fsttnim BavWlfM»r Leto VII., štev. 51 V Llubljanl, sreda dne f. marca 192ž Posamezna ktav. 50 par- 2 K , M Izhaja ob 4 zjutraj« Stane celoletno . . J40 S mesečno....... tO m za inozemstvo . . £00 a Oglasi za vsak mm višine atolpca (68 mm) . t K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . i m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva eest* št. 19/1 Teleta* št 72. Opravnlštvoi fV*aerneva ulica tU Teleta« it K. Račun kr. poit ček.uradi štev. 11.842. Ljubljana, 28. marca. Pogosto čitamo v listih pritožbe proti nedelavnosti našega parlamenta. To ni povsem točno. Le naivneži mi-ilijo , da leži težišče parlamentarnega dela v plenarnih sejah skupščine in da so govori poslancev glavna stvar. Res je pri velikh političnih debatah osredotočen ves pomen na govorili, pri pozitivnem zakonodajnem delu pa jc debata v plenumu le zaključno dovr-ševanje dela, ki je bilo v stvarnem pogledu izvršeno v parlamentarnem odboru, pododboru in komisiji. Ko so razni kritiki našega političnega življenja v novembru in decembru najostrej-ie protestirali proti »nedelavnosti* parlamenta, je njegov zakonodajni odbor s polno paro in pogosto celo s preveliko in prenagljeno vnemo vršil revizijo provizoričnega zakonodajstva prvih treh let našega državnega življenja — ogromna naloga, ki se seveda, že vsled kratkega odmerjenega ji roka, ni povsem posrečila, ki pa je bila vendar izvršena s priznanja vrednimi rezultati. V novem letu so pozitivno zakonodajno delo v parlamentarnih odborih dobro nadaljaje. Razprave v financij-skem odboru so v marsičem pripravile ozdravljenje naših notranjih razmer, v zakonodajnem odboru pa vidno napreduje dovršitcv najvažnejših administrativnih zakonov za našo državo. Tu naj zabeležimo, da se pri javni diskusiji o upravni razdelitvi mnogo preveč gleda na vprašanje števila in jranic oblasti ln premalo na vsebino njihovega delokroga. Z razdelitvijo v oblasti je najožje spojen problem samouprave in dokler oblasti nimamo, tako dolgo je nemogoče urediti eno najbistvenejših vprašanj naše demokracije: direktno sodelovanje naroda Tri upravi in vodstvu poslov, ki so v neposredni zvezi z njegovim! vsakdanjimi gospodarskimi in socijalnimi interesi. Sedanja javna uprava je po-kopolnoma v rokah birokracije in ust-larja že sama po sebi mnogo nezadovoljstva, ker ji manjka v mnogem ozira sodelovanja široke javnosti. Tuli oni. ki zagovarjajo odgoditev uprav-pe razdelitve, ne bodo trdili, da je n. pr. enotna birokratična pokrajinska uprava za Slovenijo boljša, nego dve dobro poslujoči samoupravni ediniei, v Mariboru in v Ljubi ;ani. V demokratskem klubu se je povrh ojačila tendenca, da se naj v zakonu o samoupravi avtonomiistične kompetence čim najbolj razširijo. To tendenco pozdravljamo, akoravno ne zapiramo oči pred dejstvom, da naš rarod še povsod ni kos nalogam, pred katere bo postavljen. Pa nič ne de. Težko breme samouprave bo izvrstna politična šola za široke narodne plasti in bo ljudstvo odvrnilo od prazne politične slame, ki mu jo dano? pokladajo razni osrečevale!. S tem, da zakon po sklepu komisije, ki mu bo zakonodajni odbor gotovo pritrdil, dopušča združitev dveh in več oblasti za izvrševanje ne le skupnih gospodarskih temveč tudi kulturnih nalog, je tudi v znatni meri zmanjšana bojazen tistih, ki menijo, da bi s prevelikim številom oblasti trpeli gotovi obstoječi skupni interesi sedanji nh upravnih jedinic. Naš parlament je mlad in ni čuda. da se pojavljajo v njegovem delu mnoge hibe. Velika država ie postavila svoje parlamentarce pred nalogo, bi jim premnogi niso kos. V formalnostih. v neprebavljenih teorijah gre mnogo časa v izgubo, pomanjkanje pregleda čez celo našo državo in spoznanja celokupnih narodnih interesov zapeljuje k potrati sil. ki bi se sicer mogla koristno uporabiti, nedostatal: parlamentarne vzgoje in tradicije jemlje naši narodni skupščini precej ugleda in ovira njeno nemoteno delovanje. To so manj ali več otročje bolezni in tu pa tam vidimo že danes, da se celo opozicija že zna posluževati pozitivne in koristne kritike mesto prazne demagoške fraze. Skupščina te dni razpravi :a o svojem novem poslovniku, ki naj postane sredstvo, da krene naše parlamentarno življenje v še urnejšo in zmernejšo smer. Značilno je, da je načrt poslovnika, ki je v smislu modernih parlamentarnih načel zasnovan kot avtonomni skupščinski statut, izdelan skoraj v popolnem soglasju med večino in manjšino. Priznati moram ■>, da so nekateri predlogi, ki jih večina odbora ni usvojila ter jih opozicija vzdržuje kot minoritetne vote, tuli nam simpatični. Predvsem stojimo tudi mi na stališču, da bi b"!o umestno postaviti poseben parlamentarni odbor, ki bi vodil kontrolo nad vodstvom naše zunanje pol'tike. Le pod pritiskom političnega položaja je demokratska stranka ODUStila to zalite- Konferenca Male anfanfe v Bratislavi POTOVANJE ZUNANJEGA MINISTRA NINCIČA Potovanje zunanjega ministra Nin&ea. Beograd, 28. febr. (Izv.) Danes popoldne se je do poznega večera vršila brzojavna izmena misel med Prago in Beogra pelje jutri zjutraj ob 7■ nri zunanji minister dr. Ninčič s češkoslovaškim poslanikom na na Sem dvoru g. Kalinom ▼ Bratislavo, kjer se bo vršila dne 2. marca dom. Na podlagi teh posvetovanj se od-1 konferenca četverorveze. Seja narodne skupščine Angleško-francoska garancifska pogodba VARSTVO POLJSKE PROTI NEMŠKEMU NAPADU. strativno razdelitev države. Razpravjala Je o upravni razdelitvi bivše Srbije. Pokazala se ie tendenca za povečanje števila oblasti v Srbiji preko števila, kakor ga predvideva vladni načrt. Od kruše-vačke, šabačke in prijepoljske oblasti se odločijo nekateri deli, iz katerih se stvori užička oblast Prihodnja seja komisije, ki Je pododbor zakonodajnega odbora, se vrši Jutri. INTERPELACIJA DALMATINSKE-GA POSLANCA RADI REKE. Beograd, 28- Iebr. (Izv.) Poslanenc Ants Franič (zerojoradnik iz Dalmacije) je pismeno interpeliral ministra zunanjih del, a:i Je istfna da Je med reško državo in Italijo sklenjen sporazum o posojilu 500 miliionov lir ln potom sporazuma sklenjeno, da ima Italija kot garancijo pravico na vse premičnine In nepremičnine reške države, kar bi pomenilo popolno njeno ekonomsko odvisnost od Italije. To pa se protlvl mednarodnim pogodbam. Interpelacija Je sestavljena sledeče: i.) AH ie res da Je reška država zaključila sporazum z Italijo glede posojila 500 milijonov lir? 2.) Ali se je to zgodilo s predhodnim sporazumom z našo državo? 3.) Ali Je minister podvzel kake korake za očuvanje naših interesov in ako Jih še ni, ali jih namerava v bodoče storiti? Beograd, 28. febr. (Izv.) Socialdemokratski poslanec Golouh je pismeno interpeliral prometnega ministra zaradi nezadostne dostavitve vagonov našim industrijalcem po beograjskem ravnateljstvu. DELO FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 28. febr. (Izv.) Druga sekcija London, 28. febr. (Izv.) «Newyork-Ti-mes> doznavajo, da sta se Poincare in Llovd George na svojem sestanku v Bou-legnu sporazumela, da se »klene angleško-francoska garancijska pogodba še pred 10. aprilom za dobo 20 let in sicer velja pogodba tudi za zajamčenje varnosti Poljske za primer nemškega vpada. London, 28. febr. (Izv.) Kot glavni uspeh sestanka s Poin^arejem smatra L!oyd George sporazum v ruskem vprar šanju. Sovjetska vlada s povabilom v Genovo še ne bo priznana. Bodoče priznanje sovjetov bo odvisno od nekih Jamstev. Dalje sta se sporazumela državnika tudi v vprašanju razoroževanja na morju, dočim o razorožitvi na kopnem ne more biti govora, dokler Nemčija taktično ne Izvede popolne demobillzacije. Poincare Je zahteval nadalje tudi to, naj se povabi na genovsko konferenco tudi zastopstvo Zveze narodov, vsaj k raz- Beograd, 28. febr. (Izv.) Na popoldanski seji narodne skupščine se je nadaljevala načelna debata o poslovniku. Poslanec Uroš Stnjč (zemjoradnlk) je kritiziral delo odbora za poslovnik in ple-diral za uvedbo stalnega parlamentarnega odbora za zunanje posle in posebnega odbora za vojaške zadeve. Kritiziral je tudi čl. 33 poslovnika, ki dovoljuje novinarjem pristop samo k sejam zakonodajnega odbora Veli, da se 90 % parlamentarnega dela izvršuje v odborih ln da je potrebno, da je Javnost obveščena o delovanju teh odborov, Izjavlja, da bo zem-Ijoradniški klub glasoval proti poslovniku, ako se ne bodo upoštevali niegovi ugovori, izraženi v odvojenem mišljenju. Za njim govori posl. Zujevič (rad. di-sident), ki pravi, da je razprava o poslovniku sploh nepotrebna sedaj, ko čaka na odobritev skupščine toliko važnejših zakonov. Za njim govori Stoian Protič, ki pravi, da smatra poslovnik za del ustave, in da je tendenca predlogca o tem poslovniku ista, kakor v členu 133. ustave, ki kakor znano urejuje postopek pri izenačenju zakonov. Pravi, da takih odredb ne vsebuje poslovnik nobene druge države. Vsled obširnih kompctenc zakonodajnega odbora Je skupščina v važnih vprašanjih oropana svojih pravic. Ne ona, temveč zakonodajni odbor ima pravico odloče-vanja- Posl. Protič Icrltizira zaporedoma poedine člene poslovniškega predloga in preide potem na vprašanje ustanovitve parlamentarnega odtwra za zunanje zadeve. Izreka se prot? takemu odboru, ki bi bil ministrom opora in pomočnik. S tem bi bila zmanjšana njihova odgovornost pred skupščino, kjer bi jih niihovi pomočniki poslanci branili. Kritiziral ie tudi člen poslovnika, ki predvideva za- . ________ časno aii trajno Izključitev poslanca iz finančnega odbora je danes pregledova- ^ atkn z Washingtona dospel v skupščine, ako ne bf čuval skupščinske, k budžet muustrstva pravde,^jo^bno pariz_ kjer je takoj obiskal italijan: tajnosti. Pravi da še ni vide! tako čud " nega člena v nobenem poslovniku. obrambo graditi 120 novih podmornic, obrežja Tihega morja. Pariz, 28. febr. (Izv.) Poincare odide te dni ▼ London, kjer bo najbrže podpisal angleško-francosko garancijsko pogodbo. Datum odpotovanja še ni določen. London, 28. febr. (Izv.) Llovd George-vi pristaši presojajo notranji položaj Anglije precej pesimistično. Lloyd George je preokupiran s zunanjo politiko in prijatelji mu svetujejo, naj se posveti za nekaj časa ureditvi notranjepolitičnih razmer. zunanje naj pa prepusti Balfour ju, ki je dosegel ▼ Washingtonu sijajne diplomatske uspehe. Lloyd George se resno peča z mislijo, da bi odstopil, ker tolikega dela ne more več dalje zmagovati, posebno ker sa Irskem še vedno ni vzpostavljen mir. Politični nasprotniki ostro napadajo Lloyda Georgea, češ da je v Boulogneu pred Poincare jem kapituliral. Pariz, 28. febr. (Izv.) «L'0euore* poroča laMUpslVU iifliuuu., ' . _ . ' , , . pravljanju o tistih vprašanjih, ki spadajo da smatra Poincare, da je njegova pn-v pristoinost Zveze narodov. Poincare lesotnost na genovski konferenci potrebna, kritiziraj zadržanje Amerike v vprašanju samo pri razpravljanju o prvih treh toč-shvačania pomorske razorožitvene po-, kah programa, dočim bi tehnična vprafc-godbe, češ, da Je Amerika dala te dniinja rešili strokovnjak« sami. POLITIKA DELLA TORRETTE. Dunaj, 28. febr. (Izv.) Nocojšnja večerna izdaja cNeue Freie Presse* piše o političnem razpoloženju v Italiji: »Jasno je, da je politika Della Torrette pri sklepanju beneškega dogovora, ki nI bil v smislu mirovnih pogodb, prisilila Malo entento, da se je trdno prikjučila Franciji, s katero Jo vežejo isti interesi. Italijansko časopisie danes pozivlje novo vlado, naj se trdno drži mirovnih pogodb, da se s tem zopet zbliža s Francijo ln Malo entento. Glavni tajnik na konzultl Contarini. kl Je bi! predsednik komisije za izvedbo rapallske pogodbe. Je te dni demisioniral, s čemer ie hotel namigniti, da bi bilo nadaljevanje politike Della Torrette po novi vladi fatalno za ugled Italije na zunaj.