Številka 187. Trst v ponedeljek 9. julija 1906. Tečaj XXXI. y Izhaja v Tratn udi p* leđeijai ii praiiiklk ob 5. iri. ob poiedslltil 06 9. vrl zjitra). IV^itini^ne Storilke m prodajajo po 3 bt6 (6 stoti 11 k) 7 mnogih tobakarnah v Tr«tu in okolici, .Ljubljani, Gorici, Kranju, Čt. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. (>bc ofrlaaov računajo po vrstah (Sirote 73 mm, viaokc ■/V, nt m); za trgovinske in obrtne oglase po 20 »to t. ; ca osmrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih savodov ]>o 50 utot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna vrnta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najnanj pa po 10 s to t. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti" Edinost Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko. lfaroialu anal v ea vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nescce 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine ae uprava ue ozira. Vtsi dopisi naj se po&iljajo na uredništvo Ihta. Nefrsnkovana pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorglo Galatti 18. {Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost**. — Natisnila tiskarna k d n norčij a lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatii 5t. 18. Poltno-branllnlčnl račun it. 841 .<»52. saccc^- V edinost J je moč t TKliroi stav. 1167. Brzojavne vesti. Insolventna tvrdka. BUDIMPEŠTA 8. (Ogr. biro). Komisijska tvrdka za [žito Neumann & Cic, ki jc izvažala žito izlasti v alpske in primorske dežele, je insolventna ter je zaprosila mo-ratorij. Pasiva iznašajo baje 200.000 kron. Cesar Viljem v Drontjemu. DRONTJEM S. Cesar Viljem je dospel semkaj na jahti »Hamburg« ter jc bil od kralja Hakona prisrčno vsprejet. Rusija. PETROGRAD 7. List »Dvadsati Vek« poroča iz Falte : Na ukaz orožni-skega polkovnika Sagoskina so dospele na Jalto kavkažke kavalerijske čete, 4000 na številu. intervencija proti državi carstva. Dunajski „Parlamentar" prinaša ta-le Članek: Hvala Bogu! V parlamentih — in sicer v dveh delih sveta —, kjer si narodi domišljajo, da morejo kaj sogovo-riti, na tej in oni strani morja Atlanta, se zahteva od vlad intervencija proti državi, v kateri se je razunelo državno vprašanje, da-li bi ne bilo času primerno, da iz ruske država carstva — ker biva v njej poleg stoinštiridesetih milijonov družili ljudij tudi sedem milijonov Židov — postane države Jude, republika kapitala, v kateri bi bili Rusi sužnji zemlje in tovarn in brez — zemljišča?!! Za sedaj naj se carja in njegovo vlado obstreljuje z diplomatičnimi notami, menda za to, da v deželi bomb človeško življenje pride še bolj ob ceno. A v slučaju pa, da bi ti ministerijalni streli civiliziranih in humannih vlad ne bi nič opravili, prišlo naj bi do oborožene intervencije, do čvrste vojne proti carju, ali pa vsaj do kake demonstracije brodovja proti njegovi državi. Vztočna pravoslavna država bi imela svoj delež na usodi turške vztočne države. — Posegle naj bi vlade državnih republik, cesarstev in kraljevstev v gospodstvo carstva ! O, da bi le hotele storiti to? " Nekoč so vlade intervenirale za kralja v Franciji in: kralja so deli ob glavo, posredujoče vojske vlad so bile krvavo tepenc, a revolucijske armade so priredile posredujočim državam obiske, ki so tu pa tam vzeli dinastijam prestol, cerkvam pa oltar, ter 50 razdirajoče vplivali na politično kartografijo. V