U. 208 MMwiM»Mtiii»iMgiii»imm«tmii»đa

4» septembra 1925.
Posamezna številka 20 cent«
LetnfK i.
.laiMijm, izvMmk poad«lj»k, v»ak A»i*ketfa it. 20, L nad*trop»« D
pisni« s« ne spr«|«ma|©, Prof. F. Psrtc. Lastnik tisi (Kaaža za mesec L 7.—. 3 ■»•••©« Za inozemstvo meaečoo 5 lir ve«.
.,t'w*tu. F iništvo: uKc* «v. n-'^i - pc4fcf<ijo ur«d r^ • rmčajo. — .sogovomi aredniki Eg •	ik tiskarne CdioosL Naroćoiaa
19.50. ^ leta JL 13.— io cele leto L 60.—v _ Ttleioo urtdniJtra in upctv« M. 11-91
EDINOST
Posamezne SUvflke ▼ Trstu in okolici po 20 oent. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I,—. oglasi denarnih zavodov, mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se poifljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, utt»% sv. Frančifika Asiikega štev. 20. I. nad. — Telefon uredniitva in uprave 11-91.
Se neka! o krizi v izvozu krompirja
Go-
I z voz ni promet je pred vojno na rUkem igral zelo v*fe>o vlo$o m to po zaslugi dobrih, previdnih \«i ver^r^h gospodarjev in trgovcev, kak**: to povsem ■točnoD«značtije g. A. G. Vsled popolnoma drugačne gospodarske, kakor politične
JoJofl. delegacije«Iene«o,^Po od-
"dr. Beneša se pričakuje za
^^^"T^^^zi* T?i.lillt«inf ■■■■■»T... ofaMuti Pa&ća y ErUo.lhidi, P«nlev"eja, ki se pričakuje za sredo pi	[prihodnja tjdna, bo Francija zastopana
očmi motriti delovanje drutfh konkuren! BEOGRAD, 3. flzv.) » povratkom tm-jv^tem koaattefu po zunamem ratmstru
čirih dežel. Izvocnik si mora bili popolno- nistra Gjwi£a6a r Beograd je postalo po-ma na jasnem, preden »topi v aktivnost I fetitno življenj« dokaj živahno, čeprav m kupčije, kakšna je setev konkurence, zaznamovati va4nejl2i političnih dogod;
.......... kov. V kratkem pride v Beo^ad tudi
Briandu.
kakšni so njeni razpečevalni (vidiki, kakšna je živahnost na svetovnem trgu, kako zto-
konstelacije našega narodnega gospodar- ^ ^ njegovili špecijelnih razpečevalnih stva so imeli naši izvozni produkti na tržiščy, Presoditi mora vsaj približno ko-notranjih tržiščih države kaj lahko poza- Vičjao ponudbe in v prvi <vrsti njen glavni
dotok. On ne more in tudi ne sme diktirati pogojev, ki naij bi bili zanj ugodni, pač pa se v vsem prilagoditi svoji klijenteli.
ctjo. Po spremembi državnih mei se je tem oziru za naše izvozničarje seveda — pozicija povsem omajala. Naš izvioz je prestopil državno mejo in zaščitna carina, ki ga je poprej favorizirala, je postala brezpredmetna. Povojna doba nas je vrgla v prileten položaj monopola za skoro vse naše izvozne produkte, v kolikor so seveda prekoračevali državne meje. Vsted neposredne sosedščine z uvoznimi deželami, kakor tudi vsled razmeroma hitre restavracije našega poljedelstva, je naš 1 Tr voz z lahkoto prodiral v sestradane kraje, ki niso bili izbirčni v kvafcteti, ampak bik primorani sprejeti vse. Žal, da smo ostah tudi nadalje v tistem nezdravem stadiju medvojne in povojne trgovine. In to je Ula in ie morala biti tudi naša poguba, konkurenca si je izvojevala prosto pot. Naii izvozničarji niso niti s prstom gentfi za saniranje in reorganizacijo naše izvozne trgovine.	. r 1
Kot glavni vzrok letošnje katastrofalne ekspedicije krompirja se navaja gniloba, ki je v resnici povzročila vsled deževja ob času izoravania ogromno škodo poljedelstvu in izvozničarjem Dejstvo pa je, da so gnilobo ravnotako pospeševali malomarni poljedelci kakor tudi še nemarnefši izvoz-ničarji. Tem se posebno servira nebroj sumničenj, ki pa absolutno ne morejo tvoriti trdnega zagovora, kajti čudno izgleda trgovsko podjetie, če šef izvozne firme, oziroma njen pooblaščenec kupuje mačko v vreči. Značilno je tudi, da trgovec ne nadzoruje in trgovsko ocenjuje delovanja in skrbi svoje pnoducirajoče klijentele. Toliko trgovskega razuma imaio vsi naši prekupčevalci sadja in zelenjave, ki se omejujejo le na domači trg. Mislim, de bi jih iz-vozničarji vsaj v tem oziru lahko posnemali.
Glede okuženja našega domačega" semena po gnilobnih bakterijah bi bilo pač na mestu, da se humus kakor tudi domače seme kemično preiščeta, če imamo v resnici opraviti s kakšno permanentno krompirjevo gnilobo. Zdi se pa, da generacija domačega semena v večji meri -vpliva na rodovitnost kakor pa na organični odpor krompirja.
Kar se tiče kvalitete domačega semena, se pri nas v resnici mnogo greši in to pri vseh naših produktih. Žal je neovrženo dejstvo, da je naš kmet v tem pogledu skrajno konservativen in se kljub agilnosti nekaterih kmetijskih institucij kakor posameznikov ne poslužuje v dovolini meri nasvetov in poučnih navodil. Mnogo krivde nosi tudi naše tedensko časopisje, ki bi mu naše zavoženo gospodarstvo nudilo hvaležnejšega posla kot pa tisti ogabni in politični boji, za katere je škoda časa in papirja. Izgovarjati se samo na kmebsfki stan ne velja; treba je prijeti pero, povzdigniti glas, poučevati in vzgajati. Te naloge naj bi se oprijeli vsi tisti politiku-joči veleumi, ki v nebroj slučajih naše stvo samo begajo in vlačijo z enega političnega vrteža v drugega. Treba je organizacije in to ne v tem smislu, kot io«bstaja daness. Strokovno časopisje kmetskih organizacij ie nezadostno, ker ne tangira onega dela naroda, kateremu bi bilo najbolj potrebno. Naši gospodarski listi so vse premalo popularni, ker so nesistematični in le malemu odstotku prebivalstva dostopni. Kje naj najde naš kmet potrebo, recimo po «holandskemv ali pomerskem krompirju? Izvozničar mu to pove šele tedaj, ko je za pouk plačal tribut v obliki sla-Ibega semena ali slabe špekulacije izvoz-ničarja.
Zdi se pa, da ie stvar radi semenskega krompirja, dasi resnična, vendar le nekoliko pretirana. Kolikor sem se mogel lansko leto sam prepričati, se je ravno za letos precej skrbelo za nabavo dobrega semena. Kmetijske podružnice v vipavski dolini in tudi drugod so nakupile veliko množino semena najrazličnejših vrst in sicer po pravilu iz mrzlejšega v toplejše.