* Pariz, 28. febr. (Izv.) Novi italijanski Za njim je govoril Anton Brandtner. Seja je bila nato Kakjučena ob 19.50. Beograd, 28. febr. (Izv.) Druga sekcija minister Luigi Schanzer je danes finančnega odbora je danes pregledova, m povratkn z Washingtona dospel v la budžet ministrstva pravde, posebno pariz kjer ^ takoj obiskal italijanske postavke, nanašajoče se na Vojvodino. ^^ repanlcijcke komisije in se z nji- Ker je tamkaj več obmejnih občui pn m} osvplova]< nat0 je obiskal v Quai d' rosruliran u (rranice odpadlo od naše dr- - — ._____- „ ca i a m tem. poslacnec NSS.' reguliran n granice odpadlo od _ naše I žave, je sklenjeno, da se ukinejo dve o-kroini sodišči in 3 kotarska sodišča, in j Orsavu Poincareja, s katerim se je razgo-jvarjal o predstoječi pariški konferenci i nato Kakjučena ob 19.50.; krožni sodišči m 3 kotarska sodišča, in : 7aveznišk;h zunanjih ministrov, k! bodo Prihodnja se vrši Jutri popoldne ob 16. da se pri ostalih sodnijah zniža število ^ . . ravljali 0 vprašanju Orienta. url osobja. ?eja se jutri dopoldne nadaljuj* - Beograd, 28. febr. (Izv.) Poslancc.se bo razpravljalo o justičnem bud poldne je zasedala komisija za adminl- Bosne in Hercegovine. NAS PROMET. Beograd, 28. febr. (Izv.) V prometnem ministrstvu se je vršila danes konforen-ca strokovnjakov, katBii Je prisostvoval tudi generalni ravnate^ Miloje llič in vsi načelniki prometnega ministrstva. Konferenca je veljala nujno k ureditvi prometnih razmer na naših železnicah. PROTESTI PROTI MEMORANDOM «BLOKA». Beograd, 28. febr. (Izv.) Današnja »Tribuna* poroča, da prihaja zaradi memoranduma hrvatskega bloka vedno več ogorčenih protestov zaradi tako nečuva-nega postopanja izvoijenih poslancev. Največ je teh protestov iz Dalmacije. UDRUZENJE GLEDALIŠKIH IGRALCEV Beograd, 28. febr. (Izv.) Danes se je vršilo zborovanje gledaliških igralcev. Na njem je bilo izraženo dosedanji upravi zaupanje in pohvala odboru zaradi njegovega dosedanjega uspešnega delovanja. Izkazalo se je tudi, da je za dom gledali- Beogradu nabranih 100 ških igralcev v tisoč dinarjev. FAŠiSTI UKRADLI JUGOSLOVANSKO ZASTAVO. Trst, 28. febr. (Izv.) Fašisti so se proslavili z novim Junaštvom. V Turinu so protestirali proti takozvanemu splitskemu incidentu, ki so ga ustvarili in raz-predli sami. Trije fašisti so se Javili v našem konzulatu v Turinu. Dva sta zadrževala konzula s pretvezo, da želita informacij, tretjemu pa se Je po poročilih iz italijanskih virov posrečilo med tem polastiti se jugoslovanske zastave, nakar so se vsi trije zmagoslavno poda!! na dvorišče univerze, kjer so potem med velikim vpitjem zastavo raztrgali. Naš konzul je šele par ur pozneje opazil, da Je izginila zastava, in Je obvestil o dogodku policijo. NOVO ITALIJANSKO MINISTRSTVO PRISEGLO. Rim, 28. febr. (Izv.) Novo ministrstvo je danes položilo prisego. j na njej razpravljali o vprašanju Orienta. ANGLEŠKO POSOJILO CESKL Praga, 28. febr. (Izv.) »Lidove Noviny» poročajo, da je ministrski predsednik dr. Beneš izjavil v finančnem odseku, da zahteva Anglija kot jamstvo za posojilo Češkoslovaški zastavitev dohodkov iz to-hačnega monopola. Pogajanja glede kredita še niso končana. Vendar pa se bodo brezdvomno dobro končala. Praga, 28. febr. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji ministrskega sveta je re-feriral min. predsednik dr. BeneS o uspehih svojega potovanja v Pariz in London in o stališču tamošnjib vlad napram Trnovski konferenci. vo. Tudi je res, da se nekatere določbe poslovnika, ki kot žtatut veže le poslanike ne bodo dale uveljaviti, dokler se v formalnem oziru ne razglasijo kot zakon. Pritožbe, da novi [>oslovnik časovno preveč omejuje svobodo govora (najdaljši govori smejo trajati poldrugo uro) ter da zlasti ograničuje budžet.«ko niavo. ker določa, da se proračunska debata mora končati tekom dveh mesecev, so gotovo neutemeljene. Parlament, ki se kakor naš le prerad izgublja v govo-rancah, je treba vzgojiti k s trum n^ mu ekspeditivnemu delu. To je le mosoče ako je poslovnik strog in ako onemogoča vsako obetruVeijomstično zlorabo. Debata, ki se vodi te dni o temeljnem zakonu parlamentarnega dela. je stvarna in skupščina dobi skoro svoj novi Statut ki bo blajro-J dejno vplival na razvoj naSega parlamentarizma. Organizacija našega državnega življenja je še v povojih. Dane« funkcijo-nira šele in tudi to ne povsod najnižja celica državnega organizma občina, s težkimi frikcijarai in deloma polom Ijenim kolesjem 6e giblje stroj državne administracije, parlament je še preveč skupščinarski in premalo zakonodajen, samoupravne organizacije ie ni, enotnosti ▼ normah, ki regulirajo od noša je posameznika napram celoti in narobe še dolgo ne bo. Vsak korak, nas približa končni notranji ureditvi naše države je zato velike važnosti. Sem spada tudi skupščinski poslovnik, ki je tako v bistveni zvezi z zakoni o ureditvi državnein administracije in samouprave. PROMET V VOJVODINI VZPOSTAVLJEN. Beograd, 28. februarja. (Izv.) Železniško ravnateljstvo v Subotici javlja, da je sedaj tudi blagovni promet na vseh progah zopet vzpostavljen in redno posluje in da torej ni potrebna omejitev pri sprejmaaju blaga za, od. pravo. Boria PASIVNA RESISTENCA NA" BORZAH. Zagreb. V protest proti novemu pravilniku o trgovini z devizami In valutami so borzni obiskovalci pričeli danes s pasivno resistenco. Promet z efekti je bil neznaten, z devizami in valutami ga sploh ni bilo. V prostem prometu so notirali: Dunaj 5.20—5.25, Praga 589—592, Italija 1690—1695. London 1450. Berlin 148. Budimpešta 47—48. Curih 6425, dolar 323. Primorska banka 700—760 Brodska banka 355—360 Eskomptna banka 795—815 Jadranska banka 1100—1130 Ljub. kreditna banka 925—930 Slovenska banka 510—515 Praštediona 5500—5520 Rečka pučka banka 510—520 Slov. eskomptna banka 630—680 Srpska banka 720—725 Nar. šumska industrija 555—585 Našička Industrija drva 500 Gutman 1595—1625 Slavonija 690—695 Union 2800 Trboveljska premogokopna družba 1030 Beograd. Radi novega pravilnika o trgovini z devizami in valutami danes ni bilo nobenega prometa. Praga. Devize: Berlin 2460—254h Milan 299 — 301, Curih 1098 — 1102, -----------------------j Pariz 514.50 — 517.50, London 248.40 Praga, 28. febr. (Izv.) Danes dopoldne 250.50. Netryork 56.12 — 57.12, Beograd se je vršila pod predsedstvom ministrske- (57.50 _ 68.50, Sofija 87.85 — 38.65, Du-ga predsednika dr. Beneša izredna seja naj 0.771/j — 0.981/2, Varšava 113 — ministrskega sveta. Dr. Beneš je podal iz- 173, Budimpešta 7.85 — 8.45, valute: črpno poročilo o njegovih pogajanjih v marke 2460 — 2540, švic. franki 1093 — inozemstvu in o političnih in gospodarskih 1097, lire 296 — 298, francoski franki vprašanjih. Seja je trajala do pol 3. ure 5ny2 _ 514%, funti 2471/^ _ 849%, popoldne. MEDNARODNI SINDIKAT ZA OBNOVO EVROPE. London, 28. febr. (Izv.) Komite ta organizacijo mednarodnega osrednjega sindikata za obnovo Evrope objavlja, da je predvidena za nacionalne sindikate temeljna glavnica 20 milijonov funtov, za osrednji sindikat pa 200 milijonov funtov. Zaenkrat ustanovo nacionalne sindikate Anglija, Francija, Italija. Nemčija in Belgija, dočim so bile te dni povabljene k dolarji 56 — 57, dinarji 64V2 — 65%, levi 36.60 — 37.40, avstrijske krone 0.77% — 0.97% poljske marke 1.13 — 1.78, madž. krone 7.85 — 8.45. Curih. Berlin 227, New York Ul. London 22.61, Pariz 46.80, Milan 27.10, Praga 9.10, Budimpešta 0.73, Zagreb 1.55, Varšava 0.12, Dunaj 0.10, avstrijske krone 0.08%. Dunal: Zagreb 1948—1952, Beograd 7790—7810, Berlin 2859%—2865% Budimpešta 928%—931%, London 282.90— 283.10, Milan 337.90—338.10, New York sodelovanju še druge države, ki se bodo ^398_^6402> p^ 554.80—585.20, Praga obvezale ustanoviti svoje nacionalne srn- ..397.1403 Sofiia 42-55—43.05, Var- dikate. POLDRUGO LETO PREZENČNE SLUŽBE V FRANCIJI Pariz, 28. febr. (Izv.) Na današnji seji zbornice se je razpravljalo o zakonskem načrtu glede izpopolnitve in razširjenja vojske. Referent je izjavil, da bo enoletna vo aška služba sicer odgovarjala določilom mirovnih pogodb, da pa zahteva današnji položaj Francije, ki ob sklepanju pogodb ni bil predviden, a se je od tedaj poostril, osemnaiBtmesečno vojaško službo. — 113.97—114.03, Sofija 42.55-^3.05, Varšava 163—165, Curih 1249.75-1250-25, dolarji 6348—6352, levi 4095—4105, funti 279.90—280.10, fr. franki 582.80—583.20, Ure 331.90—332.10, dinarji 78—78.20 poljske marke 163—165, leji 48.45—48^5, švic. franki 1234.75—1235.25. češkostov. krone 113.97—114.03. Berlin. Italija 1211.25—1213.75, London 1007.95—1010.05, New York 22727 — 227.43, Pariz 2087.90-2092.10. Švica 44901/,—4499Vž, Dunai 4.38—4.42, Praga 397.60—398.40, Budimpešta 3241—3249, i Sofiia 153.80—154.20. Pregled zunanje političnih doiodkov v prošlem te^nu Anglija je pretkli teden vrnila Egiptu neodvisnost in s tem skinila z dnevnega reda vprašanje tamošnjih .večnih nemirov. Egiptu se Anglija ni težko odrekla, saj ji ni nikoli koristil. Gre ji le za neke garancije glede varnosti sueškega prekopa. V Indiji še vedno vre. Gandhi se je s-ieer »odrekel politiki* in dela sedaj •rdnhovne vaje s postom*, ki so pa že obrodile sad: atentat na walleškega nrinca v Delhiju. Kar se tiče Irske, je angleški parlament ta teden ratificiral irsko pogodbo. Ha Irskem je prenehal boj z fJlstrovci, vnel pa se je še hujši med avtonomisti z Griffithom in Collinsom in ekstremnimi republikanci z De Valero na čelu. Kdo b0 zmagal, bo pokazal bližnji vseirski kongres v Dub-linu. V Locdoou so se začele začetkom f.rošlega tedna konference zastopnikov Anglije, Francije, Italije in Japonske glede ustanovitve modernega finančnega konzorcija za obnovo Evrope. Koncem tedna so bili k sejam povabljeni tudi nemški zastopniki. Te konference obravnavajo vprašanja ustanovitve omenjenega sindikata, .