drugič naj bi intervenirale vlade PODLISTEK. Utisi iz Italije. Spomini s pota. I'iše Janko KraSovec. • III. Velik češki pesnik in velik slavista, sina češkega naroda, zasedata v dunajski gospodski zbornici. Vsa čast obema tako pesniku kakor učenjaku; ali, bodisi si, da se učenost in umetnost res nikdar nočeta pajdašiti s politiko: ti ljudje, ki so res zaslužili to povišanje molče kakor za stavo. Misli so hitre, hitrejše od manlicheric in kruppovek, da najhitrejše, ki so nam všle sedaj izpod gotičnili stebrov kavarne »Pa-drocchi« med svoje jonske tovariše ob-dunajske politične arene. V kavarni »Pa-drocchi« smo in zamerili bi se padovan-i skemu nežnemu spolu, da se mu ne poklonimo, da ne izpovemo na vsa usta, da se V kavarni padovanske elite čitajo pariški proti carju v ruski državi. V tem slučaju bi morali pomagati carju celo oni za svobodo — omamljeni „kadeti" dume in rc-volucijonarni metalci bomb, ako bi car pozval ruski narod proti posredovalcem, kakor proti prvemu Napoleonu, ne da bi doživeli, da bi carja v triumfu vodili po ulicah berolinskih, ali da bi ga na kaki angležki ladiji odpravljali v prognanstvo. Lahko je naslikati sliko, kako bi bila taka intervencija krvavo odbita in kako bi rc-volucijonarne vojske carjeve priredile obiske posredujočim vlastim, a ne v namen, da bi postavljale dinastije, ampak odstavljale, ne da bi države ustanovljale, ampak raz-devalc. Ne, iz intervencije ue bo nič. Prastaro židovsko ljudstvo bi storilo bolje, da poveže svoje ulice, otrese se svojih črcvljev ruski prah in si poišče novo ocljubljeno deželo. Državne vlade ne morejo pomagati Židom. Saj jim tudi ne misijo pomagati. Odkar so Žid je potegnili 11 a- se vodstvo revolucije v ruski državi in izvršujejo neprestano metanje b o m b, da bi po svojih „kadetih" v dumi izsilili nasilno razlastitev po receptu egiptovskega Jožefa, je jasno, da se revolucijonirana ruska drŽava podvrgava prevratu, ki ni več nikaka tajna in ki se imenuje socijalna republika, okolo katere bi se tista inter-nacijonala — ki izpodkopava nemško cesarstvo ravno tako, kakor francozko meščansko republiko, angležko, italijansko in špansko kraljevstvo, ali pa kapitalistične Zjedinjene države — grupirala v slučaju, da na mesto militaričnega carizma sede na prestol socijalistični prolerijat. Zato tudi vlade obeh polovic zemaljske kroglje ne bodo intervenirale, še manje pa da bi gasile požar v sosednji državi. Oba slučaja bi pomenjala — vojno. Raje bosta oba sveta, stari in novi, čakala, da-li se carju ne posreči, da uredi svojo drŽavo in da politično in socijalno revolucijo, ki sili k svobodi, a ne pozna reda, ali zadovolji ali udtiši. Zato se preskrbe vse vlade za obe ti možnosti ali brez intervencije, bilo za ali proti carju, in naj bi tudi parlamenti ponosno zahtevali tako intervencijo. Vse staro se itak podira v starih in mladih državah in ne treba gledati ravno v rusko državo. Drugod se morda ruši bolj polagoma in brez tolikega ropota, kakor v pravoslavni vztočni državi, kjer je koncentriran en cel slovanski in židovski svet. Ali socijalna republika v ruski državi bi morala pretresti tudi ostati svet. Zato tudi druge državne vlade, ki imajo svoje Žide, nočejo intervenirati, četudi bi pobili vseh sedem milijonov Hebrejccv ako se namreč ne poberejo iz Rusije še pravočasno. Solze nič ne pomagajo, država je delo človeških rok, ona