij Čarf, prvi sioven.ski župan v Veiikovcu, ki je bežal pred Nem- ci. Pregovoril je očeta in mene; stanoval sem namreč pri njem, ko sem obiskoval meščansko šolo v Veiikovcu; da sva drugi dan zapregla konja in se odpeljala na varno. Pokanje z obeh strani je postajalo vedno močnejše. Toda, polagoma je začelo na naši strani pojemati. V Dobrije je prišla vest, da se naši umikajo s svojih položajev proti Tolstemu vrhu in Dobrijam. Hitro sem na- pregel kon;a in z očetom sva se podala na žalostno pot proti Štajerski. Ko sem dospel z vprego do Cestnika, so se tam že zbirali Malgajevi borci. Bili so zbegani in žalostni. Tu sem od bratranca Rajka in drugih zvedel, da je nad- poročnik Maigaj padel pod Spodnjim Lešnikom nad vasjo Dobrije. Ni-d Guštanjem pri Šmolaku pa je zadela krogla ravno v srce vedno veselega Tončka Ermenca iz Gornje- ga Grada. Vsi vojaki so bili vznemirjeni. Naložili so se na tovor- njak in se odpeljali proti Dravogradu. Midva z očetom sva krenila v isto smer do »Landhausa« (včasih meja med Koroško in štajersko) in po bližnjici proti Št. Janžu, nato pa v Stari trg pri Slovenj Gradcu. Ker pa se je širila govorica, da bodo Nemci napadli tudi Slovenj Gradec (kar se je pozneje tudi zgodilo), sva še isti večer krenila proti Mislinji in tair- prenočila Drugo jutro sva krenila dalje in proti večeru prispela v Nazarje, kjer naju je, kakor tudi več koroških beguncev gostoljubno sprejel pod streho takratni upravitelj škofijskih posestev, zdaj že pokojni Fortunat Remše. Ko so naš; ob kor;cu maja pognali Nemce zopet nazaj, odkoder so prišli, in še celo preko te črte (saj so naši za- sedli celo Gosposvetskc polje), sva se z očetom srečno vrnila domov. Tu sva zvedela, kaj so vse Nemci počenjali. Ropali so, ubijali in sploh strahovali. Pri Župancu (na mo- jem domu) na Dobrijah so odgnali skoraj vso živino in od- nesli sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. K sreči sva z očetom imela boljšo obleko s seboj. Posebno grdo so na- stopali tudi v Kolljah, sploh tam, kjer so bivali zavedni Slovenci. Domači so nama tudi pripovedovali, da so Nem- ci nad Guštanjem ujeli ranjenega Srba. Tega je potem na občinskem dvorišču, kjer so bili tudi zapori, ustrelil nek Voiki-wohiovec za nekaj cigaret. Še prej so ga mučili in pretepali. Teg.u mučenja pa ni mogel gledati zavedni Slo- venec Jurak, delavec v guštanjski jekiarni. Protestiral je proti takšnemu početju. Pa so zgrabili tudi njega, ga pre- tepli do krvi in ga vrgli v ječo. Ustrelili so Zapundžiča, ki leži zdaj pokopan poleg Ermenca na gornjem koncu gu- štanjskega pokopališča, kjer jima je bil postavljen lep spo- menik. Ko so Nemci prišli na Dobrije, med njimi jih je bilo tu- di nekaj iz Velikovca in okolice (to so bili večinoma nem- čurji), so najprej vprašali po mojem očetu. Nekateri pa so spraševali tudi po meni, pač -oni iz Velikovca, ki so me poznali. Ko jim je teta Zefka povedala, da sva šla od do- ma, je nek mlad oficif. ki je bil pred vojno učenec mojega brata dr. Franca na gimnaziji v Celovcu, rekel, da sva ime- la prav. ker sva se umaknila. To je po naključju slišalo nekaj pijanih "vojakov. In malo je manjkalo, da ga niso pre- tepli in cele ubili. K sreči je odnesel pete. Še eno zanimivost, ki je pravzaprav že hrabrost, naj zapišem. V času, ko so Nemci imeli zasedeno Mežiško do- lino, so imeli tudi top večjega kalibra postavljen v Dobji vasi pri Prevaljah Vsake jutro, pa tudi čez dan, so večkrat streljali proti štajerski meji na naše položaje. Neko jutro, ko so zopet hoteli streljati, jim je mrcino razneslo. Cev se je razcefrala. Kako se je moglo to zgoditi? Kdo je op- ravil to sabotažo? Nič ni pomagalo, topa ni bilo več. Nekdo od naših se je ponoči kljub nemški straži priplazil do topa in v cev vrgel pest peska. In zjutraj je top pri prvem stre- lu »škripnil«. Tista, ki jeto storila, je bila zavedno slovensko dekle iz Prevalj. Za Mikelnovo Micko smo jo klicali. Večkrat pa je Nemcem porezala tudi telefonske žice od Guštanja do meje. Umrla je že davno kot mlada žena. Bila je zares pogumna. Hvala ji. Nadporočnika Malgaja imajo prebivalci Mežiške doline še danes v najlepšem spominu. V očeh teh ljudi je bil, je in bo ostal junaL ZORKO KOTNIK Dne 3. maja leta 1887 je divjal izredno močan ve- ter Takratni očividci so rekli, da je bil to pomladni ve- ter stoletja Ta dan zjutraj je bila v zaselku Hudinja po Strmcem Kukčeva družina pri zajtrku. Med njimi je bil tudi 8- letni sinček. Skozi okno so gledali, kako je veter pulil koruzno slamo s kozolca in jo razmetaval naokoli. Oče — gospodar je rekel: to bomo morali pobrati skupaj in jo sežgati Ko je sinček slišal te besede, si je mislil: to lahko napravim tudi sam. Po zajtrku je staknil v kuhinji ževplenke — tako so namreč takrat rekli vžigalicam, ki so bile od kapice na- prej za cent meter oblite z žveplom. Ko je kapica zago- rela, se je vnelo žveplo in nekaj časa je gorelo z ne- vidnim plamenom. Imela je tudi to lastnost, da je gore- la v vetru. Vžgala se je tudi, če jo je kdo podrgnil po lesu ali zidu. Tobakarji so jo podrgnili kar po hla- čah, po zadnjici. S takimi žvepienkami je fantič stekel pod kozolec in tam zakuril koruznico. Ogenj je bušnil po koruznici v slamnato streho kozolca. V nekaj trenutkih je plamen zajel ves kozolec. Izredno močan sunek vetra pa je tedaj odtrgal polovico goreče slamnate strehe, jo zvr- tinčil. dvignil visoke v zrak ter jo raztresel po širnem naselju Nove cerkve, zdaj Strmca. Zgodilo se je, da so začela goreti tudi po 400 in 500 metrov oddaljena po- slopja in to celo prej kot ona v neposredni bližini go- rečega kozolca. V kratkem času je začelo hkrati goreti 44 objektov. Zneca je bila nepopisna. Stari Kukec, preužitkar, se je pognal v ogenj po stari b'us. Tedaj se je nanj vsul plaz goreče slame. Našli .«-0 ga šele drugi dan. Obgorelo okostje je še ve- dno objemalo brus. V gornjem delu naselja pri Petraču je že več let ležala mrtvoudna ženska. Ko je začelo goreti, so jo s posteljo vred zanesli pod staro hruško. Toda veter je tudi tja zanesel gorečo slamo in postelja je začela go- reti z žensko vred. Ona je sicer klicala na pomoč, to- da, kaj, kot je tedaj vse vpilo. Šele čez čas so opazili, kaj se je zgodilo. Ogenj na postelji so sicer pogasili, toda opečena ženska je drugi dan umrla v strašnih mukah. Moč£n veter je šop izgorele slame ponesel tudi v Konji(.e. Domač, gasilci so imeli tedaj brizgalno na ročni pogon, v katero je bilo treba vodo prinašati z vedri. Toda, kaj je pomenila ena brizgalna v prvih urah moč- nega požara. Potem so na pomoč prihitele požarne hrambe iz Celja, Konjic in celo iz Šoštanja. Morda še 'jd kod. Razumljivo je, da so prišli gasilci v vas s konj- sko vprego in zato precej pozno. Ogenj in njegov za- veznik veter sta do tedaj v glavnem že opravila svoje. Takrat župnik, kanonik in dekan v Novi cerkvi, dr. Lavosiav Gregorec, je bil tisti čas državni poslanec. Usodnega dne je bile zasedanje parlamenta na Dunaju. Ko je Gregorec sprejel strašno obvestilo, je z brzojav- ko stopil pred cesarja Franca Jožefa ter ga prosil za pomoč iz državne blagajne. Odobrili so mu jo. Ubogim pogorelcem je za tisti čas prinesel kar čedno vsoto v goldinarjih. Pozneje je šel na škofijo in izposloval, da so tudi po župnijah zbirali darove za pogorelce v Novi cerkvi. Tako je zbral dosti denarja, ki ga je razdelil med priza- de^^e samo pod pogojem, da ne bodo hiš več krili s sla- mo. Takrat so izginile v Novi cerkvi slamnate strehe. Dečka, ki je nehote zanetil ta požar, so imeli več dni zaprtega in skritega v kleti, kajti domači so se bali. da bi ga ljudje linčali. IVAN PREMRL LAHKO BI BILO DRUGAČE Bližali so se prvomajski pnacmiki. Vsak se jiii vese- li, ker jiih tudi vsak po svoje praznuje. Tudi pri nas l>i se jih veselili, če bi ne prišlo do nesreče^ ki je bila za nas kar velika. Junici je potekel čas po- roda. Sedem dni za tem je dobila porodne krče. Pa smo zaman čakali na tele celo noč. Ustje maternice je bilo še kar zaprto. DriL go jutro smo poklicali ži- vinozdranmika. Ker pa je bilo še kar naprej zaprto, je rekel, da zaenkrat ne more nič pomagati. Čez pet dni smo ga znova po- klicali. Takrat je bila ma- ternica že povsem odprta. Bilo je popoldne v času ntjegovega dežurstva. Ko je prišel, je sicer skušal re- šiti, ker pa je bila mater- nica zavita, ni mogel sam nič opraviti. Ker je to bilo v času dežurstva, je rekel, da ne bi nikogar dobil, zato je priporočil, naj drugo jutro pokličemo rajonskega ki naj tudi sam odloči, kako in kaj. Zjutraj je šel sused h živinoadravniku na dom in mu povedal, kakšno je stanje. Obljubil je, da lx) prišel. Pa je sredi dopold- neva prišel nekdo drug in rekel, da se že vse razkra- ja, da smrdi in da se za- to ne splača operirati. Za- to je napisal napotnico za zakol. Tedaj je prišel predstavnik zavarovalnice zavarovat pšenico. In ko sem mu povedala, kako je z junčko, je menil da naj kličem veterinarsko posta- jo Žalec in zahtevam ope- racijo. Tako sem tudi sto- rila. Pa so mi odgovorili, da se bodo zmenili kako ncii ukrepam in da naj po_ kličem čez eno uro. Tudi po tem času smo imeli te- lefonsko zvezo. Na postaji pa so mi rekli, da se ope- racija ne izplača, da pa naj gre za vsak primer nekdo od domačih zra, ven, če bi bilo tele še ži- vo da bi ga vzeli domov. In tako smo po sedmih dneh trpljenja živali in naših skrbi kravo naložili na avto. Zdaj se pa sprašujem: če se je že dopoldne raz- krajalo, ali lahko potem tele zvečer še živi? Po mo- jem se živo tele ne razkra- ja. Sicer pa bi lahko vsak- do vedel, da nam je šlo bolj za kravo kot za tele. Sprašujem tudi, zakaj se ni splačalo kravo operira- ti? Kaj pa meni, se je vse izplačalo? Sicer pa bi tu- di veterinarji morali vede- ti, da so oni zaradi živine in ne obratno. KRISTINA KUŽNIK, Andraž 102, Polzela BISERNA POROKA 60 SKUPNIH LET! KATARINE IN FRANCA RECKO IZ SLIVr^lCE Ko se je apiil pre'veis.iil v cvetoča maj, sta na maitač- mm uinadu v Celju svojo dol- golertno ljubezen in a\'est0'bo vnovič potrdila Kaitairina dn Franc Recko iz Sliiivndce. To jc bil nijun basemd jubilej oto eo-letnicd skupnega življenja. Franc se je rodiil leta 1889, Kaitarina pa šest let kasneje, v Slivnici. Tu ste se tudd spoznala in se leta 1017 po- ncjčila. Vsa ta dolga leita, še do pred nedavneiga sta umno go- spodiaTila na maj-hni kmetiji, ki je morala naisititd 8 otro- ških uisit. Otroci so odraščali, se osamosvojili in drug za drtug'im ssapuščsilii dom. Osta- la pa je velika ljubezen do dcnaa in sta,ršev. Kaitarina tn Franc zdaj živjita v Oelju pri hčctrlci, a se, kadar le moireta, vračata v svoj dom. Tja, kjer sta preiaivela vmsito lepolh iin tuidi teižk:ih dinii. Postibno srečna sta bila pred dnievd, ko sta ^voj bd- semi jubilej praznovala v krogu svojih najdražjih. Priš-. U so otroci, 16 vniifcov in 2 pravmika. Srečna pa sta biHa tjudri zato, ker so ju tako pri- srčno sprejeli in pogostila na majbičnem uradni v Celju. Te- ga dogodka zlepa ne bosta poeaalbdla. MATEJA PODJED PLANir^A: USPELA SOLA ZA SIABŠE V nedeljo, 29. maja, je bila v ,tean šo-lskem letu še zedaija šola za staoiše šolskih otrok, ki jih za- jema okoliš planinske os- novne šole. V okviru izo- bra-ževaTija staaršev je lav- natedj osnovne šole govo- ril o življenju mladih Ln družba. Reči je treba, da je učiteljski^ kolektiv vodila v to sodelovanje s starši predvsem želja, da bi se pri vzgoji otrok ne raz- hajali, temveč, da bd se ujali in medsebojno so- delovali. Ta cilj so na šola dosegli, saj se je zla- sti v zadnjdli treh mese- cih čutil večji delež star- šev pri reševanju vseh šolskih vprašanj. Srečanje s starša pa so izkoristili še za informa- ci,jo o krvodajalski akciji, ki bo v nedeljo, 5. jimija. Zato je o njej in pomenu krvodajalstva staršem spregovoaTi zdravnalk dr. Smid. ZOFIJA GREGORC STRNISNIKOVA ZLATOPORaČENCA v teh dneh slavita Stmišnik Franc dn Alojzaja peitxileset- letnico eki.ipnega življenja — zlato poroko. Prane je bil rojen leta 1901 v šengotardu kot peti sin kmečkih staršev. Tu je obiskoval tudi osnovno šolo. Tudi kasneje je ostal na svojem domu, vse do pričetka prve sve- tovne vojne, ko je moral tako kot rrmogi drugi na fronto. Po vojni je nadaljeval z delom na dO'mači kmetiji, pogosto pa je hcdil pomagat k Novakovim v Črni vrh. To pa je bil dom Alojzije, rojene leta 1907. Ona je obiskovala osno\mo šolo v Taboru, kasneje pa je ostala doma na kmetiji. S Francem sta kmalu spoznala, da sta drug drugemu všeč tn leta 1927 sta stopila na skupno pot. Kmalu po po- roki sta si kupila kmetijo na Zaplanini, žal pa je nista mogla v celoti plačati, zato se je France odpravil na delo v Holan- dijo. V treh letih trdega dela po rujdnikih je prihranil do- volj za plačilo in se je vrnil. Doma sta ga že teižko priča- kovali žena tn hčerkica Minka. Ta3.