-♦abilizacije menjičnih tečajev, zvišanja kupne moči malih držav itd. Pogajanja so koncem tedna zadela tia težkoče vsled različnosti angleških in francoskih zakonov, vendar pa bo mogoče najti izhode. V odnešajih med Anglijo in Frari-■ijo je vladala precejšnja napetost že dolgo časa sem, ker sta imeli vladi obeh držav v najvažnejših sedanjih evropskih političnih problemih popolnoma različne nazore. Predvsem velja t.> za vprašanje reparacij, zadržanja laapram sovjetski vladi, programa genovske konference, orienta itd. Zdelo se je, da je ta sporazum med Lloydom Georsrem in Poincarejem čisto izključen. Toda položaj se je obrnil v korist Poincareja. Bodisi, da je prisilil Lloyda Georgeja precej kritičen položaj zanj v angleškem parlamentu, bodisi, da ga je njezila dvolična politika pretkanega Radeka, bodisi da je naenkrat opazil, kako se čvrste vezi med Rusijo in Nemčijo. — Lloyd George je v Boulogni pokazal povsem. do v o politiko, ki je Poincarejevi precej bližja, kakor dosedanja njegova tako idealna politika. Listi pišejo, da se je v Boulogni dosegel popoln sporazum glede nekih točk programa genovske konference, predvsem glede, francoske, zahteve, naj se v Genovi ne govori o mirovnih pogodbah, repara-rijah, o oboroževanju na kopnem, glede razmerja zveze narodov do genovske konference, glede tega, da povabilo Rusiji na to konferenco ne pome-nja priznanja sovjetske vlade, glede stališča napram ruskim zahtevam po odškodnini za škodo, provzročeno po proti revolucionarnih armadah, glede Llovd Georgejevega predloga o ob-novni mirovni pavzi in glede — od-goditve genovske konference do 10. Rprila. Llovd George je pristal na marsikaj, na kar bi pred 14 dnevi ne bil pristal. Sedaj je verjetno, da se bo tudi vprašanje garancijskega pakta kmalu povoljno rešilo, zakaj Lloyd George je že pristal na daljši rok te pogodbe. Verjeten je po vsem tem tudi preokret v stagnaciji glede orient-skih pogajanj med Curzcmom in St. Aulairejem v Londonu, ki so imela uoslej ničlo za rezultat. Kar se tiče reparacij, je začetkom prešlega tedna Anglija končno pristala na to, naj reparacijski odsek odloči v vprašanju načrta nemškega plačevanja, seve pod pogojem, da bo pri odločanju vpošteval canneške izpremem-1-e mednarodnega finančnega pakta z tne 31. avgusta 1921. Po zadnjih ve--teh iz Pariza se zdi, da bo reparacij-ki odsek, ki sedaj pretresa to vprašanje, ustvaril za leto 1922 ne samo provizorij, amnak bo dovolil Nemčiji tudi gotove olajšave. Finančna kriza postaja v Franciji namreč z vsakim dnem akutnejša i» Poincara je prišel do prepričanja, da vodi do resničnih reparacij samo ena not — resničen sporazum z Nemčijo, ie pa sile in represalija. f Anrertka Se n! aflgo-vorfia na pova-[ bilo v Genovo. Najbrže bo kakor v Cannes tudi v Genovo poslala samo opazovalca ker se noče vtikati v evropsko politiko dokler Ervopa ni politično stabilizirana in urejena. Predsednik Harding je naletel v ameriškem senatu na hud odpor Wilsonovcev, ne-spravljivih in demokratov proti ratifikaciji pogodbe štirih velesil, ki jo bila sklenjena na washingtonski konferenci Opozici,ja zahteva od njega izjavo. da določbe sporazuma niso nasprotne ameriški ustavi ia sploh smatra, da spadajo take in enake pogodbe pred Zvezo narodov ne pa. da jih uveljavljajo samo štiri države. Italija je pretekli teden končno vendarle našla izhod iz dolgotrajne, mučne vladne krize, ki je bila 6topila že v akuten stadij. Po demisiji slabotnega Bonomija. ki se je sploh čudežno vzdržal na vladi celih osem mesecev, so prišli za sestavo vlade v poštev ne politični programi, ampak osebnosti Giolitti, Orlando in De Nicola in Or-lando-Tittoni-De Nieola, ki pa. vsi skupaj niso mogli sestaviti vlade, ker so razmerja med strankami v italijanskem parlamentu skrajno nesrečna in kaotična. Kralj je že hotel a pomočjo najstarejšega bivšega ministrskega predsednika (Giolitti) sestaviti začasno vlado, razpustiti parlament in razpisati nove volitve, ko se je pojavil predlog, naj poslanec De Facta. ki je bil svoje čase že finančni minister, sestavi vlado, kar se je Facti tudi posrečilo. Nova koncentracijska vlada vsebuje samo nepoznane osebnosti razen Sehanzerja in se ne bo dolgo držala- ker jo je prinesel pes na repu in v največji sili. V Rimu se je pretekli teden pričela konferenca nasledstvenih držav bivše avstroogrske monarhije. Taka konferenca se je vršila že leta 1920. Seda-ja bo samo pripravila nekaj tozadevnega materijala za genovsko konferenco. Rusija je pretekli teden objavila svoje zahteve, katere misli staviti genovski konferenci in naznanila, da se Politične beležke > -f Oster napad na ljubljansko po-'niso bffl navajeni. V prvi polovici igre krajinsko upravo, išitamo v celjski.: niso imeli niti Italijani niti Čehoslovald »Novi Dobi», ki povdarja, da je po-'uspeha V sedmi minuti drage polovice krajinska uprava v LJubljani popolno- j so seortali Italijani ter s tem dosegli vod-ma zanemarila se ittavočasno pobri-lstvo, ki bo ga obdržali skoraj do konca •jati za prehrano prebivalstva v svo- igre. Šele pet minut prod koncem je iz-i ^ — j^jj področju. «N. D-» ppdčrtava, kako 'enačil Janda. Češkoslovaško moštvo, ka- in Zivojin Janka-SHac je zagrebški namestnik Demetrovič teremu je predvsem manjkal training. ni klub. Nato je sledila; oblekal vse pasivne kraje ter dal na- imelo baš lahke naloge, ker nista bila '+ Iz demokratskega kluba. Na včerajšnji eeji demokratskega kluba je predsednik Davidovič sporočil, da so sc vojvodinski posfenci dr. Valetič, Žarko Jakšič in Zivojin Janka-Sidac zopet vrnili v zopet vrnili v klub. ivat o je m«"** obiskal vse pasivne kraje ter dal na- imelo baš Lah ice naloge, *er nista nut razprava o srezki samoupravi in : praviti natančno statistiko, da se vej v njem skoraj najboljša češka igralca, je pokazala tendenca, _ da_ se kompe- j |-^ in jj0mj0 je ned.ostatka. Namest-. KAdka in Hojer. Praški športni krogi so tenca samouprave razširi in ojači. _—' Demetrovič je končno izposloval i pričakovali gori omenjeni izid ali pa vsaj ___samouprave razširi in ojači. Mesto obolelega poslanca Vlajkoviča iz Vranje je vstopil v skupščino in klub leskovački zdravnik dr. M. Ra-dakovič. Tajništvo JDS. za mariborsko j Kje in KOllRU JB HOTj^ittina. i.oiu«..- , iuuui .u .^j,.,.. » -r—-------o- — nik Demetrovič je končno izposlovalj pričakovali gori omenjeni izid ali pa vsaj 10 milijonski kredit, za preharno pa- da bodo Cehoslovaki zmagali le s teža-sivnih krajev. »N. D.> zaključuje svoj vo. — Tekma med Nižje Avstrijsko in članek z besedami: »Ugotoviti mora mo žalostno dejstvo, da je naša pokrajinska uprava kot nositeljica samo- volilno okrožie vodi "odslej g. ravna- upravnih nalog in kot predhodnica __ - . .. ,, M____, .amAiiiu.,1. Ka« v tAm vnra- ne udeleži genovske konference, če pozovejo zavezniki na predhodno posvetovanje v Londonu tudi malo an-tanto. Ruska diplomacija jo pretekle dni mogla zaznamovati lepe uspehe. Predvsem je Radek v Berlinu dosegel neke vrste predhodni stadij zbližanja s Francijo, ki sedaj baje še vedno kljub vsem demantijem vodi trgovska pogajanja z njim. Radek je Franciji precej namignil v nekakšnem sodelovanju v Aziji, kar je Franciji gotovo tako dobrodošlo, da bo gotovo še naprej dementirala tozadevne vesti, ker noče, da bi zato zvedela Anglija, ki ne ljubi Turkov. V Moskvi zboruje te dni izvrševal ni odsek HI. interna cijo-nale, katerega setavljajo baje zastopniki 30 držav. Sicer ima pa Rusija sedaj dosti dela s prehrano gladujočih. Umiranje za lakoto je doseglo ob Volgi katastrofalne dimenzije. ~ Kemal paša se je v petek napotil v Pariz, kjer bo predložil Poincareju svoje zahteve po izpraznitvi Male Azije po Grkih, po neodvisnosti in jvpostavitvi predvojne otomanske države, po priklopitvi vzhodne Tracije Turčiji itd. Poleg angleško-francoskega sporazuma je bila ta teden najvažneji veli-kopolitični dogodek v Evropi akcija Male antante v Londonu in Parizu. Mala antanta namerava nastopiti ia konferenci v Genovi s Poljsko vred kot celota, bi bi tvorila velesilo. Veliko se je te dni govorilo o priključitvi Poljske in Grčije k Mali antanti, da, listi so pričeli pisati e.elo o priključitvi Avstrije, kar pa še niso dejstva. Češkoslovaški ministrski predsednik je potoval prejšnji teden v Pariz in London in se posvetoval s ta-mošnjimi vladami glede genovsko konference. Predvsem je dognal dr. Beneš, kakšni stališči zavzemate Anglija in Francija napram Mali antanti, jima obrazložil stališča Male antante na genovski konferenci in igral važno vlogo posredovalca med Anglijo in Francijo, tako, da je tudi precej njegova zasluga sporazum v Boulognuen. Še nekaj. Pretekli teden je sejm države Vilna sklenil s 96 proti 6 gla sovm, da se Vilna priključi Poljski. Zadnje besede bo pa izrekla o tej stvari »Zveza narodov*. oblastnih samoujirav baš v tem vprašanju popolnoma odrekla. In vendar je ona ne le soodgovorna, ampak pred vsemi drugimi odgoviorna za prehrano pasivnih krajev v Sloveniji. Ona mora dajati incijativo. Sel« kadar je ona v polni meri izvršila svojo dolžnost, in bl vkljub temu ne imela uspehov, šele potem bi razni avtoriomisti in njihovi zavezniki imeli pravico s prstom kazati na Beograd. Za. enkrat pa mora prst kazati v Ljubljano.