mora misliti na svoj obstanek in Če bi imela mahati še grozneje — vedno v izvestni obrambi — dokler ne bi bila pobita na tla ona sama. Samo naj bi oni, ki v parlamentih kriče po intervenciji, ne pozabili pri tem. da s tem postane vsoda Židov še huja. Kajti pravoslavni krščani so že okuženi od sta-rotestamentskega nauka v ruski izdaji: oko za oko, zob za zob, bombo za bombo ! Razkritja Kuropatkinova. Iz Petrograda poročajo : Bivši vrlini poveljnik v Mandžuriji, general Kuro-patkin, je že dovršil svojo veliko zgodovinsko delo o vzrokih ruskih porazov na skrajnem Vztoku. Ugledne osebe, ki so obiskale Kuropatkina na njegovem posestvu ter so imeli priliko obvestiti se o delu, poročajo, da je Kuropatkin z uradnimi spisi in brzojavkami dokazal, dani mogel na bojišču nikdar svobodno postopati. V odločilnih tre-notkih je dobival povelja iz Petrograda, ki so popolnoma ovrgla njegove odredbe in načrte. Kuropatkin razkrije stvari, ki vzbudijo pozornost. modni žurnali ter se belijo draguljasti zobje padron in se pasejo na njih sočnih licih lirepenljivi pogledi mlade moške elite, uradnikov, akademikov in kar jih je takšnih »kandidatov boljše bodočnosti«. Ali takt. forma in etiketa nad vse! in »honny soit qui mal y pensc«, ker pristojnost in dostojnost sta res na hišnem redu te kavarne. Korakamo gosjim postopom skoz kavarno in glej: marši katero temno oko padovanske signorine se mehko in nežno upira na nas! Ju, ako smo jej iz nerodnosti stopili na vlečko in se zardeli opravičevali jecljali, »pardon!« je ona že izustila milobno »niente, niente, signore!« In tam v stebrovem gaju so se zravnali modri politiki, in marsikomu teh politikov se približimo lahko, a pozdravimo s kretnjo glave, a njemu se izvijajo poluglasno besede: »Complimenti, complimenti !« Imamo občutek, da smo tem patrijotičnim modrijanom najbolj ustregli s svojim obiskom. Muzajo se kakor bi nam hoteli reči: »Da, da, le občudujte nas, velikih prednikov potomci smo, ki so s krvjo in solzami pi- Drobne politične vesti. Demonstracije proti grškemu škofu v Varni. Iz Sofije od 7. t. m. : Novi grški škof za Varno Neofit, katerega imenovanje je bolgarska vlada naknadno odobrila, je danes zjutraj dospel semkaj na avstrijskem pamiku »Goricia«. Ker se jc bilo bati demonstracij od strani prebivalstva, nahujskanega od agitatorjev,je mestna policija izdala v varstvo odredbe, ki pa niso bile dovoljne. Ko je množica zvedela o škofovem prihodu, se je podala v luko, prodrla policijski kordon, ter je s kamenjem vsprejela škofa Ncofita, vzlic temu, da ga je spremljal okrajni prefekt. Neofit je bil vsled tega primoran ukrcati se zopet na parnik ter odpotovati. Bolgarske kompetentne oblasti označajo te demonstracije kakor vis major. Novi zakon o ljudskih šolah na Pruskem. Pruska gospodska zbornica jc vsprejela novi zakon o ljudskih šolah, ki ga sklenila poslanska zbornica. Po novem zakonu, bo povsod, kjer ni bilo dosedaj simultannc šole, pravilo konfesi-jonclna šola. Domače vesti. Juridični izpit. V včerajšnji notici, pri-občeni pod tem naslovom, smo poročili (kakor je bilo javljeno nam), da je gosp. Anton Muha (pravo krstno ime je Mi- sali foliante zgodovine tujim narodom ; in mi smo stali ob zibeli umetnosti in pro-svete; da, le občudujte nas, nas, ki smo, padli na narod beračev in siromakov, se razdrobili na državice in deželice, a smo zopet vstali, in nobena moč nas ne ugonobi, ker za nami stoji »unita Italia!