Glavna napaka vsega našega eksport-nega udejstvovanja je in ostane pomani-kanje organizatoričnega duha in nepojmo-vanje interesnih vj^ajemnosti. Dokler tvori poljedelstvo podlago narodnemu blagostanju, more in mora efekt gospodarskega dela gospodovalno vplivati na gospodarsko konjunkturo tako na domačem trgu kakor tudi v inozemstvu. Produkcijo usmeriti v pravilno harmonik) s povpraševanjem je problem, ki ga mora vsaka gospodarska institucija rešiti, preden nastopi svojo življenjsko pot. Krajevne in časovne diference med produkcijo in konsumom so toliko večje in njihovo pravilno ocenjevanje toliko bolj komplicirano, čim bolj je uvozna dežela gospodarski razvita, ker so produkti, posebno produkti dnevne uporabe. podvrženi največjemu kolebanju c?n. Kdor hoče temu priti v okom, mora v prvi vrsti odstraniti vsak vpliv samolast-nega osebnega egoizma. Strniti se <v močno in enotno organizacijo, dobavljati tipično blago m v vsakem slučaju zadovoljevati koosum to bodi vodilna, misel ortfaniza-
seveda pri tem atrogo čuvajoč lastne interese. Biti mora soliden in reden, ustvariti si mora zaupanje. Zarveda naj se, da se izvaža samo prvovrstno blago in samo tako, ki ga hoče in zahteva konsum. B'ago mu mora biti v ponos in ne v sramoto.
Taka bi morala biti v glavnem načela naše eksportne organizacije. Na eni strani organizacija notranje produkcije, na drugI strani eksekuttvna, tehnična osrganizacija eksporta.
Ali krompir v glavnem ali drugi zgodnji pridelki, je povsem vprašanje kalkulacije konjunkture tržišč. Napake, ki so diskreditirale naš krompir, se datjo popraviti z delom in prvovrstnim blagom.
Glede notranje organizacije, oziroma pravne oblike našega eksporta bi bilo marsikaj pripomnili. Že iz finančnih in tudi drugih ozirov moramo odobravati centralizacijo našega izvozništva. Žal, da ie ta misel privrela Šele sedaj na dan, ko je par-tikuiarizem zavzel že znatne dimenzije m povzročil toliko škode. Mnenja sem, da .pride tu prej v poštev zadružništvo kakor pa kapitalistična podjetja, čeravno imajo ena kot druga dowlj solnčnih kakor tudi senčnih strani. Dobro bi bilo, da slišimo oba z/vona. Prvega nam je obliubii g. tov. Tomšič, drugega pa nam je dolžan naš specijalist zadružnik g. tov. Gomišček. Želeti bi bilo, da sc diskusija nadaljuje in to pred forumom vsega našega naroda.
Ivan Rudolf, dipl. com. sup.
v _
predsednik narodne skupščine Trifković, ki se sedaj n*^^ v Crikvenici. Danes ob 4. uri popoldne je minister Ghirićtć zaprisegel nova drftaMoa podtajnike.
Okotu 20. t. m. ee povrne iz Evians les Bains miMstreki pretlsecteik PaSić.
Danes popoldne <90 odpotovali jugoslovanski delagati na aasedanie sveta Dru-
štva narodov v Ženevo V Zagrebu se jim je pridružil delegat Stjepan Radič. Izjavil jim je, da aamervva obiskati Pašiča v Evians le« Baina Obstoji velika verjetnost, da bo Paiić zapustil £vians lee Bains in bo odšel v kako drugo francosko kopališče, ker se hoče izogniti Stjepanu Radiću.
MaroSko bolifte
«M«tM0*» dopisnik pri Abd El Krimovean tajniku — Rilanci se borijo za popolno neodvisnost
PARIZ, 3. Maroškemu dopisniku «Ma-tina» se je posrečilo priti v glavni stan ri-fanskega vojskovodje Abd El Krima, ki se nahaja v Tazrutu. Dopisnik se je razgo-varjal z Abd El Kri m ovim prvim tajnikom. Razgovor se ie vršil 28. avgusta.
Abd O Krimov prvi tajnik je opisal
El Krimovega
Pogreb mariala Hotzandorfa
DUNAJ, 3. Včeraj popoldne se je ob ogromni udeležbi dunajskega prebivalstva vršil pogreb feldmaršala Hotzendorfa. Ža ob 2. uri popoldne je stala vzdolž Ring-strasse velikanska množica prebivalstva, ki je ostala na svojih mestih kljub dežju, ki ie pričel padati. Ob 2.30 so se zbrali oficijelni žalni gostje. Na krsto je bilo« položenih nad 100 vencev. Veliko pozornost je vzbujal venec s črno-rumenim trakom, ki je imel napis: «Cesarica ZLta in cesar CHon hrabremu feldmaršalu-. Ta venec in venec nemškega državnega predsednika Hindenburga sta pokrivala krsto. Žalna govora sta imela zvezni vojni minister Vaugofn in bivši vojni minister Krobatin. Ob 3.30 se je pričel pomikati sprevod preko Ringstrasse. Med potjo in pred pokopališčem v Hietzingu ie vojaštvo oddala
Ukrepi noti komnnblltnl propagandi
Zaplemba Buharinove knjiga «Teori!a go spodarske preoanove — Aretacija komu-mstičnega a£tatorja v Novem Sadu BEOGRAD, 3. (I*v.) Danes je policija zaplenila v Akcijonarski Štampariji; 3800 izvodov Ruhnriartrc knjige ^Teorija gospodarske praouove*, ki jo je prevedel na srbski jaalk Rade Petrovič. Prevajalec je bil aretiran.
NOVI SAD, 3. (Izv.) Tukama je sodišče je dalo aratirttt koamnieta Ttiića, ker je razdeljeval po maslu revolucionarne letake.
dopisniku potovanje Abd	___t__________ . _________
brata v Pariz, da se prepreči vojna med | častne salve, med njimi 24 strelov iz topov
Rifanci in Francozi. To potovanje in vsi'	-—
ostali rifanski napori, da se zaustavi pre
<1
Podmoraik se potopil op vzhodni obali SkilUe — Vsa posadka atoafla
RIM, 3. Agencija «Stefani» poroča, da torpedo vke in druge vojne ladje še vedno z vse vaetno iščejo podmornik «Vemero», ki se je izgubil ob priliki zadnjih velikih pomorskih manevrov. Pri iskanju sodelaepo tudi letala. Na vzhodni obali Sicilije, kakih 7 milj od rtiča Passero, kjer je morje globoko kakih 90 metrov, je ie več dni opaziti na vodi sledove nafte in olja. Na površje prihajajo tudi zračni mehurčki. Gotovo, ali vsaj verjetno je, da se je «Veniero» potopil na tem mestu, ker je najbrž tudi stal na preži za časa manevrov. Potemtakem je podmornik izgubljen, kajti vodni pritisk je v tej globočtnl tako sflen. da ga šibki jekleni oldop nikakor ni mogel vzdržati.