* telj V. Spindler, Maribor. Mariborska tiskarna. -f Shoda JDS. se vrSita dne 1. marca zvečer v Brežicah <"~ovori dr. Ku-kovec), v nedeljo o. marca ob 9. dopoldne pa v Ptuju (govorita dr. Kuko-vec in dr. Kramer). f V čem je razlika? Opozicijonal-nemu časopisju je silno neprijetno, kadarkoli prinese naš list kak-članek, v katerem se obstoječe razmere kritiku-jejo. Klerikalci, socijalisti in narodni socijalci očividno nimajo o nalogah žuraalistika pravih pojmov, ko zahtevajo, da bi mi morali vse kar vlada ukrene ali ne ukrene kratkomalo odobravati. Naš list je zastopnik interesov državljanov in kot glasilo stranke, ki je danes vladna, smatra za dolžnost, da tudi opozarja merodajne faktorje na nedostatke in javne po trebe v državi Da položaj v naši državi v primeri z drugimi ni niti boljši, niti dosti slabejši, o tem so si pošteni opozicijonalci na jasnem ravnotako kot mi. Razlika med opozicijo-nalno žurnalistiko in našim listom je pa v glavnem ta, da se mi na vso moč prizadevamo, izboljšavati razmere, da mi v tem prizadevanju odgovorne faktorje tudi podpiramo, dočim naši opozicijonalci samo kriČe, zbirajo v hujskajoče namene blato, ki se pr taka po vseh kanalih v državi, da ž njim omečejo še tisto malo ljudi, ki še niso omagali pri idealnem delu za ustvarjanje boljših in urejenih razmer. Zato je naša pisava in tudi naša kritika vedno pozitivna, pisava in kritika opozicijonalnih listov pa samo negativna in destruktivna. Mi smo prežeti optimizma in trdno ve,rajamo, da je ni sile, ki bi mogla zrušiti mogočne zgradbe naše nove države, katera se dviga v težkočah strašnih posledic svetovne vojne. Da ne gre in ne bo šlo čez noč, ni nobenega dvoma, a omagati ne smemo. Klerikalci, ki so bili najbolj vneti vojni hujskači, katerim ni bila nikaka žrtev, da so gnali tisoče in tisoče naših najboljših mož v strelske jarke za habshurške krvnike. mislijo sedaj, da svoji oolitiki najboljše služijo, ako uganjajo v svojem časopisju katoliški boljševizem in ženejo narod v obup. Mesto da bi ljudstvu gorje, katerega so največ baš oni krivi, lajšali, ga še neprestano 6 hujskanjem, blatenjem vsega dobrega in poštenega ter z neprestanim slikanjem in pretiravanjem slabosti, še povečujejo. To je brezvestna špekulacija na vse tiste, ki v splošni zmedenosti, podivjanosti in nezadovoljnosti sedaj še ne'morejo ločiti poštenosti in fekr?-nosti od nepoštenosti in neiskrenosti. -f-Zaradi «Peke» je »Naprej* na našo nedeljsko notico reagiral s tremi stolpci razlaganja, ki smo ga pa že slišali. Stvarnega »Naprejev* članek ni povedal (da govorimo v njegovem žargonu: »Strah ga je pred čitatelji iz bank. ki »Naprej* vzdržujejo*). Zlasti nam organizator »Peke* ne pove, kako bo uvedel pšenično valuto, ko jo pa preračunava na dnevni kurz produktne borze, izražen v papirnatem denarju? Vse drugo jo lepo in lepa je tudi misel, naj bodo dobički manjši, samo tesa »Naprej* ne pove, kako dnevrcm ^°kurzu ^eŠl^llt . Nogomet Preteklo nedeljo so se vr-dnevnem Kurzu i^^ i- Teletr- čile v inozemstvu zanimive nogometne tov, borzjjancev vdemhnov^eletr katerih mpiamo predvsem o- kredUni ^voT o siliemu ^ekaS meniti mednarodno tekmo med Ceškoslo-Kreditni zavod v>i - - - — vaiko in Italijo t ar tekmo meči moštvom Nižje Avstrijske in Južne Nemčije. Tekma med Češkoslovaško in Italijo se je vršila v Turinu skoraj ob tropični vročini ter je končala neodločno z 1:1 (polčas Pro sveta Motiere: *2lahtnl meščan*. Morda bl bil! imeli od Molierja več, če bi nam bili dali ob tej priliki recimo »Tartuffa* ali »Misanthropa*, ki sta umetniško neprimerno boljša od »Žlahtnega meščana*. Ta je še vse preveč burka, s kakršnimi Je Moliere pital francoske kralje svoje dobe po kosilu, da so lažje prebavljali itd. Takrat je igrala umetnost približno tako vlogo kakršno Igra sedaj pri nas cirkus In ljudje tedaj še niso ločili umetnosti po-žiranja nožev od umetnosti, kakor jo razumemo danes pod upodabljajočo, glasbeno, dramatično... Sicer pa »Žlahtni meščan* vseeno še nI, da bl rekel morija. Tupatam je celo zabaven. G. Putjata je bi! kot Jourdain dobra karikatura v Mo-Iierjevem stilu in tudi ostali igralci so dobro rešili svoje vloge. Režija le bila primerna. Komponist Škerjanc ie zložil k igri uverturo, štiri medigre in nekaj in-termezzov in plesov. Njegova glasba ie okusna, dlstingvirana in originalno pikantna, posebno zartfmivl sta bili turški koračnici po svojih rafiniranih kontra-punktlčnih finesah. Kdo bl si bil mislil, da je mogoče pisati popolnoma sentimentalno glasbo brez tipično nemške solzavosti, v kakršni so se odlikovali Kienzl in drugi! Nič skrpucanega n! napisa! Škerjanc, vse je teklo t^ko naravno kakor morda Rahmaninovemu in malokomu drugemu. Škerjanc nam bo dal našo opero; da b! jo le kmalu! Romanovskt—Kogoj priredita v nedeljo 5. marca ob 11. uri dopoludne v Filhar-monlčnl dvorani ms.Unejo. na kateri se bodo Izvajali v prvem delu samospevi starejših naših komponistov: Maška, Fleišmana l dr. Naše občinstvo do sedaj še ni imelo prilike stišati teh skladb, ki se odlikujejo po svoji preprosti melodikl, a so srčno občutne, zato smo prav radovedni, kako jih bo sprejelo. Baje misli Marij Kogoj v uvodu govoriti o razvoiu slovenskih samospevov. To namero toplo pozdravljamo. Razstavo «grde umetnosti* bo otvoriia »Liga Nazionale* tes dni v Trstu. Pozvala je vse ljubitelje umetnosti, naj pošljejo na razstavo vse, kar menijo da je grdo. Ni dvoma, da bo »grde umetnosti* dosti na razstavi, posebno, ker bodo razstavili tudi futuristi in kubisti Marinettijevesa kova. Dva reprezentanta češke amctnostl v Zagrebu. Začetkom marca prideta v Zagreb praško pevsko društvo ^Smetana* in »Češka filharmonija*, Sporf Zakaj ne? Toda povejte, kako? Mesto da dajete dobre nauke o plačah ui draginji, povejte, povejte, kako se pšenica oprosti papirja in kako ga iz- do^tega 0:0% ČeškostovaŽki igralci so oč^Ono sproSemo marveč povprašujemo! Uo trpeli pod neznosno vročino, katere Južno Nemčijo, kateri je prisostvovalo skoraj 15.000 oseb, je končala z zmago Južne Nemčije v razmerju 2:0 (polčas 1:0). Poraz Nižje Avstrijske je zlasti pripisovati ne posebno posrečeni sestavi njenega moštva Tekme v Nemčiji: Berlin: Monakove 2 :1 (polčas 0:0), 25.000 gledalcev. Leipzig — Dresden 2:1 (1:1), 15.000 gledalcev. Tekme v Budimpešti: Prvenstvene tekme M. T. K.: Kispest 2 : 0 (0 :0). F. T. C.: Vasa 4 : 0 (4 : 0). Pri zadnji tekmi je prišlo med igralci do spopada vsled česar so bila po dva igralca od vsakega kluba od igre izključena. Rugby. Mednarodna rugby-tekma taeA Francijo in Anglijo, ki se je vršila v ne deljo v Twickenhamu v grofiji Middlo-sex, je končala neodločna z 11:11- ^ prvi polovici igre Je vodila Anglija z 6:0. V drugi polovici pa se je francoskemu moštvu"posrečilo izenačiti igro. Tekmi je poleg ogromne množice ljudstva prisostvoval angleški kralj. Rugby-tekma med Škotsko in Irsko je končala z zmago Škotske v razmerju 6:3. Izpred ljubljanske porote Včeraj dopoldne ob 9. uri se i e pod predsedstvom svet. PernuSa nadaljevalo porotno zasedanje. Pred porotniki se je moral zagovarjati 26 letni mehanik Ivan Pucelj. ker Je dne 24. oktobra 1918. ca Borovnici Amalijo Marušič s silo oropal za 5300 K. Obtoženec je bil za časa ropa vojaški begunec In je po zločinu zbežs; na Goriško, odkoder se tudi po povratu ni več vrnil, vsled česar je bila za njim izdana tiralnica. Ko je meseca novembra lanskega leta prišel čez mejo, je bil are1 tiran in oddan v zapore ljubljanskega sodišča. Obtoženec priznava svoj zločinu in se izgovarja na bedo. Zaslišane priče so izlavile, da se je obtoženec zelo brn talno vedel. Obtoženca zagovarja dr. No vak. Senat je stavil porotnikom dve vpra-šanii, prvo glede hudodelstva ropa, drugo glede hudodelstva tatvine. Porotniki so jJ 9 da in 3 ne potrdili za rop, na kar * Senat obsodil obtoženca na tri leta tež£ ieče. Drugi se je zagovarja! 2lletnl delavee France Gregorc tudi zaradi hudodelstva ropa Obtožen je, da je dne 1. novembri* 1921. na cesti med Kranjem in Kokrico dejansko oropal berača Jožefa Mama za 130 K. Obravnava je dokazala, da sta se obtožencc ln poškodovanec v vinjenosti sprla in rvala, zato so porotniki glavno vprašanje glede hudodelstva ropa soglasno zanikali. Senat je razglasil oprostilno razsodbo in ie bil obtoženec takoj izpuščen. . „ Tretji se Je zagovarjal Josip Omere* 201etni trgovski pomočnik, ki je Izvršil znani vlom v trgovino Josipa Vidmarja. Obtoženec je zaradi tatvine že 3kra< predkaznovan, enkrat tudi že pred po roto. Obtožen ie, da ie vlomil dne 5. decembra 1921. v stanovanje uradnice Ma-rile Sirca v Ljubljani na Gosposvetski cesti. Tam je z vetrihom udri v zaprto stanovanje, pobral mnogo srebrnlne. nekaj ur, verižic in uhanov v vrednosti 9100 K, kar je pozneje prodal nekemu Židu v Zagrebu. Nato se je klati' po Slavoniji in Bosni, dokler ga ni policija poslala domov v Žužemberk. Takoj drugi dan pa jo je pobral v Ljubljano in dne 21. januarja t. i udri v trgovino g. Josipa Vidmarja In pobral !z blagajne 98.18! gotovine, 2 srebrni kroni, 1 srebrno Uro in eno zlato uro vredno 4000 K. Porotniki so na stavljeno jim vprašanje gleae hudodelstva tatvine v znesku nad 40.000 kron soglasno potrdili in je senat obtoženca obsodil na 3 leta težke ječe. Pri današnjih razpravah Je bilo le malo občin st "a. Dobro pa Je bila zastopan.', orožniška šola pod vodstvom svojega kapitana Rogaška Slatina po zimi Ko je vprašal uradnik v Rogatcu kmeta. oci kod je, in je ta odgovoril: »Iz Slatine*, ga je nevoljno zavrnil: »Kako boste iz Slatine —tega kraja sploh ni!