^rat se je za mlada za- konca šele začelo pravo slcupno življenje, ki je teklo v sreči in zadovoljstvu ter skupnem premagovanju mnogoterih skrbi. Družina se je povečala še za dve hčerki tn sina. V bo mimo in delavno življenje je udarila druga svetov- na vojna. Stmišnikovi so takoj vedeili kje je njUiOTO mesto, zato so mnoge poti partizanov vodile tod min^o. Prav za- radi tega pa jim je grozila večja nevarnost s strapd oku- patorja. Kljub vsemu so vsi Strnišnikovi vojno preživeli in po koncu s še večjo vnemo nadaljevali z delom na svo- jem posestvu. V tem času pa so odrasli tudi otroci, vsi razen ene hčerke so se poročili na kmetijo. Doma je o&tal sin France, ki svojima staršema Irar v največji meri zago- tavlja, da je njuna jesen lepa tn sončna. T. TAVČAII JAGNJENICA: RAZVESELILI SO JIH Teden Rdečega križa so tudi v Jag- njenici počastila s srečanjem krajanov, starih nad sedemdeset let. Tiste, ki niso mogM priti na srečanje, so oibd- skali na domu tn jih obdarili. Povabljenecd so bili veseli srečanja in z njihovih zadovoljnih obrazov se je razbrala besedica — hvala. JOŽICA ŠKETAKO PLANINA ZA MESEC MLADOSTI Mesec m^ladosti so lepo počastiM tudi na Planini. Tako so pripravili kra- jevno slavje z recitalom »Ranjenca«, ob tabornem ognju pa so borci Koz- janskega odreda pripovedovali svoje spomine. Razen tega so odkriM spo- minsko ploščo v počastitev tretje oblet- nice prihoda tovariša Tita na Planino. Mladi Idfcovniki so se udeležili likov- ne manifestacije na Trebčah ter sld' karske kolonije »Bohor žari« v Šent- jurju. Na Planini je v tem času gosto- val tudi Center za balet in ritmiko iz Celja. Uspela je očiščevalna akcija kraja, v kateri so sodelovali učenci domače osnovne šole. Obrat Gozdnega gospo- darstva na Planini pa je ob pomoči šolske mladine zasadil z iglavci m li- stavci šolski okoliš. Ob koncu meseca so Planinci pova- bih v goste pionirje in mladince iz osnovne šole Lesično. Med slavnost- nim programom so sprejeli v mladin- sko organdzacdjo 72 aktovnih pionirjev iz planinske šole. ZOFIJA GRECtORC KOMPOLE-ŠENTJANŽ: MLADI IN ŠPORT Ni dolgo od tega, ko je imela mla- dina Kompol in Šentjanža ustanovni občni zbor za svojo organizacijo. Izvo- lili so člane novega odbora, za pred- sednico mladinske organizacije pa Sla- vico Plank. Na predlog krajevnih druž- benopolitičnih organizacij je mentor- ske naloge pre\'zel Jože Grmek. Sicer pa je treba povedati, da so se mladi povezah že prej ter v Gajskl hoeti v Kompolah uredili lepo igrišče. Pri teh deMh sta jim pomagala tudd Partizan in železarna v štorah. V počastitev meseca mladosti pa so pripravili nogometni turnir in tekmo- vanje v badmdntonu. DOLINA: CARSKIH JEV nučarskih vadite- lerjev v Celju je pod Planjavo v nje vseh sloven- »kovnih delavcev, itopilo 120 udele- >čnih zborov. Za- je na tej republd- lo uveljavilo. Prti rbka Dvoršakova ) 30 let Marjan 50 let je bil Slav- iri članih nad 50 arjan Nunčič. V )leg strokovno ln učarskih strokov- niovalci, kar so 1 v tekmovalnem Kljub dežju je spela. Smučarski so to srečanje nenjavo izkušenj nem delu. K. JUG NA: LADOSTI am in proslavam nladosti so se na žili člani zgodo- snovni šoli, ki so stavo pod naslo- a ponemčevanje«. •atov je bila ugla- i svobodo in lepše di«. da je veliko tega 9j ljudske revolu- ?r pa učenci pod 1 mentorjev Pete- 3seca v mesec do- to. so na šoh spre- iečega križa učen- •odmladkarjem so članske izkaznice, ipa zaenkrat skrb .•higieno. K>FIJA GREGORC D¥l VASI : se na drugi seji ivljalnega odbora « SZDL Nova vas *eli delovni načrt, rganizacija SZDL J mladinske orga- elo. Organiziranje re bo potekalo v jstojnih predavanj ri sicer zanimala i' Novi vasi ne bo- cpa se bodo vklju- undverze v šent- i' ;ie vedno nerešena Kanalizacijo, cesta. iv tako srečujejo smetišč. Zato bo m odvoz smeti. ■■ imi na prihodnje tkoordinacijski od- ,ieljo delegatov in idddate, ki bi bili liunkcije delegata. Vija, bo ustanO'vna iJorganizacije SZDL ve bodo pogovorih [(u krajevne organi- dv izvršni odbor in [ii o delu in proble. a LENKA VRABIC NOVA SOLA V BRASLOVCAH Kot vse kaže bo letos v Braslovčah zgrajena nova os- novna šola. Izvajalec del In- grad iz Celja, ki jo gradi, obljublja, da Iio šola v pred- videnem roku končana. No- va šola bo imela 12 učilnic, telovadnic«, večnamenski pro- .stor in druge prostore, ki so- dijo k novi sodobni šoli. !sola bo predvidoma stala 13 milijonov dinarjev, gradijo pa jo s sredstvi samoprispev- ka občanov žalske občine. Na sliki: Gradnja nove šole v Braslovčah hitro napreduje Tekst in foto: T. Tavčar f^lLADI NOGOMETAŠI V ZVEZNI REP. NEMČIJI Na povabilo naših zdomcev v Zvezni republiki Nemčiji je mladinska nogometna repre. zentanca Celja prejšnji teden odigrala Kekaj teikem v Zve- zni republiki Nemčiji. Na pot je odšlo petnajst igralcev: Zvone Ribezi^ Franc in Stani Gmajner, Goran in Zoran Sa, vič, Jože Turnš©k_ Raj ko Zu. panc, peter Puser, Janko Ben- cina, Igor Kos, Darko Mlinair in Duša^ Apat (vsi Kladivar) ter Silvo štrukelj, Vojko Vr- hovšek in Rado Djakovič (Olimp). V Kdlnu so nas sprejeli na- ši gostitelji. Predsednik jugo- slovanskeag kluba Sloga jz Grevenbroicha je Celjan Sta- ne Felsner, ki ima tudi veli- ke zasluge, da smo lahko na- stopili na tem turnirju mla- dih nogometašev iz Belgije, Zvezne repubidke Nemčije in Jugoslavije. Nastopili so mla- dinci prvoligaških ekip Kolna in Dusseldorfa_ domača ekipa in pokrajinska reprezentanca Neussa, Belgijci iz Wintersla. ga in Celjani. Igrišče je bilo na umetnem hribu, ki so ga načrtno gra- dili z zemljo mdiiJka dnevne- ga kopa. Na tekmaJi je bilo veliko mšm zdomcev. Tekme so trajale po 2 krat 15 minut, tako da je bil turnir končan v enem dnevai. Z domačini smo najprej igrali 0:0 Enak rezultat smo dosegli v igri z Diisseldorfom. Ker so tudi oni odigrali prvo tekmo ne- odločeno, smo streljali enajst, metrovke. V tem smo bili slabši in poleg tega smo ne- srečno izgubili še tekmo pro- ti Neussu 2:1 ln tako zasedli zadnje, šesto mesto. Sicer pa smo osvojili pokai za fair-piay, Jože Tumšek pa pokal za najblojšega vratarja. Organizatorji tn zdomci so bili zelo zadovoljni z nami in nam ob slovesu dejali, da smo veliko prispevali k zbli- žanju naših zdomcev z do- mačini. Naslednji dan smo skupaj z belgijskimi mladinci odi- grali tekmo v večernih urah pod reflektorji proti ekipi Grevenbroicha. Zmagali smo s 5:1. Sicer pa je tudi ta tek- ma prispevala k sklenitvi več prijateljstPv z mladimi Bel- gijci. Zadnji dan smo odigrali še tjefemo proti ekipi naših de- lavcev v Porenju. Po odlični igri smo zmagali z 2:0. Za za. ključek smo dobili dragoceno žogo s podpisi nemških re- prezentantov. IGOR KOS CELJE TEKMOVANJE ^ilLADIH IN ZANIMIVA RAZSTAVA v organizacija čebelarske dru-žine Vojnik ter v okviru Zv€3e čebelarskih društev Slovenije je bilo v sredini mai;a na osnovni šoli Pra- nja Vrunča na Hudinji v Celju tekmovanje m^ladih če- belerajetv, ki se ga je udele- žilo 34 ekip iz vse Sloveni- je. Pri ekipah iz višjih raz- redov osnovnih šol so zma- gale Ruše pred Hudinjo, Ve- likimi Laščami, Polhovim Gra.dcem itd., med ekipami Iz nižjih razredov pa Vran- sko pred S-vlbnim pri Rade- čah in Taborom. Ob tej priložnosti je bila tudi čebelarska razstava, Id je po vsebini moraJn zginjati tudi zarod, so bili mivenja. da bo ta številka nedvomno mnogo večja. Prav tako so po prvih ocenah ugotovili, da bo denarna škoda znašala pri- bližno 2.000.000,00 din. Kasneje smo neuradno tudi izvedeli, da so začeli poginjati tudi nekateri ptiči, ki so jedli poni nule ribe. Torej je šlo za izredno močan strup. Kmalu po 7. uri zjutraj so v Laško prišli tudi delavci UJV Celje, ki so vzeli vzorce vode in rib in s tem uradno začeli preiskavo o vzrokih tega v zadnjem času najmasov- nejšega pogina rib v Savinji. K preiskavi je po uradni dolžnosti pristopil tudi vodno- gospodarski inšpektorat SR Slovenije ter vodnogospodarski inšpektor občine Laško, tako, da je postopek stekel tudi po upravni liniji. Odvzeti vzorci so bili takoj dostavljeni v analizo pristojnim zavodom in laboratorijem, kjer so m- tenzivno pristo|:)ili k ugotavljanju vzroka pogina. Preiskave so pokazale, da je v vode Savinje pritekla večja količina bakrovega klorida, katerega koncentracija je v Laškem znašala 6,14 mg T tekoče vode, kar je desetkrat prekoračena še dovoljena in tolerantna količina te snovi v vodi. Više po toku reke navzgor je ta količina bila še večja, vendar zanjo nimamo podatkov. Kaj pa krivci? Ugotovljeno je, da je strup pritekel iz obrata modri baker, TOZD Kemija II. »Cinkarne« Celje, Zato naj nam bo dovoljeno, da ob tej priliki povprašamo, kdaj bo »Cinkarna« uredila svojo proizvodnjo tako, da bo že v naprej onemogočeno vsakršno onesnaženje in zastrup- ljanje okolja, saj se s takim ravnanjem s strupi, kakršne- mu smo priča v zadnjem času, povzroča nepopravljiva škoda nam vsem. To, kar se je zgodilo, ko je v Savinjo priteklo 1100 kg žveplene kisline in to spet iz »Cinkarne«, je že skrajno neodgovoren in malomaren odnos do našega okolja in naravnih lepot. Naj povemo še to, da .se v tem času zdravi v »Zdravi- lišču« Laško, poleg domačih, tudi večje število tujih go- stov, med njimi celo iz Kuvajta in kakšne vtise bodo ti ljudje ponesli s sabo v svoje dežele po tem,- kar so v če- trtek, 12. maja, videli v Laškem? Pa še to. V naši zvezni ustavi je v 87. členu zapisano tole: »Delovni ljudje in občani, OZD, družbenopolitične skupnosti, KS in druge samoupravne organizacije in skup- nosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohra- nitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter preprečevati in odpravljati škodljive posledice, ki z onesnaženjem zraka, tal, vode, vodotokov in morja, s hrupom ali kako drugače ogrožajo te vrednote ali spravljajo v nevarnost življenje in zdravje ljudi.« Kdaj bodo torej predvsem onesnaževalci začeli uresničevati ta člen, te tako konkretno izražene pravice in dolžnosti? AM bo treba uresničevanje tega določila res plačati z življe- njem ljudi; ali ni dovolj, da plačujejo ribe, rastline in ptiči? In za konec: Ali res ne bo dolgo, ko bomo našim otro- kom pripovedovali resnično pravljico s takšnim začetkom: »Nekoč v bodočnosti bo skozi Laško tekla bistra in čista Savinja, v kateri bo mrgolelo raznovrstnih rib in v kateri se boste lahko celo kopali.« Ribiči v Laškem so vanjo celo že začelj verjeti. Pa pravijo, da v pravljice ni verjeti! f. JONTES 16 stran — NOVI TEDNIK 5 St. 22 — Četrtek, 2. junija 19 Ml IN OKOLJE; KJE JE TISTA NEKDANJA ENOVITA SKLADNA PODOBA VASI? Iz dneva v dan govorimo o našem okolju, ki smo ga s hitrim gospodarskim razvo- jem in industrializacijo pre- cej zanemarili. Tu mislimo predvsem na ozračje, v ka- trem smo se na določenih območjih že kar dušili. Pa na vode, v katere skoraj ne upa- mo več namočiti svojih nog, ko od časa do časa na njeni površini zagledamo bele rib- je trebuhe. In takrat se za trenutek zamislimo. A le za trenutek, dokler nas na ne- kom drugem koncu ne vzpod- budi k razmišljanju spet ka- kšen podoben pogled ali ne- vzdržen smrad. Na dlani je torej dejstvo, da bomo morali na okolje malo bolj gledati, in to ne šele jutri, ampak že danes, saj bomo sicer sami krivi lastne pogube. In že na ta današnji dan lahko za naše okolje veliko naredimo. Dobi- ti je moč že dobro izpopol- njene in kakovostne čistilne naprave, s katerimi lahko, in seveda z veliko mero zavesti, obvarujemo vodovje in ozrač- je. Nekaj več misli pa bi to- krat nemenili še nekemu dru- gemu, lahko mu prav tako rečemo »onesnaževanju« oko- lja. Gre za naše lepe sloven- ske vasi. Poglejmo samo, s kolikšno mero okusa 'je znal naš kmet nekdaj zgraditi svoj dom. Izhajal je namreč iz svojih potreb, gradiva, mer in oblike. Tako je ustvaril organsko arhitekturo, ki je skladno dopolnjevala vas kot celoto in krajino ter ji vtis- nila svoj pečat. Nevsiljiv, lep in preprost. Pa poglejmo danes naše va- si. Kje je tista nekdanja eno- vita, skladna podoba? Le ma- lokratera vas se lahko še s tem postavi. Ljudje veliko gradijo in po vaseh rasejo, kot gobe po dežju, novi do- movi. Eden tu, drugi tam, brez vsakršnega reda in kar je najhuje, v obliki nadstrop- ne »škatlaste« ali če hočete, »trans, formatorske» primest- ne arhitekture dvomljive vrednosti. Ljudje to primestiM) arhi- tekturo (ob mestih vemo, da primanjkuje prostora, zato je višja gradnja razumijivejša, se pa v številu hiš s svojo neestetsko