RIM, 3. Glasom zadnjih vesti, ki jih j* prejelo ministrstvo za mornarico, se je ugotovilo, da leži «Veniero» na dnu morja na mestu, navedenem v poročilu agencije «Stefani». Po mnenju nekega admirala se je katastrofa pripetila mogoče tudi radi kake neprevidnosti posadke. Domneva se namreč, da se je podmornik, ko se je pojavila na obzorju ladja nasprotne strank«, hotel naglo potopiti, da se ji približa pod vodo in jo napade. Radi naglice, s katero je bila izvedena ta operacija, je posadka mogoče pozabila zapreti zračne odvodne cevi električnih akumulatorjev. Skozi te cevi je voda lahko tidrla do akumulatorjev in jih pokvarila tako, da podmornik ni mogel več rabiti ftrojev. Ko je voda poplavila oddelek za akumulatorje, so se gotovo razvili tudi strupeni klorovi plini, ki so zadušili posadko. Ni pa izključeno, da se je podmornik pogreznil radi kakega defekta pri krmilu, ki ravna globočino pogrezala. V tem slučaju — ako ni vofd-ni pritisk stri ladje — je morala posadka prestati strašno borbo s smrtjo, ki /e mogoče trajala več dni, dokler ni pošel zrak in niso bile izčrpane zaloge kisika. Na V9ak način pa je posadka, obstoječa iz 35 pomorščakov in petih častnik-ov, našla strašno smrt v morskih globočinah. Ministrstvo za mornarico je že odposlalo tozadevna obvestila družinam nesrečnih mornarjev. Pri katastrofi je izgubil življenje tudi Tržačan Romeo Cris mancich, ki je bil poklican pod orožje z letnikom 1905 in je bil šele nedavno dodeljen posadki podmornika.
Princezinia Mafalda se poroči 23. septembra
TURIN, 3. V Racconigi sta prispela kralj in prestolonaslednik. V kratkem pride tja tudi princ Hessenski. Po sedanjih poročilih se bo vršila poroka z Mafaldo dne 23. septembra.
10 kg težak novorojenček
TARANTO, 3. Kmetica Tereza Paglia-rullo, stara 39 let, ki stanuje v predmestni ulici Massafra, ie obdarila svoiega moža s sinčkom, ki je takoj po rojstvu tehtal. 10 kilogramov. Mati in veliki sinček sta pri dohrem zdravju.
Pagliarullo, ki je poročena že 20 let, je med zakonom dala življenje že 18 otrokom, izmed katerih jih je 12 umrlo radi raznih bolezni
Boj z odmetniki
SARAJEVO, 3. Pri Bileći so se orožniki spopadli z odmetnikom Vurljevićem in njegovimi tovariši. Na Vuijevića je razpisana nagrada 50.000 dinarjev. V borbi je bil ubit en odmetnik in seljaki trdijo, da je bil to sam Vuljevič. Ostati so pobegnili v Crno ćoro.
Oporoki prikoraNra Dfmttrntvlča
BEOGRAD. 3/ (i**.) Veliko zanimanje
je zbudila tukaj objava oporoke polkovnika Dimitriteviča, znanega pod imenom Apis, ki je bil po prekem sodu ustreljen 1. 1917. na solunski fronti. Potkofm Dimitri-jevič je bil osumljen, da namerava izvršiti atentat na paeatolonaslednika Aleksandra. V oporoki pravi, da umre nedolžen, a da je njegova smrt potrebna za Srbijo icz višjih ozircNr. Nadalje piše: «Hudo mi je, da moram umreti od srbske puške, toda mimo pričakujem smrt, kajti v blagor bo ne le srbskemu, temveč celokupnemu ju-goslovenskemu narodu».
V nadaljevanju odreja EHmitrijevič glede svoje imanovine, ki pa je bila zelo majhna.
Pokojni Dinritrijevič je bil navdušen član društva «Ujedinienje aH Smrt- in ie bil zapleten tudi v sarajevski atentat.
PopnSfiM^s Hrvatske zajednice
ZAGREB, 3. (Izv.) V političnih krogih komentirajo » velikim zadoščenjem dejstvo, da se davidovičevci, zaijedničarji in radičevski disidenti medsebojno vedno bolj približujejo. Značilno je, da Hrvatska Zajednica ne govori več v svojih listih o hrvatski avtonomiji, temveč zahteva le revizijo ustave. ___________
Demokratsko zborovanje v Splitu
SPLIT, 3. 0*v.) Danes se je vršilo tukaj zborovanje JDS* katerega sta se udeležila tudi dr. Gfisogooo in Pribičević. Zborovanje je izpadlo zelo dobro. Vsi govorniki so	zmago edinstvene ideja v Jugoslaviji.
Prvo seja sveta Dntftva narodov
Dneva red Merrfsnjs — Težkoče z mo aatoldbi vprašanjem
2ENEVA, 3. 3v®t Drufctva narodov je pričel včeraj ewofe delo. Vršila se ie ^kratka javna seja, kol ji je predsedoval
Briand. Med prvini točkami dnevnega reda se nahaja vprašanje grških manjšin v Carigradu ki turikih manjšin v vzhodni T raciji. Na zahtonro turške delegacije se je razprava o tem vprašanju odgodila.
Na jutrišnji dan je bilo preloženo tudi mosulsko vprašanje, to je določitev meje med Irakom in Turčijo. Kakor se doznava, bo razprava o poročilu izvedencev glede mosulsketfa vprašanja zadela na velike težkoče. Turfka delegacija ie že sedaj izjavila, da ne more pristati na nobeno teritorijalno koncesijo. Svet Društva narodov ne bo sklenil ničesar definitivnoga ter bo pripravil začasno rešitev prizadetim vladam.
Nato bo svet Društva narodov razpravljal o finančnem poidžaju Avstrije in sicer na podlagi poročil, ki jih podajo generalni komisar Zimmermann ter eksperta Lay-ton in Rist, ki sta bila v juniju delegirana, da proučita gospodarske prilike avstriiske republike. Za avstrijskim vprašanjem pride na dnevni red zadeva finančne obnovitve Madžarske in pa problem grških beguncev, . izseljenih iz teritorija Turčije. Od manjšinskih vprašanj bo svet Društva narodov r^pravijal o peticiji madžarskih kolonistov v Banatu in na Sedmogra&kem.
K razpravam sveta Društva narodov < je povabljenih 11 interesiranih držav, med niimi tudi Jugoslavija.
ŽENEVA, 3. Kakor se govori, bo francoski mfinžvUjK predsednik Painleve, ki prispe te dni v Ženevo, prevzel predsedstvo v avstrijskem komiteju ter osebno otvori! razprave o avstrijskem vprašanju. Razen Pasnlevtja bodo v tem komiteju še Chamberlafei za Anglijo, Scialoja za Italija m Veverica za Čehoslova&ko, dokler ne dosoe čebostovaški zunanji minister dr.
livanje krvi, so ostali brezuspešni. Francozi so prekoračili Uergo in polagoma oborožili plemena Beni Zerual. In Rifanci so bili prisiljeni se braniti z orožjem. Prvi J tajnik je zanikal, da bi Abd El Krim pre-"jel francosko-španske mirovne ponudbe, o katerih so pisali francoski listi.