* Xakor je ta beseda groteskna, je »pravzaprav* le resnična Rogaška Slatina je nekaj, kar ni niti vas, niti trg, niti mesto — množica sijajnih zgradb je, po katerih in med katerimi vre nekaj mesecev na leto naravnost velikomestno življenje, potem pa je »predstave konec* in vsa ta krasota se pogrezne v nekak nič... Čim namreč odidejo zadnji gosti, oziroma bolje: kmalu potem. Zadnji gosti so namreč še resnični gosti: Ljudje, ki so hote dospeli sem šele potem, ko je vrvenje »velike sezone* že poleglo, in ki žele v popolnem miru preživeti v tem prediv-nem kraju in ob čudotvornih vrelcih še kak teden do zaključka tudi »male sezone,. Bog pa je ustvaril še neko vrsto pravih čudakov, ki kar nočejo razumeti -aznih boli ali mani nežnih namieavani: zatvoritve Glavne kavarne: potem veli kih obednic drugo za drugo; naposled še sijajne dvorane itd. Lanska sezona go-. tovo nI spadala med najboljše, a s temi 1 zapoznelci je bil le še tem večji križ: ko ' so jih takorekoč vrgli iz zdraviških sob, so se stisnili v one zasebnih hotelov; ko so našli nekega dne zaprta vrata zdravi-ške čitalnice, so se preselili v ^narodno*; ko se je naveličal tudi še ljubeznivi najemnik »Švicarije*, so hodili na kavo ln mleko v gostilne. Dokler ni začelo deževati, hi postajati čim bolj hladno. Zakaj potem na Slatini res nI več bogve kako prijetno.- Da, zdaj pa res — konec predstave! Kakor da je bil vrtnar čakal le Še Iz posebne obzirnosti do teh trdovratnežev, le planil s tem večjo vnemo na plan ter pulil in trgal Iz zemlje korenine, gomoljke in čebulice ter Jih naglo odnašal v svoje shrambo za čez zimo. Tu pribija delavec deske čez izložna okna, tam ovija drugI v slamo kip, tam spet tretji zadelava vrelce, četrti demontira električne obloč-nice Res demontiranje — to je pravi izraz za vse to splošno turobno početje. »Odločujoči faktorji mislijo sploh le na goste, in po zimi pravzaprav nima nihče na Slatini mnogo iskati. Težko Ji Je živeti sami, sijajni kraljici »visokih, mesecev — toda kdo jo vpraša po tem?... In kakor da hoče čim prej ubežati žalostni sedanjosti, se naglo pogreza v globok sen... Navzlic temu celo, da ti ljubeznivi grički okrog nje še vsi zvenijo v trgatvenem radovanju — kakor vdova, ki Ji niti otroci ne morejo več nadomestiti pregrenke Izgube..- Potem pride sneg. Ne mnogo — preveč milo Je to podnebje. Se letos ga Je bilo največ 20 cm. toda sneg Je le. — In skoraj da nI niti več prispodoba: ta krasni po razpostavi svojih monumen-talnih zgradb do zadnjega detalja na umetniško učinkovanje preračunieni zdra-viški trg Je zda! pravo — pokopališče I V tej beli harmoniji snega in -ročelj kla-sično lepo pokopališče, a vendar pokopališče... Tam gori ob točilnici se je pokazala črna postava, izginila za voglom. čez mnogo časa šele, se odlušči od zida ravnateljskega poslopja spet nekdo, hiti čez pot, spet iagine; včasih prikoraka kdo celo po drevoredu, toda mudi se mu, kakor da ga je strah ali da je sam strah, in potem spet dolgo dolgo nič... Toda notri za okni te hiše tam vseeno neprestano drsijp peresa, hiti čez papir svinčnik, klopočejo pisalni stroji: vse dela že za — Dodočo sezono! Načrti prospekti, proračuni, pogodbe, poročanje, naročila, vabila. Potem začne delo siliti tudi že na dan: nov vodovod, ker se je izkazalo v lanski izredni suši, da mora biti tako podjetje na vse pripravljeno; nove instalacije v elektrarni; nova preureditev raznih lokalov in naprav: v stolpiču elegantne sv. Ane zapoje nov zvonček — lepši in boljši od uropanega; dela za novo svetišče naših pravoslavnih bratov gredo že h koncu — sam patrljarh da ga pride blagoslovit. In treba, da se razveseli starčevo sreč... Ni zadnll pa mož, ki z načrtom v roki hodi okrog ormstošenih leh in nasadov ter primerja, aji sc bo vse tudi v naravi podalo, kar je zamislil v svoji glavi: vrtnar! Zakaj ne samo, da ga veseli, ustvariti vsako leto kai novega, tudi goste bi hotel presentiti še bolj ko lani. ln če Bog da, v dveh mesecih bo že davno vse vzklilo, kar naseje in nasao.i njegova vešča roka. Saj tam gori na nebu že visoko stoji i« vsak dan više stopa božje solnce, ki ie tudi že začelo svoje delo: da se spet z opojnimi barvami zagrnejo te prostrane gredice In ti osipi med njimi; da spet oze-lene in zašume ti krasni drevoredi nad belimi stezami in te razkošne hoste ra vse strani: da se zbude sokovi vinske trte po goricah krog ln krog; pa da bo prijetno in ljubo bivati na tem blagoslovljenem koščku zemlje njim, ki pridejo i" šuma in hruma sveta iskat sem zdravju in odmora k našim trem slavnim vrelcem, ki so jim tudi že odkrili težke zimske kape, ln ki zdaj čakajo, da nudijo vsem, ki so jo potrebni, svojo tajinstve-— pomoč. 14 Seja načelstva demokratske stranke je v četrtek dne 2. marca, popldre ob 3. uri v strankinem tajništvu (»Narodni dom*). * Svarimo pred krivimi interpretacijami. V »Slovenskem Narodu* čitamo članek, ki ne sme ostati brez ugovora. Vsebuje namreč interpretacijo pro-tidraginjskega zakona, ki jc povsem netočna ter opasna, ker bi lahko zapeljala mnoge trgovce v zmoto, kon-F.umentom pa prinesla ogromno škodo. Pisec članka trdi namreč, da proti-draginjski zakon daje trgovcem z življenjskimi potrebščinami «pravico, da tmejo svoj dobiček (ki je dosedaj znašal običajno 10%) zaokrožiti kar na 25%. To je kakor smo že svoj čas razložili in kakor praksa sodišč (zlasti v Zagrebu) dokazuje povsem krivo. Zakon dovoljuje samo običajni trgovski dobiček, ki znaša po »Slovenskem Narodu* pri nas le 10%. Določba o 25% je zamišljena cčividno kot skrajna granica, preko katere trgovski dobiček ood nobenim pogojem ne sme iti, tudi če bi bil »običajno večji. O nepoučenosti pisca priča tudi trditev. da je to določbo protidraginjske-c?a zakona zakrivilo ministrstvo za socialno politiko. Kes je namreč, da jc prišla določba o 25 % v zakon na zahtevo onozicijonalnih poslancev in sicer predvsem drja Gosarja. kateremu je zdelo, da bi ostala določba brez fiksirane skrajne grauice dobička preveč nejasna. Priznavamo dobri namen poslanca Gosarja. Kakor pa kaže članek v »Slovenskem Narodu*, zavaja dodatek o 25% la k znatnim interpretacijam, ki so konzumentskim interesom skrajno škodljive. Baš krive interpretacije so povzročile, da se .ie pričel zakon zlorabljati šele sedaj, ko je v veljavi že skoraj dva meseca! Razglašen je bil namreč v »Službenih Novinah* dne 6. januarja, v »Uradnem listu- pa dne 18. januarja t. 1. * Novi pomočnik ministra saobračaja, Kralj je podpisal ukaz o vpoko-jitvi pomočnika ministra saobračaja Save -Jeliča in direktorja sarajevske direkcije Giirtneria. Za pomočnika ministra saobračaja je imenovan Brani-?lav Avramovič, za direktorja v Sarajevu pa Vladimir Valpovič. G. Jelič pravzame baje ravnateljstvo nove tvornice vagonov v Brodn. in zapiranje obratov, dalje ob katerih narodnih in konfesionalnih praznikih, razen nedelje bi bilo potrebno popolnoma ustaviti delo v vseh podjetjih, dalje v katerih krajih naj bi se dovolil izjemno dveurni delovni Čas ob nedeljah in končno kako postopati tam. kjer so nedeljski ali prazniški semnji. ker zakon o zaščiti delavstva ne predvideva izjeme za dovoljevanje deli ob nedeljah v navedenem slučaju. V vseh večjih podjetjih ostane torej dosedanji osem urni delovnik neizpreme-njen. Delovni čas se more podaljšati v radarskih podjetjih dnevno^ za eno uro, a v drugih dnevno največ za dve uri, če se odloči 4 petine delavstva s tajnim glasovanjem za podaljšanje. • Podružnica Jugoslovanske Matice se ustanovi dne 5. febr. v Marenbergu s predavanjem prof. dr. Beliča r dvorani gostilne Bruderman. • K požaru v Franzovem mlina v Mariboru. Gasilci Se vedno stražijo objekte, ker nevarnost Se ni popolnoma odstranjena. V skladiščih močno tlijo zaloge blaga. Po izjavah strokovnjakov je izključeno, da bi povzročil požar kratek stik in se zato vedno bolj sumi, da je zanetila ogenj hudobna roka. • Struca kruha rešila napadencu življenje. Iz Brežic nam poročajo: V Brežicah stannjoS Andrej Krule se je včeraj vračal iz svojega rojstnega kraja Dobova v Brežice nazaj. Pri križu na Mosten so ga napadli Štirje moškL Eden od njih je zahteval od Krulca denar ter mu odprt nož zasadil v rebra, dočim mu je drugi razrezal le suknjo. V tem Be pripeljejo TEŽAVE AVSTRIJSKE INDUSTRIJE. tako ogromni, da pride na vsakega zaposlenega delavca povprečno 400.000 do 600.000 a. K. dolga, kar le naravnost gi-gantična številka. Urban omenia neko podjetje s 3000 delavci, ki da je imelo tekom zadnjega meseca dnevno denarno potrebo 50 milijonov a. K. Danes obsto- 4_ ____t _ jita samo dve možnosti, da se obrati ne zborovanje »Zveze blagajničnih zdravni- |sec;ma £ grečnemu slučaju zahvaliti, da 1 zatvorijo, in to: ali omejttve obratov ali odprt nož ni prodrl med rebra. ® Zborovanje blagajničnih zdravnikov, j ^ ce?t- dvoje M kar so napadalci V nedeljo predpoldne se je vršilo v ma- : iz^nili v bližnjem gozdu. Kruleč, kate-gistratni dvorani v Ljubljani ustanovno j ^ prvi napadalec napadel z nožem zborovanje »Zveze blagajničnih zdravni- j, ........* kov bolniške blagajne za Slovenijo*. Za i ^______ _ predsednika je bil izvoljen višji blagaj- ! "j0r namreg y žepu Struco suhega nični zdravnik dr. L Zajec (Ljubljana). |knjj,3 .Napadalec je zasadil nož v struco, za podpredsednika pa dr. R. Bergman ■ g;,^],. pa je ostal zdrav rn neranjen. Na-(Žalec). Popoldne je v isti dvorani preda- j padalec pa je imel še smolo, da se je nož val tajnik zavarovalnice proti nezgodam v6|e(j sunfca taprl ter mu močno obrezal dr. Joža Bohinjec o predmetu »Nezgodno zavarovanje in zdravniki*. Predavatelj je orisal zgodovinski razvoj nezgodnega zavarovanja in naglašal važno nalogo, ki pripada pri tem zavarovanju zdravnikom, kojih pažnja se ne sme omejevati le na poškodovanca samega, tem-več mora obsegati vse njegove delovne in življenske razmere. Temperamentno predavanje, prožeto socialnega čuta, ki pa je tudi pokazalo razumevanje zdravniških prilik, je želo obilo priznanja. Ravnatelj bolniške blagajne za Slovenijo, g. Ivan Kocmur, ki je zaradi srečno prestane težke operacije še odsoten na Dunaju, je poslal naslednjo brzojavko: »Zal ne morem prisostvovati. Vašim prizadevanjem želim najboljšega uspeha tako za zdravniški stan, kakor za zavarovance in splošnost. Bom vselej toplo podpiral vse opravičene zahteve*. * Članek »Humanizem v srednji šoli*, priobčen v nedeljski številki »Jutra* je izšel zaradi pomanjkanja prostora v znatno skrajšani obliki; skrajšalo ga je uredništvo brez sodelovanja in vednosti g. avtorja, na čegar željo to radi ugotavljamo. (Uredništvo). * Spominska medalja za narodno nje-dinlenie. Kakor poročajo iz Beograda, Za povečanje našega Izvoza poro&je is Beograda: Ministrstvo financ je predložilo ministrstvu agrarne reforme in kme Dne 23. iebruarja se ie vršila na Duna- :tij6kemu ministrstvu cirkular, ▼ katerem ju Izredna generalna skupščina Glavne ■ ^ priporoča nadzorovanje obdelavanja zveze avstrijskih industrijalcev. Skupšči-' semjje. Tako bi se poljski pridelki to le na se Je bavila s težavnim položajem, v t0 p0večalL s čemer bi se mogel tud' katerem se nahaja avstrijska industrija ^ nag izvoz ZDatno povečati, vsled povojnih razmer. | = Nova ladjedelnica v SpHtn. Misel os- Predsednik Zveze Urban je takoj pri novalJja moderne ladjedelnice v Splitu je otvoritvi skupščine ugotovil, da je polo- j že stara. fo misel hoče sedaj uresničiti žal avstrijske industrije zelo nezaviden, parobrodna družba Martinolič z otoka Lo-ker ie industrija totalno zadolžena in so ^ je jmeia gvojo ladjedelnico, ki rezerve popolnoma izčrpane. Dolgovi so p3 po rapaJiski pogodbi pripada Italiji iu je tako obsojena na nedelo. Družba Martinolič prične ▼ kratkem času z gradnjo velike moderne ladjedelnice v Splitu. Nova ladjedelnica bo za naše pomorstvo velikega pomena, ker imamo doslej samo eno manjšo ladjedelnico v Kraljeviči. = Fuzija parobrodnih družb v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da se je dne 27. i februarja vršila v Splitu izredna skupšči pospešenje proizvodnje. Produkcija, pre-, d lni? . parnbroc,ne družbe »Dal računana na ure delavčeve delovne sile, na ?emi<»nev^ __ .