Pnbllflhed and distributed ander permit (Ho. 556) authori ted by the Act of October 6,1917, on file at the Port Office of Hew York, N. Y. — By order of the President, A. 8. Burleson, Postmaster General. GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. 0 The largest Slovenian daily 0 in the United States:- Issued every day except Sundays and Legal Holidays, jj] 50,000 Readers Telephone: CORTULHDT 4687. Entered si Second Class Msttsr, September SI. 1903. st »he Post Office at New York. H. Y, ander the Act of Congress of March 3. 187». Telephone: COETLAlfDT «687. NO 233. — ŠTEV. 233. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 4, 1918. — PETEK, 4. OKTOBRA, 1918. VOLUME XX VL — LETNIK XX VL Avstrija bo odgovorila Wilsonu POSLEDICA TAJNIH SEJ. KI SO SE VRŠILE NA DUNAJU, BO NAJBRŽE NOVA MIROVNA NOTA AVSTRIJSKE VLADE. — AVSTRIJSKA VLADA BO NAPRAVILA VSE POD POKROVITELJSTVOM NEMČIJE, KER NEMČIJA SAMA NOČE POD KOSTANJ. — NOVE RAZMERE. Novi nemški kancelar Prenovitev Oficijelna poročila NOVI NEMŠKI KANCELAR JE PRINC MAKSIMILIJAN BADEN SKI. _ DR PAYER OSTANE. — VAŽNA MESTA SE BO PONU DILO SOCIJALISTOM Francije ANGLEŠKO POROČILO. Washington, 1). t\. i. oktobra. — l»iš<- M. T. Tighe., Posle-<.i«-a tajnih soj med .-lani avstrijskega in urinskega kabineta, bo naj-hv/.i- ta. iia bo Avstro C tjrska odgovor la na /adnjo noto predsednika Wilsonu. da iio v marsikaterih točkah odnehala in da bo slednjič > prejela pogoji* in predloge predsednika Wilsoini. Ta odgovor b«» sestavil avstrijski ministrski predsednik. 1 )a se !>■> res tak" zgo lil]>. so prepričani vsi tukajšni <1 plomatičui k rogi. Zelo /nasilni sta j>a tndi dve drugi stvari: Nemška vlada j* sklenila odpoklicati i/. Belgije .svnje vojaštvo in zpoluiti v.se zadane obljube glede nov«* volilne* j'* baje pripravljen i < forme. Na \ sik način vre kot so ponujali ■ uii» morali centralni zavezniki ponuditi vi-likn svojih zadnjih notah. Pa naj bo ponudba taka ali taka. /awzniki ne bodo zadovoljni z žnjo. če ne bo popolnoma odgovarjala principom amer .škega naroda z ozirom njegovega zastoj" nika. predsednika Wilsolla. .s. iiicija s * * j« /• \ m:« rs čem vkbuiila. Pripravljena jc izprazniti Belgijo ter vdejst \ i*' volilno reformo. Nova mirovna ponudba bo pa razen "evakuacije Belgije" vsebovala n.ijbržc tudi "demokrat zaeijo obeli cesarstev". Ko bo Avstrija odgovorila, bo izpregovorila v imena Nemčije. \ siaka nota, ki bo prišla bodisi iz Berlina. bodisi iz Dunaja, bo ] osb-dica postopanja Bolgarske. Že -' daj je pa jasno, da Nemčija lic bo priznala, da je p-t magaila. Dunaj, Avstrija. oktobra. -— V včerajšnjem zasedanju avstrijskega parlamenta sc jc vnela velika debata glede vladne deklaracije. Poslanci so tudi razpravljali o mirovnem vprašanju. Soeija lističu i poslanci zahtevali mir in sicer na sledeči bazi: Stvorit so mora legijo narodov. Sedanji vojni ne sme slediti gospodarska vojna. Posledica sedanje vojne ne sme biti nobena aneksija. Zopet na vstanovitev Srbije. Crncgore in Belgije. Pogodbi, sklenjeni v Bukarešti in Breat-Litovsku je treba popravit .. Vprašanje glede vzhodnih provinc naj se uravna na narodnostnem temelju. Poljsko vprašanje naj reši po'jska ustavotvoriia skupščina. \ s:ik narod v A . stro-Ogrski mora imeti svojo avtonomijo. Največji upliv jc napravil govor češkega poslanca Stam-ka. ki' je napadal Nemčijo. S: a ne k je ponovno zagotovil solidarnost Jugoslovanov. Cehov m Poljakov ter izjavil, da je mir mogoč le potom sprejema vseh štirinajst točk. katere j.- določil predsednik Wilson. Si ja se je končala z zahtevo, naj s,» vrši prejkomogoče medna-1 r« dni mirovni kongres, ki bo rešil poljsko vprašanje ter druga mednarodna vprašanja. t esar Karo! je p.lšel včeraj iz Reieheuaua v Baden. kjer je spre-' jel \ avd enei felJmaršala Strausenburga. načelnika avstrijskega generalnega štaba Zat. ni se j,, vrnil na Dunaj, kjer se je posvetoval z avstrijskim zunanjim ministrom banu....., Burianom in avstrijskim. ministrskim predsednikom baronom Hussarekom. Včeraj ponoči se jc vrnil vladar v Reiehenau. London. Anglija :;. oktobra _ Tukajšnji vojaški strokovnjaki vo prepričani. da bo morala Avstrija vstanoviti novo črto na Donavi, da bo branila svoje ozemlje pred sovražnimi narodnostmi ter da bo /.-.držala posledici- .1 mirov na Kumuuskem. ki z vsakim dnem nara-' N".-iii.-»j« ima V Ilusij trii trideset divizij. Avstrija pa trinajst, z ozimni na iu.»č in pre krbo. nis., te divizije veliko vredne. »V.itral-!ia /a\ e/tiika bi !»lik<» te divizij- poslala v ozemlje ob Donavi. se Iwijita. kajti s tem bi lahko izgubila krnit rolo nad v sem ozemljem, katerega sta dobila ;.•<. sklepu mini v Brest-Litovsku. Amsterdam, Nizozemsko. oktobra. Z ozirom na zadnje ugotovilo dr A'eksHtidr.. We kerla. odrskega ministrskega predsednika, k- se je u!avi!„ .'a hoče avstrijska vlada skleniti mir. je odgovoril b-rl iiski časopis rmania": M. r. lajnim l.er!iiisk;m ktogom ni ničesar znanega, da se je z.:, či ia 0»r*k»i zavzemuii za mir. Amsterdam, liolandsko, •'». oktobra. Soglasno / ber insko 7.ii lung am Mittag' jc bil imenovati iu mškim državnim kaneclarjein princ Maksimilijan I".ad»ns.ki. V kaneelarski palač v Berlinu se je vršila včeraj zvečer st-j.t nemškega državnega s\-»*ta. soglanio s poročili, ki došla semkaj. Predsedoval je nt mški kajzer sam in seje -> je vdeležii tudi nta*ša nindenburg. ki je prišel v Perlinn v >|ir«'iiwtvii kajzerja. Pri s »stvo-\ali so tudi prejšni kance'ar von llertling. po lkaneelar dr. \>č državnih m nisft\»v. Pod.kaneelar von Payer bo najbrž ostal v svojem tlo-t rado. dočr-ni se bo po lilo ministrstvo za zunanje zadeve y p loma t o v. Vse kaže. da gc.ieral von Stein ne bo ostal s • nadaljt nister. V nemških političnih krogih se veliko razpravlja ide 1 ove nemške vlade. Med drugim kroži tudi predlog, naj bi 1! št v o za zunanje za 'eve poverilo kaktimi pri-i;:Šu eentruina al < ;jaiistu. ■i""o>ii j •.-1 j bi s.- novo cesarsko delavsko ministrstvo j l ilo so.-i ja nemil <|< lnokrel u. Payer 1 a njem rokah vojni !in- London, Anglija. oktobra. — Nočno. — Ob jutranji zori an-gleške nfanterijske čete s tanki so zopet napadle na fronti nekako osmih milj od Setpieh.irt pa d'> kanala severno od Bony. Napad je bil uspešen na vseh točkah. Na desnem krilu napada so angleške in škotske čete 3li. divizije /opet zavzele vas Senuelmrt. ujele veliko število sovražnikov ter pozneje zjutraj odbile protinapade sovražnika. V središču je zavzela neka angleška divizija z naskokom Kam -court in Wianeourt. doči 111 je prodrla 2. avstralska divizija skozi Črte sovražnika zapadno in .južno-zapa lilo od Keaurevoir. Potiskajoč naprej s». čete teh »Iveh divizij v spremstvu tankot dospele do zuanjega roba vasi Montbrehain ter s. zagotovile visoko »■zemlje jnužno in ju/nozapadno od Heaurevoir. Medtem sm si na lev: strani napada angleški in irski bataljoni izsilili prehod preko kanala Še!de, pri <»ony in Le t'atelet. pri čemur se je zavzela obe vas" ter v soko ozendje iztočno od njih. Na teh me-slih je sovražnik tekom popoldneva v prizori 1 močne protinapade. S It a j- Ill'>' b narodnih votlitcijev. \ elik težkimi boji se še nadaljnje. Tekom teli uspešnih operacij nam j*- Ameriški vojaki bodo prenovil? Francijo. — Ameriška hvaležnosl d^ Francije ne bo končana 2 to vojno. Wash r g" Ion, 1). 1oktobra Ameriški d< !g lr. aiežnosti ne b i še docela poplačan, ko bo zina u.![ m ič i "ti : .»d Vojiit (I [.■la i>.> prcv/.r ■la d< cbt miru. .la pri •no- vi CJ>II to senc dele Francije in Belgije. To je .1 el u:: črta. ki m1 |» »ra. v »ve- Proti vanda-lizmu •no nn-sto «]H>m!ni na pre st«»r: tek ost ; ("ambrai. moderno mesli j z industrijo pada med črno-rde-!čini plamenom v razvaline. Cam 1 brui jt» v tem trenutku samo er j velik plamen. Nemci so odšli, to ----j tla prej so vrgli goreče bakle na Zavezn ške vlade bodo poslale dragocene spomine starodavne Nemčiji ultimatum zaradi vanda. j Francije, lizma v Belgiji. — Renska mesta j kot ta'ec. s,)- presledek b*i med vsjavljeniini sn \ l ažno*.1 mi in časom. ko se bo Pershinguva armada vtiiila to-tran Atlantika, po vojni »e bo v Franciji našlo dovolj Ida za ame riške vojake, zlasti pri zgradb" me. i m vasi. katere so opusiošili Ilnni. padlo v roke veliko število jetnikov. Na ostaii fronti St. Queiitin-< 'ambrai so se vršili le spopad med patrulami. tekom kaierih se je ujelo na ialjue jetnike. V ozemlju sovražnega umikanja severno od reke Searpe - . naše čete tekom dneva s»;.!iiO potiskale naprej. Izvajale ->0 stalen pritisk na nemške zadnje straže. Mesto Lens se ' izčistilo sovražnika in naši naprej potiš njeni oddelki so dospeli d«; splošne črte Avion. Vendin. Hantav in llerlies e za- AVSTRIJCI SE UMIKAJO IZ ALBANIJE. Ker se zdaj že pr bližnje konec ter so sedaj iztočno od gozda (ircnier. Danes zjutraj so naše v o ji ic in je mir že v dogledui raz-; vzele Arinentieres. dalji, se je priče o misliti na delo po vojni, ki bo popolnoma istovet FRANCOSKO POROČILO. 110 z delom v vojni. Prvotno domnevanje, da bo ar Pariz. Francija. oktobra. — Nočno. — 1'stanovili smo v,, pri mada po končani vojni prišla na železnici iztočno od St. Quentina ter ponesli boj naprej iztočno od zaj v Ameriko s prvim painikoir taubourg 1/Isle. 1'jelo se jc nekako sto sovražnikov. Washington, 1). <*.. 