Abd El Krimov tamik je nadaljeval: Ko so francoski in španski listi objavili mirovne pogoje, smo prejeli iz Alhucemasa Špansko noto, ki nas je vprašala, če lahko pridejo k nam francoski in španski emi-sarji v svrho pogajanj. Na noto nismo odgovorili, kajti v njej so Španci zahtevali odstop treh važnih voiaških opirališč, ki so bila od nekdaj rifanska posest. Sicer so Španci že večkrat osleparili Rifance.
Nato je vprašal dopisnik tajnika: Kaj hočejo Rifanci doseči s sedanjo vojno?
— Zahtevamo popolno svobodo in nočemo ničesar znati o Mulay Jussefu, ki ga imenom smatramo za ničlo — je odgovoril tajnik.
S Francijo in Španijo se bomo šele te da i pogajali, ko nam boste priznale neodvisnost. Hočemo živeti svobodni. Zreli smo
Proces proti voditeljem nemških komunistov
LIPSKO, 3. Včeraj se je pričel pred državnim sodiščem proces proti centrali komunistične stranke v Nemčiji. Obtoženi so: pisatelj Arkadij Maslov itz Berlina, zasebni nameščenec Anton Gryl!ewicz, urednik Viljem Schuhmacher in Pavel Schlecht, oba iz Berlina. Med povabljenimi pričami je tudi črkostajvec Feliks Neuinann, ki je bil v zadnjem procesu obsoien na smrt. Obtoženci se morajo zagovarjati radi komunističnih revolucionarnih činov pri nemirih l. 1923. _
Dramatičen samomor v Parizu
PARIZ, 3. V pariški javnosti je vzbudil nenavadni samomor nekega neznanca, ki je skočil z mestne železnice «Metropoli-tain» v Seno, veliko pozornost. Nekateri listi nazivliajo ta samomor «športni samo-mcr». Dogodek se je odigral tako-le:
Mestna železnica «Metropolitain» je vozila preko mosta Austerlitz proti Etoile z veliko brzino. Nenadoma se odprejo vrata drugega voza in preko ograje skoči v Seno neki mladenič. Nekdo potegne alarmno
m se lahko sami vladamo. Radi tega se;2^?1".0'
vlak se ustavi. Potniki začudeno
^	4Ul	JI* i gledajo, kako neznani mladenič imenitno
bomo borih do zadnjega za neodvisnost ~ ^ ^ p 5avaI je že kakih 150
naše d^ele. Znamo prav dobro da razpo-, H	f	valovih velike
lagate Francija m Španija z vehko arkado;	odvozi! dalje. Neznanca še
m stevdnmi orožjem, toda Bog nas bo	egnili iz reke.
podpual v boju za nasa prava. V nasi voj-	^ b__
ski ni tujcev; ne rabimo jih. Videli ste v	Polom poljske banke
Scesclauenu, kako dobro znamo organizirati armado.
BERLIN, 2. V Kaiovicah je v soboto ustavila izplačila poljska banka za trgo-
S tem ie bil pogovor med Abd El Kri- vino in industrijo, ki je bila pod vodstvom movim tajnikom in maroškim dopisnikom; načelnika poljske desnice Korfantija Isto-«Matina)» zaključen.	! časno je prenehal izhajati list «Polonia».
DNEVNE VESTI
Prepovedane prireditve
šinam tisoč razlogov za pritožbe. Resnica pa je ta, da tudi ta nova naredba ne spreminja prav ničesar na seda) vladaiočih načelih, po Veselica «Prostovoljnega gasilnega; katerih jc pouk v nemadžarskih jez .kih le pomožno sredstvo, ki se sme rabiti le tam, kjer stariši otrok sam i odločno zahtevajo tak pouk. Pa tudi v takih slučajih k.pi protestov v madžarskih listih V nemški občini Diosbe-reny se je dogodil tak slučaj, da je oblastvo na zahtevo starišev dovolilo pouk v materinskem jeziku. Uvedla se je nemščina kot učni jezik. Radi tega je madžarski list < Ma-gyarszag» silno vzhrupel. Piše na pr.: ^Slučaj v Diosberenyju kaže na — tajn.a protinarodna stremljenja. Dokazuje, da se nemške občine nikakor ne mislijo prilagoditi madžarski državni misli. Madžari morajo protestirati proti Govor pravosodnega ministra on. Rocco v vsa/kemu poizkusu take vrste, kajti Nemci Perugi je vzbudil veliko pozornost radi siste- hočejo pod krinko kulture izpodkopati bodoč-matične nepopustljivosti napram drugim stran-i nost oslabljene madžarske javnosti. Madžari kam ki jo zagovarja on. Rocco, in pa rad« svo- morajo skrbeti za to. da z vsem sredstvi preje izredne dolžine — v nekaterih listih je za- prečijo nadalini razvoj teh začetnih poizku-vzel celo po 6 kolon —. Govor .}e celotno ob- sov za uničenje madžarske et-ke!* javila agencija SteSani. Zopet znamenje, da Ali se vam ne z.di, iragi ro;ak: v Julijski polagajo nanj v vladnih krogih veliko važnost. Krajini, kakor da čujete iz tega madžarskega Prišlo pa je še pismo ministrskega predsed- izbruha zvoke, ki so vam že nekako znani iz nika Mussolinija pravosodnemu ministru, v lastjnega ž vljenja?! Ta,ne podzemske sile, katerem on. Mussolini izjavlja, da se popolno-j tapna protinarodna stremljenja, ogrožanje drma strin a z govorom- On Mussolini piše: i žavne in plemenske misli, uničevanje italijan-Dragi Rocco! Pravkar sem prečltal Tvoj ske etike — fvsa taka očitanja moramo po-veličastni govor v Perugi in izraziti Ti moram slušati tudi mi, kadar-kol zahtevamo na)na-
društva* v Sežani, ki je bila napovedana za v nedeljo 6. t. m,, se ne bo vršila, ker jo je oblastvo prepovedalo
— Veselica pevskega in bralnega društva «Zastava» v Lonierju se vsled oblastvene prepovedi ne bo vršila.
Tudi Mussolini za popolno nepopustljivost
svoje pritrjevanje Tvo-j govor je temeljita fa-, ravnejšo in naielementarnejšo pravico vsaikega ' ska doktrina — kajti fašizem ima svojo ljudstva: če zahtevamo svojo šolo v malima svoje posebno stališče v'rinakem jeziku. Tudi pri nas je kakor na Ma-
v
duhove
Sristovska doktrina doktrino, t
vseh vprašanjih, ki mučijo današnje — je bila predočena na izvrsten način. Treba je, da vsi italijanski fašisti preči ta jo Tvoj govor, da najde,o v n.em jasno poudarjena vsa načela naše stranke in razloge radi katerih mora fašizem pobijati vse druge stranke sledeč najbolj odločni, racijonaLni in sistemat čni nepopustljivosti.