« Sto korakov od slavne kavarne je še slavnejša padovanska univerza. Obledeli sta besedi: »Universitas litterarum«, ki di-čita portal in sta nekdaj lesketale u zlatu. Z njima je obledela tudi slava najslavnejšega vseh hramov modrosti. Kje ste oni ljubljenci Eskulapovi, kje ste starine ved in modrosti, ki ste nekoč ožarjale to mesto se svojo učenostjo in slavo ?! Po raznih padovanskih cerkvah počivajo vaša okostja iv zaroda niste ostavili. Kakšen Virchovv, Nothnagel, Hirti, Krafft-Ebing bi se bili gotovo branili prevzeti dedščino. Univerza, ki se je ponašala nekdaj z najslavnejšo medicinsko fakulteto na svetu, ta je upadla na popolnoma laško provincijalno univerzo. Kakor studenec blaženosti in življenja so se iz tega centra raz- roslav) položil II. državni izpit in rigoroz. Od druge srani pa smo bili včeraj opre-jeni, da je rečeni gospod polomil III. državni izpit in II. rigoroz. Za veseljem Žalost! Pod tem naslovom nam pišejo iz Rocola: Za veseljem prihaja žalost — tako pravi neki pregovor. Resničnost tega pregovora občutimo sedaj mi Rocolci. Se nam je v živem spominu oni za nas zmagoslavni dan, ko smo se z godbo in trobojnieo na Čelu vračali na dan volitve z volišča v ulici Donadoni v naš po dolgih bojih za slovensko stvar pridobljeni Rocol. Hud, srdit jc bil boj med nami narodnjaki in našimi nasprotniki. Tem sijajneja je bila naša zmaga. To jc bil pravi vstajenja dan za nas in veselo smo vsklikali : Aleluja! To kazali smo tega dne, da jc Rocol slovenski kraj, ki je z veliko večino izvolil našega Rybafa v mestni svet. Za tem velikim veseljem pa je prišla žalost. Ni sami smo dokazali, da je naš okraj slovenski, visoki gospodje pa ho čejo manifestirati pred vsem svetom, da je naš Rocol italijanski in — nemški, kakor da leži kje v Kalabriji, ali pa na Pruskem. Le poj te, dragi rojaki na našo rocol-sko postajo na novi državni železnici! Videli boste lepo postajno poslopje in na tem poslopju — nemške in laške napise. Naš slovenski jezik — jezik ogromne večine prebivalstva, so popolnoma prezrli, izbacnili so ga. Nemščina, jezik popolnoma neznan in tuj o tem kraju, se Šopiri na prvem mestu! Za naš starodavni jezik, s katerim sta Ciril in Mctodij v davno minolili časih širila na Vztoku — civilizacijo: za ta jezik ni prostora na postaji v našem slovenskem Ro-colu!! To je sramota, to je škandal, to jc nesramen atentat na pravico slovenskega jezika na slovenskih tleh!!! Za naš jezik ni prostora niti na zadnjem mestu. Visoki c. k. gospodje, ki imajo to vnebo-upijočo krivico na svoji vesti, naj gnani odgovore: se-li v Rocolu govori res le nemški in italijanski ?! Kateri jezik je tu jezik domačega prebivalstva?!! Na to vprašanje naj nam odgovore visoki c. k. gospodje in potem naj opravičijo svoj grdi čin. ta žaljivi afront proti domačem ljudstvu in njega pravicam! — Naj le poskušajo in rezultat jih bo loputnil tja po zobeh. V Rocolu imamo res manjšino — toda zelo malo manjšino — ki govori laški. Vendar ne bi imeli nič proti temu, da so napisi tu li v laškem jeziku ! V to nas sili naše pravicoljublje. Tem huje, krvaveje nas je zadelo, da so nas visoki c. k. gospodje proglasili brezpravnimi — za helote na naši lastni slovenski zemlji. Govori se, da jc slovenske kraške matere Širjali toki, prameni ved medicinskih. In človečanstvo vesoljnega sveta je povsodi blagrovalo to mesto sreče in zadovoljstva. V neizmerne globine minulosti se je po* greznula slava padovanska in nikdo je nikdar ne obudi več k novemu življenju ! Univerza je stara stavba iz 14. stoletja ! Zgodovina nam spričuje, da je bila ustanovljena že 1. 