3. oktobra. __ —- Iz avtentičnih virov je prišlo v držaMii department obvestilo, da I^al Jani so uvedli proti avstro-se Nemci pripravljajo. da izpraz ; ogrskim četam v Albaniji veliko siijo Belgijo. Skupno s to vestjo se je tudi zaznalo, da zavezn Šk«. vlade pripravljajo za Nemčije ofenzivo. — Sovražnik beži. in da se bodo vojaki povrnili k svojim prejšnjim opravilom, je se daj izginilo in se sedaj uvideva da bo trajalo več let, predno bo cela ameriška armada prišla '»a zaj in bo razoroežna. Vse se bo le polagoma izvršilo. Tako se obenem pripravljam«: London, Anglija. :». oktobra. -ultimatum, v katerem bodo za-, Rima je dospelo poročilo, da so za vojno in mir. Celo pričetek vozniki zahteva'i. da Nemčija ta- uvedle talijanske čete splošno o- prevažanja armade domov se b< koj preneha s svojo navado uiti- t'enzivo proti avstrijski armadi v zavlekel za nekaj mesecev. ak< Albaniji. Obema pa tudi poročajo ne bo nekaj let, ko bodo sovražno z Dunaja, da no začeli Avstrijci st i že končane. Angleška In ameriška vlada u če vat i belgijska in francoska me sta. kadar jih zapuste nemški vo- jaki. Zahtevali bodo tudi. da Nem zapuščati .svoje postojanke v Al-' ei ne bodo sekali več sadnega drevja in uničevali vinograd in bodo zagrozili, da se bodo maščevale zavezniške armade, kadar pridejo na nemško zemljo. bani j i. videvata, tla se ne bo moglo po Italijansko ofenzivno prodira- skušati razorožiti, dokler ni skle nje se je začelo v torek na več kot njen mir. dokler niso sprejeti po-petintrideset milj dolgi fronti med g<».ii iu dokler Nemčija ne bo da j Jadranskim morjem in reko Osum. la jamstva, da ne bo nikdar več Državni tajnik Lansing je danes priznal, da se razpravlja < uiti mat uruu. da pa se ni še nič gotovega sklenilo. A ko se bodo zavezniki hoteli maščevati, bodo o-pustošili vinograde ob Kenu * za posekano sadno drevje v FVaiic -ji- Xeiuci nadaljujejo z vandaliz-1110111. < ambrai so izpremenili ^ razvaline in požgali St. Quentin. Zavezniki so prepričani, da nič ne more vstaviti nemškega pusto šenja kot samo grožnja. Nemčij" Italijanom se je posrečilo zavze- pričela vojne, ti Berat, bivšo važno avstrijsko Po brest-litovskem miru se Nem bazo. Padlo je tudi mesto F eri. eem ne more več vrjeti. Od Nem Avstrijska armada se je, ko so čije se more pričakovati, da b< ji Bolgari odpovedali svojo po- pod kako pretvezo sprejela mi moč. začela umikati ter puščati za rovne pogoje, potem pa bo nena seboj svoje potrebščine. Italijani doma zopet pr čela z vojno, ka Severoiztočno od Kheimsa smo zavzeli Cormiev ter dospeli do Aisne kanala med Concevreux in La Neuvilette. VT Champagne gre bitka naprej / vel.'ko silo. Povečali smo svoje pridobitve v okraju severno od Sommepv. Potem ko smo premagali odpor sovražika smo zavzeli Itlane M0111 greben ter Medeali farmo, pet kilometrov severozapadno od Sommepv. Danes smo ujeli v skupnem mož. NEMŠKO POROČILO. Berlin, Nemčija. oktobra. — Nočno. — Izjalovili vj se silni napadi sovražnika severozapadno od Roulers ter na široki fronti sove rozapadnood Roulers ter na širok; fronti severno od St. Quentina ter \ Champagne Sovražnik j« imel v teh bojih težke izgubo. Dnevno poročilo. — V Flandriji se je zavrnilo sovražne napade severno od Stadena m zapadno d Roulers. Ujeli smo 200 mož. Na večer so se izjalovili dehti napadi sovražnika na obeh straneh Vpres-Meiiin ceste. Arinentieres in Lens smo izpraznili v torek zvečer brez vsakega boja. Zavzeli smo p »tojanke v ozadju iztočno od obeh mest. Tekom •'lieva je sovražnik .»o močnih artilerijskih pripravah, ki so bile obrnjene proti zapučeni:e. pozicijam, sledil preko črte Fleurbaix-La Ba-s-- ee-Ilullneh. Pred t "ambrai je potekel dan mirnejše. Zavru lo se je delne na-patlc sovražnika na -avnini Šelde. v bližini in južno-iztočno od Rn-millv. Izjalovili so se močni napadi proti našim novim črtam severno so zaplenili veliko množino vojne- korhitro bo videla svojega sovra in južno od St. Qui litina, ga materijala. žnika v slabem položaju. Južno- ztočno o l Anizv-Ie-Chateau ter severno od Pilnin smo za- Cmikajočini se Avstrijcem po- Zaradi tega bo potrebno, da o- vrnili delne napade. Šlezvik-holštajnski polki so branili pozicije na vel ju je general Pflanzer-Baitin. stane ameriška armada v Franci robu Chemin des Dames proti močnim sovražnim napadom. Vršili so napredujočim Italijanom pa gene- ji. dokler ni vse zajamčeno; ravno se boji pred našo novo črto severozapadno od Rheimsa. ral Ferrero. 1ako mora ostati v evropskih vo- Na večerje stal sovražnik 11a črti Chaudardes in (.'oriucv te- ob Avstrijci morajo premagovati,dah tudi ameriška mornarica št Aisne kanalu. se bo povedalo, tla ho morala pla-jna svojem umikanju velike tež- »lolgo na straži. eat . odškodnino za opustošena iun j koče. sta. ila st> ImhIo zopet zgradila, a-l ko so hila porušena brez potrebe, j Belgijsko poslaništvo je danes prejelo od belgijske vlade v Jla- - vre obvestilo, da so vse nemškt Poroča se, da se je bolgarski kralj V Champagne si» Francozi z močno si|n nadaljevali s svojimi na- e morejo ame padi ........... Suipj e proti St. Marie-a-Py ter med Somm '}»y in Mon- izravnalo z našimi protinapadi. Na ostal. Nemška propaganda Nemška propaganda napoveduje veliko umikanje na zapadni fronti. Alzacija-Lotarinška Pariz, Francija. U. oktobra. Iter! nski dep«irtiiieul za nemško propagando napoveduje vnaprej veliko umikanje nemških sil na zapadni fronti. V tigotovilu. katero je izdal ta urad. se glasi, da se Nemčija dejanski maje pod udarci združenih zavezniških >il. V poročilu se glasi nadalje, da mora Nemč ja vzdržati dele obrambnih postojank v Franciji in Belgiji, da se bo ohranilo domovin«! varno pred bitkami, katere se sedaj odločuje. Priznava se od strani nemške ga propagandnega urad, da so iz v oje vale angleške čete uspehe v pokrajini ('utnhrai in e dostavlja. da tli C am bra i še nadalje •središče železnic in cest kot je bilo prej«*. Nove železnice in pota »e je zgradilo nadalje proti iztoku, odkar je bilo mesto ogroženo jeseni leta 11M7 vsled vo je vanja s tanki. Nemški propagandni department priznava, da so izvojevali Angleži in Belgijci v Flandriji precejšne začetne uspehe. Nemški položaj na zapadni fronti je resen. — priznava ••Frankfurter Zeitung". ter dostavlja, da se nemška fronta počasi drobi. Nadalje se glasi: — Zavezniški načrt napada s>e je izvedlo na izvanreden načm. Pomen ja namreč močno obt oženje naše fronte. Položaj ob Meuse, kjer so se ameriški napadi ravnokar pričeli, je skrajno kritičen. Del Chemin de.s Dames sc je opustilo n cela nemška fronta se počasi drobi pod sovražnimi napadi. Soglasno s, poročili, katera se je prejelo semkaj, se v Berlinu javno razpravlja o izpraznenju Belgije, (ilede Alzacije in Lotarinške pred laga nemško vrhovno vpdstvo. naj so deželi nevtralizira ter priklopi Luksemburgu. s t ranr bi se ustvarilo mejno državo med Fran eijo in Nemčijo. Na kateri način riški vojaki boljše porabiti kot da teis. Krajevne u-pehe se jt se zavzemajo za opustošene pla Iron t i so se izjalovili napadi pred našimi črtami, ujave. povzročene po llunih ? Na obeh straneh Aisne in v Argonih s«> stali Noben narod še ni imel take pri- vražnika brez vsakega uspeha, like kot Amerikanei. Inžinirjj bo Ferdinand odpovedal prestolu v do de ali načrte in pazili, da st BELGIJSKO POROČILO. IZ BOLGARSKE. delni napadi so prilog sinu Borisu. civilne oblasti in čete v Belgiji prejele navodila nemškega gene prilog sinu Borisu. zgradijo ceste, kanali, železu ce ralnega štaba, da naj bodo pri ----javna in privatna poslopja; agrar Havre, Francija, o. oktobra. — Francoske in belgijske čete pravi jene. da sc vrnejo na nem- London, Anglija. oktobra. ei bodo uvedli ameriški način ob- ->o danes napadle sovražne pozicije iztočno od Staden. Kljub nemško mejo. ker se namerava izpraz j Brzojavke iz Curiha javljajo da delovanja zemlje, ki je rar.oran* škemu odporu smo potisnili svoje črte naprej za dva kilometra ter niti Belgija. se je bolgarski kralj Ferdinand vsled izstrelkov in poteptana: — dospeli do zunanjega roba Ilooglede. Istotako so dospele do «» s:e Poslaništvo pravi, da je b i na- odpovedal prestolu v prilog svo- gozdarji boilo nasadili gozdove med Hooglede iu R nders. Silen protinapad sovražnika zapadno jemu slini Borisu. katere si> posekali Nemci. Rudar Roulers se je popolnoma izjalovil. Kodanjska poročila iz nemških ski inžinlrji bodo vodili dela pri- Včeraj je prodrl neki belgijski tank skozi nemške črte fr pri-virov pravijo, »la sestavljata prej- popravljanju rn Inikov, katere bo- sel v Roulers in to kljub ostremu ognju Nemcev. Vrnil se je skozi šni ministrski predsednik Radosla- do Nemci preplavili ali pa druga nemške pozicije ter :mzaj za naše črte. vov in minister Pešev novo pt-ovi- če poškodovali, predno se bodo u- ________ zorično vlado. maknili. _ f Kralj Ferdinand je s svojo dni Treba ho zgraditi hiše po deže Ameriško prebivalstvo bo iroeU [po vojni. ua bi se ta posojila po-žino oči vid no pobegnil na Dunaj. li. nanovo postaviti cele vasi. to- JoI^uost zl,ral1 sredstva, armada j stavila na trgovsko podlago. Ne more se pa pričakovati, da bi kaka postavila odredba izbrisala te obveznosti, predno bo vojna kon men belgijsko-angleške ofenzive v Flandriji zavzeti pomorski bazi Ostende in-Zeebrngge. Osteiule bi '»ila baza za angleške in zavezn ške bojne ladjo, ki operirajo južno od Kanala in tudi za del ladij ki opravljajo patrulno službo ^ Severnem morju. V ofielelnih in diplomatičnih jXemski in avstrijski listi izjavlja- varne, postaviti vanje stroje. — P^ bo prevzela popravilna dela. krogih se zgotavlja. da se je iz- jo. da so avstrijske in nemške če- skratka: poprav ti in na novi. *0 Je podjetje, katero je Č« se ne moreš boriti izkaži svoj patriotisem s podpisovanjem četr tVojnega posojila. praznenje Belgije že pričelo. Washington, D. C.. 3. oktobra — Predlagano je bilo. da se naj obrenska mesta določijo za uniče nje in naj se pove berlinski vladi da bo za vsako francosko ali belgijsko mesto, ki bo porušeno brez vojaške potrebe, uničeno eno nem sko mesto ob Renu. ki bo imelo za zaveznike enako veljavo. Odkar so zavezn'-ki pričeli v povračilo bombardirati nemška mesta. Nemci niso več vprizarjaP toliko zračnih napadov na nezavarovane kraje in morebiti bi sva- mrrje. 