Edino na ta način postane beseda meso in ide a čin. — Srčen pozdrav! — Mussol:n:!
džarskem Dali so nam slab šolski zakon, Gen-tilejevo «reformo»r k je povsem tuja modernemu duhu. Pri tem pa nimam-o nikakih jam-sbev, da bi 9e nam v^saj tista drobtinica pravice. k; nam jo še dovoljuje Gentilejev zakon, v resivci delila, kakor to nazorno kaže postopanje od strani podrejenih organov glede tistih takoimenovanih ^dodatnih ur». Pa tudi, Če bi hoteli, so pa za njimi in nad njimi gro-movaki v nacionalističnem tisku, .ki kričijo,
materinskem
Jezik In nareije
Nedavno je učiteljska revija <La Scuola Italiana Med.» objavila pod gornjim na-slovom zanimiv člamek, v katerem čitamo med drugim:
^Znameniti vseučiliščm prolesor v Bologni g. Acri je priredil italijanskim učiteljem rz-Roccu' rcdno zanimivo predavajte. Trdil je, d-a se ' absolutno ne sme zahtevati od kmetske in
Tudi opoziciski tisk se precej obširno bavi da se sploh v vsaki besedi _ s tem pismom. Listi posebno poudarjajo zadnji 1 jeziku drug-orodcev skriva ogrozame državne sUvek Mussolinijevega pisma, kjer pravi Mus-, m narodne misli, solini, da je treba pobijati nasprotne stranke kar najodločnejše in po metodah sistematične nepopustljivosti. Ta stavek jasno kaže, da vlada v tem oziru med Mu&solinijem in Farinac-cijem popolno soglasje.
«Giornale dTtalia» pripomnja iron;čn.o: Fašizem je bil predvsem gibanje in ni imel doktrine, potem ie postal vlada in 'te bil seveda akcija, s eda i ye tufcfri stranka in ima končno svojo doktrino- Gotovo je bilo on,
1	,.	ti- '	i t I aosoiuino ne sme zanievan oa Raieisjwe ia
iec., M po.abi svoie nareeje, ker
pismo ie zanj «jbol Si patent. Vsi drug, gra-l	*Wrt''	>« '">d-
ditelji fašistov&ke doktrine so sedaj pokopani. Fašistovske »tablice* so »edaj one iz Perugie.
lla Ipdiarskem in pri nas t
Madžarski dopisni' urad je nedavno razglasil v svet zmagoslavno, da j« izšla nova rami-strsJta naredba o manjšinskem šolstvu, češ, da je to nor dokaz, kako Madžari skrbijo za kulturne potrebe narodnih manjšin. In madžarska glasila so ta novi «diokaz» .postavljala
to more samo Siootfrti. »vojo truuev }e .krepil s sledečimi razlogi: 1) narečje da,a kriterij naravnosti v govoru in pisanju; 2) narečje nadkriljuje v izrazih književni jezik; 3) narečje ima jedmabejšdh izrazov okl samega književnega jezika.-
Te trditve je izpopoUtil-drug pedagog, Lom« barda Radice, ki piše:
«Narečje je živi jezik, iskren, jezik učencev, zato edina izhodna točka v jezikovnem po-
«Istarska Rij*č» pr^>ominja kaij primerno:
_______________________^	Kaij
zgled drugim državam, ki da da^ajo manj-! Tako sodi g. Lombard1© Radice. Njegova sod-
«ED£*U2>T»
V Trsta, dne 4. septembra 1925
jA 11 SAVLU tiLAU, pel Ud] »O v uuyw:ttvifi, V J. lau-
etji, Afrtki, Ameriki ali kjerkoli. Tako )e prav. 9ret rai mora radi tega le spoštovati*.. Dovolili Me Arabcem v airifckih kolonijah, da s-e |frm otroci poučuj-ej-o v njihovem mate-riinskem JezLku, zato je treba, da isto dovolite tudi nam! Saj smo tudi mi ljudje J Tudi
ba je povsem pravična. Tako sodijo vsi zna-1 bo letošnji vpis v češko dopolnilno šolo za menrti pedagogi. Zato hočete tudi vi, da se pouk čedkega jezika in domovinoznanatva vr-otroci italijanskih roditeljev pottčavajo v itali- šil dne 7. septembra od 15. do 18. ure v po-janskem jeziku, pa naj so v Jugoslaviji, v Fran- 9lopju «Mladlk*». Starši, ki nameravajo svoje
otroke poiiljati v to šolo, naj jih navedenega dne na določenem prostoru priglase g. učitelju Oldfichu Votavi. Rojstni podatki otrok ter osebni potđatki staršev »e morajo navesti. Pouk je brezplačen, plačuje se le majhen prispevek za razsvetljavo in karjafo. naši oroci so bistri kakor vaši. Tudi mi lju- — Obnovitev odnošajev tned Anglijo in bimo svojo deco, kakor vi ljubite svoio Hra- Meksiko. Tukajšnji meksikanski konzulat jav-nimo sve^o deco v potu svojega obraza, s i;a, da so bili z dnem 28. avgusta obnovljeni •vic^im težkim delom. Točno pkčujemo vse	stLki med Meksiko in Anglijo.
idavloe v denarju in krvi. Pred Bogom bomo	-
mi odgovarjali za svoje otroke. Vi nas učite,]	DruitVeftO Vttlfi
da s* morajo otroci	Ic * i _ S. d. «A<iria». Danes važen sestanek vseh
Urinskem jezik«! Zato nam da£e mj to; čW {	D.K D. pri
možnost, d, s* bodo tudi nafc otroc. poučevali Sv Jakobu ^ Qne	^	^
V svoiem materinskem jeziku.!	j izroč:l[ ^^ ^ gQ pro$ijo da to slorijo
; danes.
Tudi : staftai o Postojni
t
triaškega iivilenia
tero je povzročil posbednii orkaa poslopjem, ki so last pokrajine, Ob te; priliki je bilo ugotovljeno, da znaša ško&a, povzročena vojaški bolnici 60.000 lir. Razen tega ai je predsednik ogledal vzpostavitvena dela pri deželni gluho-nemnici, ki so že toliko napredovala, da bodo še leto« dokončana. V goriškem odseku pokrajinskega tehničnega urada se j« vršil pod nje-govm predsedstvom sestanek, na katerem se je razpravljalo o gradbi novega poslopja za gorišiki tehnični zavod, iki 6e bo dvigalo na vzhodnem delu starega pokopališča. Na sestanku je bil sprejet gradbeni načrt arhitekta prof. Fabian:-ja, kateremu je bilo naročeno, da ga izvede tudi v podrobnostih. Na pobudo predsednika kraljeve Isomisi'e se bo vršilo prihodnjo sredo v Gorici zborovanje za ustanovitev boln:škega konsorcija, v čigar last in upravo preide nova bolnica, ki se ima zgra- '!,. diti na razvalinah nek-danj« deSelne norišn;ce.
— Nezgoda Pepus-mata. V noči od torka na sredo je zadela 27-letnega Josipa Jeussig-a, ki je v Gorici spiošno znan pod imenom «Pepis-mat», težka nezgoda. Pepia-mat se ga
Borzna paroCHa.