1222 in cesar Fridrik II. jo je 1. 1238 znatno razširil in obdaril mnogimi privilegiji. Padovani imenujejo svojo univerzo „il bott, kar je po naše vol. Ali nikar si ne mislimo, da tako pod-ccnjujo svojo almo mater: ime prihaja od todi ker se je nahajala poprej nasproti univerzi gostilna „pri volu" (al bo), kamor so mladi akademiki kaj radi zahajali 11a vinsko kapljico. Dvorišče univerze, ki je bilo 1. 1552 umetniško odičeno od Jak. Sansovino, hrani v svojih širnih koridorjih stotine in stotine imen in grbov slavnih mož, ki so se nekoč na tem zavodu po-vspeli do akademtčne časti. (Pride še). sin jeden glavnih krivcev na tem žaljenju. . odliko, prvi red pa 302 dijaka. Ponavljavni Će je to res, potem imamo pred s boj inje dobivali po 120 frankov. + Milijoni V dim. Od 1. januvarija do 30. marca t. 1. se je pokadilo na Ogrskem tobaka za 27.160.000 kron, 1,392.000 kron več od lanskega leta v isti dobi. * Nove železnice na Ruskem. Kakor poročajo iz Petrograda namerava ruska vlada graditi nove železniške proge : Uralsk-Taškent, Orenburg - Semipalatinsk in Taškent-Tomsk. Inženirji, ki bodo merili nove proge, odpotujejo iz Petrograda koncem meseca julija ter se povrnejo še le novembra. (Via Nuora Gostilna „Aiia Custaiua 3t. IS). Toči f»t> vsakovrstna vina, poučimo pa kra' ti teran. Priporoča se al. občinstvu Henrik Iv o « i »* Vsi omenjeni vlaki bodo prihajali v Trst: Razvoj reklame gre sporedno z raz- Ob 5'5o> 7'551 9*55 predp. 1-20 pod. 7*20, Vojem trgovine. Pred državljansko vojno 8*55 9'55- pop. (1863-05) smatralo se je za nekaj izred- Razun tega bo odhajal iz Gorice vsak nega, da je tvornica Ferbank & Co. pla-dan ob 6-20 dop. osebni vlak na Jesenice, £aja za cn reklamsni oglas 3000 dolarjev, kamor bo prihajal ob 9*09 dop. Z Jesenic Danes je taka cena povsem vsakdanja bo odhajal ob 7 15 in prihajal v Gorico : pojava. Pravkar omenjena tvrdka troši na ob 9 45 pop. Osebni vlaki se bodo vstav- ]cto za reklame 750.050 kron. Neka tvor-ljali 11a vseh postajah med Trstom in Je- nica mna je pred 30 leti redno trošila na senicami in sicer: v Rocolu, pri Sv. Ivanu, lcto 30.006 dolarjev za oglase in reklame, Općini, Repentabru, Dutovlje-Skopem, Šta- | danes troši za to na dan 3000 dolarjev! njelu-Kobdilju, Rihcmberku, Pervačini,1 Veliki magazini v Ne\v-Yorku izdajajo na Volčjidragi, Gorici, Plavi, Kanalu, Avčah, j jeto po 5tirj milijone dolarjev za oglase in Sv. Luciji-Tolminu, Podmelcu, Grahovem, reklame v novinah. V Cikagu navadno Hudijužini, Podbrdu, Boh. Bistrici, Nomc- ; Velike trgovske in tovarniške tvrdke ražnju, Štengah, Boh. Beli, Bledu, Dobravi ■ pošiljajo reklame po pošti v obliki kataloga. Neka velika trgovina v Ćikagu razpošilja po svetu take kataloge, ki imajo po 1200 strani, po tri kolone na vsaki strani. Samo poštnina za razpošiljanje enega izdanja takega kataloga zahteva in Jesenicah. Vozne cene na novi železnici bodo nastopne: Iz Trsta v Gorico: brzovlak 1. razr. K 7*20, II. 4*40, III. 2*50; osebni vlak: I. razr. K 510, II. K III K i*qo ; tja in nazaj: brzovlak: I. razr. K j ogromno svoto 640.000 dolarjev! 