1 rilo tudi sedaj pomagalo. Oficjelno poročilo iz Francije se glasi: te ali na poti v Bolgarsko ali pa zgraditi bo treba vse. kar je ob- lastno Amenkaneem m katere že v deželi in sicer v velikem Šte čuti'o hunsko pceplavo. morejo izvršiti samo Amerikanei jčana; toda z vsa gotovostjo bo to vil 11. vendar pa so domneva, da Malo pred tem. predno je Ame ko se že bl ža mir, razmišlja, lel proslave miru z zmago, se širi te vesti edinole v namenu, rika šla v vojno, se je delalo na ameriški narod, kako se pokazati j da se deluje proti učinku, ki ga to. da bi nekatera ameriška mesta hva^žnega naroda, ki jc pomagal | Baker v Parizu, je imela predaja Bolgarske na adoptirala" francoska mesta v ,,am do *vo*>ode. In ta misel, pu Pariz, Francija, 3. oktobra. Ameriški vojni tajnik Newton D. Baker je danes prišel iz Londona v Pariz in je zopet obnovil konference. katere je pričel pred svo- — Cambrai gori C ambrai, h:;bondov! centralne zaveznike. namenu jih zopet popraviti. Ame stltl severn° Francijo ne samo Na sličen način se je tudi kro riški narod je ta načrt sprejel / svobodno, temveč tudi prenovlje žilo v Berlinu optimistična poro- velikim zanimanjem in dasi še m n.°' j* prevzela vse narodno miš čila glede Turčije, dasravno ni bil čas. da bi se b i načrt izvedel 'JenJ1'-nobenega vzroka zavreči prejšnje so se že nabrali skladi v ta namen.. I* govorjenja mnogih vodilnih 1 jim odhodom v Londonu, domnevanje o skorajšni predaji Zdaj pa. ko se uvideva. da bc P0'*1 »kov se je že slišalo, da name-1 D' Annunzio se je vrnil. Turčije. Zavzetje Damaska bo po- morala ameriška armada še po! rava Amerika izbrisati vsak dolg j Rj^ Italija, 3. oktobra. _ Ga- srečilo prošnjo Turčije za pre končani vojni ostati dalje časa v katerega ;ma Francija pri Ameri- j briele d'Annunzio. je 26. septem- Franciji, vodilni krogi razmotri ki. bra po]ctei 290 milj iz Turina v -----------vajo o tem. kako zaposliti vse te Splošno je razširjeno mnenje ljudi. Zaradi tega se misli armadi j da ne bi bilo primerno duhu, ki Vsi y armado lastnikov Liberty dati nalog popraviti opustošeno zdaj navdaja zarezniške narode Francijo. in ki bo ostal med njimi še dolgo Calons za francosko bojno črto. je danes napravil obrat-ni polet s francoske fronte v Milan v treh urah in desetin minutah. ■ • .... . _ i r ... . ' ...... - OTjAS N\fiA. 4. OKT. 1918 •OLA8 NARODA »» ■aoxasn nUNK SAJCSH*, IUBLI8IIK4 ffOawmbm Daily.) U pobllabed b j LiOUTB BHNBDIK, Tmriitf. FLace of Bntlno— at tfca mpcntka aad «ddn«na at tbor« KI OortJandt Street. Boroogh at Manhattan. New York City. N. Y. la «*io leto velja Hat m ta Oanado ...... ■a pol leu — - — ga fetrt leta »»..^ww _ "GLAS NAHODA" Izhaja vsak dan lzvaemSl nedelj ln praznikov. Za eeio leto aa mm mm $LM Za pol leta M ,«••• 2.00 Za Cotrt leta a LM Za lAosealbo New York New York, mesto New Yort m. celo leto....« "Q L AS N1BODA* (-Votes of the People") MMfA tr»ry daj except Sundays ant Subscription yearly $3.60. - J k Adrrrtivmeot en I>opU brea podplaa in osebnosti se ne prloMnJsJe. Denar naj ss blagovoli poflUJatl po — Money Orders k raja naročnikov prosimo, da as naznani, da hitreje najdemo naalomika. "fiLAI M A B O D A" Dopisi j! Davis, W. Va. Ki.*r >e v tem cenjenem listu kaj u-aio «:^jiiiu 1. j '2. m i. vojnem posojilu iu tako Imiiio tudi pri četrtem. Centralnim državam se morajo streti k« Mi. T>»vej. Slovenci, dajte še v <"•«' trlo poswjiio. da ne bomo na tuji zemlji najzadnji. «L Cian N. I . Z. Telefon: 287« Portlands Resen nasvet * tule i dela\ Oregon City, Ore. *J4. scpt. zvečer .>«» un.ij-•i sklenili, tla konča v Stedite z lučjo V oktobru lw» iKitlsaiilu u iv 11:1 za j in ti-kii. opn-miti •U>m s tini^sten svetilkami. < Mn> hi«-- z:i najmanj »Jenarja. svoj«, trgovin. »lajt-jo najv«-e iu . ili i ji»>- The N ew York Edison Company At Your Sen'iie (iemrrai OSce>: lr\in^ Place ar.ti lrri :*rrc<— Branch Office >hov. Kuo:ns ter t;.«. Convenience l*„i> .c 1J6 Drtecrv ;< In .r.e * Jv ' _4 Wr«i <.'4 v 15". E.<: -r:r. Varčevalne in vojoo" var«eva!»e trnke 11 prWaj » »» saiifc aradib- Jugoslovanska st 49 Katol. uerinc\h Ustanovljena leta 18§S — Ickorporirana !eta 1900 Ciavni urad v T.LY, MINN.] Vojnih časov ne prenašajo saiuo «»ni. ki neposredno ž.ve v njih. \ o.jni čas je podoben težki bolezni, ki šc doljro in dolgo upliva na >t inje bolnika, čeravno je resna nevarnost ž<» takorekoe odstranjena. Človek, ki ozdravi, se ne čuti takoj močnega kot >e je čutil pred boleznijo, in treba je precej tednov in celo mesecev, predno pride I opolnoma k moči. Taki bolezni se da primerjati tudi vojna. Posledice sedanje vojne bodo čutili še pozni rodovi. To ni ničesar novega in bo vsakemu jasno, ki zna trezno misliti. \ eliko rojakov se gotovo še spominja časov, ki so sledi španski vojni. Vojno je bilo čutiti še precej čas po sklepu miru. Nova je samo težkoča krize oziroma bolezni, na kateri sedaj bolehamo. Nova je samo veličina katastrofe, njena splošnost, uničevanje v Evropi in ne-popisno pomanjkanje. Nova .so števila, s katerimi je začela računati vojna, števila, katera sicer lahko zapišemo in izgovorimo, katerih si pa ne moremo predstavljati. In ko bo enkrat ta bolezen-vojna prestana, nam njene posledice ne bodo nove. Prepričani smo lahko, da bodo zdravniki v Washingto-nu. ki zdaj spravljajo uspešno bolnika iz krize, imeli dovolj sredstev, da bodo povspešili popolno ozdravljenje — in se ni čuditi, da ta sredstva že sedaj zbirajo. Toda zdravniku je težko, če mu bolnik ne pomaga in ne stori vsega, kar je v njegovi moči. da povspeši ozdravljenje. Zdravniki v Wasliingtonu bodo preskrbeli, da bo '"perioda go->-.podarskc obnovitve" tako lahko prestana kot bo mogoče. Da pa vse to vpoštevajo in da že zdaj vedo. da ne bo šlo brez prt eejšnj li težkoč, je sam priznal, najuglednejši med njimi, državni /akladničar ^TcAdoo, ki je rekel pred par dnevi: — A' Ameriki niso bile še nikdar tako visoke mezde in plače kot so sedaj. Ko bo napočil mir, se prosperiteta ne bo vzdržala na takem višku. Tako je svaril zdravnik, eden najboljših in najbolj zanesljivih, kar j h je danes na svetu. Umevno je, da tak zdravnik ne bo brez po-tr-ebe razburjal svojega bolnika. Obenem pa je tudi predpisal zdravilo, ki bo obvarovalo ozdravljenega pred škodljivimi uplivi in posledicami bolezni. In ta njegov recept se glasi: -— Zbirajte moči za čas, ko jih boste potrebovali! — Vsakemu dolarju, katerega sedaj prihranite, se bo podvojila vrednost, ko bo napočil mir. — Onemu, ki danes ne varčuje, se prav lahko zgodi, da bo v viharju, kateri bo morda napočil s sklepom miru, brez zavetja. Ali človek lahko varčuje? Da. lahko, samo če hoče. Nikomur ne očitamo, da brez potrebe razmetuje denar, vsakemu pa lahko rečemo, da bi lahko na teden par uolarjev manj potrošil, če bi hotel. Stediti je torej potreba, kaj ne! — In štedili bomo. vsak med nami bo sledil. Kaj bomo pa napravili s svojimi prihranki? Kje jih naj lažje spravimo? Kam naj jih naložimo, da bomo imali od njih koli-kormognče veliko dobička? Lotiti se moramo načina, ki nam omogočil je št eden je, denar pa moramo naložiti tja. kjer bo absolutno varen. rukaj je par nasvetov. Človek mora najprej preračunati, koliko lahko prihrani na teden. To s vol o mora imeti neprestano v mislih. Nobene varnejše hipoteke ni kot hipoteka na Združene države. Nobena zadolžniea ne bo tako zagotovo izplačana kot zadolžnica Združenih držav. štiri in e?» četrt obresti tudi ni kar tjavendan. Poleg tega je tudi treba pomisliti, da j-- glavnica oproščena vseli mogočih davkov. Nobene hipoteke, nobene akcije, nobenega bonda in nobene za-«'niž::iee ni tako lahko izmenjati v gotov denar ali "zastaviti" kot i nd strica Sama. /a katerega garantira v imenu sto mil jonskega na-j oda in 7. \ katerega jamči z vsem svojim silnim premoženjem. Vse te ugodnost: nam nudi — Četrto Posojilo Svobode. Ferdinand Dolgonosi V zgodnjih dneh meseca oktobra leta 1913. ko sta sklenila bolgarski kralj Ferdinand in njegov