DEVIZE:
Trst, 3. sept.. Amsterdam od 1010.— do 1130 — Belgija od 112.50 do 114.50; Pariz 117.75 do 118.50 London od 121.50 do 122. ; New York od 24.90 do 25.10; Španija od 355.— do 365.— ; Švica od 478. - do 483.— • Atene od 3«.76 do 38.—; Berlin od 590.— do 600.— ; Bukarešt od 12.— do 12.50: Praga od 74.50 do 75.—: Ogrska od 0.0345 do 0.0360; Dunaj od •.0350 do 0.0360; Zagreb od 44 40 do 44.80.
VALUTE:
Trsi; 3. sept. Avstrijske krone od 00350 do 0.03o0; dinarji od 44,— do 44.75; dolarji od 24.85 do 25 05; novci po 20 frankov od 95.— do 100 —: funt Štcrling od I-1.J5 do 12-J__,
Benečijske obveznice 70.35.
Zurich, 3 septembra Italija 20.55; London *5.10»/4; Pariz 24.267,; Xew-York 5 17S/.; Beo-rad
Q O* >1
je nekje do dobra naleze! in potem si je postlal svo>o p >stelio kar pod milim mahom na nekem zidišču v Via Orzoni, čeprav ima baje UGODNA PRILIKA. Proda se vsled bolezni
svoje stanovanje v Via Brollo št. 7. MekJ spa-!
e «Piccolo» silno nezadovoljen kar se tiče:
oteUke indurtrije Toži, d. .. zelo ,labo	s,raiM ^^ toTan|i ltrojcT ^ St. Aa-
»«i	-obil #
Restavraciji da imajo Italijani samo dve. Pa	,	____
»ploh da ni v Postojni dostojnih hotelov. To	Tik tovarne strojev «Stabilimento teon.co! njem se je Pepia-mat prevrni! s svoje pod
malo. kar je, da mrgoli — mrčesa Po»tojici	triestino* pri Sv. Andreju grade že delj časa: mifim n^>om vpo.tlane postaje, pri fcemer si |
naj se lepo zahvalijo »Piccolu* za tako «krb	novo tovarniško poslopje, ki bo v kratkem siromajlt zlomil levo ključno Kost
za procvit Postojne!	dograjeno. Pri gradbi tega poslopja je zapo-	:
Upravitelj jame, cav. Perco, ima — pripo-	sleno večfje število delavcev, med katerimi je veduje *Piccolo» — sicer že pripravljene na-	bil tudi 24-letni težak Štefan Gustinčič, sta-čtIc za velike turistovske hotele, samo ta	nujoČ v ulici Montecchi Št. 11, ki je včeraj Imcnt je vmes, da bi bilo potrebno do 20 mi-	postal irtev strašne nesreče. Okoli 11. ure, i liionov lir. Vsekako pa to stan,« — meni	ko je bilo delo v polnem teku, je nenadoma *PiccoIo» — ne povšu;e ugleda italijanske	presun 1 delavce strašen, krik, kateremu ?e hotelsšce industrij«e.	sledil zamolkel ropot. Nekateri, ki so se nato jadikovan e *Piccolovo» radi poman^ka-	^lo ozrli, so še utegnili videti prizor, .ki jih n^a italijanskih hotelov se tiče na koncu . je navdal z grozo: čnez rob srtirelie, visoke ka-konca Italijanov samih fn dalje. Ne moremo pa razum da so v Postojni — mutatis
Iste nepriličnosti, kakor	IH
menda vendar ne more trditi, da ne bi bila v	kala mu je vsaka opora in je zdrčal čez rob
gospodarja za vsako trgovino in obrt pripravna enonadstropna hiša, hlev in vrt ob iJržavni cesti v Planini. Pogoji se izvejo pri špediciji Ludovik Sevar vd. na Rakeku
1251
ZAČETNIK rabi pouk v hrva&čini. Izvežbana moč naj piše pod «Hrvaščin«» v italijanskem jezČKu na upravništvo.	1252
Opatiji obilica modernih hotelov. Če ni itali- strehe v globočino. Delavci,„^ki so mu pribi-janskih. kdc je kriv na t«m? Naj jih zgradi-o« teli na pomoč, so ga našli v luži .krvi 3*eza-uikdo t^h ne bo oviral na tem. Ta n«priličnost vestnega. O nesreči je bila nemudoma obve-pa da ni le v Postoini, marveč tudi -do Sem- ščena rešilna po«ta;a. Crez par minut j« pri-petra na Krasu, do Razdrtega, do Senožeč». hitel na lice mesta zdravnik, ki je takoj spo-iudi v teh kraiih da ni luksuznih hotelov in znal, da je stanje nesrečnega mladeniča ob-
Ce bi bila <-Pdccolu» ves na srcu le stvar v mestno bolnifciioo, kjer je revež po poldru-s£jDa — pospeševanje tujskega prometa —- gourni borbi s smrtjo izdihnil, ne da bi se nikdo mu ne bi prigovarjal. Toda ovadil se ie prebudil iz nezavesti.
že sam v vrsti prejšnjih svojth člankov, da žalosten konec mladeniča je vzbudil med mu i« nekaj drugega predvsem na srcu: ho- i delavci v tovarni strojev zelo mučen utis; v tel b tudi to panogo gospodarskega snova»>a 2na^	^ ^b 14. uri zapustili delo. Tra-
-nacijonalizirati«, čeprav je ta namen ne-	st^g^ nesreče povečuje še dfejstvo, da
združljiv s pomom «tujski promet* Tudi bo- ^ Gustinčič komaj pred 14 dnevi poročil Heli. nameniec: tujcem brez razlik« narod-; in si ustVaril pr?>ten dom, v katerem kraljuje nosit nai bi v glavnem varovali .narodno do- gp^j £alost mlade vdove.
sioaostvo® in pretvezno narodni značaj d-e-'	-
J}ek: naj bi bili izključo italijanski v svojem —Avtomobilska nezgoda
Usmilil
»e ga je «zelen i kr&», ki ga je prepeljal v goriško bolnico, kjer bo moral ostati dokaj časa.
— Zapuščen in prevaran, V torek zvečer si je natočil, medtem ko je natakal gostom ka-Europa* kavo, 29-letni natakar Ar-mando Rigotti sebi znatno količino jodova V BARKO V LJ AH, Riviera Id, ee odda soba tinkture, .katero je notem v dušku izpil. V j z dvema posteljama, najraje gospodoma, kavarno ie bil nam udoma pozvan goriški «Zel.	1253
krii*, ki je prepeljal kandidate smrti, v goriško ;	poMr^MTifA -T-7—
bolnico, kjer so mu tako temeliho izprali že- 1KOOVSILtOA POMOČNIKA usnjarske stro-
-	* ~	' x 1 ' trgovina z
prirezovalec nad-Plača po pove uprava 1254
«Edinosrti»
znaten denarni znesek.
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI__
— Kostanjevica. Bralno in pevsko društvo. KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v za-«Zora» v Kostanjevici na Krasu priredi v ne- logi izvrstno domače vipavsko vino. Cena; delo dne 6. sept. svojo prvo prireditev s sle-: Namizno vino: Lir 230—250 desertno od 280 dečim sporedom: «V posredovalnici», burka j Lir naprej.	1144
v enem dejanju in «N«kje v Franciji* poje do- ^rrrrrTT"-~T~-\-"I-:--—
mači zbor. Po pri«sditei pro^a zabava.	• PRIMORCE, ki potujejo skozi Jesenice v Ju
Ker je to naša prva prirsditev in ker je na- goslavijo, opozarjam, da sem prevzel *Hot«e
še društvo tako osam^eoo sredi tolikih vasi, upamo, da se našemu vabilu odzove kar največ okoličanov, katerim kličemo: Ha svidenj« v nedeljo pri lepi in priprosti zabavi ob našem odru!