obliko nekje kar izgubi, prenašajo na naše va, si, ker se jim zdi vse kar je nadstropno lepo. In še z og- romnimi balkoni čez celo te- raso morajo biti hiše, da bo- do videti čim bolj »imenit- ne«. Ne vem sicer, kdo želi poleti presedeti ali preležati prosti čas na balkonu, ko pod njim vabi mehka trava. In da je videti še bolj neokus- no (ljudje mislijo seveda, da je lepo) oblikujejo ograje na balkonih v najrazličnejših ob- likah. Tako vidimo po kotih oblilce od pajkov, violinskih ključev do sonc, po možnosti prebarvane še z večimi raz- ličnimi barvami. Za nemeček, da je mera polna, pa na bal- kone postavijo še kičaste pi- sane palčke, na eno zunanjih sten obefeijo kovinskega paj- ka, na drugo steno pa dajo narisati še kakšno srno, je- lena ali kaj podobnega. Gro- za! Nihče si ob tem naj ne upa zanikati, da to ni onesnaže- vanje okolja, čeprav svoje- vrstno, žal je naša narava s svojo raznolikostjo izredno sprejemljiva. Tako opazimo napake veliko prepozno ali na robu bližajoče se kata- strofe, zakaj tudi narava je sprejemljiva le do neke me- re, potlej pa se ravnotežje poruši. Kaj bodo menih naši za- namci, če jim bomo vzeli vse tisto, kar je naš nekdanji in zdajšnji kmet (v koUkor ga ne pritegne tudi primestna arhitektura) dolga leta ust- varjal in ustvaril arhitekturo, ki se nam je ni treba sramo- vati, tn ki okolje le dopolnjUr je. In ob tem, ko hočemo in že razvijamo kmečki turi- zem, bi morali na to bolj misliti. Pokazati je treba tu potem še na poglavitnega krivca ta- kega stanja na naših vaseh. To so arhitekti na eni strani, ki se jim ne zljubi, ali pa ne znajo ustvariti tako ai'hitektu- ro, ki bi sodila v vasi, zato privlečejo iz predalov načrte stare nekaj let tn jih proda- jajo. Enega za drugim in ta- ko služijo, človek pač mora kupiti tisto, kar imajo (kot v trgovini). Kaj pa se popre- čen človek spozna na to, ka- kšna arhitektura je dobra! Na drugi strani pa so za neskladje in nered krivi urbanisti, ki ne držijo trdne roke nad vasmi tn dovohjo gradnje kjerkoli in kakršne- koli. Brez repa in glave! Tako bi se letos, ob letu okolja, morali zamisliti nad nanizanimi vprašanji in po- skrbeti, da ohranimo vsaj to, kar je še od stare arhitektu- re ostalo, in gledati v naprej, da bomo omogočili gradnjo, ki ne bo kvai-ila okolja. Če- prav nekaj minut čez dva- najsto! ZDENKA BOŽIČNIK ŽALEC: KVII0 HMEZAPU Minulo soboto so v počastitev pomembnih jubile- jev, ter 85. rojstnega dne tovariša Tita in 15 letnici kombinata Hmezad pripravili mladinci Hmezada izred- no zanimiv liviz, na katerem je tekmovalo sedem ekip, med njimi tudi dve ekipi iz Rudarskega šolskega cen- tra iz Velenja. Prvo mesto so osvojili mladi iz tozda Mesnine, di'ugo tn tretje mesto pa obe ekipi RŠC Ve- lenje. Po končanem kvizu je bil .še zabavni program, na katerem so za prijetno razpoloženje poslo-beli Veseli hmeljarji in humoristka Olga Markovičeva. JANEZ VEDENIK t. 22 — Četrtek, 2. junija 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 TORE- GASILCI SLOVEI^UE IN HRVAŠKE SO TEKMi Deseto srečanje hrvatskih 1 slovenskih pionirjev gasil- }V v počastitev jubilejev laršala Tita in partije ter )-letnice pionirske orgarJza- ije je nadvse uspelo. Na adionu v Štorah se je 29. laja prijavilo za tekmova- je 111 desetin iz "gasilskih ruštev z obeh strani Sotle. oleg tekmovalnih desetin se 5 srečanja udeležilo tudi ve- ko število pionirskih men- )rjev in drugih spremljeval- Bv. Iz Krškega so se sre- anja kot gledalci udeležili ionirji s tremi avtobusi, rav tako je bila številna deležba iz občinske zveze tuj, nič manj pa ni bilo deiežencev iz Hrvatske. Vseh deležencev srečanja je bilo ad 1500 pripadnikov gasil- ke oi-ganizacije. Najpožrtvovalnejša je mor- ja bila desetina iz Hodoš, i je prispela v štore z vla- ;om že ob "peti uri, ker ni- 0 imeli drugega prevoznega redstva. Na parkirnem pro- toru pod Lipo je bilo pol- (0 avtobusov, gasilskih vo- il in osebnih a-^^tomobilov. Tekmovanje se je pričelo |b 9. uri. številne ocenjeval- ie komisije so sestavijah ob- inski in republiški gasilski odniki, športni del tekmo- anja pa so ocenjevali sod- liki TVD Partizan, Kovinar itcre. 1 Organizator tekmovanja je lilo industrijsko gasilsko dru- štvo Železarne Štore, ki je svojo nalogo v redu opravi- lo. Z okusno hrano so postreg- li pionirje v obratu družbe- ne prehrane železarne štore in v menzj šolskega centra kovinarske šole. Ob 14. uri se je pričel za- ključni del tekmovanja. Vse nastopajoče desetine so se postrojile pred tribuno, na kateri so bila poleg pred- stavnikov gasilstva še pred-' stavniki družbenopolitičriih organizacij občin Šmarje pri Jelšah in Celje. V imenu po- krovitelja srečanja sveta 8 občin celjskega območja je pionirjem spregovoril pred- sednik .skupščine občine Mo- zirje tov. šarb. Predsednik organizacijskega odbora tov. Milan Matko je razglasil re- zultate tekmovanja in pode- lil plakete ter priznanja na- stopajočim desetinam. Za doseženo prvo mesto so prejeli zlate kolajne mlaj- ši pionirji iz železarne Store, starejši pionirji iz DVD Bre- zova (OGZ Zabok). Kolajne so prejeu vsi tekmovalci in meaitor. Srebrne kolajne so dobili: mlajši pionirji iz DVD Bu- kovci in starejši pionirji iz DVD špičkcn-ina; bronaste kolajne za dose- ženo 3. mesto pa mlajši pio- nirji iz Vojnika, in starejši pionirji ženska desetina DVD Nedelišče. V šiportnem delu tekmo vanja so starejši pionirji tek- movali v metu žoge na koš in vlečenju vrvi. Prvo me- sto so dosegli pionirji iz ga- silskega društva Sela pri Ptu- ju in prejeli pokal pokrovi- telja. Na drugem mestu so bili gasilci iz Zreč, tretji pa iz Draže vasi. Mlajši pionirji so tekmo- vali v teku v vrečah in igri m.ed dvema ognjema. Prvo mesto so dosegli pionirji Že- lezarne štore in prejeU po- kal — kristalno vazo — od občinskih konferenc ZSMS Šmarje pri Jelšah in Celje. Drugi so bili gasilci iz Ga- ber j a, tretji pa iz Scbetin- cev. V kulturnem programu so nastopili tamburaši in pev- ski zbor iz Pregrade ter god- ba na pihala in pevski zbor osnovne šole iz štor. F. M. CELJE 77 Še slab mesec nas loči, ko bo v Celju zopet živa- hno. Slovenski festival :>a- bavne glasbe se je iz LOubdjane preselil v Celje, kjer upamo, da bo s svo- jim povsem novim koncep- tom ponovno zaživel. Festival bo trajal štiri dni od 22. do 26. junija, zaje.mal pa bo skoraj vse zvrsti zabavne glasbe ocl ročka, šansonov do po- pevk. Prvi večer bodo ljubitelji ročka lahko sli- šali slovenske skupine Predmestje, Rudolf ovo. Prah, Izvir, Horizont in Jutro ter Yu top ročk se- lekcijo — posebej izbrano skupino naj'boljših jugo- slovanskih ročk glasbeni- kov, I Večer šansonov bo v Slovenskem ljudskem gle- dališču v Celju, nastopili pa bodo Elda Viler, Mar- jana Deržaj, Majda Seipe, Meri Avsenak. Irena Ko- | hont, Janez Hočevar, Ar- I : sen Dedič, Alfi Nipič, La- I I do Leskovar, Boris Ca- | I vazza in Andrej šifrer. Kot gost pa itatijans.ki šansoaij-sr Pranco Trian- cale. I V petkovem večeru po- i pevk bo nastopila vrsta | mladih slovenskih pevce\ f in voka.biih skupin. Orne- , nimo naj samo debitanie: I duet sester Jerman, Al'?k- f sandra Mežka, Marjeto | Ramšak in Celjana Pra- i nja Bohinca. Tujo izved- I bo šestnaijstih skladb bo- ! mo slišali v interpretaciji | pevcev desetih evropskih [ radijskih hiš, od teh naj j opozorimo na Vince Hilla s iz Londona ter nekaj ju- ' goslovanskih pevce\' od > Radojke šverko do Težke \ * industrije. i Zadnji zaključni večer i v soboto 25. junija bo i revialni s plesom. Slišali bomo vse p^opevke, ki bodo nagrajene, v dru- gem delu pa show nastop letošnje zmagovalke Ev- roviaije 77 — Marie My- riam. Do 4. ure zjutraj pa nas bo ob plesu za- baval Plesni orkester I RTV Ijjubljana pod vod- ' .stvom Jožeta Privška. V. R. I LETUg - POSVEČENA JUBILEJEM Letošnja revija odraslih | pevskih zborov občine Žalec je bila v novem Kulturnem domu v Letušu. Posvečena je bila letošnjim jubilejem z na. slovcm: Tito za te^boj pojoč gremo navzgor. Niti krasno sončno nedelj- sko popoldne ni moglo pre- mamiti ljubitelje domače zbo- rovske pf.~ni, da ne bi popcl- noma napolnili dvorane v Le- tušu. Za uvodno pesmijo — Zdravo, ki so jo zapeli doma- čini je spregovoril uvodne be- sede k reviji pred. ZKO ob- čine Žalec Janez Meglic. Ob- činske revije so vsako leto v drugem kraju občine, tako so v Letušu prišli tokrat zopet na vrsto po 10. letih. Zanimi- vo je, da je na zadnji reviji v LetvJah nastopilo skoraj pol manj pevcev in zborov k^c tos. To pomeni, da veselja do petja v »dolini« ne manjka. Skoraj vsako leto se na reviji pojavi kak nov zbor. V nede- ljo so se T>i"vič predstavili pev- ci iz Gomilskega, ki jih vodd Milan Lesjak in treba je re- j či, da jim ni bilo videti, da i so začetniki. Vesela je tudi | ugotovitev, da se le pojavlja- I jo novi rnladi zborovodje, za katere je po-\?sod velik prob- lem. Ob reviji lahko ugotavljamo, da zborovodje počasi le sega- jo m sodobnejšim progra- mom, da število zborov ne pada temveč ras^te, da se kljaib splošnemu kadrovskemu no manjkanju zborovodij, vsako leto pojavljajo novi z1x>rovod- je. Vendar pa bi si človek ob osemnajstih zborih v občini zaželel le nekaj več. Zaželel bi Si še večje kvalitetne rasti vseh zborov, še več mladih glasov, ter večje pozornosti vseh do glasovne telinike in Plemenitosti. Nil"^koT ne bi bi- lo prav, če bi b^H zadovoljni ■ s tem, da zbor svloh ostane, pač pa je nujno da tudi ras- te s časom. Tu pa je treba poiskati novih motivacij za zborovodje kot za pevce. Ve- liko pojzornost. je treba pos- vetiti glasbeni izobrazbi v os- noAm.'h šolah, šolskim zborom, saj so to pravzaprav temelji za naprej, brez katerih ne qrre. Napak bi bilo misliti, da z revijo nismo zadovoljni, ven- dar nas je ob stanjiu glasbe- ne izobrazbe tn zborovskega petja v osnovnih šolah, strah bodočnosti. Strah tega, da re- vije v žalski občini le ne bi bile vsako leto bogatejše. V R. V ribiškem domu v Braslovčah je bila pretekli teden pode- litev nagrad in priznanj učencem, ki so na razipis Ribiške družine Šempeter in Občinske skupščine Žalec poslali naj- boljše spise na temo varstvo okolja. K sodelovanju so se odavale osnovne šole iz Griž, Polzele, Prebolda, Šempetra, Vranskega. Žalca in Posebna šola iz Ža!ca. Učenci so po.gIali 83 literarnih prispevkov. 16 nagrad in 24 priznanj je podelil predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Žalec Jože Jan. Na siiki: učenci, ki so prejeli nagrade in rtviznanp.. TONE TAVČAR »Tudi mi smo hoteli z njim, a moramo še čakati,« je skel Ivan m pokazal na pozive, ki so klicali z zidov: »Vojaki Siovenci! Vrnite se v vojašnice! Kliče V'as ova domoinna!« I »Ze prihajajo. V tednu dni sestavimo bataljon, ž njim iojdemo na koroško tudi mi trije. Za Malgajem.« Toplo besedo bi bil Tine rad povedal Veri^ besedo, ki bilo v njej nekaj velikega prijateljstva, o katerem ni «del, ali ni morda že več. O tem pa je manj razmišljal^ ^akor je to morda čutil, ne da bi bil to dognal sam pred lebo;, ko je zdaj stal sredi prehitevaiočih se dogddkov jra naporov v službi domovine. i ,)Morda pridem kmalu kaj v Šentjanž,« je dejal Polde. zalo. da vidim, ali se je Man/red von Liemen že vrnit, ^ako kaj sodi o položaju? In z občinskim tajnikom bi cid obračunal. Ugotoviti moram,, kdo izmed obeh me je Ovadil, da sem m.ornl v tisto oficirsko šolo. Tistih tednov nikomur ne poklonim. Sicer sem srečno ušel k Zelenemu ■adru. sijajne ljudi sem našel tam.« i »Vera!« je mehko izpregovoril Tine. Se ti kratki dnevi ninejo, da slečem to suknjo, saj je avstrijska dediščina, V- potem, Vera, ostani mi dobra, glej, koliko življenja je le pred nami...« Z globokim pogledom se mu je zahvalila. In Tinetu je t-.::.) dobro, dobro. Kuscherjeva trgovina je bila brez napisa, njenega last- nika ni bilo na pragu, tudi v izložbi ni bilo več zemljevi- dov z bojišča, pač pa je s hi^c vela zastava, prav nova zastava. Preko trga je stopical rLiVnateij Gomole, nkam sklju čen in oprezno ozirajoč se po okolici, ki se je oiia nena- doma tako čudovito izpremenila. Po cesti je prihajal sprevod s fronte. Vojaki, sestra- dani in v cape zaviti, ob živih konjskih okostjih, ki so vlekla vozove. Vsi brez orožja. Zares je bila propadla rno- gočna črnožolta monarhija, in vsa njena slava, skovana z nasiljem in lažjo, je bila razblinjena v nič kakor prazen mehurček iz milnice. Mali Kargl je z materjo gledal z okna na cesto. Za- klical je Ivanu in tovarišem: »Tudi jaz sem se vrnil, hvala Bogu! Da je le spet mir in sem spet človek!