minister Badoslavov pogodbo z Nem-C jo, so bili pozvani voditelji raznih opozicijonalnih strank, naj i:'.ra-zijo -voje mnenje glede situacije. Jn kar je bilo glavno, poklicani so Liti vsledtega, da bi povedali, če hočejo stati na strani vlade ali ne. In tedaj je poročal dopisnik uglednega italjanskega lista "Cor-rlere della Sera", ki je bil o celi zadevi natančno informiran, da je rekel Malinov, sedanji ministrski predsednik, da bo zveza z Nemčijo nasprotovala interesom Bolgarske. Kazen Malinova sta bila navzoča tudi (Ju e še v in Stnmbulivski, načelnik kmečke stranke. Zadnji je bil zelo nestrpen in je hotel takoj videti dobičke, ki bodo posledica te zveze. Pri tem je svaril carja Ferdinanda, da je storil napačen korak in da zveza z Nemčijo ne bo imela slabih posledic samo za deželo, pač pa tudi za dinastijo. — Ta zveza lahko stane vašo glavo. — je rekel StambuKvski. — Moja glava je stara. — je odvrnil Ferdinand. — Pazite, da vi ne izgubite svoje. Stambulivski nosi še vedno glavo na svojih ramenih. Par dni po tem pogovoru so ga zaprli s par drugimi nezadovoljneži in je bil dolgo časa v zaporu. Ko je bilo pa podpisano premirje, je bil izpuščen na svobodo. Kaj bo pa z glavo dolgonosega Ferdinanda? Dominic Murphy, zastopnik Združenih držav v Sofiji, je rekel solunskemu dopisniku pariškega "Matina". da se je začelo mirovno gibanje na Iiolgarskem po nasvetu samega Ferdinanra. kajti možak; se je bal revolucije. Gospod Murphy je najbrže pravo uganil, kajti on prav dobro; pozna bolgarske razmere in je bil v Sofiji tekom cele krizes __ stavka v tukajšnjih papirnicah. \ se mesto ]e veselo tega dogodua. Pi i glasovanju je bilo navzočih Ii'1'j delegatov, od katerih je gla- stavke 2'2'i popolno sovalo za komi Stavka je končana delavsko zmago. Stavka je izbruhnila 2."». oktobra 3M1 T. okoli šest mesecev potem. ko so delavci vsta.novili unijo. Tedaj so delavci zahtevali, da avstralske k«.njeni o v ponedeljek zve-■ v Damask. Oh še- nii obhajat: veselico iu StiriktnicoJ t ete neke 12. oktobra in !:er člani veda, da ške d i vizije s b«3 imelo novo pevsko društvo čer vkorakal« stroške, so sklenili, da bo čisti do- Mili zjutraj 1. oktobra so ang: ške luček namenjen za novo društvo.! čete in del arabske armade kralja Odbor S. N. Doma poživlja vse ifusseina zavzele mesto. Zajetih jt delničarje in bratska društva, da, bilo nad 7000 ujetnikov, bi se te veselice polnoštevihio j Po predaji so se v>.e zavezniške vdel«'ili in tako pripomogli do čete. izvzemši potrebne straže, u boljšega uspeha. Prosimo tudi vse maknile začasno iz mesta. Krajev-tukajšnje rojake kakor tndi ne oblasti so odgovorne za upra-bliznjth naselbin Delmont White vo. — < Valley. Pleasant Valley. Manor in i Zavezniške vlade so sklenile, da delodajalci priznajo unijo. i»ovi-ilinigo«l. da bi nas posetili. Igrala'Poznajo vojno stališče arabskih šajo dne- no pla:-« za 2-"» centov, da Joma -a godba na pihala in za '"-et k.i se kot pomočnice zaveznice odpravi delo v ne«ieljo. razunjvst; drugo bo dobro preskrbljeno. k<»v bore ]>roti skupnemu sovraž tako, ki je neobhodn«* potrebne.. Zatorej tia v<^eb» s\ idenje dne 12.1 niku v Palestini in Sibiriji. ter plača in pol za čet/urno delo iu ob nedeljah. Družba je tudi odslovila neka tere delavce, ker so bili vdeleženi pri vstanovkvi unije in do stavke oktobra v prostorih Naroilnega Doma. Slovenskega J V ozemlju, katero >o zavzeli Angleži. vlada splošno navdušenje Za odbor: •! Moehnik. Royalton, Hi. Pre j ko Kitj \eč poročam, xtdne. nekaj omeniti o grobni nesreči \ tukajšnjem rovu. Dne 2S. septembra zjutraj ob 4. uri 22 minut >t V» like deputaeije odločnih mož vseh »»krajev so čestitala upravitelju in vojaškemu governerju. Z zavzetjem Maiana ]>o arabskih četah so posebno zadovoljni Beduini, ki so se vedno bali. ^ kfl. ve o „ itisoč ljudij. osebno varnost, zato so pa po- ^ mi ^^ a]. ogebllo p^d(J Pred vojno je bil v Damasku Naslov• 'glavni stiin petega turškega ar- je dogodila eksplozija, ki j.- ubila'' prava se nadaljuje pod normal 27 delavcev. G pa ob>gala in se ^ r«t/:ni«'rauii in obični promet daj nahajajo v boluišni -i. Tudi 2:se vrsi dalje. Slovenca sta izgtibihi življenje 'n Položaj v Nezaretu je tudi zado--ta oba rodom Štajerca. Eden je>v"lJn'- p<» imenu Tony Feriieh. d«»ma bli-j S tem. si A^aiir 17 milj severno od Daiim njo. miV i/ini b:*ata. Pi'osim rojake ako ved.*, kje se nahaja brat ali kakšen rojak Johr.a KaHovška. naj se mi javi ali pa osebno pride, ker imam važne stvari govoriti ž njim. John Turki v Perziji. -ka. napa«lla iu zajel; j kolono 1 ."»01) mož. 2 i»»pa iu 1"» -i: onih pušk. 14. septembra velika ofenziva ge nerala Allenby-ja. Damask je eu> najlepših in za Bagdadom najbolj zgodovinsko romantično mesto \ azijski Turčiji. Leži na rodovitni planjavi v višini 2.350 čevljev na Karlovšek je že delal tu v Royal-1 vznožju Libanona. Vodovod je šo tonu pre«l dvema letoma in za s f^tan<>k židovske inžinirske umet- Washington, D. ('.. :;. oktobra.; Vsi v armado lastnikov Liberty Iz Teherana se poroča, da so tur- bondov! Ške čete v Perziji dobile i/. Carigrada povelje takoj zapusti: 1» r-stijo. To se je zgodilo zaradi uora-turških čet v Palestini. FOOD I Steve Fanian, Lot and l and Agency. Box 352, Royalton, 111. škodbe in druge nezgode na dnevnem redu. Naša slovenska naselbina vedno napreduje, bodisi na društvenem ali pa na drugem polju. Imamo pet podpornih društev in ni ga rojaka, ki ne bi bii zavarovan pri enem, dveh ali še več društvih. Imamo krasen Slovenski Doni. ki je skoraj eno največjih poslopij v naselbini. Vstano\ ili smo angle- Allenby je zavzel Damask. — Vje-Ško večerno šolo in kar smo naj- tih 7000 Turkov. — Pot v Alepo bolj želeli, osnovali smo pevsko odprta. — Zavezniki bodo priznali Poroča se tudi, da bodo Angle- i ^ILL VIN f flffefc^ ži zopet zasedli Haku. London, Anglija. 3. oktobra. Angleški vojni urad je včeraj iz- THE 'j ijjljj) j ' Padec Damaska- društvo. Rojaki in društva imajo Liber-tv bonde. vojnovarčevalne znam ke in kakor sem videl v aanrle- vojno stališče Arabcev. London, Anglija. 2. oktobra. — Angleški vojni urad naznanja, da škem listu, je naša naselbina «»o so čete Allenbyjeve armade v torek številu prebivalcev prekosila da- zjutraj zavzele Damask, glavno leč na oholi druge z darovi za mesto Sirije. Vjetih je bilo več Rdeči križ. .jkot 700 Turkov. Slovenski Narodni Doui jc skle-1 Poročilo se glasi: Imadnega zbora: pozneje so se vež bale v bližini mesta sedma, osma t. in četrta armada, katere je AUeb ny ravnokar uničil. Bolj ki »t katero drugo mesto pod turško vlado je Damask ohra nil svoja stara poslopja in arhitekturo. Pet milj dolgo mestno obzid je. katero so križarji 1148 zastonj oblegali, še vedno stoji ^ svojimi sedmimi vrat mi in skozi me-to še ve»lno teče cesta z imenom "liav na", r kateri je sv. Pavel ime svoje stanovanje. Govori se. da se j.' popis raja v koranu napravil pri pogledu na Damask. David je svoj čas Damask zav z»-l. poiem j»a je postal samostojen in je sam napa»Iel izraelskf : kralj: stvo. Pozneje so Asirci zavzeli mesto, postala je kolonija "Grkov iti Rimljanov, ki so mesti m- -i • - i i • m i- i o\ iu umu Hiiov. ki so mest! ilirovuo gibanic se torej ni zaeelo s posredovanjem Maliuova,] , ,. ... . * - - , i ,, - , , • • . . •* , i-i zelo povzdignili iu napravil src kateri m kazal, odkai je postal ministrski predsednik, napram za-j . . 1 ' ,.,„-. ,„ i . - i li. Tiii- j«usee nee u ost i m umetnosti. Da- veznikom onega prijateljstva kot ga je kaza leta 19L>. .. T - , , , - ,, , - - - mask je tudi slovit po sabljah, ki To se je zgodilo s posredovanjem Ferdinanda, ki sicer -dmpati- ZASTONJ trpečim za naduho po sablj , .... ... -i - - i -i - ' ise tam izdelujejo (Damaščanska). žira s svojo rodno deželo m svojimi nemškimi sorodniki, pa mu ic J vendar lastna koža več kot v.>e drugo. j ^ 23 septembra je sklical "car" Ferdinand veliko skupščino in iz-javil pred njo «la se mora takoj prositi Nemčijo in Avstrijo za po moč. Namignil je tudi. tla bo začel delovati za mir. če bi te moči sploh ne bilo ali bi pa prišla prepozuo. 