«Triglanr» na Jesenicah, oddaljen pa^ minut od postaje. — Na razpolago imam več sob, domačo kuhinjo in prvovrstna vina — vse po zmernih cenah. Za obilen obisk se priporočam vipavski rojak Anton Furlan
VINARSKA ZVEZA V GORICI naznanja, da se je pre*elila v svojo zaiogo vina v ulico Formica št. 1, lik Piazza Corno.	1232
BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slov^jsko. Slavec, via Giul-ia 29.	64
plačuje
ALOJZU POVH, Piazza Garlholdi 2
prvo nadstroole
Pazite na naslov!
Pazite na naslevl
Dober svet
kateremu morate slediti, ako ste ljubitelji prihranka, je sledeči:
Potrudite se takej do čevljarnlce
fllla Babilonia
Via Beccherie št. 4
kjer lahko nakupite dobre
visoke ali nizke {revije
moške od L 35.— do L 45.— ženske „ „ 10.— „ „35.— otroške „ « 5.— „ „ 30.—
Preskrbtte se pravočasno.
000
Ako Mio obraz
mozolikl madeži
V isti namen gosp Srčna hvala!
I ven Marc
Včeraj okoli 18.
vo^pivu. po o«ebiu, jezikovno in sploh v vsei	Ure je privozil ir« roo pokopaliaČa pri Sv. Ani
uredbi. Tuiec na: ima — to je «Piccolu» glav-	avtomobil lekarnarja P*tra Raiais, ravnatela
nc — -la sensazione*. da e v Hali^i! Naj le	lekarne okrajne boilniftke blagajne v ulici XX
poskušaio! Kmalu bodo videli, da ne gre!	Setiembre št. 3, na katerem sta poleg lastni-Celc gondolirii v Benetkah razumeio drugače je vo<jii avtof sedela še odv. Pieri iz
svoK» korist. Kar se tiče Post« ne, na) bi ne	Trsta in 2Q-l«etna uradnica Maria Cattaneo iz
pozabliali, da ni le sedež oblastev. marveč	Vižinade. Na ovinku pred pokopališčem je ne- ------e—/—	- -
U>di gospodarsko sre^i*če velikega sloven-	nado«a privoz l iz nasprotne stran.' irarava^ j teljstva in sočutja ob puli« irgnDc naje jjud-
skeife okrožja Le naravno >e, da se to dejstvo	Hoteč se mu ogniti, fe Rainis naglo zavil v;ljen«
odraža tudi v vsem življenju Postojne.	; stran toda menda radi velike brzine je arto j J|fA.XII-»DE KANAUC
_ Teritorijalna pristojnost
Skih konzulatov v Italiii. Jugoslovensko	Cataneo, ki je sedela zadat, zletela v velikem
1231
DAROVI
V počaščeaje spomina blagopokojne g. Fran/e rd. Partot daruje A. S. L 25 za Šolsk društvo. Srčna brala 1
V počastitev ipomioa blagopokojne gospe MLINAR za valjčni mlin se išče. Prednost j Franje vd. Pertot roj. Eber darujeta Gracajan imajo neoženjeni, ki se razumejo tudi pri i
in Marica S&epaočič L 50 za Sci. druitvo. žagi. Plača po dogovoru. Ponudbe na uprav- J jn vsj v Vr&to spadajoči kožni izbruhi,
ništvo pod «Mlinar».	1249 skrivajo lepoto obraza in škodijo meh-
trdnlce efells
bule tvori
eczeml
ZAHVALA.
Globoko ginjen.: po izredrtih dokazih prija-
zur.an^e ministrstvo je izvršilo »ledeco te- loku na cesto in obležala težko poškodovana
ritoriialno razdelitev pristojnosti jugcsl. Z nekim drugim avtomobilom ki ye tedaj ritoruaino razoern^ ^	privozil tam mimo, je bila prepeljana v mestno
konzulatov v Itahn^	. cc. Pi,eJ bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da :ma}
Konzulat v Milanu ima prosince, ri^e ^^ ^ kompliciran način zlomljeno desno moait. Lombardno, iimiii>o m Ligurijo.	^ in hudo poškodbo na desnem kolenu.
Konzulatu v Trstu so podrejene vse tri Sprc cli so io v ^irurl|ični oddelek, .kjer se bo Benećiie in Istra.	. ..i morala zdraviti najmanj 10 tednov.
Konzulat na Reki obsega reški teritorij _ ^^ ga -c Tiižil 37-letni težak Josip in otoke v Kvarnerju.	.....Merlo, stanujoč v ulici S. Ch ara št. 4, je vče-
ki so na katerikoli naći® počastili apomin pokojnice.
TRST, 3. septembra 1925 Družina KANAUC in ostali sorodniki.
ZAHVALA.
Podpisani se iz dna srca »ahrvaljajeta vsam
Konzulat v Zadru ima zadarsko oblast, raf predpoldnV legel pod grm na 'neki trati onim blagem osebam, ki so na katerikoli način Bariju so podrejene pro- pr\ Sv. V;du. da bi nekoliko zadremal. * r^ ,p0cast li spomin nune praljubljene
KOVAŠKEGA vajenca «|prejme takoj Ščuka Ernest, kovaški mojster v Vipavi 76. 1250
KNJIGOVODJA; absolvent zadružne šole s prakso v trgovini iiče službe v kakem kon-tumu ali trgovini kot prodajalec. Naslov
po>ve goriška uprava.
1206
kobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično vodo <.Pertinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah.	66
BrlUanfe, biser©, dragulje
platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke
VIA TORRE BIANCA 23
Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. 633
Konzulatu	,
/vince: Kalabrija in otok Siciliia.
Poslaništvo v Rimu. zame
grmom pa se je solnčil mlad gad, ki je roiaiiKLvi, X — ki ga v kratkem' Merlova navzočnost tako razdražila, da )e
—ienf novoustanovljen ^ obsega .j*. v W pro\nnce: Toskana. Lmbrija, racija, Abru ? ^ ^ dobil potrebno pomoč.___
ci in Kampanija	'	'	"
- - Razpis natečajev. Razp san je natečaj na _	-	AmUWa(I!I
podlagi spričeval in izpita za tri mestai po-; V6SII Z	] (637)
l edelskih n.adzorn:kov. K natečaju se dopu-; _ <<E)RAjviATICNO DRU§TVO» V«W v«e slijo italijanski državljani, ki ma o lavreo iz	ijžrai>e ^ idjalce ter V«e one, Čettidi
poiredeUkih in naravoslovnih ved Prosme na, svo^ Igr^ in
Te pcšieio na ministrstvo za državno gospo- niso Se dnttran^člam^ W pa i dar-vc do 15 novembra t 1. Natančne;še in- sel e In cuti>0 9posobnost do draMUCnega k Nacije daie tuka šn a prefektura, soba 36.: udejstvovania, k posetu dramahene^a Je-
Marile Poniž
Posebno zahvalo izrekata delavcem Dreher-jeve pivovarne, tramvajskim uslužbencem in uslužbencem mestne norišnice.