« Pred postajo je stal vlak, jorenapolnjen z vojaki, ki so se vračali z jugg,. Tudi na strehah so ležali vojaki. Od- trgane so jim bile zvezde, morda so bili tudi častniki med njimi, vsi brez kokard in orožja. V drugem razredu so se- deli vojni ujetniki Rusi. potovali so domov na sever. Med njimi je stal star avstrijski oberst s solzami v očeh. Narodna straža je pregledala vlak. zaplenila nekoliko bajonetov in karabinko, nekdo je izvohal sodček ruma in ga nesel v koiodvorsko čakalnico. Vlak je odšumel' težko sopeč, nihče ni zakričal besede, kakor da vozi mrtvece, ki so hoteli vsaj počivati v daljni domači zemlji. Ali vendar bodo vsi ti ljudje živeli, morda bodo spet prav tam pričeli, kjer so bili pred dobrimi štirimi leti nehali. Vsaj poizkusili bodo tako. Tine. Ivan in Polde so se na kolodvoru m.enjavali v .službi, a zdaj so bili vsi tu. V Narodni restavraciji pa je ostala pisana družba, igrala ji je godba in govorniki so se vrstili. Ob vinu in besedah je raslo navdušenje, kipelo je v pesmih in plesu, dame v narodnih nošah so žarele. Tudi gospod Otorepec s soprogo je bil tam. 7,vcčer je skozi mesto korakala Malgajeva četa. vsa v orožju, zelenju in zastavicah. Pet in štirideset kmečkih fantov, vmes nekaj študentov, na čelu pa nadporočnik Malgaj, junaško velik in smel. Pred njimi je godba udar- jala lahke koračnice, množica se je zgrinjala od vseh strani z veselimi klici: »živio Malgaj! Koroška je naša! Na Gosposvetsko po. Ije!« Oddelek je stal na peronu v dvoredu, mlad in zal, kakor da gre snubit nevesto, ki težko in že dolgo čaka na ženina, da pripoje ponjo in si jo vzame. Na izprazvieni sodček ^uma ie stopil praporščak, dru- gi govorniki so bili ostali v Narodni restavraciji, in je v besedah povzdigoval junaško odločnost Malgajeve čete, ki ponese svobodo tudi v južni Koroian. »Za tabo pridemo!« so tovariši zelenci obljubljali Mal- gaju. »Pridite!« je odgovarjal. »Meje si moramo postaviti sami, na mojo dušo, saj bi bilo slabo, če bi nam jih določevali drugi. Dovolj bo časa, da mislimo potem nase.« Njegovi dečki so žareli v mladem ognju, polni vere v svojega vodnika, ki je bil ves njihov. »Iz Maribora se nam pridruži oddelek Srbov, ki so na povratku iz ujetništva,« so pripovedovali. Zahrumela je godba, zaorili so klici in pesmi. Dame so delile cigarete, kruh in pijače. Vlak je odsopihal počasi ob zvokih in klicih v noč. Naproti bratom, ki čakajo. V hladno, temno nnoč. Ali jutri bo dan in Malgaj bo na Koroškem. »Ali je res vse to resnica?« se je blaženo smehljal Ivan. Tine je rekel: »Mladi smo se rešili izpod razvalin starega, krivičnega časa, pred iiami je še mladosti dober del in vanj pojdemo vedri v zaupanju vase in v življenje. Kako lepo je biti danes mlad!« Z juga je privozil 7iov vojaški vlak s polnimi živinski- mi vagoni. Straža desetih mož je stopala mimo njih, sve- tila vanje in stikala za orožjem. Vojaki so bili Madžari. Dečki so tolkli na zaprt vagon in ugibali: »Morda je v njem blagajna ali orožje. Odprite!« Iz sosednjega vagona je padel strel. Iz teme. Zaropo- tala ie strojnica. Dečki so se sklonili pod vagone. oVrzi!« je Polde velel tovarišu, ki je izza pasu poegnil ročno granato. Stekli so za kolodvorsko poslopje. V vagonu se je raztreščila granata. Krik. Iz drugih vagonov so se oglasili streli. »ž nrimi ne opravimo, pustimo jih, strojnice imajofg je odločil Tine. Vlak se je premaknil in je odpeljal. 18 stran — NOVI TEDNIK 8t. 22 — Četrtek, 2. junija 1977^ PREJELI SMO NEPRIMERNO VEDENJE Sem upokojenec, star 75 let, in se vsako leto udeležujem različnih Trim akcij, ki jih prirejajo v Celju. Te akcije so mi všeč, saj na njih sode- lujejo mladi in stari. Tudi le- tos sem startal na Ostrožnem, kupil karton in se veselo od- peljal po določeni poti. Veči. noma sem videl disciplinira- ne kolesarje, med njimi pa je bilo tudi nekaj nedisciplinira- nih. Tako je nek mlad kole. sar podrl punčko, ki se k sreči ni poškodovala. Po po- ti so se vozili tudi mopedisti, Id so vlekli kolesarje ter se drli nad ostale, naj dajo pro- stor. Nekateri tudi niso znali prehitevati, saj so to oprav. Ijali po desni, namesto po le- vi strani, Dve postaji pred koncem moje vožnje, ko bi moral do. biti še dva »žigosana« Trim- čka, je začelo mtjčno deževati. Pred menoj in za menoj so se peljali kolesarji. Eden izmed mladih me je hotel na vsak način prehiteti po desni stra, ni in trčil je v moje kolb. Z levo nogo sem hotel stopiti s kolesa, ker pa je bila pot preozka, mi je zmanjkalo tal in začel sem se kotaliti po iia- nabrežju Savinje. Na pomoč so mi priskočili mladinci, kate- rim se zahvaljujem. Takoj je bila na mestu tudi trimska ekipa, kombi in mladinci, ki so me odpeljali domov. Vsem se zahvaljujem za hitro po. moč. Želim, da bi podobne akcije prirejali tudi v prihod- nje, vendar za eno samo pro. šnjo — da bi se vsi udeleženci ravnali po cestno-prometnih predpisih, saj navsezadnje ta akcija ni tekmovalna, ampak rekreacijska in v njej sodelu. jejo tako mladi kot starejši. Na koncu naj čestitam organi- zatorjem in še zapišem »Naj živi in se razvija Trim!« LUDVIK VERK GRIZE: ILAOI INKULIiJiii Ze leto dni deluje pri osnovni organizaciji Zveze so- cialistične mladine prizadevna dramska skupina, ki je s šte- vilnimi nastopi sodelovala na vseh pomembnejših proslavah ia drugih prireditvah v kra- ju. Najprej so pripravili re- cital Cankar in mi, kmalu nato pa je že izšla prva šte- vilka njihovega glasila Iskra mladih. Mladi so se lepo iz- kazali tudi na srečanju ukra- denih otrok, ko so udeležen- cem srečanja pripravili reci- tal o Savinjski dolini, v dru- gi številki Iskre mladih pa so zbrali in zabeležili spomi- ne teh otrok. Ob krajevnem prazniku so v recitalu prika- zali zgodovino kraja med NOB, v tretji številki njiho- vega glasila pa opisali to zgo- dovino. FRANC JEŽOVNIK DOM OSKRBOVANCEV NOVO CELJE Komisija za razpis delovnih meist vodilnih delavcev razpisuje pro.sto delovno mesto VODJE finančno ekonomske službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev in moral- no-politične neoporečnosti izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja strokovna izoDrazba ekonomske smeri ali srednja strokovna izobrazim ekonomske smeri z 10 let delovnih izkušenj — samostojni računovodja Kandidati naj k ponudbi poieg dokazil o izobrazbi in delovnih izkušnjah (dosedanjih zaposlitvah) pri- lože tudi življenjepis in potrdilo o nekaznovanju in, da niso v kazenskem postopku. Ponudbe sprejema Dom oskrbovancev Novo Celje, Žalec — Komisija za razpis delovnih mest vodilnih delavcev. Nastop službe takoj. Podjetje za urejanje voda »N!VO«c CELJE Škvarčeva 4 razpisuje naslednje stip^jidije: a) dve štipendiji na FAGG oddelku za gradbeništvo, hidrotehnična smer b) štipendijo na višji tehniški vamostni šoli v L|ybljani ter naslednja prosta učna mesta za učence poklic- nih šol: a) 4 a¥tomeha.hike b) 3 strojni kljuša^^iiičarji c) 1 strugar d) 1 avtoelektrikar ■ e) 1 elektromehanik f) 1 avtoličar Kandidati naj pošljejo vloge s kratidm življenje- pisom in zaključnimi spričevali na gornji naslov v roku 15 dni po objavi. 3 Občinsko sodišče v Žaicu razpisuje dve prosti delovni mesti STROJEPISK . ZAPISNIKARJEV ' za nedoločen čas POGOJI: — srednja administrativna ah njej ustrezna šola z znanjem strojepisja. Kandidatke bodo opravile pre- izkus iz strojepisja. Poskusno delo traja 15 dni. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Rok za prijave je 15 dni. — Razpisna komisija »SIGMA« ŽALEC Odbor za medsebojna razsmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. glavni tehnolog TOZD Vransko 2. vodja proizvodnje TOZD Vransko 3. glavni planer TOZD Vransko 4. več KV ključavničarjev TOZD Vransko 5. več PK ključavničarjev TOZD Vransko 6. več KV kleparjev TOZD Vransko 7.2 varilca z atestom TOZD Vransko 8. 3 KV ključavničarje Nova proizvodnja Žalec 9.5 PK ključavničarjev Nova proizvod* nja Žalec 10. 3 KV kleparje Nova proizvodnja Žalec 11.1 orodjar Nova proizvodnja Žalec 12.3 varilce z atestom Nova proizvodnja Žalec 13.2 NK delavca Nova proizvodnja Žalec 14. čistiiko za Novo proizvodnjo Žalec za 4 ure 15. referent za drožberii standard in samoupravljanje za DSSS 16. servirko hrane za DSSS s skrajšanim delovnim časom (6 ur) POGOJI. — pod 1. se zahtOTa I. stopnja strojne fakultete z vsaj 5 let pi-akse na podobnem delovnem mestu — p>od 2. se zahteva I. stopnja .strojne fakultete aU višja šola za organizacijo dela s 5 let prakso na podobnem delovnem mestu — pod 3 se zahteva srednja tehiučna šola strojne smeri s 4-letnirai delovnimi izkušnjami pod 4., 6., 8., 10., 11. se zahteva poklicna šola ustre- zne smeri z vsaj 2-letnimi delpvmmi izlcušnjami — pod 12. se zahteva veljavni atest za varilce — pod 5., 9. se zahteva osnovna šola in vsaj eno led;o prakse na podobnem delu — pod 13. se zahteva nepopolna osnovna šola — pod 15. se zahteva upravno-administrativna šola ali ekonomska šoJa z znanjem strojepisja s 4-let- nimi delovnimi izkušnjami — pod 14. in 16. se zahteva nepopolna osnovna šola. Podjetje ima urejene delovne prostore, zagotovlje- no družbeno prehrano in ugodne prometne zveze do obratnih prostorov. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, xiaj kandidati po.šljejo v 10 dneh po objavi na na- slov: »SIGMA« Žalec, Pečnikova 1 — Odbor za medsebojna razmerja. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti od- služen vojaški rok Osebni dohodki so po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SIGME Žalec. ¥ ZNAMENJU OBLETNICE; MNOŽIČEN TELOVAONI NASTOP Program prireditev, ki so posvečena tudi 750 let- ni/cd tirga in 50 letnica me- sta Laškega se odvija po zastaivljenem načrtu. Minuli petek popoldne je bila na šoMcem telo- vaddšou telovadna prire- ditev vseh rajza-edov laške osemletke, od najmlajših, ki so s siiimbohonim na- stopom počastili tudi 85 rojstna dan tovariša TITA in 40 letnico ZKS, do mladih karateistov, ki so dokazali, da ima renomd- rani laški klub karateis- tov dober padmladeHc. Kaže, da se Laščanom polagoma vrača z.anmma- nje za ustvarjalnost svo- jih najmlajših, saj je lailo šolsko dvorišče polno gle- dalcev, predvsem staršev in mladine. O telovadnem nastopu pa sodibo prepusitimo strokovnjaku, svetovalcu na zajvodiu za šolstvo tn špoirbneomi novinarju KA- V Lašikem pa so v po- častitev dneva mladositi in 750 leitnice Lašikega na letnem telovadisču otb šo- li nastopili vsi člana ŠSD Mladost. Množične telova- dne akademijske sestave 3o vsebovale vse bogast- vo šolske telesne vzgoje, oblik in vsebine dela v krožkih ŠŠD. I/epe sesta- ve, vsebinske povesave z ljubeznijo mladih do Tita, so se vrstile druga za drugo. Prikaiz giminastič- nih vaj, povezanih z upo- rabo različnih drobnih rekviziitov (baloočkocv, trakov, kolebnic, švedskih klopi, rutic in pod.), je bil nadvse usklajen, wo- den z občutkom za. estet- skim gibanjem in doživ- ljanjem. Pri prikazu vaj na različnih orodjih, pri preskokiih, akrobatiki, štafetah in raznoterostih pa smo bili priča izredni smelosti, obvladanju naj- zahtevnejših prvin, lepain gibanju. Ta doživetja pri izvajalciii in gledalcih so bila stopnjevana še ob izredno domisalni glast« in lepih vadbenih oblači lah. Vse je bilo lepo ub- rano tn na estetski višini. Kar 1.500 gledailceiv Je bilo natvdiušsndh nad pri- reditvijo, ki so v naših prikazih telesne vzgoje in športa s tovrstno vsebino postala že prava redkost. Zato zaslužijo še posebno priznanje vsi avtorja te- lovadnih sestav, vsi raa- redni učitelji na teg šoM, predvsem pa neumorna predavatelja telesne vzjgo- je Zlaitika Centa-iiiova in Ivan Pečndilt. K. JUG 5t. 22 — Četrtelf, 2. junija 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 PREBOLD: KEGLJIŠČE IN BAR Pred kratkun so v fiOLeiu v Fiolioldu odprli novo avtomatsko štiristeano keg- ljišče. To je drugi tovrstni rekreacijski objekt v žalski občini tn po obdisku sodeč si ljudje takšne rekreacije zelo želijo. Ko že pišemo o rekreaciji, velja omeniti tudi to, da bodo še letos pri- čeli v Preboldu z gradnjo teniškega igrišča ter umetnega drsališča, kar bo za kraj brez dvoma izredna pridobitev. J. V. VINSKA GORA: PESEM IN IGRA Ob koncu preišnjega meseca je bila na Vinski gori že trinajsta prireditev po vrsta »Mladina poje in igra«. Pokro- viteljstvo nad letošnjo je imela občin- ska konfereneca Zveze socialistične mladine v Žalcu. Prireditev je bila tekmovalnega zna čaja. Nazadnje pa so nagrade podelili tako, da so pr\'0 nagrado žirije pre- jeli šentjanški fantje, drugo skupina 007 z Dobrne in tretjo Martina Požum iz Andraža. Občinstvo pa se je odlo- čilo za Hermana žerdonerja. Oddajo je vodil in povezoval Miran Krajšek. škoda le, da je ponagajalo vreme in da udeležba ni bila takšna kot prejšnja leta. PENKALO VRANSKO: KVIZ O KP Med številnimi prireditvami v žalski občini v mesecu mladosti je pomemb- no mesto zavzel kviz na temo »Komu- nistična partija v revolucionarnem de- lavskem gibanju Savinjske doline«. Kviz je organizirala občinska kon- ferenca Zveze socialistične mladine Ža- lec z osnovno šolo Vransko. Na Vran- skem so se zbrale ekipe vseh osnovnih šol iz občine, le vrste iz osnovne šole Braslovče kljub poncvnemu pozivu ni bilo. Mladi so pokazali izredno znanje o dejavnosti Komimistične partije v Sa- vinjski dolini. Ekipi iz osnovnih šol Polzela in Prebold sta osvojih vse možne točke. Pa tudd drugi niso dosti zaostajali. DARKO NARAGLAV ALPINISTIČNI KOTIČEK NOVA SMER V PLANJAV NIKAMOR BREZ CEPINA IN ZIMSKE OBUTVE Lepo vreme .v soboto in nedeljo so celjski alpinisti izkoristili za vrsto plezalnih ponovitev nad Okrešljem in bivakom, ob tam pa je bila izpeljana tudi nova Ceiljska smer v lOOO metrov visoki se- verni steni Planjave. V soboto, 28. 