23. septembra je pa zavezniška ofenziva že zdrobila bolgarski centrum ter razdelila bolgarsko armado na «lvoje. Tudi če bi orišli tedaj Nemci Bolgarom na pomoč, bi prišli prepozno. Ce bi jih pa sploh ne bilo in ako bi se zavezniške operacije v taki meri nadaljevale. bi bila kmalo vsa Bolgarska uničena. Ferdinand je skušal na lep in cenen način spraviti svoj narod iz velike zagate. Toda cena ni bila tako malenkostna kot si je mislil. Bolgari morajo izprazniti vse zavzeto ozemlje ter odložiti orožje. Koncem te vojne bodo njihove meje najbrže iste kot so bile leta 1015. Na sto in sto tisočev vojakov so žrtvovali zastonj. Neuspešna kampanja leta 1913 je kralju Ferdinandu in njegovi moči preeej porezala peroti. Od bolgarskega premirja so si v Londonu veliko obetali. Zavezniki so mislili, da bodo lahko pregovorili bolgarsko armado, da bo napadla Turke. To se pa in >e najbrže ne bo zgodilo. Bolgarska armada bo demobilizirana. Nekateri pravijo, da ga ni več v Sofiji, ampak da je pobegnil na Dunaj. Za vse bo boljše, če ga ni v domači deželi. Paziti bo pa treba nanj vseeno, če je doma ali če je v inozemstvu. Intrigiral bo namreč, kjerkoli bo mogel. Zaveznikom bo treba v prvi vrsti paziti na to, da se njegovi zahrbtni načrti ne bodo uresničili. Nwo isautfe xdr»rflo, U je rak laUu rabi brez neprilik ali izgube časa. Ml imam« nor način za rdmiti naduho la bof-cMo. da potk'jtitc aa aai račun. Nič zato ako jo imate 2e dolgo ali pa ako ste jo i«le dobili. £e je kot •enena mrzljca ali naduha, vi morate pitati po pro«to poskuSnjo našega načina. Ne oziraje m kje živite, kaj i« vai votel in otaroat. ako trpite aa navduhi. naa način vam bo takoj pomagal. Mi želimo to poslati takim obupnim, katerim ▼dihanj«, opium priprave "patentirano kadeč je' td. ni nič pomacalo. Mi hočemo pokazati vaakr aa aa naše otroško, da je ta novi način doktče odstraniti takoj ss vaelej težko dihanje, hroiča njeJn »«eenake nadloge. Ta proata ponudba oe rabi le oa Mm dan. Pi te it dane* in. pričnite ■ tem nafinnu takoj. Ne poiljtte denarja. Naj boljo jo. če petijete spodaj kupon. Storite to daaao. AH ste bolni? PROSTI KUPON ZA NADUHO. FRONTTETIt ASTHMA CO.. Room 1197 T Niagara and Hudson 8ta.' Buffalo. N. T. PfliljiU piwto rook nanjo nkfi načina: > m m •••••••• m • m s« u mm am » •• ............. m-m mm mm Ako Imate kako bolezen, ne glede na to. kako dolgo ln ne ograje •e na to, kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Trail vam ba rade zdravje. Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj fas ne za'lr2uje. Vse zdravim enako: bogate ln revne. J*z *em v Pitfpbiirghn na}l>olj5i gperfjallat za moške Id sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-žarke, • katerimi morem videti skozi vas, kakor skoal steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri m nahajajo vse vrste domatlb ln Imortlranlb zdravil. Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v vašem jezika. En obisk vas bo prepričal, kaj morem za vas stori tL Imam Erlicbov sloviti 609 ca krvne bolezni ln ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tl-aoCa »lučajet oslabelosti, kožne bolezni, revmatLzma, ielodSne ln Jatrae bolezni, srbenje, mosole ln vse kronične bolesnt n Prof. Dr. H. G. BAER,i •II 89DTHFIELD ST« aasprotl poŠta. TA£N0.—OdreB to bi prlnesl a aeboj. PITTSBURGH, PA. _________ ____________ __._ GLAS NARODA. 4. OKT. 1918 j» * Katoličani in Jugoslavija (Jo?. Cm. Urad. Washington, D. C..) VELIKANSKI NEMcSKI TOP, KATEREGA SO VJELI AVSTR ALGI. (Konec.) 111. Energični iu ostri nastop dr Mabni.a proti Avstriji in za Jug«* slavijo je našel odmev tudi med zavezniki. Pariški Ust "!>* 0»>uvre" je v svoji številki .>,1 Is. avgusta objavil članek glavnega urednika Rene Pi«liona poti naslovom: PATRIOT1ČEN ŠKOF. Zr dvakrat sem odkril naši javnosti manever. > kater m se >ku š;. med francoskim ču »opis jem in med medu® rod ni m i krojri dokazati. «la >o interesi Avstro-Ogrske in katoliške cerkve identični in jedna-ki. Seveda se ta.-to misli tudi v Avstriji: nemška oligarhija trdovratno brani to trditev ter se je tem obupnejše drži. čim b«dj pro pa «la. Nemška iu madžarska oligarhija dobro ve. da j«- velik del Slovanov zvesto irdaii svojim verskim tradicijam, ter se ona s temi njihovimi čustvi igra in jih izkorišča v svoje svrlie. Nt*ki nedavni dogodek nam podaja vzgled njihove taktike iu dokaz njihovega h«*u*)>cIih proti složni volji Jugoslovanov. Slovenci so dobri katolini iu «»betieni navdušeni pristaši Jugoslavije. Nemci so s« veda skušali ml vrnit i jih »hI njihovih nacijoualnih klej. apelirajoč na njihove vcr>ke rule. Ker pripada k jugoslovanskemu gibanju veliko šte\ ilo pravoslavnih in prostozidarjev, so skušali Ne me i ostrašiti zaustavila to gibanje Vso njene spletke in obljube nimajo več vpli-Slovenee in Hrvate tem dejstvom, češ, da oni kot katoličani ne mo- Va. Naš narod dobro ve, kaj hoče, ter sledi na podlagi tega samo gla-r« jo pristati v njihovo društvo. Koiiečno sta nemška dunajska lista su svojega srca in svojega narodnega ponosa, ki mn praWl da bo po Va š k a idila (Nadaljevanj^.) 4'Ponoči mi krancelčke krade, J Ni p« preteklo trideset dni on podnev' ga pa glav'ea boli." (Francetove nezgode, ko se je tu |di krivogledi Celarjavi Tekli ures-Natančno je slišala Julika pi» ničila želja, ne da bi ji bilo treba dobro umela pomen in tesno ji je bilo pri srcu. To je bilo pa tista nedeljo pn dati svilene rute z rdečimi čopki Bilo je proti Božiču in mraz j*' pritiskal, da je z drevja ivje vi- KoichsjHist " in **0' sterreich javno obtožila voditelje katoliškega tej vojni samo oni narod v stana živeti ki bo imel svojo samostojno gibanja kot svob*nlomisleee. in svobodno državo. Vedno se dobe ljudje, ki žele držati, resnico daleč in jo prikazali druga«'".*, kakor je. Tem intrigam pa je odgovoril najboljše kr- boriti proti zaveznikom. Našo inteligenco ne sme poslati Avstrija na ski škof dr. Malini«'-, ki zahteva za svoje vernike pravico, da se more- fronto, ker čaka ona prve prilike, da se preda zaveznikom in da skup-jo boriti in nastopiti proti Dunaju in Budimpešti, ne da bi se s tem »o žujiini nadaljuje boj proti mrzkim tlaeiteljem. Toda niti naš na-zamerili Rimu. rod, niti inteligenca ne stoji prekrižanih rok. Budni so proti vsem Dr. Mahnič j« krasno .»pisal stoletne aspiraoije Jugoslovanov po ^»jkain in spletkam ter tudi delajo po tem. m obodi in neodvisiiosai. Omenja hrvatskega škofa Strossinayerja. Vsak nas uspeh, katearega smo doživeli med zavezniki, deluje katerega delovanje hoče on nadaljevati. Povdarja, da mora resnica domovini, vsaka naša beseda se sliši tudi tam. Sepečejo jo od ust do imalovmlne relikvije iz. preteklo-jg}n ,)niika s keblieo k vodnjaku ostati resnica, pravica pravica, pa naj bi se ljndje ali narodi, ki se za u>\ in v t«j naili žive. «la bo izšlo solnce svobode. |sti. Kakšen je bil prispevek Uu-!nakar je začutil France sulioto v njo bore, se tako med seboj razlikovali Resnica je. da so avstrijski Pomagajmo jim z našo možatostjo, našim delovanjem in našimi }U"ja k politični evoluciji cesar g,.ju ^ je tlujj on potekel k vod 111 njaku. Potem pa. ko sta se v na svetem Martinu, ko se je bil Fran- Wlo. mlake pa so se z iedom pre-ce navzel poguma in hrepenenja j vlekle. Zopet je peljal France gra v Gorjakovem hramu za Uradom imoz po ovinku mimo Ovinškove Zato so pa delala leška ženščeta hiše; pa p«.trt in klavrn je bil. k.-r Ovinškovi Juliki in Hredovniko 'ga ni več marala Julika. Zat«, pa vemu Francetu krivico. če so ž. -ni stal na vozu kakor navadno prej enako in ovako govorila cjampak ponižno je sedel pa pokal njiju. Od sedaj pa ne več; k.-r od ni nič in kislo >e je držal. SluČaj-> nedelje po svetem Martinu jr no pa je Julika ravno takrat zaje-1 France često polomil kak vrŠiČel mala vodo pri vodnjaku. In nalašč rožmarina, ko je nerodno skočil jpH Francetu v zasmeh se je hotela skoz Julkine kamrice okno. Iu sre- jpoiiesti. češ: Ti si se s pokanjem čaje bila. da Julikina mati ni nič grdo sram«.til! Zdaj pa mene po-opazila, v kakšnem razmrieneirjglej. kako fletno nosim keblieo na stanju se nahaja ta nežni* cvetica |glavi! — Vendar ko je napravila nega Dunaja, kjer so čut dolžno-i ^^ bi W,a sit-,osem korakov, job! naenkrat ji I na ledenih tleh izpoddrsne, da pa- sti. politična značajnost ter moč- Takl> je torej bilo v doIgih zim. de yoda pa pljngk: py ^ jo no človekoljubno m politično deloiskih večerili. Čez dan pa je Julika nepoznane stvari, kjer se vse po- predla pri oknu Frmu.e vozij V- , - - , - , # - .. .. lltl,ne enerz,Je potopilo v vrtincu Ulim0 Ovinška groma/, na cesto. Nasa domovina j. polna jugoslovanskih dezerterj.-v, ki se nočejo strastnega uživanja. Socijalni ci In ker so jc Fra;u.e vsekdar ozrl nizem je plod dunajske in avstrij-; proti Ovinškovi hiši. Julika pa ske dusevnosti. V glavnem mestu ravilo takrat pogledala skoz okno ob Donavi se ne smatra nobene ]K» na cesto sta sc njmia poRieda kri. sem Iiticne ideje za resno. Politične na-:žala sredi razdaija. kjer sta se str loge, princip,ji državnega živi je-11 nila v nerazdružno celoto. Ce ji le vjnja so za avstrijskega lahkoživca pa „edostajalo v kuhinji vode. ji Umirajoče cesarstvo i t Spisal dr. Bogomil Vošnjak. (Nadaljevanje.) Nemci oropali Slovane vsake neolitična zasledovanja, zapi - |sko politiko, kajti brez Nemčije je znala tako lepo vodo nosili skim katolikom to stanje, ni globok«* s,- strinjam z izlivom stva tega avstrijski Slovani v krempljih ranja. brezobzrine eksekueje, stre- bi nioraliciio poginila. Obstoj Av Julika pa nase i„ na Franceta, ki stva? Bili sta laži-eivilizaeija laž i-država. v kateri sta frivolnos« kaj pomenila, je Julika dela m razuzdanost ubili vse resne na kpblico na glavo in roke uprte v bok. je nesla v«>do v kuhinjo, ne Avstro-Ogrska je bila cesarstvo «ia bi le kapljice polila po sebi. brez resničnega središča, brez France pa je skočil na voz, ter na glavnega mesta. leguarjih moško stoje, je pokal Leganle je imel z nemškega sta- pikpok. ne «la bi se omahnil na lišča popolnoma prav. ko je zali- d«-sno ali levo. Pa ponosna sta l>i-teval .naj prevzame Avstrija jiru- la : France nase in na Juliko. ki piči in krilu, da jc bila namah vsa mokra! France je videl, kako jr jjo vseh štirih kobacala in si otre-sala vodo z obleke, pa ni ji tekel pomagat. Kaj še! Ravno nasprotno! Široko se je zakrohotal in dobro se mu je zdelo. In pri t«*j priči, ko je ugledal ta smešni pri-z«»r, mu je izginila iz srca vsa lju je bežen do Ju like. In ker odtedaj ni nihče več lomil rožmarinovih vršičkov na oknu Julikine sobe. s«> kmalu zopei pognali sveže mladike. Brste'i so in zelenili, toda tako nežni kakor poprej pa le niso več zrastli: seve. ker zgodnje brstiče je l»il Franee polomil, ko je lazil skozi Julikine kamrice okno. (Konec.) smrt cesarstva. jogoslovaiiskega škoia. N«-mčije ali Avstrije, bo zadela tc Dr. Miihiinvir p t »re š.