Družini PONI2-MICEU.
NAZNANILO.
Naznan-am slavnemu občinstvu, da
sledečih pokrajin: Beremo
nadzorstvo (TvrtŠca Peter Martellanz)
ičen, da še nadalje vrši to službo pod osebnim vodstvom.. Tem potiom izražam svojo toplo zahvalo ponosni oni-c oblastn^am, zavodom in tudi zasebni-
Podpora	777 Ur 75	na Ut. - ^ ^dh	-Odb^-
valom klasičnih al: ?«ns!v«ffli h«^«' »'* ^; §ir«že», pa ie bila zaplenjena, Se pretoo je	x nadejam, da » bom v bodo
r.ičr.ih zavodov, na se pošljejo na omen.en^ b.]a ^^^ v ^prooaio. Takrat m: bila^ nos,a „riorfl ie veS-t »aupanje oelotoega pre-
*	X ® *	L,!... 1	1. _	i««]« <*.A	to
-n č o t vp rffi
za.
Odhod posebnih vlakov iz Trsta 7.30, Nabrežine 8.20, Prošeka 8.40, Gorice 7 —, Opčin 8.50, Sežane 9.05, Divače 9.30, Št. Petra 10.—, Bistrice 10.—
znižana vstopnina
zavoc eo 25 oktobra t 1.	KrniaškaS.» «pW"i«» radl ?lč	bivalstva, ker bom tudi nadalje
Krojaška akadem« v ^rebo. Kronska ^^ m sicer radj članka «Faš:stovski	jA>SVCčal vso svojo skrb varnosti pri-
cija Zveze hrvatskih obrtnmov ^^ ^ katekizem-, radi dveh člankov o šolskem	^ ^ v'kolikor spada v de-
da ustanovi v Zagrebu^, vprašanju in radi dopisa iz Dreznice. Uredni- lakrog mOJega Zavoda, življenjski varcosLi meščanov v dobrobit goriškega mesta in države.
urofasKa anau» — -----i, .1 .člankov, in sicer raai ciaiuvtt .i«««.—
sekcija Zveze hrvatskih obrtnmov je sklenila,; kateki2em,f radi dveh člankov o šolskem ia ustanovi v Zagrebu kro>aš*o akademij,	šaaju in ra)di dopisa iz Dre"
ii nai b nudila mojstrom m pomočnikom PJM^ prircdilo druge izdaje, trebno izpopolnitev strokovnega znan'a. <ia .	PTfc<1aediiik furlanske kraljeve komisije ▼
tako postaneio prvovrstni krogci. Akadenu,a:	soT^i^G^ici pr^isad-
»t otvori ie letošnjo z mo. _ „ . . . , i > lir	l/o L~ rQ MP VP knmisiie on. Gino di
J i šola i »publike
ko i-;-;--------, Gorka. V sre<K> se je muou v	MARTEI
otvori že letosmo r.mo.	; «urianake kraljeve komisije on. Gino di 1636)	MAKI m
_ Češka šola v Ljubem. Konzulat	rtJriacco ki si ie prišel ogledati Škodo, ka-, GORICA, dne	31. avgusta
? vaške republike v Ljubljani naznanja, da	se • Caporiacco. ki s, je p n g _
Najvdanejši	_
MARTELLANZ PETER.
1925.
PODLISTEK
vV. J. KRI2ANOVSKA:
Hoi preteklosti
Roman v treh delih. Is ruščine prevedel Ivan Voak.
(143)
■■ ■ --- ., t . ... , ,. i	z živahnimi kretnjami. — Sam
prižgane hlebce v morje in izgovarjal formule proti	Po vsem telesu se je potil, obleka mu ,e bila mokra	spremljala	da nc ve> Uakien veter je to biJ.
elementom. Nato je baron izgovarjal imena duhov, ki	do ko4e, zato se je podal vsvojokajuto	kapitan tm je Pikakih ovir dalje nc w mogIi prispeti
so jim pokorni vetrovi in hude ure, roteč jih, naj usta- Baron m vedel da ga je nekdo.opazoval pri nje-	te bi su o	^	jutrišn-em dnem Vse svojc
vijo vihar in rešijo ladjo. Istočasno. ko je pozval ^	govem magičnem delovanju.	^	življenje m doživel kaj takega.
višje duhove elementov, služabnfleov zraku m vodene	mornar, Rus po rodu kakor on. Besed ^avla oonso-	zlvl>Ba^.on	je ravnodušno poslušal prerekanje m
izpustil štiri drobne puščice, a podstavek je skril v	^pča ni mogel uloviti. tudi ni ^ ^ ^^	domneve o	čudnih nočnih dogodkih. Samo oni mornar
zep
Ladjo je zibalo in metalo semintja kakor orehovo lupino; zdaj je bila na vrhu kakor gora visokega vala, Pri te zdaj je brzela v globino; strašno hreščanje je doka- ladjo, zovalo. da ne "
Borisoviča;
in se aoig( ko je pušči ogromnega
avgustovega dne. Na tfna Samburovih. Po-matere v Moskovski
a iz sive
>aron videl sive oblake, ki so obdajali baro« vrnil ▼ ka|uto. PrviC je doretiah	guberniji je bUo veliko in lepo; hiša zidana za časa
mase so se pojavljali obrisi človeških učitelja » po te« znanju r*Sjf^ležnosti k	Katarine, je bila razkošno izdelana. Antonija Lvovna
• - -- —-----favlf-mj. Duša mu ,e fapjla^f*™e ^	jc rada preživela tam poletje in jesen z otroki. V
^i^l iuta ^opilTobednico, je	goeteh so bUi Anatcdij z ženo in dvema otrokoma ter
y* so goto-	Serija z Borisom. Ko so poobedovali, s a šla Sam-
v na,VC^,em ^	burova in sin počivat, a mladi ženi sta ostali sam«
terasi. Razgovarjaii sta se polglasno, pazeč na otrojte.
udarjajočih,
ne^tere ^^el'kTso^trilTv s^M^^^Ta ilal^^^linl^eanaje bila mirnejša; nato je našel P^f^^ ^mS^SSS^^ll^T« Hh valovi odneso v morje. Ne brez truda, toda neovi- nebo zadobilo safirnat odtenek vrfiodne nofa, a v rtli d preteči jim smrtni nerarn
rano je prišel na zadnji del ladje. Nihče ni obračal daljavi ,e zasijala aanor zvwoa iuc	^ vidiku in «rez uro Časa zaplovemo Id so se igrali na peščeni ploščadi pod nadzorstvom
nanj pozornosti in bil je uverjen, da je popolnoma fluidske roke je odnehal mbjron je vedel, da jenje- -- ugk» je	stara Angličanka in pestunj,
sam, ko se je priklanjal na štiri strani neba ter metal govo poslanstvo končano. Bil ie popolnoma izčrpan. ▼ pristanišče, —