5. sta Knez in Zupan k svoji bogati lan- ski in letošnji zimski sezom dodala eno velikih stvaritev: prvenstveni vzpon v najvišji steni Savinjskih Alp .Nova smer poteka levo od smeri Gradišnik po krušiljivem stebru naravnost pod Glavo Planjave. Tu se odcepi na levo in po izraziti zajedi pe- Iljie m zahodni vrh. Smer je visoka IIOO metrov in je s tem verjetno tudi najdaljša smer v naših Alpah. Ponav- IjaJce opozarjamo, da je oce- na iii. do rv., ki sta jo da- la Knez in Zuipan, postavlje- na po najnovejših noirmati- vih ocenjevanja težav v ste- ni. Poleg tega sta obe ple- zalca v izjemni formi in lah- ko ponavlijalCii zabredejo pri upoštevanju te ocene v iz- redne težave. Smer je zelo krušljiva v spodnjem delu; pri pileizainju je plezalca ovi- ral mraz, saj je v soboto zjutraj termometer poka- zal —5 stopinj Celzija. Knezu Prančeku nova smer v enem dnevu ni bila do- volj, zato je poipoldne preple- zal v sodo vzponu še smer Modec—Rezek v Turški gori. V isti smeri sta plezala še Bergant in Krašovec. Tudi ta naveza je še isti dan po- novila Vzhodno smer v mar h Rinki. Vzhodno sta pono- vila še Dežeilak AO Celje in Šturm AO Sloveaiska Bd stri- ca. Gabrovšek, Debeljak in Zevnik Cvetika so ponoviti Zapadno steno Ojstrice. V nedeljo, 29. 5. sta Ber- gant in Bomšek ponovila Ig- hčevo smer v Mali Rinki, De- želak in Kramer pa Gioovo varianto Igličeve v MaJi Rin- ki. Isto smer je ponovila tu- di naveza šah Marjana in Golob Milan ter Knez Pran- ček v solo vzponu. Zuipan Jože pa je s tečajnikom Pon- delakom ponovil Vzhodno smer v Mali Rinki. Ponovno oiX)izarjamo pda- ninc-e in alpiniste, da bi po datumu sicer že moralo bi- ti v hribih skoraj poletje, vendar je letos slika precej drugačna. Vsi dostopi na vrhove in visokogorske po- stojanke so pokriti z debe- lo plastjo snega, ki je zjut- raj na severnih straneh lede- no trd. Tudi pristop preko škarij na Korošico je brez cepina tvegan; vzpon iz Okrešlja proti Kamniškemu sedlu in Planjavi pa zahteva tudi varovanje z vrvjo. Letos bo veljalo do srede julija strogo pravilo za vse pristop, nike: nikamor brez cepina in dobre zimske obutve. Poseb- no še skupinske ialete (šolske in sindikalne), ki se naj pred turo posvetujejo z alpinisti ali GRS in dobijo za vzpon strokovne vodnike. Na sliki: Marjana šah na va- rovališču v vBshodnj steni Ma- le Rinke CIC PRIPOROČA Tudi danes smo v veleblagovnici t. Kaj na bi, saj ima veliko oddelkov in vsak ponuja kaj zanimivega, privlačnega, morda celo nevsakdanjega. Danes se ustavimo cU kopalkah. Sonce že pogumno sega s svojimi žarki do nas in kmalu bo čas, ko jo bomo množično mahnili na dopuste. Na morje, na planine, domov na vrt, skrat- ka, sproščat se v naravo. In kaj bolj po- trebujemo takrat kot kopalke. Oglejte si jih in odločite se. s 20. stran — NOVI TEDNIK St. 22 — Četrtek, 2. junija 197? 32. PRVENSTVO LAO NAJVEČ UPAIMJA V ROKOMETU Včeraj se je v Postojiai začelo 32. športno tekmovanje Ljubljanskega ar- madnega območja, kjer sodeluje tudi ekipa Celja, katero sestavljajo vojaki športniki iz vojašnic »Jožeta Meniha — Rajka« in »Slavka šlandra«. Ekipa Celja, ki jo vodi Husein Ma- slo, je na to pomembno srečanje od- potovala že v torek zjutraj. Po nasta- nitvi so člani posameznih ekip že tre- nirali, včeraj dopoldne pa so bili na- vzoči na sprejemu, ki je za celjsko eki- po pripravil njen pokrovitelj na tem tekmovanju Občinska skupščina Ko- per. @b tej priložnosti so Celjani v znak hvaležnosti za pozornost izročili pokrovitelju darilo, to je vazo izdelano v steklarni Hrastnik (ta že vrsto let uspešno na vseh področjih sodeluje z vojaki). PoiK>ldne je bila slovesna otvo- ritev in to na večinoma obnovljenih ali celo novih športnih objektih. Pred odhodom v Postojno sta nam povedala: HUSEIN MASLO, vodja ekipe: »Upa- mo, da smo se dobro pripravili, saj ne samo za takšna tekmovanja, am- pak skozi vse leto posvečamo prav fizični pripravljenosti vojakov vso maksimalno potrebno pozornost. Ta je seveda potrebna tudi za druge, še važnejše naloge, ki jih je treba ob vsakem primeru dobro opraviti. Res je, da nam je zmanjkalo nekoliko časa, vendar bonio to nadoknadili s srcem in borbenostjo, saj je to tekmo- vanje tudi v počastitev vseh letošnjih jubilejev, posebej pa še našega dragega tovariša Tita. Ponovil bom: mi smo Titovi, Tito je naš. Tito to opravičuje, enako moramo storiti tudi mi.« MITJA MERŠOL, vojak, sicer pa no- vinar Dela: »Telunovali bomo v kom- pletnem programu, to je rokometu, atletiki, odbojki, plavanju, streljanju, judu in vojaškem mnogoboju. Največ pričakujemo od uvrsti ve rokometne ekipe. Sicer pa bodo po tekmovanju sestavili ekipo, ki bo LAO zastopala na vsearmijskem prvenstvu koncem juni- ja v Mariboru. Prepričani smo, da bo- do v tej reprezentanci tudi predstav- niki iz Celja. Ob tej priložnosti naj povem še to — hvala vsem delovnim organizacijam in družbeno-političnim, ki so nam pri pripra^^ah in odhodu na to pomembno srečanje, kjer pred- stavljamo poleg ostalega Celje, poma- gali. Vojaki smo pač takšni — radi sprejmemo iX)moč, še rajši pa jo da- jemo!« Ob tej pomembni športni manife- staciji pripadnikov naše vojske lahko rečemo samo to: naj bo športno sre- čanje še en dokaz, kako smo enotni in kaj zmoremo. Samo delo in dosežki ter prizadevanja pa so najlepša čestit- ka tovarišu Titu! TONE VRABL. ATLETIKA v lepem sončnem vremenu smo bili priča kvalitetnemu atletskemu tekmovanju v bor- bi za atletski pokal Sloveni- je za člane in članice. Na startu so bili vsi izbrani športniki kraljice športov, nad 200 atletov in atletinj iz 15-tih slovenskih klubov. V kompletnem olimpijskem programu, kjer je v posa- meznih disciplinah nastopilo po 12 najboljših iz republike Slovenije, so (Deljani v obeh konkurencah zmagali. Izred- no zanimiv in na trenutke izenačen je bil boj medOlim- pijo in Kladivarjom. Pri mo- ških so celjski atleti pobra- li kar 10 zmag, pri ženskah pa dve. Začelo se je z lepo zmago mladega Ocvirka v ho- ji na - 10 km, nato pa nada- ljevalo s serijo drugih uspe- hov. Mladi Rok Kopitar je osvojil dve zmagi na ovirah. Lisec v tekih na 1.500 in 5.000 metrov, po dvojni zmagi so društvu prispevali m.etalca diska Pečar in Mijač, metal- ca Kladivarja Pristovik in Vidmajer, trojno zmago smo zabeležili v skoku v višini (Preželj, Vivod, čop), Ukič je bil najboljši v teku na 10.000 m in še tekači Kladi- varja v štafeti 4 krat 400 m. Vmes pa so z dobrimi uvr- stitvami poskrbeli še ostali, kjer velja pohvaliti Olupa in Sjekločo za dobre dosež- ke na kratkih progah. Vse je potekalo po načrtu, čeprav je včasih ob moštvu zelenih dresov Ljubljančanov že ka- zalo, da se bo tehtnica obr- nila njim v prid. Velenjčani so se odlikovali s svojiaii uvrstitvami predvsem v le kih na dolge proge. Končn zbir točk: 1. Kladivar 416,.^ OUmpija 379,5 in 5. Velenj 118 točk. Atletinje Kladivarja, čepra- le z dvema zmagama Lovš€ tove v skoku v višino (17i centimetrov!) in Kovačeve ■ metu kopja, so presenetile svojo ekipno zmago, saj s( s tem po dolgih letih vrnil primat v ženski atletiki pc novno mestu Celju. Za ekij ni uspeih so zaslužne pra vsa mlade atletinje, ki so s vrinile z dobrimi rezultati n uvrstitvami na tista mesta ki prinašajo v pokalnem teh movanju dragocene točkfl Celjanke so zmagale z 25 točkami pred Olimpijo 234.5 Velenjčanke pa so bile pet z 58-timi točkami. Posebe, velja omeniti lep uspeh ii dobra časa Sverčeve iz Ve lenja, ki je bila na 1.500 n pi-va, na 800 m pa druga. Si cer pa Celjankam Lovšetovi Kovačevi, Kopitarjevi, Blat nikovi, Kastelčevi, Erjavčevi Maroši, Bunderli, štančevi Jagrovi, Završnikcvi, Jutrško vi, Potekovi, Ernestlovi Plajhnerjevi in Logarjevi ta ostalim vse čestitke za izr€ den kolektivni uspeh, V vitrinah Kladivarja stj spet dve novi dragoceni lovo riki ~ lepa pokala AZS i republiškem pokalnem prvea stvu za člane m članice zi leto 1977. K. JTJ( Nmnan Ukič je že vrsto let eden najboljših celjskili at- letov dolgoprogašev. Kljub temu, da je njegova special- nost maraton (že tudi držav- ni prvak) pa je na zadnjem tekmovanju za atletski pokal prinesel Kladivarju drugačne prinesel Kladivarju dragoce. ne točke z zmago na 10 km in tretjim mestom na 3000 m ovire. Foto: L. OJSTERŠEK NOGOMET ¥ NEDELJO — RUDAR : KLADIVAR Dvajseto kolo nogometnega prvenstva v Sloveniji je pri- neslo popolni uspeh ekipam celjskega območja. Vsi trije predstavniki Rudar, Kladivar in Šmartno so zmagali. Torej popolni zadetek, kakršnih je bilo malo v letošnjem prven. StVTl. V Celju je domači Kladivar gladko premagal Pohorje 7:1. Trener Ilija Ubavič: »t-red srečanjem sem se bal ekipe Pohorja. Nastopili smo brez Dobrajca in Kudra. To- da fantje so v ol)rambi za- igrali odlično, brez napake in potem smo lahko tudi v na- padu zaigr.ali dobro. Po vod- stvu 2:0 so se napadalci raz- igrali in prvič preko kril iz- koristili slabost gostujoče ob- rambe ter dosegli še pet za- detkov. Slabih mest ni bilo in zato lahko pričakujemo v ne- deljo v derbiju proti Rudarju dobro igro.« Trener šmartnega Feri Ben- cing je nastopil proti Rudarju iz Trbovelj z mladimi igralci. In uspel! Domačini so zma- mali 2:0. Bencing: »Ker IVIo. ton in ReberSak ne vadita več redno, Prašnikar pa je bil slu- žbeno odsoten, sem v moštvo vključil .štiri mlade igralce. Vsi so zadovoljili ln osvojeni točki sta potrdili, da se tudi z mladimi lahko doseže uspeh. Potrebno je samo zaupati mla. dim in vestnim nogometa, sem.« Rudar iz Velenja se na do- mačem igrišču ne da presene. titi. Tudi močna ekipa Litije je morala priznati premoč vo- deče ekipe. Velenjčani so zma- gali 3:0. Screlci: Lazič dva in avtogol Videč. Na tablici je Rudar iz Ve- lenja še vedno prvi in ima 30 točk. Sledijo: Mura 28, Kladi, var 26 (eno srečanje manj), Šmartno 23 itd. V piihodiTjem kolu bo v Velenju derbi med domači- ni in ekipo Kladivarja. Zma- govalec je popolnoma neznan, kajti zadnja igra Celjanov, daje gostom možnosti za us- peh. ________J. JKUZMA ATLETIKA 7. JUNIJA; »ZORKOV yEyORiAL« v CELJU Mariborski atletski delavci vsako leto pripravljajo kva- litetno atletsko prireditev z naslovom »Zorkov memorial« po nekoč znanem maribor- skem športniku atletu. Le- tos so se še posebej potru- dili pri zagotovitvi kvalitetne udeležbe, saj so upravičeno računali, da bodo prvič pri- pravili tekmovanje na obnov- ljenem stadionu prevlečenem s plastično maso. žal pa so se dela nekoliko zavlekla in tako vrlim mariborskim or- ganizatorjem ni preostalo drijgega, kot da se povežejo s (Celjani in pri njih pripra- vijo prireditev, za katero so doslej dobili že prijave iz 13 evropskih in izvenevrop- skih držav. Število udeleženk se bo še povečalo in če zra- ven prištejemo še vse naj- boljše Jugoslovane potem lahko kaj hitro ugotovimo, da ne gre za navadni mi- ting, ampak za vrhimsko at- letsko prireditev, ki ni brez vzroka v evropskem koledar- ju atletske federacije. Pred mitingom, ki bo 7. junija s pričetkom ob 16,30 na atletskem stadionu Kla- divar, naj omenimo, da bo- do najatraktivnejše brez dvo- ma naslednje discipime: skok ob palici (menda sedem ska- kalcev preko pet metrov na čelu z evropskim prvakom iz Poljske), skok v daljavo (številni tekmovalci preko osem metrov na čelu z ev- ropskim prvakom) in tro- skok. Seveda ne bodo tudi ostale discipline nič manj za- nimive, zlasti teki. če bo to- rej ugodno vreme se obeta resnično lepa atletska prire- ditev, ki bi zaradi kvalitet- nih tekmovalcev in dobrega stadiona oz. pogojev za na- stop morala dati tudi temu ustrezne rezultate. Brez dvo- ma bo to FK)leg celjskega Skokovega memoriala, Id bo dober mesec kasneje, letos najboljša atletska prireditev