> dalje. On gle«la v bodočnost s pogletlom narode, udane zaveznikom, žalost-glolmkcga misleca, kateremu j«* za njegov narod in za njegove ideale, na uso«la. S poljtično izročit vije J nasvet Nemčije. Moji jugoslovanski prijatelji naj mi dovolijo, »lati jim nasvet, jih bodo izročili zavezniki tudi v «ia naj se / vsemi silam: Irudijo izogniti se vsega, kar bi mogli njiho- ekonomskem smislu. Vprašanje vi nasprotniki i/.korist ti. kakor so že <|o se junaško pokati /i - jetni politični teror, uveden n«. zahtevamo njen razkroj s stališča bičem. i Washington DC 2 oktobra vse to dela na- politične morale. Ce zahtevata Toda ta Julkin in Franc"tovj£«e£ko.siovojk bi sc Juliki k«laj stoletja je bila smrtna agonija naj star«-jš«^ga evropskega eesarstva Avstroogrsko »sarstvo je bilo o ficijelno odpr. .jeno j>«» prvem le lje in političnega razpa- jeva laKia. Ko bi se »Juliki i<«iaj Zadnja polovica j da. nimamo mi Jugoslovani nič nagnila keblica na glavi, da hi se "Budapest! Hirlap" poroča Juoslovanom. da ne morejo Nemci in Ni jc dežel«? na svetu, v kateri M 'džnri ostati dalje blaiti in da je njihova potrpežljivtM pri kraju, bi se vse te nenaravne stvari taiu Jaz pa dobro vem. kako s,. živelo v jugoslovanskih pokrajinah, ko pridno gojilo ter tako sistematič- so bili jugoslovanski voditelji strpljivi in blagi. Prepričan pa sem. da no zatiralo vse. kar jc naravnega, bo ta nar«»d. katerega vodijo taki posvet ni k i in cerkveni dostojan- Laži mesto resnice, umetnost me- stvenik'. kater.h sliko sem tem člankom ]>okazal. konečno zmagal st«» naravnega napre«.lovanja, — in postal dostojen ilmg ostalim velikim narodom. vse to je veljalo za geslo. Rene Piehon. Nikjer na svetu ni vla«la takoj več. Zanikovalo se jo je že preje v ogrskih krogih. Kaj pa je ta — Avstro-Ogrska? To ni nič druge ga kot anahronizem — krut ana. hronizem. ki ne varčuje z živijo nji: anahronizem poln muke, smr ti in krvi. Mogoče pa j«' Avstro-Ogrska — --;- . nelogična, v bolj poniža jočem I vlada. Ničesar drugega ni kot — l'o vesteh, ki s«» dospele v zadnjem času iz vatikanskih krogov, razmerju s krono, je ni vlade, kij vlada, imenovana avstro-o^rska. manj pravice v zavarovanje inte- ji voda razlila po krilu! In kaj vse reso v zaveznikov zahtevati raz bi ne dal tisti kozasti Lešnikov kroj te pošasti. * Tone. ko bi se France kdaj z vo- Še enkrat preje se je pošast te za omahnil, da bi telebnil na «-eto! vrste porušila, namreč sveto nem- Krivogleda Cela r jeva Tekla bi «la-ško cesarstvo, a leto 180G ni na la svojo najlepšo svileno ruto 7 pravilo dosti utiša na spomin lju t rdečimi čopki. kozasti Lešnikov di. Mogoče bo svetovni m',r priča'Tone pa svoj najlepši zajčji k.lo-sličnega razkroja sto let pozneje buk z dolgim krivcem za okraj Mogoče bo v velikem trušču splo- kom. šne uravnave padlo staro cesar- Toila česar se v resnici nista stvo. ne da bi povzročilo dosti nadejala ne Tone, ne Tekla, sc j-razburjenja v dušah ljudi. To ho končno res pripetilo, najboljša stvar, katero se lahko Bilo je na dan Francetovega s tem. da so poslale v mesto močim vojaško silo. naglo preprečile poskus vojnega ministra Mihaelova prisiliti resignacijo kabineta. Ofieijelna poročila naznanjajo, da sii Cehi zahtevali od Mihaelova, da je umaknil svoj«, zahtevo po novi vladi; stara vlada je bila zopet vpostavljena. Z naglo akcij«, so Cehi preprečili resen spor v sibirski vladi. — Oniska vlada bila postavljena pod obsedno stanje, dokler se ne vpelje re«l. Vladivostok, Sibirija. 2. d to b»*a. — V Omsku so nastali r< >n. spor: med na novo organiziranim kabinetom iu tlrugimi vo«liteljt Pod vodstvom vojnega ministra najnoijsa stvar. Katero se laliko t>iio je na dan i- rancetovega go -j Mihaelova se je p«»skušalo prisiliti stori ter bo najboljše delo. ki se du. to je tretjega grudna. Velja-, kabint.t. da ' nKi-nira Cpravni ga bo izvršilo. Prepričani pa smo lo se je torej-ponesti še bolj ka svet jc nato razpUstiI du)no ka. je napra\il ta («llo« ni ua-»op naših škofov najglobokejši utis. Zdi se. bi bolj zatirala napredek prebi-«iit je Vatikan ivcpreineiiil svoje d<*se«lauje stališ«"e v poirletlu rešitve valstva kot ga zatira avstrijska avstrijskega vprašaija. Kakor se hrzoja\no poroča iz. Rima, je sam vlada. V celi Evropi je ni bilo de-papež oilredil kardinaiskemu kolegiju, da že sedaj prouči in priprav- žele. ki bi bila bolj naza«lnjaška Ija dobre o«luošaje med katoliško cerkvijo in onimi narodi, ki bodo glede pojmovanja javnih pravic zadobili po tej vojni svoj«* svob«>«lo in neodvisnost. Ta odredba sc mo- in dolžnosti. Ideali moderne drža-iv tikat- samo Avstrije, kajti namen in cilj t«- v«*jue prinaša njen raz- ve. naloge resnične državne druž-I a d. Zli >e lom j, da t«. Vatikan ž«' vidi in «ta radi tega želi, pripra- be so bile nepoznane ofieijelnemu viti tlobre o«luošaje z novo «»svol»ojenimi narodi. svetu tega starinskega cesarstva. Z oziroui na po i. i rile v iu zbližanje rimske in vzhodne cerkve je Vse je bilo j»re|>erelo. propadlo iu s««lan j i papež razširil kardinaUko kongrcgaeijo. ki se l*avi s tem neporabno za močno življenje. — vprašanjem. Xa čet kom i«-gn leta je'od redil, da popspeši ta kongrega- Pod Oficijelno površino pa so si « ija svoje < l«-lova nje in ročajo vesti iz Rima, odobrava- nem nacijoiializmu, ki je tako tuj oje v vatikanski kroirih. Ofieijelni vatikanski list 4tCorriere «C Ita- napačnemu ofieijelnemu svetu A-lia pravi z ozirom na avstrijsko ponmlb«.: Avstrijca mirovna po- vstrije. Ofieijelna Avstrija pa se nudba je dokaz njene vojaške slabosti Za centralne vlasti je prišel je hala narodov kot sil — razkro-f a talni čas, da se morajo podvreči pogojem in zahtevam zaveznikov, jevanja. Vse tO se mora smatrati za: Roma locuta v rešitvi avstrijskega Monarhija h-ži danes v politič-vprasanja. Ne moremo t«,raj razumeti nekaterih naših takozvanih ka- nem smislu v razvalinah. Nemčija t.dikov. kakor jih sam škof Mahnič nazivlja. ki se istočasno zaklinja- ji je vzela vsako resnično politič-jo na evangelij in odobravajo tiranstvo, ki je poganskega, ne pa kr- no sam«,odločb«,. (Je* je kako pob ščanskega izvora. Slovenski in hrvatski katoliški duhovni, pdpnte vaše cerkve narodu, prečita j te mu pcslanioo škofa Mahniča in Jegliča in molite pred Bogom, ki je troedin in edin. kakor naš narod, za svobodo in boljšo bodočnost. Zapojte pred njim: AVE JUGOSLAVIA ter pokažite narodu novo zemljo, kajti stara zemlja izgine. Ta vlada lahko pade in osem narodov se bo pojavilo iz notranjosti jetniških zidov. Kilo se bo pritoževal nad tem', Par tisoč vodilnih Madžarov in Nemcev, par starih avstrijskih »liužin. zajedavski dvor. par nadvojvod iu njih metres, par sto taj liih iu dvornih svetnikov ter par tisoč u rad n Ji slug in feldveblov Ti ljudje bodo šli za pogrebom črne iu žolte Avstrije. Osemin«lvajs«>t milijonov Slova l»o; nov. nemška iu madžarska demokracija'in socijalfcem pa b«> oor«>-ščenih t«kžke nočne more. Zi«l. ki ti«"no telo zapadlo taki uso«li in Č< !a je likvidacija Avstro-Ogrske k«>r navadno. Zato pa se je Fran-najbolj resna točka cele uravna- ce. ko je pri vozil na ovinek mimo ve. Cesarstvo je obstajalo skoz- Ovinškove hiše. posebno moško dolga stoletja. Sile tradicij, navad vzravnal, z levo nogo stoje na !«• iu temnih elementov reakcije sc vem obodu legtiarjev, z desno na oni, ki podpirajo Avstrijo — zad- desnem obo«lu. In ko je zagledal tero je organiziral Mihaelov, da stopi na mesto kabineta. (-lani dume pa se niso hoteli ra-žiti in so izjavili, da je upravni svet o«lstranjen. Izpustili so mi- ^ . . T . , . 