„„,_ kaže, da ie delovna sila avstrijskega dc-lavca povprečno še vedno za 25 % manjša, nego pred vojno, to se pravi z drugimi besedami, da napravi delavec sedaj v prste, kar je bilo razvidno iz krvavega ; osmih urah komaj toliko, kot pred voino sledu v snegu. j v šestih urah. V primeri z deveturnim • Tat monštrance aretiran. Včeraj je ; delavnikom pred vojno pomeni to poslab-bil v Mariboru aretiran CTletni Karel Vav- Sanje delovne sile za 50 %. Delavska gi-potič, mehanik in šofer, ki je nedavno \ banja so si izvojevala velike pogodnosti, ukradel v stolni cerkvi monštranco, ka- kar je dovedlo do stagnacije. Nemška in-- * " dustriia proizvaja tako po ceni, da pri- de prodajna cena v Nemčiji često pod tero je imel skrito v kovčku. Hostijo je pojedel, monštranco pa demontiral. Povedal je, da je noč, v kateri je izvršil tatvino, prespal mirno v spovednici. Ker ima na vesti še par drugih tatvin, je bil izročen sodišču. * Umor orožnika Maverja. Kakor smo svojedobno poročali, je bil pričetkom letošnje zime v okolici Brežic zavratno , umorjen in oropan orožnik Maver. V0ja- dustrija ne prenese več novih bremen, ?e ški begunec Varlec, ki je izvršil umor, in izjavil trgovinski minister dr. Orunber- roacija*. Skupščina jo soglasno odobrila predlog nprave. da stopi »Dalmacija* v fuzijo parobrodnih družb, ki bo vršila plovbo ▼ Jadranskem in Sredozemskem morju. = Vinoreja v naši državL Po najnovejši statistiki ima Jugoslavija 197.926 ha vinogradov, ki dajejo povprečno na leto 2,862.000 hI vina. kar predstavlja vrednost mnogo nad 1 milijardo dinarjev. Po referatih vinogradniških strokovnjakov na kongresu v Bukov u ima: Srbija: lastno ceno avstrijskih tvornic. Zato Je 32.230 ha vmogradov (S5M00 M vina, rešitev iz tega položaja le v pospešenem Hrvatska m Slavonija: 49.537 ha vinogra- delu. Urban apelira nato na socijalnode- dov (80O.OOO hI vina). Vojvodina: 37.6,1, mokratske voditelje, naj skušajo dovesti ha vinogradov (665.000 hI ^JlfL^T^-' delavstvo do spoznanja, da je le v pospešenem delu izhod iz te krize. Na pripombe Urbana, da avstrijska In- njegovi sokrivci so v rokah pravice. Dne 10. marca in naslednje dni se vrši pred celjsko poroto obravnava proti morilcu in njegovim sokrivcem. Za obravnavo vlada slasti med prebivalstvom brežiške okolice veliko zanimanje. • OdmetrikI napadli pošto. Iz Nikšiča poročajo, da so v pondeljek popoldne od 11 etniki napadli pošto pri St.ubici. Orožniki. ki so spremljali pošto, so takoj začeli na napadalce streljati. Podrobnosti še niso znane. ger, ki je za nJim povzel besedo, da se industrija ne bo več obremenjevala, temveč ji bo vlada šla na roko, kolikor bo mogla. Podpredsednik trgovinske zbornice dr. Ouidenus ie izjavil, da ne zadostuje, ako dobi industrija denar, temveč se mora za to skrbeti, da sc denar dobro uporabi. ja: 33.000 ha vinogradov (450.000 hI vina), Bosna-Hercegovina: 6285 ha vinogradov (35.000 hI vina), Dalmacija 39.000 ha vinogradov (500.000 hI vina), Cm* gora: 198 ha vinogradov (5940 hI vina). Vsega skupaj torej 197.926 ha vinogradov z o-koli 2.862.000 bl vina. = Dobava drv. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se bo sklenila dne 7. marca ob 10. uri dopoldne v pisarni divizijske intendantur« v Ljubljani pogodba glede dobave 150'i kub. metrov drv. Predmetni oglas je v V sprejeti resoluciji se nagiasuje po- j pisarni trgovske in obrtniške zbornice v treba zmanjšanja izdatkov za državne in i Ljubljani na vpogled. javne institucije, osvoboditev industrije Dobava ovojnega papirja. Uprava od silnih bremen in davkov, ker šele to J državnih monopolov v Beogradu razpisu- *tvo pokrajinske uprave v Ljubljani, j Albanije. 4 Dolgoletni urednik celjske Nove! * Za olajšanje bede naše akademske Dobe e. Vekoslav Snindler se je pre- mladine na češkem. Delniška tiskarna v c __ . . _____1. t 4« tn* mmt\ in nnftlm Anino selil v Maribor, kjer provzama mesto ravnatelja časopisnih podjetij »Mariborske tiskarne*, v katere založbi izhajata -/Tabor* in »Marburger Zei-fiing*. Odličnemu žnrnalistn, ki je bil v- Celju tudi krsrespondent »Jutra* ter zaslužen tajnik okrožne organizacije JDS. želimo na novem mestu najlepših uspehov. * Uradniška deputacija pri namestniku Demetroviču. V pondeljek se je sglasila pri hrvatskem pokrajinskem namestniku Demetroviču deputacija nradnikov, ki mu je izrekla najiskre-nejšo zahvalo za njegov energičen nastop za izplačan je novih uradniških doldad. 3 Povrnitev g. Ačimoviča v Ljubljano? Beograjska »Epoha* poroča, da je g. Ačimovič zopet imenovan za upravitelja glavne carinarnice v Ljubljani. Ne vemo še, ali je ta vest resnična * Kleriklaci in uradniški dodatki. Kakor znano se je te dni v Beogradu vršilo glasovanje o dvanajstinah. v katere je postavljena tudi določba o izplačevanju novih uradniških dodatkov Pri glasovanju so klerikalni voditelji (dr. Korošec, Hohnjec)_ sedel' ter niso glasovali ne za. ne proti, ostali člani klerikalnega kluba so glasovali proti! To postopanje klerikalcev je najboljša ilustracija k člankom m noticam klerikalnega časopisja o uradniškem vprašanju, ter dragocen prispevek k spoznanju klerikalne morale- . r, , s Zakon o saščiti delavstva. Zakonodajni odbor je odobril načrt zakona o zaščiti delavcev, ki določa razdelitev podjetij po kategorijah, dalje delom čas ter reguliranje dela ob praznikih. Za industrijska in rudarska pod jetia je določen osemumi delovni čas: kot industrijska podjetja se smatrajo le tista, ki zanoslujejo najmanj 15 delavcev. Za ostala podjetja velja 8 do 10 urni delovnik; delovni čas v teh podjetjih določi ministrstvo za soci-jalno politiko v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije po zaslišanju trgovske in obrtniške ter delavske zbornice. Poleg reguliranja delovnega ča=a odloča ministrstvo _ zr soeijalno politiko tudi o čas« odpiranja in zapiranja delavnic tako ob dela vnikh kakor tudi ob priliki raznih narodnih in konfesionalnih praznikov. Da se bodo mogle vpoštevati pri reguliranju delovnega časa krajevne potrebe ln želje prebivalstva, skliče pokrajinska uprava v najkrajšem čas i zastopnike trgovske in obrtniške zbornice, dalje zastopnike delavskih organizacij kakor tudi dru-re zainteresira ne faktorje, katerih nsloga bo. da se iziaviio glede uvrstitve podJ^j v ka- Ljubljani je kot prvo in doslej edino slovensko podjetje poslalo starešinjski organizaciji znesek 6000 kron kot prispevek za olajšanje bednega stanja našega dijaštva na Češkem. Da bi čim preje tudi druga napredna slovenska podjetja spoznala dolžnosti, ki jih imajo do naše mladine. * Mestna občina ljubljanska je za o- lajšanje bede našega dijaštva, ki Študira na Češkem, naklonila vsoto 10.000 kron. S tem velikodušnim darom je mestna občina ljubljanska dokazala, da ve ceniti pomen akademske mladine za naš narod in dala kot prva lep vzgled ostalim slovenskim občinam. * Gradnja upravnega poslopja okrajne bolniške blagajne. Prejeli smo: Komisija za ocenjevanje gradbenih načrtov za u-pravno poslopje delavske nezgodne zavarovalnice in okrajne bolniške blagajne v Ljubljani je dovršila svoje delo. Pri pre-miranem gradbenem načrtu z geslom MCMXXH» ni bilo najti zapečatenega o-voja s pravim imenom in naslovom projektanta. Prosimo dotičnega g. projektanta, da dopošlje najkasneje do dne 7. marca 1922 na gradbeni odsek delavske zavarovalnice in bolniške blagajne v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 3 v zapečatenem ovoju svoje pravo ime in naslov. — 0-cenjevalna komisija je priporočala v nakup načrta pod geslom: *Zavarovan*, * o,,n* «« v Vlasenicl pogorela. ! sredstvo bi bilo v stanu, da omogoči in- je na dan 27. marca ob 1L uri dopoldne * Parna zaga v V laser,iu pogor , ^^ sode,ovan}e pri sanira_ v pisami upravnika državnih monopolov ..........■ ofertalno licitacijo glede do kg ovojnega papirja. Pred- ___________________ „________. ________v pisarni trgovske in obr1 cijske in konkurenčne možnosti z zvišano ■ niške zbornice v Ljubljani na vpogled. da znaša nad dva milijona kron. Objave konji goveda ovce svinje * t Društvo za zgradbo doma Sokol l> Ker se občni zbor vsled nezadostnega obiska dne 26. februarja nI mogel vršiti, se je občni zbor preložil na nedeljo dne 5. marca, ob pol 9. uri dopoldne. Trg Tabor v moški oblačinlcl. Za obilno udeležbo prosi — odbor. * Sokol /. poživlja vse člane-(ice), da plačajo v društvenih prostorih na Taboru 20 K v garancijski sklad za I. Jugoslo-venski vsesokolski zlet Istočasno poravnajo člani-(ice) mesečno članarino K 6.—. Uraduje se v torek, četrtek in soboto od 4.-7. popoldne. Odbor. * Občni zbor jugoslovanskega naprednega akademskega društva »Jadran» se vrši v ponedeljek, dne 6. marca, ob 20. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo odbora; 2.) Absolutorii odboru: 3.) Volitve; 4.) Slučajnosti. — Dolž-nost vseh članov Je. da se občnega zbora j polnoštevilno udeleže. Gg. stareišine jOVWJ uljudno vabljeni. Ambulatorij bolniške blagajne. Od 1 delovno intenziteto in s prilagodenjem svojih mezdnih zahtev na točasno dane gospodarske pogoje. Nova italijanska carinska tarifa in kriza v Italijanskem ladiedelstvu. Iz Trsta poročajo: Nova italijanska carinska , i • us —; S/Ktila itn1iixnftkrk indu- tarifa, ki bi naj ščitila italijansko industrijo, sicer na eni strani ustreza svo-p mu namenu, na drugi strani pa je v mno~ •rih važnib industrijah izzvala krizo, ta RAZVOJ ŽIVINOREJE V NAŠI DRŽAVI. Po statistiki poiedelskega ministrstva j k0 predvsem v lad:edelstvu. Nova ca-rin- je znašalo število živine v naši državi: Ska tarifa je povzročila podraženje kovin- pred vojno I,550.786 6^76.365 II,570^60 5JS33.950 sedai ) skega f-irovega materiala, vsled česar mo- 1,0^0^78 rejo popravlialnice ladij v inozemstvi! 4,752^26 cenejše delati, nego v Italiji. Zadnje dir 6,749.667 so ladjedelnice, ki se pečajo v Trstu, Be- 3.268.603 netkah, Genui, Neaplu in Palermo z re Predvojni podatki^niso povsem točni in paraturami italranskib in inozemskih la so previsoki, ker se nanašajo tudi na one dij, poslale na itali.iansko uid-istnjsKO ir kraje, kateri smo morali kasneje odsto- tg^tato l t piti Avstriji, Madžarski in Italiji. Zanimive so številke o propasti živinoreje v Severni Srbiji za časa vojne in j o njenem ve'ikem napredku po vojni: pred volno k. 1918 zač. 1921 152.617 19.031 68.750 957.918 596.832 1,050.514 3,808.815 699.301 2,257.702 konji teri je obrazložen težavni položaj, v k* terega je dospela ta industrija vsled no j ve carinske tarife. = Povišanje uvozne carine na vino v Avstriji. Po poročilih z Dunaja se nam-; ; rava v kratkem v Avstriji zvišati uvoa-na carina na vino za 100 odst ! «= Dunalskl živinski trg. Z Dunaja f«, ! ročaio z dne 27. febr.: Na današnji f\ vinski sejem so pripeljali 3500 do 400' Žigosanje obveznic predvojnih nega- ^olr,adnv" živine. Cene. so bile Iste, k^ marca dalje ordlnira v ambulatoriju; žlrauih dolgov. Generalna direkcija dr- ! pretekli teden, to je povprečno 1000 Okrajne bolniške blagajne ljubljanske, žavnih dolgov je z objavo z dne 24. no- , ^rijskih kron za kg. Cene meeu ne bodo Gradišče št. 2, vsak dan (izvzemši ne-! vembra 1921 pozvala naše državljane, da pad',0i ker se bodo gotovo povišale mezd ; delje in praznike) od pol 13. do pol 14.1 prošnjam za protest zoper žigosanje nji- mesarfkira pomočnikom, ki zahtevajo po-ure spccialist dr. Jamar za tuberkulozo, hovih obveznic predvojnih negažiranih vjiari;> piaf ra 45 odst. * Slovensko Planinsko Društvo (Osred- dolgov bivše Avstro-ogrske, ki se nahaja- _ obtok bankovcev v Češkoslovaški nji Odbor) sklicuje sestanek članov radi! jo na ozemlju avstrijske republike, po re- ffl je p0 jzkazu Bančnega, urada z dne cOto» in «Besno delo*. Dotična gg. pro- i posvetovanja 0 sestavi kandidatne liste, publiki Avstriji, prilože tudi potrdilo o 15 febr zmanjšal za 281.068.000 na vso-'ektanta prosimo za izjavo (do 7. marca ■ za v0]jtev bodočega odbora na četrtek državljanstvu (domovinski list). Ker t0 10.J57,125.000 Kč. fe^orije. po katerih se ravna delovni dalie kako bi «e v vsakem poedi-Stu moraLo hirati odniranie kron, tiri kilogram* 1922 na označeni naslov), se v nakup dovolita. Ta izjava opravičuje komisijo. * Štrajk dimnikarskih pomočnikov. Strokovna organizacija dimnikarskih pomočnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani nam javlja, da so pomočniki v Ljubljani in okolici od zadruge dimnikarskih mojstrov zahtevali tedensko plačo v I. razredu 700 K. v drugem 800 K, v tretjem pa 1000 K, katero zahtevo pa so mojstri odklonili- Organizacija pomočnikov obvešča hišne gospodarje in najemnike da dne 1. marca preneha z delom, dokler se n eni zahtevi ne ugodi. * Izletniki v ljubljansko okolico se pritožujejo, da so ceste v zelo slabem »ta-nju. Če pridrvi mimo voz, si do vratu blaten, to pa nr.'več vsled tega. ker cestarji ne skrbijo za potrebne odtoke luž, ki predstavljajo kar cela jezera. Včasih tega ni bilo in tudi sedaj bi se dalo to z malim trudom narediti. * Na zagrebškem trgu se znižajo mesne cene. Poročajo nam iz Zagreb« Ker je policija preprečila mesarski kartel za določevanje mesnih cen ter vsled ostrih kazni, katere izreka sodišče proti onim mesarjem, ki navijajo cene, opaža se na našem trgu splošno padanje cen vseh vrst mesa. Tako je cena teletine padla povprečno za 4 krone pri kilogramu, cena svinjini je padla povprečno z» S kroni. a cena masti in slanine celo za 10 K Cena govejega mesa je padi* za 2 do dne 2. marca zvečer ob 8. url v salonu 1 stranke v mnogo primerih niso predloži- 1 __ vloge pri češkoslovaških denarnih blagovoli------------ - - .... .. 1 j------- da izrazi vsestransko svoje želje. Odbor.1 m3rca leta 1922 dostavijo neposredno , (38 s ^Denarnih zavodov je bilo *Podružnica S P. D. z* kranjskogorski poslanstvu kraljevine SHS na Dunaju 2011. okraj vabi na svoj redni 14. občni zbor, (Wien L, Seilerstatte Nr. 30): 1.) Potrdilo j = Angleško posojilo Češkoslovaški, ki ga priredi dne 5. marca t L, ob pol 0 državljanstvu; 2.) da v dopisu označijo Kakor poročajo iz Prage, je dospel v Pr.v 10. uri depodne v hotelu «Triglav» na Je- točno številko depotno listine, številko co ravnatelj Angleške banke Spenzev senicah. ! strani (folija) za vsako banko, kjer se Njegov prihod je v zvezi z angle- * Československd Obee v Ljubljani po- nahaja depo. Po možnosti naj se predlo- škim posojilom češkoslovaški. Če bo dn rada společne se »Sokol Ljubljana* dne jj točni prepis potrdila o depoju. Proš- p050jila prišlo, je še vprašanje, ker sc 1. brezna t. r. o 8. hod. večerni v telo- " ' * - - -vičnž Nirod. domu »Slanečkovd hody». * »Klub Primork» priredi na pepelnično sredo dne J. marca, v veliki dvorani * Kazine* slanikov večer z godbo ln petjem-Začetek točno ob 20. nrl. Vabljeni so vsi Primorci in njihovi prijatelji. nja, s katero se predloži potrdilo o dr- , p0g0ji za posojilo precej trdi. Z angles žavljanstvu in drugi podatki se morajo . kim 'pogojilom "v zvezi je tudi češkoslo-opremiti e p.edpisanim kolkom. V proš- i vaški kredit Avstriji V slučaju, da angle nji caj se sklicuje na poprejšnje prijave. | sko posojilo ne bo sklenjeno, je malo upa-«= Zabr-tia izvoza vseh valut. Iz Beo- nja, da bo dobila vlada v parlamentu ve-errada poročajo, da je finančno ministr- j fino za kredit Avstriji. __________ . »tvo po odobrenju ministrskega sveta re- j = Nemška trgovinska bilanca v janu- 'Karel Grgič. bivši finančni uradnik v j d& M 7 Čimbolj je potekal dan, tem večja množica se je zbirala pred načelstvom in vse bolj je naraščalo razburjenje v mestu. Popoldne so že pričeli skopljanski izvoščki voziti stvari in žene z otroki na železniško postajo, čeprav v tem času ni odhajal noben vlak nikamor. Čakali ga bodo na kolodvoru zvečer ponoči, tudi zjutraj, če bo potreba. Opoldne je bilo vse Skoplje natovorjeno, pripravljeno na pot, pa kamoržekoli. Večer je objel že prazno mesto. Prebivalci so se poskrili po hišah, v krogu svoje družine, jih tarejo težke skrbi ter se skušajo odločiti za to ali ono. Tužen večer je bil. Zgodaj je že pričel padati dež in lil vso noč. Bila je to poslednja noč, katero so prebili nesrečneži pod svojo streho, jutri zjutraj bodo morali oditi v svet ter ne bodo videli svoje strehe dni, mesce in leta... Begunski vlak. V nočnih urah 5. oktobra je pričelo vstajati mesto, nad katerim se je še razgrinjala dušeča težka noč. Razsvetli sc okno za oknom, siromašna svetloba petrolejske svetilke odseva skozi tanke zavese, za katerimi se premikajo temne sence. Tam hodita oče in mati, že vso noč nista zatisnila oči, zdaj prebujata otroke, da bi se hitro odpravili. Svojo hišo in svoje ognjišče zapuščajo, na beg se podajajo. Neprespani otroci še sanjajo, čmerno se dvigujejo iz gorke postelje, kjer so sanjali pod okriljem nežnega materinskega varstva o hišici kolačev, o mlečni reki, o gori, sezidani iz sladkorja. Ne zavedajo se, da je bila to poslednja mirna noč v njihovem nedolžnem življenju, sedaj pa stoje pred trenutkom, katerega se bodo spominjali pozneje v življenju z ledeno jezo v srcu, vselej tako-le pričenši: «Da, Jaz sem preživel to.» Njih sladki šnl Jih vabijo nazaj od zaspanosti se komaj drže na nogah, vnovič bi se radi potuhnili pod odejo, toda starši jih skoraj surovo dramijo, prebujajo ter pripovedujejo čudne stvari »Hitro, hitro, mi odhajamo, zdaj gremo 1» «A kam tata?» Tata ne odgovarja, izgubljeno begajo njegovi pogledi po skromni izbici, kjer je tako mimo potekalo njegovo in življenje družine. Pogleda ikono, pred katero je mati še sinoči uZgala dušico; solza se mu utrne v očeh, hitro okrene glavo, da bi je žena ne zapazila, da se ne žaloste otroci. Toda deca, sedaj že prebujena, trdovratno povprašuje. »Kam odhajamo tata?» »Kam?...» odgovarja on z drhtečim glasom, »daleč... zelo daleč...» »Daj, očka, obleči ti otroke, jaz poberem še te cunje«, se vmeša mati in on se z veliko ljubeznijo loti svojega posla. Neokretno, a z veliko ljubeznijo oblači otroke, pa sc ne drzne več pogledati po hiši, niti misliti nanjo, kjer sta on in žena prebivala 20 let, ki jo zapuste v par minutah. •Še to srajco bom vzela seboj?« »Le vzemi... ni potreba... kam bi ž njo.» «A odejo za otroke?* »Vzemi... čemu...* «A kaj naj potem vzamem ?» »Ne vem, če bi mogli vse, vse. Pa ne moremo, kdo ve kam gremo... Kdo ve, če ne bo potreba nositi stvari na hrbtu in za roko voditi otrok. «Jaz nič ne vem, nič ne vera, kaj bi vzela?* Toda on ne zna svetovati, vsaka stvarica mu je k srcu prirastla. Tam za vrati visi njegov stari plašč, živa slika junaštva in slave pred dvema letoma, tam v kotu za pečjo otroška zibelka, kjer so zibali vse otroke po vrsti in tam stara škatlja na omari z otroškimi igračkami, tam zopet prašne knjige, ki jih je prebiral v dolgih zimskih nočeh in sveta podoba na zidu, pred katero sta tolikrat molila on in žena, ko je ležalo starejše dete v vročici, kjer je mati vsak večer užigala lučko, učila otroke križati se in moliti očenaš, pred katero je on vsako leto razrezal slavski kolač. Vse mu je tako pri srcu, stoli, slika na zidu, svetilka na mizi, pručica, vsaka najmanjša stvarica. Težko jih je pridobil, z naporom kupoval; vsaka ima svojo zgodovino in preteklost, a sedaj se je treba od vsega posloviti kakor od samega sebe, od svojega najdražjega in najmilejšega. Z bogom hiša, ki te vse te stvarce ustvarjajo. •Hitrejše, ljudje božji, hiteti moramo*, šepeta on in želi, da se zgodi čimprej, da bi že odhajali, kolikor mogoče hitro zapustili hišo, kjer ga je že začelo nekaj dušiti, baš kakor si želi družina ob postelji umirajočega, ko je že gotovo, da ni zanj rešitve in čaka vsakdo, da čimprej konča ter se umirajoči ne muči »Hitro, hitro.