8-20, 6-IO, III 4— osebni vlak I. razr. K i * 0 otrocih kakor kraljih piše list ..Inde-630, II. 470, III. 310. Trst-S v. And rej J pcndance belge* nastopno: Med kralje- Opčina: 1. razr. K 3 70, II. 2*30, III 1*30; osebni vlak: I. razr. K 2 50, II. 1*50, III. 0*90; tja in nazaj: brzovlak 1. razr. 4*90, II. 3*70, III. 2 40; osebni vlak I. razr. K 3-80, II. 2 80, III. 1 80. Ob nedeljah in praznikih bodo med Trstom in Štanjelom vozili zabavni vleki po znižanih cenah. Otvoritev nove železnice. Kakor ?c nam poroča, bo proga Trst-Gorica Jesenice nove železnice izročena javnemu prometu še le 19. t. m. Na goriški visi gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 490 učencev in sicer 204 Slovencev, 193 Italijanov, 31 Nemcev, 1 Hrvat in 1 Poljak. 86 dijakov je dobilo Gosti na Bledu. Od 17. do 30. junija t. 1. je prišlo na Bled 485 gostov. vimi otroci, ki so zasedli prestol v starosti, v kateri so drugi otroci bili še v povojih oziroma so trgali hlače po šolskih klopeh, so izlasti omenjati nastopni : Francoski kralj Ludovik XIII. je bil proglašen kraljem, ko je bil star 11 let, Ludovik XIV. in Ludovik XV. sta bila proglašena kraljema, ko sta imela 5 let, Ludovik XVI. je bil star 20 let, ko je bil kronan francoskim kraljem. Škocija Je imela več vla-daijev, ki so bili otroci, Jakob I. je bil z 12 leti proglašen kraljem in kmalo potem umorjen, Jakob II. je postal kralj v svojem 7 letu, Jakob III. v 9 letu, Jakob IV. v 15 letu, Jakob V. v 16. mesecu, Marija Stuart je postala kraljica, ko je imala 8 dni, Jakob VI. v svojim 16. mesecu. Na Odhajanje in prihajanje vlakov Odhod s 5.55 predp. 6.25 postaje južne železnice v Trstu".) Rim, Milan 7-55 8.25 8-55 9-55 11.50 B via Červinjan v Benetke, Videm, Pontebo, Čedad O do Gorice, preko Nabrežine, se zvezo na Ajdovščino. B na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. B v Kormin, Videm, Milan, Rim. O v „ „ Benetke, zveza na Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb. O preko Červinjana v Videm, Čedad, Benetke, Milan, AJa. i,_ popol. O v Kormin in via Červinjan v Videm in Benetke. O v Italijo preko Kormina, zveza na Ajdovščino. B via Červinjan v Benetke, Milan, Kim in Videm. O na Dunaj, Reko in Budimpešto. B na Dunaj, Ostcnde, Reko. B na Dunaj, Budimpešto, Reko. B do Kormina sc zvezo Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto. MiSifl stauovanje v bližini (klavne 1'oSte iščem. "IdiU ponudbe na „Inaeratui urad Edin sti,k pod Versalović.__(7501 Ivanka Doreghini TRST. - Ul. Madonnina štv. 8. VELIKA ZALOGA poliištva, maiiufaktur, ur. slik, zrcal in tapet arij. Popolne spalne in obeclovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. F. Fertot urar TRST - ul. Poste nuore At. 9 priporoča velik' izbor ur: Ornega, Schaffhause, Longines, Tavanes itd. C,„ J kakor tudi zlate, srebrne in kovinskG f ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih ocnah. antonTOK mehanik, zapriseženi zvedenao. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „Fnch" Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuč in prodaja gramofonov, zonofonov in fonograTov Zaloga priprav za točiti pivo. La»>tna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih btrojev. koles ^ motokoles itd. -pg Velika zaloga pripadkov po tovarniških ccnah. TELEFOM štev. 1734. 4-25 5-3o 6.— „ 6-35 » 8.30 905 >» 11.30 » Prihod na b.30 predp. 7-20 » 740 .. 