4>i*tre. ki so bili aretirani in zapr- njo postojanko fevdalnih idej tei cvctoce Julkmo lice prt oknu. jcitj >iini^ter Mihaelov -h-mokra. nazadnjaškega razpoloženja 11« brinov bičevnik mogočno zavihtel 11«" 1 m-svetu. Lažje jc porušiti novo «lr da bi bil pokpok tem močnejši, žvo kot zdrobiti staro poslopje so- Toda nesreča ni spala. Ker sta na-cijalne in narodne krivice. mreč konja potegnila naknadno Ona pomlad leta 1914 na Duna hitrejše, je Francetu izpoddrselo 2 ju j«* bila zelo pomembna. boda: obenem se je pa bičev nit- Intelektualni svet s svojo po- kasti konec zapletel med prečke v vršno kulturo je bil prepojen > sprednjem kolesu in je potegnil brezmejnim pesimizmom glede bc Franceta za sabo. In ker sc ni mo-«ločnosti cesarstva. Vse je bilo skej ; gel v praVem čsu uloviti za vozno tično ter v dvomu, če bo cesar- j ročico, je grdo telebnil na cesto stvo zmožno obstajati. Usoda pa tako da pikpoka ui bilo. pač pa liti je žc pripravljala veliki požar. — da sramota. Tako je bilo razpoloženje pred. Udaril se sicer ni nič. ko je te- je ločil te nove socijalne sile od katastrofo in kako bo potem? Ali.Iebnil na cesto; toda stokrat rajši Evrope, bo padel. Novo življenje nova politična pojmovanja bodo vsklila iz razvalin domnevane velesile. Osušili se bo«lo plodovi političnega zasledovanja in izginile bo sovraštvo me(l narodi v njih medsebojnih bojih. Pomlajeni bodo nrodi zgradili nove in boljše sc mu je vzelo politično neodvisne, hiše za boljše narodno življenj« , enotnost, potem je^nemogoče zopet zgra«liti padlo poslopje. BORBA ZA SVOBODO. Jug. Čas. Urad povodom konvencije Narodne Hrvatske Zajednice v Chicago. Paul ložila temelj« Najti je stvari, katerih se ne za cesarstvo, prvi z besedami in more restavrirati. če se jin Je en j idejami, drugi pa z mečem in de-krat uničilo. Nikdo ne more vrni- janji V "Deutsche Schriften* ii devištva osebi, ki ga je izgubila. La gard a najdemo izrek g!e«ie Av stari avstrijski duh je izginil. Xb jstrije, ki je prav tako resničen njegovo mesto more stopiti le pni- kot je resnično življenje samo: saH-o. kajti druga alternativa je| — Noben avstrijski državnik in — razpad. j noben avstrijski princ ni pokazal Ali si morete misliti po vsemjkake jasne inteligence v politič- ne noeemo kot je družba lake vrste zmožna usta- bi se bil do smrti pobil, da bi ga viti propad brez nemške pomoči* le ne bila videla Julika. Pa videla Zakaj pa Avstrija danes sploh ga je, ker se je ravno takrat ozr-še «,bstaja? la skozi okno. In padec se ji je Le ra«li Nemčije. To je njena zdel tako neroden in smešen, da se sedanja zgodovinska naloga. Mi; je na glas nasmejala, in France je varati z domišljijami j dobro slišal njen smeh. ko se je se vara Neumann, ki pravi valjal po blatu. 10 častnikov. 102 mornarja in T, civilistov. "Tampa" je spremljala druge ladje in je bila potopljena ponoči, iz neznanega vzroka vozeč pred drugimi ladjami. ________ __________ w ______ 'jt'dnijeujfc in osvobojenja. katera je prevzela ves naš na- tem. kar se je zgodilo, parlament j nem položaju, ker ni hotel prizna nje. — , Oh. to je bilo Francetu hudo! rod v domovini, pričenja pobirati svoje sadove. Naš narotl jo je edin- na slavnem Franzensringu, raz-]tL tla morajo biti za državo ideje, si veno in složno razumel, kar je dokaz njegove politične zrelosti. Po pravJjajoč o položaju cesarstva^ principi j i. dejanja in dolžnosti njej se sedaj on tudi ravna ter gre po konkretni in realni poti :ili.v' u.i j- vpr;ts;ii« /a >vrt. Vprašala '^u je, «'e mu j. ilant"> ugajalo njei <» i>- rt- hi tudi uii pel tako ulogo kakor dru- 4 * m * • \ 111 • jr. «|a iu bil uik iar zadovoljen /njo. V onem dobro-mvii'm t'inii. i/ kat'*n-L'it >"je v^e prej kakor prijateljstvo, v tonu. ki jr i a\. li ii pri iirr;:Vih. i .j1' rek» I v>ak večer po kakem velikem ll*|H-||l| : I\i . . ; ui<»j SlatMi poj« Z»1j m- mi. da malo popuščaš, aLi /e v >aj nobenih napredkov ne delaš. Vra> h j«1 hotel tudi preprečiti njene nastope. L«- pa/. ii ,ie rekel. Pnvef- >i prizadevaš. — Izčrpala si !<• •» in si uni.-i t lMi-!«M-nust. — Veš kaj, vzemi dopust. — Za par uit >t'«*«*v p«»jdi IU) kmete. I'oui/.al je do najbolj neumnih predsodkov, samo ila bi pre-I reeil n jene nastope. Krke! ji je. da .;« prehlajeua iu da boljše napravi, če ne poje. Včasih jr hoirl t 'i« ii na ne-ranv-n način prepirati žnjo. T nisi dobro /apela zaduj«* arije — ji je očital. — Ves svoj. u>prIi si pokvarila. Toda to hočeš. — No, >aj te dobro poznam. — Namenoma si napravila. \e>r< čiiiea ' Ona ni zavedala, da ji j«' .iii sam nasprotoval, da j« t>u >»atii -kuš.il zmanjšati njen u>pch. C'c je hilo treba peti počasi, ji on hitreje zapel. Ali nasprotno. Iu ko je bilo kotov arije. se je on v trenutku pri-r n 1 prav na kraj odra, tako ila j«1 morala ona ostati v ozadju. Ona n«* pa ni nikdar pritoževala, kajti preveč ga je ljubila. Lju-< i j e so ^r;! p(, \e.Ino manj vpoštevali. < "imbolj j«' hi I a ona v ozadju, i« nib >1 j >o ji pl4is.]^;i!i m tembolj >o jo zahtevali, naj stopi v o^tire-dje. — lu ko je stopila temnega kota v luč. je bila še krasnejša In po- T'ivni -ii -o iviua'o prišli tej ljubosumnosti na sled. — Nekateri »o sc norčevali i/ nje, vse je pa veselila. V^i -n v.-rili j • e v e u. kakšen talent ima njegova /ena. kazali so u u ■ a-nikavska por« eila. ki -o l,ila polna hvale o njegovi ženi. Njegovo ime je biio komaj omenjeno, pa že to nazadnje. Njegova prejšnji* *rdjubljeiiost je bila popolnoma mrtva. I\ ■ je lo-keua dne /..jiei č it al lako kritiko, je planil %- garderobo >voje /« ne. ves jezen in Jile.l ter zakričal: < 'ovek. ki j1 pisal to. je torej tvoj ljubimec? I >a, lako nizko je padel. Življenje nesrečne /ruske, katera je bila slavljeua Ji obeudova i'«, ka t r. ■ m- -> je l,'.-,rei.i po v se h pariških vogalih iu katere -liku - • o f m • r-ij i 11 j. i 'e ] tarfu Mi«*r:.ie /a svr»j.» reklamo, jr- živela pusto in poni ževalno življenje. \ i ko: \e ».i ni -pa'.' razgrnili jireil seboj ča^op sji. boječ se. da bi ne čit.iia s > 11 j i 'astne hvaie. Na evetje. katerega so ji metali, je t * i l;i >voje s..|/e ju i-vetje je ponavadi ovenelo v- temnem kotu lijrii.. j>.-ir.ier-'«»e. l»ou"\ si i,i upala prinesti nobenega šojika. dii bi ^a ohranila za sj»om n na svoj Uspeli. ^leilnjič st j«> 'i .tela čist o odpovedati odru. toda proti temu je l il odločno njen mož. Ne sini ^ j. je /.iiuka/<«L Ljudje I»i iiiisiiit. (i;i jt- bila uio-ja želja. In zjičelsi se je nova doba trpljenja za «»ha. I*re«l neko premijero je hotela pevka ravno stopiti na oder. Tedaj ji je rekel nekdo: - - Pazite, »gospa. — Nekaj se plete proti vam. <>na s,- j,- j »a zvonko zasmejala. — Pri nji. da bi se kaj pletlo? — Saj nima vendar nobenega sovražnika. l'a je bilo vseeno tako. Sredi open«, v velikem duetu. ki ga je pela s svojim možem, ko h imel priti i jen krasen glas do polne veljave, v kadenci tako enakih in čistih not. da bi moralo bit njeno petje podobno biserom zbranim na traku, je naenkrat zaslišala žvižganje. ^re.li petja je u". i h n i hi. Tudi ljudje v gledališču so postali tako i a/burji ni k«u j«1 bil;' una Vsi so zadrževali sapo kot jo je bila ona zadržala pri neki z pet i kadenci. Naenkrat ji i«- p,*» šinila v glavo blazna, grda misel. Kazen nje je bil samo njen mož na odru. Stal ji je nasproti. Pogledala ga je in videla v njegovih očeh blisk zaničljiv ega smehljaja. Tedaj j«' bilo pa ubogi ženski vse jasno. V vratu jo je nekaj sti-uilo kot da bi jo hotelo zadušiti. Naglas je zaihtcia in hitro izginila v senco kulis. Njen lastni mož jo je dal izžvižgati. ... Ruska vlada je odpravila vse samostane. V celoti jc ostal samo še samostan očetov Pavlineev na Jasni gori pri Čenstohovi. Od drugih samostanov so ostali pa samo še ostanki. Tako je ostal v Novem mestu samostan kapucineev, ki pa ne sinejo »sprejemati novincev in bodo kmalu izumrli. V Varšavi je pa ostalo še nekaj usmiljenih sester. Neivdaj jih je bilo jako veliko in so imele veliko premoženja ter so vzdrzavale mnogo dobrodelnih zavDdov. Vlada jim je pa sko raj vse pobrala. Tako imajo na ulici Fret a nek zavod za onemogle starčke, imenovan Nazaret. To je staro samiostansko poslopje *z mnogimi mračnimi hodniki, kjer žive reveži in oskrbuje jih nekaj nsmi-'jenih sester. Pri poslopju je dvorišče. tlakano z velikimi okroglimi kamni. I omiljene sestre so se oju-tkvčilo ter nam obljubile, da pre-iniste to dvorišče za prenočišče m-un-rjem. Slednjič so še obljubile, da ji'ii bodo zjul.aj skuhale čaj. Tako smo bili največje zadrege rešeni. Nad tisoč romarjev bo lahko prenove vid o po kamenju na dvorišču in po ao.lnlkih. I>* ig« bo pa ž" 1 am spravilo. Za brano nI bilo toliko te/ave. Nekaj bode prinesli * v eulicah. tnstab se Ito i»a /«' pr«*ski-bc lo. Sedaj s:;,o nmrali sestaviti dnev-ii r«sl in načrt po katerem bodo <-J'Mavali mesto. Razdeliti jih je • • i!o \ manjše oddelke in jiiii loi.iti i':iniermli vo-biikov. r.-ie se je stvar kolikor toiiko /•• razi:« sla ju« mestu in pričeli so se oglašati !.}<:dje. ki so >e i;onujali 7n vcMiui'.e ali j »a so hoteli kaj prispevati sprejem. Za duhovnike iu druue tKiličnejŠe goste se je obvezala grofica Radziejewska. da jim bo preskrbela hrano in stanovanje. Nekaj dni pred prihodom je nastal še nek načrt. Kden izmed voditeljev romarskega vlaka nam yx pisal. bi tie mogli v mestnem gledišču prirediti za romarje predstavo pobožne domovinske igre: "Obramba < "en^tohovo*\ Biio hi jai;o lepo iu zanimivo, ako bi romarji za mogli v gledišču videti uprizoritev slavnega dogodka iz zgodovine velikega poljskega narodnega svetišT-a, katero bodo v kratkem obiskali. Nam je bil načrt všoč, šlo se je saiuo, če je izvršljiv. Mesto Var šava niuui svoje avtonomije ter n«; voli svojega župana in ne občinskih mož. ampak celo upravo vodi vlada. Torej je tudi mostno gledišče v vladnih rokah in mi smo morali imeti dovoljenje od vlade. fiospod- Oliščinski je šel vprašat na pristojno mesto ter se je kina lu vrnil z najboljšimi gporočili K-r se je igra že večkrat igrala ne poirebujejo i grille! nobe:iih vaj, ampak jo lahko takoj itprizo-re. Kei s., gre fa popoldansko p resist a vo «'h delaAiiiku, ko je gle-diš,-e tako ]»rosto. se lahko ]»nredi po nižjih ren&h ter nam diijo gledišče za T)olovi«'no ceno. Razprodano gled v" e staise 12t.H» rubijev p -i navadnih cenah. Polovič ni c« znaAa t»»t>'*> ruhlj« v. Mi jim n.oratiio plačati vnaprej to svoto v gotovini, potem hodo ]»a uprizorili to igro. v«topnice dobinto mi ter jih damo, komur hočemo. Načrt j«' Ijil takoj sprejet iu gr<'- j," ri'-;i lia«Iz:cje*.vskn je odšteta ,*' j, . r> !»ljev za ede'/.