pri nas. TONE VRABL REVIJA NA HUSiNJI Na Hudinji je nad 000 pionir- jev in pionirk pred 1500 starši in krajani prikazalo revijo jugo- slovanskih folklornih plesov, 22 po številu. Bogastvo gibov, kora- kov, poskokov, različnih formacij ln oblik ob živobarvnih oblačilih ln originalnih narodnih nošah je prevevalo izva.janje vsake.ga kola, od katerih sta bila zlasti impo- zantna uvodno Titovo in zaključ- no Kozaraoko kolo, ki so jih iz- vajali učenci vseh višjih razre- dov. Skladnost in ubranost ter estetsko uživanje so podoživljali nastopajoči in gledalci. Izšolane skupine pa so prikazale še iz- redno težke folklorne plese iz Sr- bije, Hrvatske, BiH, Vojvodine, Bele In-ajine in splet gorenjskih plesov. Celotna prireditev je iz- zrvenela tudi kot praznični dan mladih do Tita, partije in Jugo- slavije. V tem smislu je izzvenel tudi nagovor predsednice SšD Hudinja Nataše Knafeljčeve. Vse priznanje za lepo prireditev velja izreči prizadevni pedagoginji' za telesno vzgojo Mileni Kolnikovi, izvajalcim samim in celotnemu učiteljskemu zboru, saj hiidinjska šola vsako leto razveseljuje stjar- še s prikazom množične telesne vzgoje. KOŠARKA: LEPE PREDSTUVE ¥ CELJO Ljubitelji košarke so imeli priložnost prisostvovati interkontinentalni ligi s srečanj-jm Jugoslavija : Ka,na- da. Ob dragi vstopnini je bila dvorona skromno zasede- na, vsega le nekaj nad 2000 gledalcev! Jugoslovani so prepričljivo odpravili Kanadčane s 95:74 (43:33) v igri, ki ni preveč ogrela gledalcev. Celjani so se v predtekmi spoprijeL s članom I. ZKL Kvamerjem z Reke. V tej tekmi so se igralci in klubsko vodstvo poslovili od Kralja in Erjavca, ki od- hajata na služenje vojaškega roka. Celjani so bili do- kaj enakovredni izkušenim gostom, saj so izgubili sre- čanje s častnim rezultatom 101:113. V tej tekmi sta že igrala za Celjane nova dvometraSa Polanec in Tone Sa- gadin, ki bosta močno okrepila celjske košarkarske vr- ste. Uspešni strelci za Celje — Pipan 24, T. Sagadin 23, Polanec 17, Gole 12 košev. Dan prej pa so se celjski košarkarji spoprijeli z GAKOM iz Gradca, kjer so visoko zmagali s 124:87. Najuspešnejša sta bila Pipan in Ramskugler s 24 oz. 21 koši. K. JUG Letos se celjski ljubitelji špor- ta resnično ne morejo pritoževati zaradi pomanjkanja vrhunskih prireditev, ki se v našem mestu kar vrstijo. Zdaj se bodo pred- stavili še rokometaši Sovjetske zveze, ki so na lanskih olimpij- skih igrah v Montrealu na veliko presenečenje vseh osvojili zlato medaljo. Po sodelovanju na tur- nirju v Bjelovarju se bodo usta- vili tudi v Celju in odigrali pri- jateljsko srečanje z domačim Ce- ljem. Kljub temu, da prihajajo gostje v nekoliko spremenjeni tn pomlajeni postavi pa to ne go- vori za to, da so slabi. Gre na- vsezadnje le za deželo, kjer je šport domala v vsaki panogi vr- hunsko razvit in to velja (potr- jujejo tudi rezultati) tudi za ro- komet. Celjani bodo tokrat nastopili nekoliko okrepljeni, tako da se obeta enkraten športni dogodek. Srečanje bo v torek, 7. junija ob 19. uri v hali Golovec. Na delu bomo videli tudi v celjskem moštvu številne reprezentante, od tistih iz domačih logov do onih, ki so prišli v Celje služit vojaški rofc T. VRABL v Celju je prejšnji teden piaz- iiovaio 3k — 1 štipendijo Občinska izobraževalna skupnost 1. na srednjih šolah: 5 štipendij za šolanje na pedagoški gimnaziji — vzgojiteljska smer 8 štipvendij za šolanje na pedagoški gimnaziji 2. na višjih in visokih šolah oz. akademijah 1 štipendijo za študij na višji šoii za socialne de- lavce ,10 štipendij na PA — razredni pouk 2 štipendiji za študij angleščine — slovenščine 2 štipendiji za študij zemljepisa — zgodovine 1 štipendijo za študij zgodovine — sociologije 1 štipendijo za študij matematike — fizike 1 štipendijo za študij fizike — tehničnega pouka 3 štipendije za študij glasbe in sicer 1 za klavir 1 za harmoniko 1 za kitaro 2 štipendiji za študij predagogike 1 štipendijo za študij telesne vzgoje Hmezad — Žalec I. ŠTIPENDIJE 1. Biotehnična fakulteta — agrononxski oddelek — 3 štipendije — ži\'inorejski oddelek — 1 štipendijo — veterinarski oddelek — 1 štipendijo 2. Ekonomska fakiriteta — 1 štipendijo 3. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — tehnična matematika — 1 štipendijo 4. Višja pravna šola — 1 št.ipendijo 5. Višja cigi-onoinslca šola — pospeševalna smer — 3 štipendije 6. Višja varnostna šola — 1 štipesidijo 7. Ekonomska srednja šola — 4 štipendije 8. Tehnična kmetijska šola ~ 7 štipendij 9. Tehnična vrtnarska šola — 1 štipendijo 10. Tehnična mlekarska šola — 3 štipendije 11. Tehnična mesarska šola — 3 štipendije 12. Poklicna vrtnarska šola — 2 štipendiji 13. Poklicna mlekarska šola — 3 štipendije 14. R)klicna sadjarska šola — 2 štipendiji 15. Kmetijska strojna šola — 2 štipendiji 16. šola za kmetovalce — 20 štipendij II. UČNA MESTA: 1. Mesar proizvajalec (široki pi-ofil) — 5 učnih mest 2. Mesar sekač prodajalec (široki profil) — 5 učnih mest 3. Prodajalka v delikatesi — 5 učnih mest 4. Strojni ključavničar -- 8 učnih mest 5. Avt,ome'ianiki — 9 učnih mest 6. Kovinostrugar — 2 učni mesti 7. Avtoelektrikar — 1 učno mesto 8. Kuhar — 6 učnih mest 9. Natakar — 6 učnih mest 10. Prodajalec v kmetijski preskrbi — 5 učnih mesit Keramična industrija Liboje FNT 2 štipendiji VLsoka šola za organiza/^ijo dela I. stopnja — 1 štipendijo šola 7ja. oblikovanje — 1 štipendijo 2 učni mesti z.a ključavničarja Gradnja — Žalec upravno administrativna .šola — 1 štipendijo Polzela — Tovarna nogavic Višja tehnična varnostna šola — 1 štipendijo Tekstilna tehnična šola — plsfcilski odd. — 3 štip>eindije Tekstilna tehnična šola — kemijski odd. — 1 štipendijo Poklicna kovinarska šola - 6 učnih mest. Poklicna kovinarska šola smer strojni ključavničar — 2 učni mesti Poklicna kovinarska šola smer stavbni klepar — 1 učno mesto Savinjski magazin Žalec 1 štipendijo VEKŠ — finiaična smer 22 štipendij za učence trgovske stroke 4 štipendije za učence gostinske šole — smer natakar 2 štipendiji za učence gostinske stroke — smer kuhar INDE Vransko — 1 štipendijo na s''ednji galanterijski šoli Sigma Žalec 1 štipendijo na višji gradbe^ni šoli 1 štipendijo na višji strojni šoli 1 štipendijo na srednji tehnični šoli — j-trojna smer 1 štipendijo na ekonomski srednji šoh Zarja Žalec 1 štipendijo na srednji tehnični šoili — lesn«. smer (L letnik) 1 štipendijo na Upravno-administrativni šoli (I. let- nik) 1 štipendijo na VEKŠ — I. stopn^ja — I. letnik 1 št.ipendijo na VEKŠ — III. letnik Iz združenih sredstev na ravni občine imajo pravico do štii>endije učenci in št-udenti: — s .stalnim bivališč-em v občini — če v njihovih družinah dohodek na družinskega člana ne presega dvakratno višino življenjskih stro- škov (iz 25. člena samoupravn(-;4;a sporazuma o šti- pendiranju — 1950 din za učenca in 2100 za šl:uden- ta) — če zanj ni na razpolago štipendij v TOZD. K vlogi, ki mora biti izp-olnjena na obrazcu 1,65 DZS tn je ni treba kolkovati naj kandidati prilože: — fotokopijo spričevala (ali overjen piepis) zadnje- ga letnika in zaključnega izpita oaiimna potrdilo o vseh opravljenih izpitih in vajah z ocenami (štu- dentje, ki so že vpisani na fakulteti) in frekventa- cijsko potrdilo — potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1976 — potrdilo o višini otroškega dodatka oziroma po- trdilo, da le tega ne prejema — potrdilo o kadrovski štipendiji (za štipendijo iz združenih sredstev). Prošnje za kadrovski del štipendije je potrebno od- dati pri razpisovalcih do ?(). 7. 1977 Vloge za štipendije tz združenih sredstev pa je potrebno oddati pri skupni komisiji — skupščine občine Žalec za dijake in učence do 31. 8. 1977 ter za študente do 30. 9. 1977 Kandidati dobe v.se inforniacije pri razpasovalcih ali pri skupni komisiji — akupščine občine Žalec. IZVRŠNI ODBOR KOMISIJE ZA ŠTIPENDIJE 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 22 — Četrtek, 2. junija n» Za oglase, objavljene pod oznako, ne pozabite napisali pismeno ponudbo! V pisem- skem ovitku, na katerega na- pišete oznako oglasa, jo pri- nesite v naš oglasni oddelek! Naslovov za te oglase nima- mol OTROŠKI VOZIČEK — glo. i bok z okencem, prodam. Marija Gradič, Polzela 178. TELICO v devetem mesecu brejo, sive pasme, prodam. Jože Vouk, Medlog 65, Ce- lje. FIAT 850 S TD, letnik 1969, registriran do oktobra, po- ceni prodam. Edvard Cene, Zbelovska gora 44, Lope pri Poljčanah. OSliBVi .AVTO »PECGEOT 404« ugodno prodam. Oglsd vsak dan na naslovu: M. Zoran, Šempeter v Sav. do- j lini 26. 1 KOSILNICO BČS prodam po ugodni ceni. Anton Salobir, Repuš 3, 63224 Dob je pri Planini. OSEBNI AVTO »FORD CON- i SL'L« model 1973, prodam. Slavko Fridrih, Leveč 26 — 63301 Petrovče. 85 AROV ZEMLJF, primerno za gradnjo prodam. Raj ko Hn^atin, šmarjeta o, škofja vas. OTROŠKI VOZIČEK globok, uvožen, ugodno prodam. Lupše, Goriška 6, tel. 27-541. ZEMLJIŠČE na zelo lepi, son- čni in razgledni legi in še skoraj novo diatonično har. moniko, prodam. Maks Ko- reni, Trubarjeva ul. 53/B — Celje — Otok. ŠKODO 1000 MB delux, let- nik 1969, ugodno prodam. Cena 14000 din. Jože Verdel Pristovo 27, Dobrna. KOI.filSA za gumi voz 15 coi, prodam. Vprašati pri Selič Repno 5, Šentjur. KOŠNJO sena in otave, pro- dam, šumer, Ljubeča 54. OBRAČALNIK Maraton 140 B za kosilnico BCS, prodam. Jože Bračko, Lekmarje št. 4 Vinski vrh pri Slivnici. •MOŠKO ŠPORTNO KOLO na štiri pre-tave, otroško zi- belko :n tridelno omaro, vse odlično ohranjeno, pro- dam. Marija Sevšek, Celje, Kovačevičeva ul. 10 — Lava. 2AGO motorno »Stihi« 041, rabljeno dve leti, prodam po ugodni ceni. štore 55. KOLJE za vinograd, gumi voz in telico za pleme 8 mese- cev staro, prodam. Franc Romih, Svetina 22. AVTO ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, vozno, prodam tudi na kredit. Anton Vodeb. Stra. ška gorca 26, Prevorjc. KRAVO simentalko premira- no, z mlekom, po drugem teletu, prodam. Martin štor, Kompole 63, štore. DVOINPOLSOBNO stanova- nje v Celju prodam. Ponud- be pod oznako »TAKOJ VSELJIVO«. TRAKTORSKO KOSILNICO za traktor ?ES CARARO Paskali, v dobrem stanju prodam. Anton Lipovšek, Jankova 12, Vojnik. KRAVO z mlekom, staro 5 let, prodam. Jože Rom, čr- nolica 9 Šentjur pri Celju. ZBIRALCI OBESKOV ZA KLJUČE! Prodam ali za- menjam 350 kom obeskov za ključe. Ogled v Mavrici Celje, Stanetova ulica 19. PARCELE za vikende pro- dam. Ivan Lokošek, La- homno 37, Cesta na Trojno do Klinarja. OBRAČALNIK dobro ohra njen, Paskvali s kardan vel- no, prodam. Vladko Golo- granc. Blagovna 10, Šen- tjur. škodo, letnik 1967, motor 72, prodam komplet ali po delih. Jože Gradišek, Mari- ja Reka 72, Prebold. UfJODNO PRODAM: skoraj nov gliser (avionska vezana plošča) brez motorja di- menzije 1,60 m x 3,80 m in novo jadrnico (kilvood brez jadea-) dimenzije 1,.50 x 4 m, prodam. Janez Rems, Rimska cesta 4 Laško. AVTO 7,=>0, le'nik 69, z;-. 8.500 din, belo poročno obleko št. 38. nov tremblic, prodam nujno. Franc Siter, Nova vas, n. h. Šentjur. ZASTAVA 750 — 1970, zaradi odhoda k vojakom prodam. Marjan Volk, Doberteša vas 48 — 63311 Šempeter. RENAULT 6 TL. letnik 1972, dobro ohranjen, prodam. Martin Konec, Prevrat 24, Slov. Konjice. SKRINJO 7^ posteljnino in pletilni stroj »Regina« dvo- vrstni, nov, nerabljen, pro- dam. Justi Es, Celje, Mari- borska 64. AVTOPRIKOLICO nosihiost do 700 kg, prodam. Infor- macije dobite od 18,30. do 19,30. tel. 062-2,5-103. 850 ŠPORT COUPE prodam. Vse infonnacije od 15. ure dalje po telefonu 25-984. KOMBI ZASTAVA 4.30 lux, prodam. V račun vzamem gradbeno parcelo v okolici Celja. Ogled vsak dan od 13. do 15. ure. Adolf Kuž- 1 ner, Celje, Zidanškova 3. VOZ z gumijastimi kolesi 12 j col primeren za kosilnico ali manjši traktor prodam. Ložnica pri Žalcu 46. OBRAČALNIK za BČS pro dam ugodno. Anton Fajdi- ga, Podgora 10, 63327 Šmar- tno ob Paki. PARCELE za vikend ob šmar- tinskem jezeru prodam. Franc Kruleč, Runtole, ško- fja vas. TERMOAKUMUI^ACIJSKO peč AEG 4 k, novo, prodam. Ciril Naglic, Ilovca 16, Voj- nik. AMI 8, letnik. 71, prodam na kredit — 20.000 din. Tel. 063-850-257 Velenje. AMI 8, letnik 71. prodam za 17.000 din. Tel. 063-25-071 Celje. SPAČEK jan. 1975, 39.500 km, prodam, žohar. Na zeleni- ci 9, Celje. tel. 24-318. TERMOAKUIVIULACIJSKO peč AEG, kanarčke in morske prašičke prodam. Slavko Jurše, Kidričeva 19, Celje. STROJ za FIAT 750, letnik 1970, prevoženih 57550 km, v popolnoma brezhibnem stanju ter vse dele tega av- ticmobila prodam. Cena 4500,00 din. Stanko Krašo- vec, Tevče 9 — 63270, Laš- ko. PRAŠIČA, plemenskega (mer- jasca) do 100 kg, prodam. Kolar, Dobrna 34. ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, registriran, ugodno prodam. Martin Marovt Braslovče. to:mos a. p. N. 4, prodam ali zamenjam za 15 sl ali MZ 125 ccm. Ogled vsak dan od 3. ure naprej. Darko čater, Zadobrova 84 a. ZASTAVO 750, lesnik 72, pro- dam. Rihtar. Trnovlje 193 a pri Celju. Ogled v četrtek in petek od 15. do 18. ure. DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za garsonjero na Lavi. .Tusti Es, Mariborska C. 64. 50B0 v Celju ali bližnji oko. lici išče uslužbenka. Javite se tel. 22-863 od 12. do 14. vsak dan. IŠČEM SOBO po možnosti opremljeno v Celju. Ponud- be pod oznako »TRGOVSKA VA JENKA«. ENOSOBNO STANOVANJE v Celju, nudim ženski, ki bi bila voljna opravljati ne- katera hišna dela. Informa- cije; sobota in nedelja po. poldne Celje Valvasorjeva 14. MLADA INTELEKTUALKA išče sobo z možnostjo ku- hanja in po možnosti s posebnih vhodom, v Celju ali okolici. Julija Završki, Tvrševa oO. 62.000 Maribor. TROSOBNO komfortno stano- vanje zamenjam za približ. no enako brez centralnega ogrevanja, najraje v bliži- ni Laškega. Marija Sevšek, Kovačevičeva 10, Lava. MLADA ZAKONCA brez ot rok iščeta sobo med Petrov, čami in Šoštanjem. Ponudbe pod oznako »STANOVA- N.Tin, \ ENOSOBNO stanovanje, novo v I. nadstropju, menjam za enako ali večje na Lavi, Hudinji ali Celju. Vojnik 39'b-I. nadstropje §t. 12. PRAZNO VEČJO SOBO v Celju aU bližnji okolici iš. čem. Nudim nagrado. Po- nudbe pod »MIRNA«. OPREMLJENO SOBO v Ce- lju ali bližnji okolici iščem. Ponudbe pod oznako »MIR. NA-II«. PRODAJALKO za nedoločen čas ali za sezonsko delo za- poslim takoj. Slaščičarna Amet Redšepi, Mariborska 32, Celje, tel. 24-405. VAJENCA za vodoinstalater- stvo in kleparstvo, KV kle- parja in vodovodnega insta. laterja z izpitom voznika B kategorije, sprejmem. Stropnik, Babno, Celje. POMOČNICO frizerske stro- ke sprejm.em. Krajnc, Fri- zerstvo, Celje, cuprijska 4. NATAKARICI nudim redno zaposlitev. Osebno se zgla. site v Bife Park Celje, Mai- strova 2, tel. 217-63, OGLAS z dne 19. 5. 1977, da prodajam posestvo, je bil objavljen brez moje ved- nosti in pooblastila. Poses- tva ne prodajam. Genovefa Berdnik, Mali vrh 2i Šmar- - tno ob Paki. Z-\'Mi']NJ.\'\l 18 mesečno oslič- ke za 2 prašička. Žalec, Ka- jiihova 2, OTROKA sprejmem v varstvo. Ponudbe pod oznaiko »šent- jur-Crnolica«. ; KOŠNJO v Vojniku 148 dam ! v najem. Vprašajite pri Mariji Žnader, Gradnikova 20, Ostrožno. KOŠNJO dam v najem — se- j no in otava, tudi za več let. Informacije pri . Neži Ve- lenšek, Lokrovec 1, Celje. PilliVsKREN prostoi-, ki bi ustrezal za moško in žensko frizersko popoldansko obrt v okolici Celja vzamem v najem. Telefon 25-516. STAREJŠI FANT nealkoholik s hišo in vrtom želi spozna, ti za skupno življenje dekle, ' vesele narave, tud; ločene, ne po svoji krivdi, niso iz- ključene. Samo resne po- nudbe pod oznako »SRE- ČEN Z.A.KON«, ŽENSKO za občasno pranje in likanje perila iščem. Po- nudbe pod oznako »DOGO- VOR«. I OBVESTILO I Ponovno svarim preti nakupdm premičnin in nepremičnin, io pošti ne bomo upoštevali. Sprejeli bomo: — v ekonomsko šolo 150 učencev — v ekonomsko šolo — turistična smer 30 učencev. — v upravno administrativno šolo 30 učencev V vseh šolah traja šolanje štiri leta. Sprejemnih izpitov ne bo. Prednost pii vpisu imajo učenci z boljšim učnim uspehom: odlični in tisti prav dobri, ki imajo iz slovenščine, matematike in tujega jezika vsaj prav dobro oceno. Za vse vrste šol centra veljajo enaki vpisni pogoji; v turistično semr pa se lahko vpišejo učenci, ki so se v osnovni šoli učili angleški jezik. Za prijavo mora učenec predložiti izpolnjen obrazec DZS 1,20, kolkovan z 2,00 din, spričevalo o dovršeni osnovni šoli v izvirniku (v originalu). Seznam sprejetih novincev bo objavljen v torek, 21. junija 1977 na oglasni deski centra. Razpis za šolanje odraslih bo objavljen na oglasni deski centra. — RAVNATELJSTVO. , s KOTEKS TOBUS, TOZD — Proizvodni obrati INDE Vransko objavlja prosta delovna mesta 1. 10 kvalificiranih krojačev (krojačic) 2. 15 nekvalificiranih delavk za priučitev na delovnem mestu 3. 8 učencev za izučitev pokli- ca izdelovalec usnjene konfekcije Pričakujemo", da imajo kandidati naslednje kvalifi- kacije, sposobnosti in delovne izkušnje: pod 1.: poklicna šola konfekcijske smeri pod 3.: uspešno končana osnovna šola Delavci pod točko 2. in 3. bodo predhodno testi- rani. Poskusno delo traja 3 mesece za delavce pod tč. 1 in tč. 2. Pismene ponudbe z navedbo življenjepisa ter izo- brazbe, prakse pošljite v 15 dneh od objave na naslov: Koteks Tobus, TOZD — Proizvodni obrati INDE Vransko, Vransko 136. 22 — Četrtek. 2. lunija 1977 NOVI TED^4lK — stran 23 VNION: do 3. juiuja ameriški iilm »Zadnja predstava«, od 4. do 6. junija ameriški barvni film »Podivjana ovca«, od 7. junija dalje ameriški barvni film »Dan delfinov«. METROPOL: 2. junija še »Umazana roka nad mestom«, od 3. do 6. junija ob 16.30 uri angleški bai-vni film — »Zdravnik v nepriliki«, ob 18.30 in 20.30 uri pa italijanski barvni film Nočni portir«, od 7. jiuiija dalje ameriški barvni film »Zeleno sonce«. DOM: do 5. jimija ameriški barvni film »Kung FU — zeleni obad«, od 6. junija dalje italijanski barvni film — »Karambolo«. Četrtek, 2. jimija ob 18. uri Dušan Kovačevič: »Maratonci tečejo častni krog« za abonma Kozjansko. Petek, 3. junij§ ob 15.30 uri »Mara- tonci tečejo častni krog« za I. mladm- ski abonma. Sobota, 4. junija ob 10. uri: B. Brecht: »Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti« za 2. šolski abonma; ob 16. uri isto delo za 1. šolski aboimia. Ponedeljek, 6. jimija ob 10. tn 12. uri štaubringer-Popovič: »Zgodba o to- varišu Titu« — gostovanje v SI. Konji, cah. Torek, 7. junija ob 19.30 uri »Gospo- dar Puntila in njegov hlapec Matti« — za VI. mladinski abonma. Sreda, 8. junija ob 19.30 uri »Mara- tonci tečejo častni krog« za III. mla- dinski abonma. :v spored SOBOTA, 4. juni.j TV UUBLJAN.i 8.0O Colargo-l, bai-vna serija 8.15 Delclioa Delfina in lisica Zvitoreplca, barvna ocldaja 8.S5 Zajček v škripcih, odidaja iz cikla V znamenju dvojčkov 8.55 Pravljica o Janku n Metk i 9.25 Človek in zemlja ,barvna serija 9.55 Fizika, bairvna .serija Izbira študija in poklica 10.25 Dnevnik o žlesu in spominčici, bar. odd. 11.05 S. člikcfv-ič: Tretji za preferans, barvna dranm TV Beograd (do 12.15) 15.35 Nogomet — OFK Beograd ; Sloboda, prenas (Bg, Lj) v odmoru propagandna oddaja 17.25 Obzornik 17.45 Dobro morje, slovenski mladinski film 19.15 BartTia risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 French Can-Can, francoski teui-vni fdlm 21.40 Letujte z nami 21.50 TV dnevnik 22.05 625 22.45 Jazz na ekranu: Plesni orkester ETV Ljubljana TV ZAGREB 15.30 Poročila (Zg) 15.35 Nogomet — Beograd : Sloboda (bg) 17.30 Poročila (Zg) 17.35 TV koledar (Zg) 17.45 PJus pet (Sa) 118.45 Zabavno gla-sbena oddaja (Tg) 19.30 T^.-' dnevnik (Zg) 20.00 Humoristična oddaja; Imam r^ (Zg) 20.30 Potovanje v dvoje, angleški film (Sa) 22.20 TV dneroik (Zg) 22.35 Festival vojaških orkestjov (Sa) NKDELJA. 5. junij T V BI JAN A 8.25 Poročila 8.25 Za nedflj.sko dobro jutfo — Coz tri gore: 20 let Km-o-škega aka/demskega okteta, barvna oddaia 8.55 a. J. Cronin: Zvezde gldajo z neba, barvna nadaljevanka 10.25 SeTamofva ulica .barvna serija 11,TO Liudie in zeirlia. ba.rvna oddaja 12.30 Poročila (do 12.35) 14.15 Križam kražem 14.30 PLsan; .t. btirvna oddaja 15.00 Na'^top vojaških orkestrov, oddaja TV Sarai-pvo 16.25 Poror-la Ii6.3i0 Atletika t<>kmova.nia za Hanr-eko-v'ičev m^emorial, pretids (Z° II. Lj) 17.45 Ilalle: EvrO:tx';ko nrveti.=;tvo v boksu — orenos 'TV. Zg TI) 18.3D Okrogli svet 18.40 Nasto-oa Jack Pamell 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19..50 Tedieniski ^tx>dar«ik! knjuent-at 20.00 M. Savič: Mo-ava 70 — n.nir.lievanje in konec 81.00 Mostarski ifcatji, barvna serija Karava- na 21.25 TV dnevn;k 21 „55 Sioortni pregled (Sa) 22.15 Nogomeit — Argentina : ZRN — barvni posnetek ia Buenos Airesa (do 23.461 (Bg) 9.0O Oddale za J7.A (bg TI) 8..55 Poročila (b?; n) «. junij TV LJ t BI JANA 16.2*) Km€tij.ska oddAJa TV Nova Sad 17.05 Vrtec na obisku: Obisk v mes^tu 2iv-žav, barvna serija 17.20 Človek in ziemija, ba.i-vna serija 17.50 Obisornik 18.06 Zdravilo, čl-oveikov prijatelj in sovraž- nik, barvna oddaja 18.30 Dogovorili smo se — aktualna oddaja 118.45 Mladi aa mlade: Zdravo mladi! (Zg) 1B.I5 Ban-na ri^f^nka 19.;iO TV dnevnik 20.00 S. Rozman: Reportaža o primeru teh- nika Maitka, barvna TV drama 21.00 Kuiitu.nne diagonale 21.45 Mozaik kra.tkega fUma: Srakanjam 22 05 TV dnevnik TV ZAGREB 17.15 TV dnevnik (Zg) 17.35 TV ko'ledar (Zg) 17.45 Sfavno voj.skovanje — otroška predsta- va (Zg) 18.00 Živel je car ■— lutke (Bg) 18.15 Kniitevni klub (Sa) 18.45 Mladi za mlade: Zdravo mladi! (Zg) 19..30 TV dnevnik (Zg) 20.00 V. Radovič: Jakov objema trnje — TV drama (Tg) 21.05 Panorama (Zg) 21.15 Plaža — dokimientami film (Zg) 22.10 TV onevn^k (Zir) TOREK. 7. junij TV uubijana 16.30 Pan Taii — serijski bairvni film in.K) .^.iletska tekmovanja za Zorkcw memo- ria.l — preno0 Ttebor v sredo -(Bg) 22.05 T Vdnevnik (Zg) 22.25 Nfiš č«i.s — dokumentarna oddaja (Bg) ČETRTEK. 9. junij TV unjbljana ir7.15 Colargol — barvna oddajja 17..30 Obzornik 17.59 Svetle in temne .strani Benetk — tihn 18.30 T. E°ner: Razbojniki iz Karemomime — I. del nredsi^ave Miladinsikega gledališča iz Ljubljane 19.15 Barvna risanka 19..30 TV dnevnik 20.00 Svet v lotih 1000—1939, dokumenta.ma serija TV Zagreb 21.05 l7m\v kulturi — prenos 22.35 TV dnevnik n TV MRE?,A 1.7.15 TV dnevnik (Zg) 17.35 T^'^ koledar (Zg) 17.45 Tehtnica — otroška oddaia (Bg) 18.45 Peščena uri — TV kviz (Zg) 18.15 Tzobra.revalna odd.qia (Sa) 20.00 .Aktuplna oddaia: Meridijani (N. Sad) 19.30 TV dne^mik (Zg) 20..--') 2-1 ut (Bg n) 21.10 Nogomet — Braizilija : Anglija, posne- tek !^ Ria de Jane'ta (do 22.50) (Bg II) TV ZAGREB do 20 .50 isto kot na odd. n. TV mreže 20..50 Svet v letih 190O—lOSS — dotannenta™« seriia (Z?) 21 ..50 TT dnevnik (Zg) 22.10 C. D. ven Dittersdorf: Doktor in aipo- tekar — oipera (Zg) PETEK. 10. .hmil T\^ ijimijana 17.15 Križem kražem 17.30 Morda vas zanima: Hej. haj, brigade, barvna oddaja 18.00 ObKornik lfi.15 Oktet DPD Svoboda Britof pri Kranju, barvna odidaja 18.45 Ne\tcklrurgiia, barvna oddaja 19.15 Barvna ri^sanka 19.30 T\^ dne-v'nik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 G. Protsperi: Michelangelovo življenje, nadalievanle in konec 21.00 Ra^.-rledi: Berlin 21.35 I. Shaw: Bogataš in rev^, barvna na- Harevanka ii. TV 1V1HE2A 22.25 T\'' dnevnik 17j30 Vaterpolo — P;irt.'ean : Mlado.'* — orenos (Bg 11) ie.30 Zagrebška kronka (Zg II) 1«.45 Dnevnik 10 (^g) 19.05 Kultiimi brezled (Zg) 19.30 TV dnevnik Sk, Zg II) 21.00 24 ur (Bg II) 2fl.00 Dnevi hvarskega gledcliš^a (Zg LI) 21.15 D. Radič: Vsebina, gla^^bena oddaja (do 22 00) (Bg 11) TV ZAGREB 17.45 Modri pla&ček — otroška serija (Zg) 18 45 DnevTiik 10 iZg) 19.05 Kulturni pregled (Zg) 19.,30 TV dnevnik (Zg) 20.00 Odr-ike luči — zabavno glasbena oddaja (Zg) 20..55 I. Shaw: Bogataš in revež — TV nada- lievanka (Zg) 21.45 Na trnjem mestu: JaJtov Gotovac (Zg) «.15 TV dnevoit (žbJl _ POiVIAGATI JE HOTEL V Tovsto nad Laškim je pripeljal s kombijem IVAN kolarič, 28, iz Maribora. Ko je ugotovil, da je zgrešil pot, se je hotel vrniti, takrat pa je kombi zasedel s spodnjim delom in obstal na levi strani ceste. Poprosil je občane za pomoč. Ponudil se je FER- DO OCEIPEK, 34, iz Tovstega, češ, da dobro pozna pot proti Laškemu. Toda že po približno 300 metrih vožnje po klancu navzdol, ko je bila hitrost že precejšnja, se je zaletel v skalo ob cesti, ker so bile zavore na kombiju pokvarjene. Ocepek se je težje poško- doval, na kombiju pa je škode za 20.000 din. PRED PREHODOM ZA pešce Pred prehodom za pešce na Ljub- ljanski cesti v Celju pred trgovino Merx je na levi strani voznega pasu, gledano iz smeri Žalca, ustavil neznani tovornjak ter čakal, ker je cesto preč- kala pešakinja mira NIKOLIČ, 21, iz Celja.. Po desni strani cestišča pa je za tovornjakom pripeljal z osebnim avtomobilom STANKO CILENŠEK, 53, iz Prebolda, ki pred prehodom ni usta- vil in je zato z levim delom avtomo- bila zbil pešakinjo, ki se je lažje po- škodovala. SPREGLE.IL JO JE Po Dečkovi cesti v Celju se je pri- peljala do križišča s Čopovo ulico voz- nica kolesa na pomožni motor JOŽEFA NOVAK, 37, iz Celja ter se peljala po kolesarski stezi skozi križišče narav- nost. v križišču pa je zavijal v desno proti Ost rožnemu voznik osebnega av- tomobila STANISLAV PESAN, 31, iz Lopate, ki je .spregledal kolesarko ter jo zato zbil po cestišču, pri čemer se je Novakova lažje poškodovala. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Po Rimski ce^ti v Laškem se je pe- ljala z osebnim avtomobilom ivj\nka KOVAČ, 51 iz Trbovelj. Nenadoma je zavijala v levo, čeprav je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil ŠTEFAN RUPNIK, 36, iz Dola pri Hrastniku. Rupnik, ki je vozil pre- cej hitro, se je zaletel v avtomobil Kovačeve, katerega je odbdo več kot kot 20 m nazaj. Pri tem se je Kova- čeva težje poškodovala, na obeh vozilih pa je škode za 20.00 dinarjev. MOTORIST PREHITEVAL AVTO Skozi škofjo vas se je peljal z osebnim avtomobilom FRANC VEN- GUST, 31, iz Ceija, ki začasno dela v Nemčiji. Ker je nameraval zaviti v levo, je zmanjšal hitrost m tudi začel zavijati. Takrat pa ga je prehiteval mo- torist JANEZ STANTE, 22, iz Podgorja, ki se je zato zaletel v prednji levi blatnik osebnc-ga avtomobila in obležal daleč stran na travi. v celjski bolnišni- ci so ugotovili, da im.a pretres mož- ganov ter poškodbe po hrbtu tn levi roki, miličniki pa, da je vozil brez vozniškega dovoljenja, škode pri tej nesreči je za 5.000 dinarjev. DESNEGA JE SPREGLEDAL S Podvina je pripeljal do regionalne ceste v Polzeli voi^nik osebnega a\'to- mobila franc MOHOR, 56, iz Pari- želj. Ker je pripeljal po nesprednostni cesti, je pozorno opazoval cestišče na levi stran in ker je bila tu po prosta, je speljal. Ni pa opazil tovornjaka, ki je prihajal z njegove desne strani In se je zato zaletel v zadnje levo kolo , tovornega avtomobila, ki ga je vozil franc" ZAVRŠNIK, 55, iz Zakla. Pri nesreči se je lažje poškodovala sopot-^. niča ANICA MOHOR, na \'Ozilih pa je ' škode za 15.000 dinarjev. SEKANJE OVINK.\ Iz Vojnika proti Socki je vozil z osebnim avtomobilom STANKO LAN- DEKAR, 23, iz Selc pri Strmcu, ki je levi oadnek v Strmcu sekal in se zato zaletel v tovornjak, s katerim je iz nasprotne smeri pripeljal AVGUST JEVŠENAK, 27, iz Bukovlja. Pri nesre- či je nastalo škode za 25.000 dinarjev. PREHITRO na MOKRI CESTI Iz Arje vasi proti Velenju je vozila z osebnim avtomobilom MARIJA JU- VAN, 36, iz Velenja. v blagem desnem ovinku je prehitevala pol tovorni avto- mobil, zaradi prehitre vožnje pa jo je na mokri cesti zaneslo na travnik, kjer se je avtomobil prevračal. Medtem je voznica padla iz avtomobila, vendar se nd poškodovala. Materialne škode pri tej nesreči je za okoli 10.000 dinarjev. CEIJE Poročilo se je 21 parov, med njimi: BOJAN VELENSEK in MARIJA OSTRUH, oba iz Celja; ADAM RAZ- GORŠEK in SONJA ČERNUTA, oba iz Celja; VEKOSLAV ŠPILER, Rečica in CVETKA ZELIČ, Laško; JOŽEF CrO- LEŠ, Štore, in SONJA ZDROBNAK. Celje ter VINCEC KOLAR in IPJi]NA LORGER, oba iz Celja. SMRTI celje blaž senič, 74, Celje; anton debelak, 75, Lovnik; adabert kos, 47, Celje; rozalija štravs, 81, Skomarje; terezija čretnik, 46, Celje; fortunat sušak. 73, Skal- ce; hedvika samec, 64, Celje; na- randa dulikravič, 94, Žalec; dju- ro krušelj, 19, Cirkovljane; ivan cok.\n, 71, Kasaze; marija založ- NIK, 65, Celje; DRACrO ctoričanec, 26, Celje; terezija primožič, 77, Celje; anton miklavc, 76, Dobrov- Ije in stane tomc, 37, Žigorski vrh. celje 47 dečkov in 40 dekUc. Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Tobak PE Celje, Savinjsko nabrežje 5 objavlja dve prosti delovni mestd PRODAJALK tobačnih Izdelkov v prodajalni Laško Pogoji: kvalificirana trgovska delavka ali temu prirnema izobrazba ter ne- kaj prakse. Nujno je, da imajo kan- didatke stalno bivališče v najožji bli- žini Laškega. Pismene vloge naj kandidatke o.'iebno oddajo na upravo enote do 15. 6. 1977. Svet šolskega centra Boris Kidrič Celje, Ljubljanska 17 razpisuje prosto delovno mesto RAČUMOVODJE CENTRA Pogoj: višja strokovna izooi^azba ali srednja strokovna izobrazba s 3-letno prak.so. Nastop dela. po dogovoru. Vlogo z dokazili o kvahiikaciji in kratkim življenjepisom naj kandidat pošlje na naslov: ŠOLSKI CENTER BORIS KIDRIČ Celje, Ljubljanska 17. Krajevna skupnost Prebold objavlja prosto delovno mesto TAJNIKA Krajevne skupnosti za poln delovni čas. Pogoji: dokončana srednja šolska izo- brazba ekonomske ali njej podobne smeri in 5 let delovnih izkušenj. Kandidat mora biti moralno-politič-no neoiporečen. Prednost imajo kandidati s področja krajevne skupnosti. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. TRENUTNO PREMALO SREDSTEV ZA TO SVETOVNO USTANOVO Pred tremi leti se je geneiralna skupščina OZN odlo Čila 23a ustanovitev univense OZN s sedežem v Tokiu, univeorze, ki ne bo imela ne dvor m 7^ predavanja in ne študentov. Njena glavna naloga bo v ustvarjanju glo- balne mreže zmanstveno-raaislcovalnin dejavnosti zaradi reševanja najbolj kritičnih probUimov, ki ogrožajo na- prediek in raavoj človeštva. Borba pi-oti lakoti, zagotavfljaaje siurovin in socialni razvoj so glavne teme sedanjega delovnega programa bodoče svetovne univerze. Kot povsod, pa je tudi tu potrebno najprej zagoto- viti materialna sredstva in sodelovanje z znanstvenimi ustanovami tn strokovnjaki sirom sveta. Da bi zagoto- vili oboje, je bilo že več posvetovanj na različnili kon- tinentih in med drugim pred kratkim tudi v Bonnu. Tako je ob tej priložnosti predsednik konference men- torjev v ZRN profesor VVernier Knopp z:agotovil, da bodo njihovi strokovnjaki s polnim zaupanjem in in- tenzivnostjo sodelovali z univerjjo OZN. Drugi so opo- aoriU na nekatere primere tipičnih projektov te nove svetovne znanstveno-raziskovalne institucije: leševanje ekodoških problemov v tropskih deželah ter izkorišča- nje sončne energije v državah kot sita npr. Alžirija m Indija. Predsednik Sveta univerze, Džekap-Ade-Adžai iz Ni- gerije, je med drugim opozoril na malodiušje, ki ga ka- žejo določeni krogi v zah:Odni Evropi. To je usmerjeno predvsem proti zamisli globalnci,?a znanstvone.5a sode- lovanja na nadnacionalni zasmovi. Namreč univerza naj ne bi bila financirana iz sredstev OZN, temveč iz po- sebnega sklada prispevkov. Za začetek dela bi bUio po trebno najmanj 8 milijard dinarjev. VvSOta, ki pa sio jo do sedaj dale na razpolago države članice OZN, je le majhen delček te predvidene številke. ANSAMBEL VIKIJA AŠ1ČA TOKRAT Z NOVIMI NAČRTI NASTOPIL! SO NA SEDMIH FESTIVALIH OD PTUJA DO ŠTEVERJANA Ansambel Vikiijia Asiča je zelo priljiubljen. Kjiarkioilii fanitije zaigrajo, so poslušiald in seveda plesalci navdušeni. Kaj ne bi bili, saj samo po- gled na temperamenten in simpatičen po(teg diatonične harmonike v rokah Vikija A.šiča navdušuijie. Toče že sadrao lebo, ko je Viki prvič dobil skupaj fan- te, ki so IjubiM diomaoa 2!a- baTOo glaisibo. 3i/U so sami amiaterijii, veodsir polni Uu- beznii in energiije do glasbe in ustvarjiahia. Tu je že bil prvi njihov nasitop, in sicer na ptujskem fesibivailu. Pre- senečenje aa njih in za vse ositale pa prav tako. Osvojiili so debutantsko nagrado. Pri njih se še izrek — dober zia- četek slab konec, nd uresni- čil. V sedmih letih so na- stopili na seidmih festivalih, od Ptuja do števerjiana, in še sami ne moretjo verjeti, da so osvoijiiili prav talkio se- dem nagrad. »Ce je resnost in potleg veselja do glasbe še mialo ambioije ter načr- tov, se da vse doseči,« pravi Vi;ki Ašiič. »V vseh S9d;mih letih m bitlo malo težav, ki bi lahko to preprečile. Tre- ba je vztraijati.« No, to vztrajnost in aagnanost Viki- ju ni oporekaifci, aevedla ob pomoči svoijih prijateljev Lotjizeta Pavliiča in Toneta Vi- deča, ki z Vikij.em aoidalu- jeta od vsega začetka. Letos je prišel ansambel v majhno kad,rovisiko krizo. Saj ni lah- ko ilskliadiiti interese in želje šestih ljudi. Zarajdi tega je prišlo v ansamblu do aame- njiave članov. Pridružili so se: kteriist Ivo Ronošec, pe- vec Cvetko Konec in klani- netiistt Jože Lesfcovšeik, ki je prav tako zio »statr niaček« doniače giiaisbe in je preij vsa leta sodeloval pri štajeirskiih fantih. Vsi ponorvno zatrjujeijo, da so se tokrat našld pravi in da ne bodo zlepa nehali, če je to res, snio Mikio pr-epri- Čanii, da se bo dlvema veliki- ma ploščama, diveona majh- nima, Icaiseti, in vsem uspe- hoim na festiivailih in v tujini pridružilo še veliko Vipmh. uspeliov. Ti^siti, ki Vikija in njegove fante posnamo, v to resnično ne dvomimo. Vnjt'h varjiamemio, kaijiti fantom je prva ljubezen do glaisbe, do tega, da Ijuidi razveseli liO da so bi z njimi zadovolj denar jiim je le obatrans nuja. To pokiašajo budi v ko lebo, ko na izletu i kmečkih žena prvič na ra jiB, ki ga organizira Novi t< nik, brez besede o denaii iigriaijo od Celjja dio Rovin Kakio, pa najlbolje vedo letnice. Mar ne? Toffej, fantje z Viifcij( Ašičem nam Še velilko oi! tacjio. kmalu bo izšla njabo nonm plošča z naslove Razigrana haTmonika in mo, da nas bo res razigra V. RBZM DAN TITOVIH CiCiBA^iO¥i Dan pred praanikom mladih so se na dvorišču vtzgojno varstverie ustanoive Anice Cct- nejeve zbrali mali nadcbisdneži in nestrpno čakali na znak, ko bodo smeli na ves glas za- peti in zarajati. Okrašeni v pisane barve pomladi in ovMic so nato malčki v veliko vese- lje staršev in mimoidočih inre^pevali, skakali iai se veselili praznika mladosti in pomladnega sonca. Srečni in razigrani so sldenili svoje rajanje. Tak je bffl torej Dan Titovih cicibanov iz vrtca Anice Cernejeve. MAPE J A PODJED BOLEZEN IZOBILJA MANJ žVlAŠčOB m ¥EČ SAOJA TER ZELENJAVE Čeprav vedno več razis- kovalcev povezuje faktor prehrane z raznimi oblika- mi raka pa si še vedno ni- so enotni glede narave te zveze. Statistični podatki pa vsekakor potrjujejo takšno zvezo. Na prim-ar! čreve.sni rak je ena pogostih bole- zni v razvitih zaJiodnih dr- žavah. Za njo umirajo tu- di Japonci, ki prebivajo v Združenih državah Ameri- ke, medtem, ko je na Ja- ponskem ta bolezen mno- go redkejša. Statistični podatki tudi potrjujejo, da se ena od oblik raka na maternici in ledvicah skoraj niikdar ne pojavlja pri suhih ženskah Strokovnjaki so mnenja, da tudi na nastanek tega vpliva med drugim prebe- ga ta hrana — prebogata glede na sestav, ne na ko- ličino. * Jasno je, da imajo tre- nutno onkologi m-mj argu- mentov na podlagi katerih bi lahko priporočili dieto. kot njiiiovi kolegi kadario- iogi, ker ne razpolagajo z doil5:azom o direktnem vpli- vu nekega živila na pojav tn razvoj rakastega obole- nja. čeprav dokacaov ni, ma- njša poraba maščob, pred- vsem tistih živalskega izvo- ra, povečana potrošnja ži- taric vključno z njihovimi sestavinami ter povečana poraba svežega sadja in zelenjave, je tisto, kair la- hko in naj bi zdravnik — ne glede na lastno specia lizacijo — predpisal. Ne- kateri to že delajo in ta- ko predlagajo naslednje spremembe v prehrani: — Potrošnjo maščob je nujno potrebno z:manjšati na takšno raven, da pred- stavljajo manj kot 35 od- stot.kov vseh kalorij. Te so do sedaj namreč v vsa- taodnevinem jedilniku 40 ao 50 odstotkov. Priporoč- ljiva je zmernost v porabi mesa, mlečnih proizvodov in pečenih živil. Svinjino tn gofredino čimbolj pogo- sto zamenjati s perutnino ri ribo. Pred govedino je i.>')irebno dati prediiiost mesu živali, ki so bile hranjene na pašnikih. — še posebno moški morajo zmanjšati uživanje holesterola in to s tem^ da bodo uživali jajca iri druga živila živalskega iz- vora zmemeje kot doslej. — Občutno je potrebno zmanjšati količino slad- korja in spli. — Povečati pa je po- trebno uživanje živil iz žitaric in to tistih, ki so očuvale vse sestavine. V to vrsto povečanja sodi tudi krompir in tudi dru- ga hrana, ki vsebuje škrob. Na prr/em mestu so še ve- do sveže sadje in zelenja- va. Nujno potrebno pa je ravnotežje med jemanjem energetskih rezerv in tro- šenjem energije. To pa je mogoče doseči z pametnim omejevanjem količine ka- lorij in fizičnio aktivno- stjo (torej proč s sedečim načinom živjlenja)! (konec) Ne, danes ko je nedelja, zaklju6ixi dan mladinsikega pev^k-agi fcistivala, ki je sicer vsaki dve leti enkrat, ne boniio odprli v Celju gostišč ~ iaven rednega delovnega časa. No, ja, pa kdaj drugič! NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov Konjice Šentjur, Šmarje pn Jelšah m Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva b, poštm predal 161 Naročnma in oglasi: Tri V. kongresa 10 — • Glavm m odgovorni urednik; Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničat Brane Stamejčič. Damjana Stamejčič. Zdenka Stopar Milenko Sera šek, Janez Vodenik. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga OGP »Delo«, Ljubljana — Etokopisov ne vračamo - (Dena posamezne številke 3 din — Ololetna naročnina 120 din, polletna 65 dm, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojna Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »Delo« Ljubljana - Telefon: 22-3«'», 23-105, oglasi ln naročnma 22 800