9»— » 10.25 t. 10.28 „ H.38 „ 4.15 popol. 5-35 j> 7*5 » 7-4b »> 8,35 » 8.55 »» 10.45 » GLAS. V bogate) zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jeal) ulica NflOTa 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. postajo južne železnice v Trstu. O z Dunaja, Ostcnde in Londona. B z Dunaja, Zagreb in Budimpešte. O iz Kormina prekoBivia. B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba. Reke. O z Dunaja in Reke. B iz Italije preko Červignjana. O iz Italije preko Kormina zveza z Ajdovščino. O izKormiuiin Červinjana pr. Nabrežine, zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Červinjan. B iz Italije preko Kormina, Nabrežine, zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Kormina, sveza zAj- duščino pr. Nabrežini B z Dunaja, Budimpešte in Reke. B iz Italije, preko Červinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina. = običajni vlak *) Opazka B «— br?ov]aV. Ii MALI OGLASI Mali oglaai računajo se po 3 stot. besedo; uiastnotiskane besede ne računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. — Plača se takoj. ===== Kdor izvan Trsta pismeno naroči kak „MALI OGLAS", naj poilje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa Je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo ahko preračuni, koliko mu Je plačati s tem, da proiteje besedo Oglase treba nasloviti na „IHSERATKI ODDELEK'* „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „IKSERATKI ODDELEK" Informaoije edino to, ča bo pismu priložena znamka za odgovor. I n4nl#i££o*>ii ki želiJ0 vr0Če Poletne me8®ce LBlOVISudrjI preživeti v hladu in miru, nase obrnejo na „Hotel Grašišče« v Podgradu (iBtra). Soba z opravo in postrežbo z eno posteljo mesečno K 30"—, z dvema posteljama K 40.— '03 Bicikelj jako v dobrem stanu je na prodaj. Informacije v Tiskarni Edinost. 661 Dionicf 8t*r> Jako zmožen> 8e Ponuja društvom f lamo l in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igTanju na glasovir proti zmernim cenam. Za na-glov je praSati pri „Inaeratnem uradu Edinosti" (700 Poi*polo obširnega zemljišča, nahajaječega se T davClD Da enem najzdravejih gričev pri Trstu so na prodaj, dvorcev in hiš. Edinosti*'. Zemljišče je pripravno za zidanje Informacije daja „Ins eratni urad 661 litin POP krasen, na najlepšem in najzdravejem UVUrCU griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vpra-šati, ▼ ,Inaeratnem uradu Edinosti". 660 = ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1882. Velika zata toMofin in kap za vojake in civiliste Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; sprejema v ahrambo zimske kožuliovine ter juinči za škodo provzročeno po moljih in po požaru. Zdravnik Dr. 1). KARAMAN spccijaiist za notranjo medicino in bo-leznij ne dihalnih organih (grlu in nosu) Oriliaira /a seilaj v hip. Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in fepo obdelanega, kupite dilje (sfoi) v zalogi BART. BIDOLI - TRST uliea SS. Martiri štev. 19 Razpošilja se tudi na deželo. « ov: f ■ ■ i 5 i-i ' ■ i_o i . i;: Stva 1 o1 :■ , ,uvt jmnzi -j Lhc* Tiii Siv. 5? (^ina hi$a). I ZALOGA: PiftZia ROS.-V^iO r>'posiopje). Cen», da ni l)-*i :.v - ~ iisnkuieno«. Sprejemajo hč vssLot; : • dt-i» tudi po aaotoo«w& ^o-ih-ih r-ići\:h. *>-:ccssco^ccs tn (VAik* Najfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri = narodni zalogi olja Trg Barriera Štev. 3. ivan Miiionig, lastnik