«- sme- hoteli pustiti ro-iKirje bf /pliičiio. lože i»i n.-kaj [uvili vrst sed«'žev smo si pa re-.'.erviridi Ter smo jirt hoteli pro«la j;iti našiiti znaneem. S t-.'in skupi«' k<;;«i siuo mislili pridobiti toliko, da homo kbko privoščili romarjem kak priholjšek za čas njiho-Aega bivanja v Varšavi. prišel k njemu. Vzamem izv«>ščeka in «-e"rt nrr pOKiieje -ei t iti! /.>■ pri njem v pi-sanii, kjer je imel svoje opravilo. Kekel n.i je. da, mora iti nekam v službenih opravkih, ter me je prosil, a z ostalim i>rogi*amom ' "Ali ni /uiauo ničesar. Imam vam si. Sinit hpoi*t, Pa. Lo 5—10) Ako imate slal»e živre, imate bolečine v žettt- s!at»i. iz«"-ri<:iui. ne nioirte spmi. ;ik.> se vam zjiiiira. nimate «k»t»retrii teka. ako tr-]»ite zantiii neprebave. ako imate 1h>U*-eine v križu. :iko vas pogosto boli va. ;iko je vaša kri |M»kvarjeua. m^-ista. nikar ne trosite denarja za jsrtravitn. kiiteri ne poznate, temveč ]K>šljite nam znamko za .'J cente v pismu, naslov in mi vam l>omo z oluano jto-što povsem zastonj in brez vsake obveznosti ihI vaše strani poslali naše pojmliio iz ri-stili. zdravilnih trav sestavljeno pri-r>»Iii<> zdravila VABILO na plesno veselico, katero priredi jo vsa slovciiska društva v South Koiku. Pa v Slovenskem Izobra-ževalneju Ikunu v soboto 12. okt. Začetek o!« o tanriuraŠKo di .ištvi> ji S»mth Foi ka. V-'topuina z.;> moške je eentov : dame vstopnine proste, ./a hladno nivo in dober prigrizek Rada bi izvedela za AXDY in Al AR V KOCJANClC. Slikala sem, da se nahajata nekje v liuena A'ista. Pa. Cenjene rojake prosim, ako kdo ve za njim naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se sama zglasita. — Jennie Jaksetieh, liox Dodson, Aid. (3-5—10) Rad bi izvedel za svoja dva prijatelja JOHN SVET. doma iz ''lica pri Rakeku, in JOHN MATI LI C, doma h Ivanjega sel a pri Rakeku Prosim, če kdo vc za njun naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hva-i ležen, še ljubke mi je. ako samaJ čitata te 'vrstice, da se mi ogla-| sita, izakaj iščem ju zaradi va/-l ne stvari. — Math. Ha jt. V. l*.i Camn 50, ( heat F*ridge. \V. Va.| (3-5—10) : loe to izvo" jeni <»d :J 4— l'I) »or. KONEC. Prosi-n. ka.i pa vi želite. "Rada bi govorila z gospodom < i I tsčinskim v zadevi romarjev. Jaz sen« predstojnica, nekega, ženskega penzijpnata in imam pri se-j bi nekaj deklet, ki so doma iz I "krajine. Mogle bi služiti za vo-diteljiee roniaricam, ki se bodo nahajale v vlaku. Govorila se.ui o tem že z gospodom Uliščinskim in NA PBODAJ FARMA, velika 6:i7 akrov. 3 iu pol ure od mesta New York, v Sullivan Co. 224 akrov obdelane zemlje, ostalo razumi jen ja. ki so kdaj zavladala'pašniki in mlad gozd. Cena $7000, med nami. Glavni sotrudaiiki snio($2500 v gotovini, ostalo na obroke bili gospod Ciliščlnski. gospotiična po o^. Na tej fermi sta dva go-Kretkovska kn jaz. Kretkovska je spodarska poslopja, torej za dva begala neprenehoma po mestu.'farmer j a. --- Dt\ ga farma je 320 Oliščinski je hodil pa po ui-adih akrov za .$11.000 z vsem gospodariti okrog imenitnejših oseb ter je skim poslopjem vred, katero samo bil takoi*ekoč šef generalnega je Aeljalo $27.000, 48 telet in JUVITO Xaslov: JIVITO LABORATOR South Hill Branch 5, PITTSBURGH i* A. VABILO. I'em potom vljudno vabimo vs.- Slovcjice in Slovenke t ti kaj'nit okt lice ni izvanredno siavnost, ki jo priivdjj.i S!>!V. s MM. h, v «ire- nsbui-uu, l*a.. to j«- razvitje zastave dne 12. oktobra. Sestanek cb 3. uri po!;obIne pred poslopjem Franka Novaka v llav- denviile. kjer se bo zastava razvi-LABORATORV, la ter Sc , „ korakalo v dvorano .Mrs. Mary Mihove in na vadi jeva-lo s plesno veselico. Godba na pi-hala. Vstopnina z,t moške #1.30; dame proste. Za dober jirigrizek, sladole«! in malo rumenčka l»odc preskrbljeno. jv obilni vdeležbi abi Odbor. (2-4—IU) Rad bi irvedel ?:i naslov FRAN-j KA HRVAT IN. doma iz Truo vcira pr; Ilirski P-»strici. Dne lo. maivii 1U17 je ie! od nas. Pio t s:m eenjenc rojake ee kdo ve,j kje se ncl.aja. !iaj mi pošlje nje-j gov ivislov za kar mu bom zetu bv;«!ežen. ('e ]»n sam kaj čiinš. It- ]>r«»sim, da mi pošlješ svoj na-j slov. Joseph Kake/. -13'J N.I Water ft.. Shcbovgan. Wis. (2 4—10 ŽENITNA PONUDBA. Vdovce, star !'0 let. s«' želi se-f znaiiiti s Slovenko, bodisi samn-al ali vdova z enim otrokom, v staro-j ^ti o«l '27t »b« :.J0 let in sicer v svrboj žeiiitbe. -ti«/, in.am lepi s.vt>t«» iiij d«>bro hodociU'st. Katero veseli, tuij sc og?asi na naslov R. R„ c o tilas Naroiia. S_' Corthmdt S?..! Ni York, N. Y •J. V." P) Cenik Knjig Potrebuje se 125 PREMOGARJEV IN 25 KOKSARJEV pri New River Company, ki obra- vljudno tuje lo min v New River premoga rskem polju, kjer se koplje slav- - ni brezdiinni premog, ki je bist- m—Tn,—-ven za uspešno izvojevanje vojne Premog je od 4 do 6 čevljev visok. Mehki premog. Želi se predvsem prejšne pre- katere iu,a v zalofc'i mogarje, ki so zaposleni v nebist- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY venih podjetjih. Stem bodo poma- 82 Corttandt st-> New Yorkt N. y gali sebi in svoji vladi. 1>rve vrste življenski pogoji. POUČNE KNJIGE: Dobre šole in cerkve. Imamo C. A)moy neingko.angI. totmafi vezan -.50 & O. ter Virginian Ry Car zalogo DomaČi «dravnik mati ter delamo vsaki dan. Hitri raSnnar (nemško-angL) I*išite ali se oglasite takoj pri: ▼eran =— Poljedeljstvo Sadjereja v pogovorih Slov. angl. In angl. slov. slovar THE NEW RIVER COMPANY, McDonald, W. Va. ali kateretrkoli U. S.EmpIoyment uradu. Pomolite svoje znanje v naravoslovju. Narava nam daje mnogo rastlin, s katerim' je mogoče zdraviti razne bo '.»./nt. Jaz imam v zi'ogl ter razpošiljam raznovrstne su>it- rastline, cvetja, in korenine, tnke. Ki Izvirajo ii vmJi delov sveta. PiSke fo laoj Ima-pli.C-id cenik. Knjiga "Mali domafi zdravnik", ki stane samo 25 centov. obširno opisuje veliko Število rastlin Avstro-ogrski, veliki vezan in daje nasvet, za katere bolezni in Ka- Cel1 svet mall ko se naj rabijo. Ne odlaSajte, naročit* Celi svet veliki — .50 =—.23 $1.50 Veliki slov. ang. tolmač $2.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGS KNJIGE: Hlpnottzem »—.35 Dve Saloigrl: "Čariljeva ženltev" ln "Trije ženini" —.25 Postrežba bolnikom —.50 rrtna uš ln trtorej —.50 trojna na Balkan zve*. 91.50 RAZGLEDNICI JfewjorSke, božične, velikonočna in novoletne komad po ducat ZEMLJEVIDI: avstro-Itatijanska vojna mapn Hcul bi izvedel za d Oil NA SKTL. Preti tremi leti je bil gof.tilničav ua Mesaha Ranch v Minnesoti in t akni* '-em bil pri njeni. S«*-d;: j ne vem. kje si- nahaja, za t ni prosim, tla se nii oglasi. itosnja izdaja vse dosedanje. f3.i> 1 Slovenic PuWiahinar Co., ^^ 82 Cortlandt St., New York City. ha, <>n je delal načrte, kaitere je izvrševala gospodična Kretkov- ve- liko druire živine poleg, veliko farmerskih .strojev, les sani je vre- C^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. l^ESyiliawi ^liii-ir*1^iri'-^illr^^ff^Tilli^iiftOTr 1 ska. Grofica je pa čuvala nad vsem den toldko, ako se ga iposeka. Far-in slednjič se ni zgodilo ničesar.ma je oddaljena 4 ure od mesta brez njene vednosti. Zadnje dni je New York v Wayne Co., Pennsyl-I nekoliko obolela, tako da je le vania, na meji držarve New York.' m a j o prihajala iz svoje sobe v sa- $6000 v gotovini, ostalo pod^ itgod-' Ion; iz stanovanja pa sploh ni ho- nimi 'pogoji. Za natančnejša podila. jasnila pi&it« oa: Parmer, e/o Plačali smo torej vladi 600 riib- Glas Naroda, 82 Cortlandt St. Ijev, dobili pismeno potrdiito, da New York, N. Y. (4&I0—10) 644]Penn avenue Pittsburgh, Pa Dr. LGRENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI .ZDRAVNIK fePECIJ ALIST MOiKIH BOLEZNI MoJa stroka je zdravljenje akntnlh ln kroničnih botesnL Jas muh ie sdravim nad 23 let ter imam akti in Je r vseh boleznin la ker nam slovensko, sate vas morem popolnoma razumeti ln spoznati vaSo bolezen, da vaz ozdravim ln vrnem moč ln zdravja. Skozi 23 let sem pridobil posebno skninjo pri zdravljenja moSklh bolezni. Zato sm morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa K da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlaiajte, ampak pridite Ost-praja. i Ju oadravfm zartmpljeuo kri, maznlje ta Um po telesa, ba-tsanl v grlo, izpadanje laz, bolečine r kosteh, stare rane, Hvtos bolezni, oslabelost bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah la leloden, menico, revmatlzem, katar, zlato iilo, navduho Itd. ar Uradne on sa: V ponedeljkih, čredah ln petkih od 9. ar* sjntraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od 9. nrs sjntraj do & ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldn*. — Ps pnitl n« zdravim. Pridite osebno. Ne pozabit« Ime ln naslov: Dr. L0RENZ, 644 Peon ate., Pittsburgh, Pa. Nekateri drual «1 ravniki rastjo tolmače, da vaz razume Ja Ja* sasis hrvatsko ia la rtanft kraja, nato raz laij« adravla^