* •Takoj, takoj, samo še to odejo vzamem! Ali kaj? 5o otroci že oMcčeni? Še svetilko ugasnem!* •Torej ugasnil* •Kaj zaklenemo?* »Zaklenemo, čemu? E pa zakleni. Seboj vzamemo ključ, kar seboj ga vzamem.* •A Fidelica?* »Fidelica?*, vpraša on ter se spomni majhnega, ljubkega psička, ki si ga je izprosil pred šestimi meseci od svojega prijatelja; kakšno veselje so imeli otroci z njim. Fidelica je bila prijatelj otrok in vse hiše. Popolnoma so se je navadili, včlanili jo v rodbino in vsi skrbeli zanjo. Zjutraj je skočila k otrokom na posteljo, se poigrala z njimi, potem je spremljala mater na trg, opoldne ie čakala njega pred vrati, ko se je vračal domov in zvečer jih je zopet vse skupaj zabavala, skakajoča od enega na drugega, laskajoča se vsem tako ljubeznjivo. »Fidelica?* ponovi on. «Ne, ta mora ostati«. •Fidelica?*, zavrlskajo otroci; ne morejo se ločiti od svojega prijatelja. Toda zvesti psiček, dobro sluteč tragedijo tega jutra, se je tiho zavlekel pod posteljo in odgovarjal otroški ljubezni s tužnim cvilenjem. •Da, ostati moral* odločuje oče suhoparno, a žalost mu stiska grlo. Poglej, če je ostalo v kuhinji še kaj sinočnje večerje. Vzemi krožnik in zmeči vse, kar je ostalo, postavi pred vrata, da bo vsaj za dva, tri dni Tako, sem-le! Sedaj pa na pot, prekržaj otroke!* Otovorili so se, oče zaklene vrata, pa se še enkrat ozre po svoji dragi sobici, s pogledom, s katerim se oče poslavlja od svojega otroka, predno zabijejo krsto. Odhajajo... Čez dve uri napoči zora, toda tudi njej bo težko, razsvetliti to temno jesensko noč. Dež je ves večer lil kakor iz škafa, zjutraj malo ponehal in v curkh blede svetlobe, polahko padajoče na ulico, miglajo tenke iglice dežja, šibajoče kožo. (Dalje prihodnjič.) Slovanski v ečeri Jugo-slov. Sokola v Zagrebu e. Zagreb, 26. februarja. Jugoslovensk Sokol v Zagrebu (Bo-sovičeva ulica 7) Je to zimo prirejal slovanske večere, nekakšne sokolske akademije, posvečene zdaj temu, zdaj onemu slovanskemu narodu. Pred Božičem je bil češki večer, potem ruski večer, a zadnjo soboto (25. febr.) se je vršil poljski večer. Pevske točke so izvajali akad. pevski društvi »Mladost* in »Balkan*, dalje članica zagrebške opere in član fjublianske opere, g. Zathey, ki je za svoje petie poljskih pesmi žel obilno priznanje. Ruski pevski zbor zaradi obolelosti nekaterih članov nI mogel nastopiti. Prof. Ilešič je imej govor o poljskem meščanizmu in slovljanofilstvu za velike poljske emigracije (po L 1831.). Govor je bil takorekoč nadaljevanje govora, ki ga je imel prof. Ilešič lani o priliki proslave poljske ustave z- dne 3. maja 1793. Na ta način se naša publika, ki malo ve o prošlosti drugih slovanskih narodov, zlasti Poljakov, polagoma uvaja tudi v d jih prošlost Poset je bil sijajen. Prisotni so bili n. pr. tudi ruski, češki in francoski konzul. Žal, da smo ta večer zadnjič videli v svoji sredini g. dr. Labaczewskega, dosedanjega I. tajnika piplj skega generanega konzulata v Zagrebu, ki si je za vzajemne odnošaje med Poljaki in Jugoslovani pridobil obilo zaslug, ki pa Je zdaj poklican v vnanje ministrstvo v Varšavo; n! dvoma, da bo na svojem novem mestu započeto nada|eval, samo, bi rekel, z drugega konca S slovanskimi večttri skuša Jugosloven-ski Sokol ustvarjati sokolski program: «S Sokolstvom k Slovanstvu, s Slovan-stvom k človeštvu*. Gledališče LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Sreda, 1. marca: »Hamlet*. B. Četrtek, 3. marca: »Gardist*. Izv. Petek, 3. marca: Dramska predstava v opernem gledališču. Sobota, 4. marca: »Svet*. A. Nedelja, 5. marca: Popoldne ob 3. uri »Vražja ženska*. Izv. Zvečer ob 8. url »Hamlet*. Izv. Ponedeliek. 6. marca: Zaprto. Torek, 7. marca: Dramska predstava v opernem gledališču. Opera. Sreda, 1. marca: »Werther». C. Četrtek, 3. marca: »Cavalleria rustlca-na*, »Plesna legendica*. B. Petek, 3. marca: »Žlahtni meščan*. E. Sobota, 4. marca: »Madatne Buterfly». D. Nedelja, 5. marca: »Faust*. Izv. Ponedeljek, 6. marca: Zaprto. Torek, 7. marca: »Žlahtni meščan*. C. Vremensko Ljublana, 28 februarja 1922 poročilo Ljubljana 306 m nod morjem Kraj Ah Zračni Zračna Veter opazovanja tlak temperatura Ljubljana . 7. 742 8 »2 brezvetra Ljubljana . 14. 741-6 12 4 jug. vih. Ljubljana . 21. 7436 7-7 sev. zap. Zagreb . . 7. 769-1 30 brezvetra Beograd . 7. 769-9 -10 jug. vzh. Dunaj . . 7. 769-4 —1-0 sev zap. Praga . . 7. — — — Inomost. . 7. — — — Oblačno 0-10 megla več obl. jasno megla Padavine mm V Ljubljani barom, nestanoviten, temp. viSja. — Solne« vzhaja ob 643, zahaja ob 17-44 Oskrbnik (ekonom), absolvent kmetijske in vinarske šole, t mnogoletno prakso v kmetijstvu, 88 let star, išče službe. Vešč tudi lesne stroke. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Ekonom*. 516 Klad gospod, 518 25 let stsr, neoženjen, želi stopiti v kako službo, najraje v kaki trgovini kot pomočnik. Cenjene ponudbo na upravo »Jutra* pod St. 518. PoSteno, snažno, 515 delavno dekle, ki razume kuho, se sprejme k mali družini v mesto. Plača doiira. Naslov v upravi »Jutia*. Trgovski pomočnik s prvimi referencami, trezen in marljiv, se sprejme takoj. Ponudbe na trgovsko firmo J. Kušlan, Kranj. 526 Ude s* eluikinja 503 za kuhinjo in dom, starejša (nad 40 let), zdrava in oz-biljna. Plača 800 kron me- sečno, stanovanje io brsna. Ponudite naj se pošljejo drju. N. Kreju, zdravniku v Skoplju (južna Srbija). . Knjigovodja 493 Brivsko in lasuljarsko delavnico z oddelkom za ženske stanovanje v biši). prodam v večjem mestn v Bosni. Našlo v upravi »Jutra*. z večletno prakso, išče službe pri večjem podjetju. Cenjen • ponudbe pod šifro , mod 10. prodam. Naslov povč uprava «J^tra» poii »Pisalai etroj št. 517 >. Voznika 530 h konjem, zanesljivega in neoženjsnega, sprejme takoj. Hrana in stanovanje v biši J. Bonač, Čopova ulica 3. fESSSSSSSi Psička, 527 štiri mesece stara, volčje pasme, se je izgubila. Vrne naj se proti dobri naeradi Antonu srebotujaku, Ljubljana, Koloivorska ulica 31. Benola - motor z 3—4 H. P. prodam. Jakob Fort ona, mizarski mojster, 2ire št. 32. 525 Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra L. Hiknš Ljubljana Mestni trg 15 izdelovateli dežnikov Ha drobno! Ha debelo! Zaloga sprehajalnih palic. 2107 Popravila točno in solidno 1 Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, hrivnicah in javnih lokalih „JUTRO" loj. dr. Miroslav Kasal oblastvene poverjeni stavbni InZsnor in mestni stavbenik Ljubljana, Gradišče 13. stavbna porečje in tonili-. > :i»arna za betonske, iele'o-betoueke in vodne zgradbe, arhitekturo ter viakovrsta* vi* eoke zgradb«. Uvrlltcv. ft»!«Mlr«'l- Skladl&ča: Balkan, d. d.. Dunajska c. 33. fd-P-l Špedicija: Balkan, d. d.. Dunaisfea c 83 [d P-1 „0rlent" d. d„ telefon 463. Sodna ulica štev. 3 Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni tre 15 ______ Oerenda Fran, konfekcija, manutak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. _ J. Kostevc, manufaktnrna trgovina, Sv. Petra cesta. _ A. Žibert, Prešernova ulica, priporofi. svojo vel'ko zalogo čevlje*. I. F on, specerijska in delikatesna trgovina. Stari trg 6 Matej Oreheic, modna trgovina m zaloga čevljev. Kolodvorska nI 26. Mehanična delavnlcas |d. p.l Bar Franc. Cank. nabr. 5 Tel 407 PuSKarji: Kaiser F *.., Selenburgova nI. 6 Pisalni stroji t I d- P-1 Bar Franc, Cank. nabr. 5 Tel. 407. Razmnoževalni aparati: lil. p.l Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407 M. Schubert, Kongresni trg. Modistka Iva Sller, Kongresni trg 6. Kleparstvo: T. Korn, Poljanska cesta 8. Seli&kar Ivan, nrar, Ljubljana, Rožna dolina 10 Vsako popravilo izvršujem točno in ceno!_ Brusovnlca: Vekoslav Vanino, Stari trg. Ure, zlatnina in sreornina, Pakiž, Stari trg 20._ Ivan Obleka, perila Fran Kraškovič, S ari trg št 22. Nizke cene._ Modna trgovina Peter Sterk, Stari trg 18. Nizke cene. Trgovina z mešanim blagom J. Lončar, Sv. Petra cesta 36. _ F. Fajdifla Sin, zaloga pohištva, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 7. Ustanovliena L 1879._ A. Fucha, trgovina z zlatnino, srebr-nino. urami itd. Selenburgova ulica. A. Ožanič, galant nja na debelo drobno, Janez Trdinova nlica in Kože divjačine, vsake vrste, tndi zajčje, kuouje trgovina z usnjem 0. Zdravičj Ljubljana, Sv. Florijana ulica 9. Kdor boče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje raznih .koles" v peči, naj se obrne na tvrdko stavbni in pohištveni pleskar in liter Liubliana, Kolodvorska ulica 6. pohištvo in lakiranje raznih .koles v Tone Malgaj,' =(53 se da v najem v sredini mesta. Velikost treh sličnih prostorov v m 4-26 x 3-73 (trikot), 2 48; 8 18 X 5 45, 2-48 in 5 42 x 3-97, 2'87. Ponudbe do 8. marca 11. na upravo »Jutra* pod št. 524. 6-4 ■—mrTiimiimmn mi"i fB,*HI89BeiSBSHBM"»»»a«»««"—»— M—.-»-.—--------------- o — NafistareiSa špedisžčsfca tvrdka v Slovenlil = a __________Jesenice s Podjetje »'"prevažanje Blag juine železnice. Brzovojui is tovc I" promet is Avstrije in v Avstrija Zacannjcnje. Podjetje sa prevaž SktadiMe • posebnimi zaprtimi kabinami zs pohištvo. • Brzojavi: Eanslng.r Int.rnrban IR. RA 1 Liubliana D.J.mm nracu1 Spždcljiita pisarna prevažanje Blag juine železnica Brzovozni ia tovorni nabiralni v .. . i---c«,(;»»;« n prevažanje pohiitva ištvo. Interurban telefon «0. Projekte kakor tudi izvršitev l vodnih naprav j za izkoriščanje vodnih sil j po najmodernejših principih na podlagi 25letnih š Izkušenj v predmetni stroki 8 S 99--- - i j slovenska gradbena In Industrijska d. d. | 66 I Ljubljana I j tehn. pisarna v tovarni Keršlč, Spodnja Slška. | I Tolefon Interurban it. 180. 368 j I • B IIMMI ■ SM • I^BI lamusMi mai Meie"*®' J