Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 25. APRILA 1963 Leto XV.—Štev. 16, 17 Cena 20 din IZ VSEBINE: POČASTIMO DELO »HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI« PRVOMAJSKI SPOMINI NA PREDVOLILNIH SESTANKIH OKRAJNA KONFERENCA SZDL V MARIBORU RAZGIBANA PREDVOLILNA AKTIVNOST ŠPORTNO DELOVANJE V KOLEKTIVIH OBRTNIŠTVO V NOVIH POGOJIH NASA SREČANJA O NADALJNJIH POTEH RAZVOJA TELESNE KULTURE STO LET RDEČEGA KRIŽA PRVOMAJSKE ČESTITKE RADIO MURSKA SOBOTA PRVOMAJSKI SPORED NAŠ PRVI MAJ POČASTIMO DELO Tudi mi prekmurski ljudje, ki se tako radi pohvalimo s pridnostjo in z delavnimi rokami, počastimo praznik dela — prvi maj in se bežno zamislimo ob njem. Morda nikjer tako kakor pri nas le prečesto mislimo, da je že dovolj, če imamo delavne pridne roke, ki z njimi čimveč zaslužimo, pa je potem postransko, kje in kako jih zaposlimo, komu in čemu služimo z njimi. Tako mišljenje pa mora voditi k prepričanju, da človek lahko živi mimo družbe, mimo neke občnosti in se ji tudi izmakne, če v njej zanj pogoji življenja niso najboljši. Eden mnogih nasledkov takega mišljenja so tudi premnogi prebegi naših ljudi čez mejo, v svet, v tujino. In teh prebegov po vojni v Sloveniji ni (bilo nikjer toliko kakor pri nas, pri čemer se je, vsaj nekoč, dogajalo že kar redoma, da so se naši .begunci priglašali za politične preganjance in zaprosili za zatočišče. To ni bilo lepo. Sli so pač, ker so 'bili prepričani, da je s temi našimi pridnimi rokami povsod po svetu moč ne le bolje živeti kot doma, temveč tudi vobče obogateti. Sli so in še gredo, čeprav je težko reči, da za te naše prekmurske roke po vojni doma ni bilo dovolj dela, zaslužka pa tudi toliko, da je človek zmogel živeti, kakor žive ljudje nasploh. Toda mar se ni, če že ne vedno, pa vsaj cesto za vsem tem skrivalo še nekaj drugega? Da se je namreč z odhodom v svet ta naš človek iztrgal življenju v neki socialistični skupnosti, in v tujini hotel zaživeti samemu sebi, mimo naše družbe, tako rekoč »samostojno«. Nekoč so stvari bile nekoliko drugačne. Če se je kmečki človek skušal v fevdalni dobi iztrgati spod grofovskega jarma, če se je v kapitalistični družbi delavec trgal izpod zatiranja in izkoriščanja gospode, je s tem napravil celo mnogo koristnega, dobrega tudi za družbo. Toda pri ustvarjanju socialistične družbe so stvari drugačne. Človek se je rodil, postal človek, ko je začel delati, kakorkoli še preprosto delati, misliti, kakorkoli še preprosto misliti. Je namreč tako, da delo in človekova misel, razum, stopata neločljivo z roko v roki, s tem pa človekova zavest. Ta misel in zavest pa nam narekujeta, da pripadamo neki občnosti, neki družbi, ki se moramo v njej nenehno boriti za razvoj vseh dobrih, tej družbi koristnih stvari, nikdar pa zgolj za svoj ugoden položaj, zgolj za samega sebe. Če družbi ničesar ne dajemo, ne smemo od nje ničesar terjati1, socialistična skupnost pa je ravno v tem, da vedno in povsod mislimo, tudi na druge. Bogatejša je družba, ta socialistična skupnost, bolje se godi posamezniku. V razvoju družbe, za njeno blagostanje so bile roke vedno ne le potrebne, temveč tudi neizbežne. Toda roke same niso bile nikdar dovolj, pa če so bile še tako pridne, delavne. Samohvala s takimi pridnimi rokami, njihovo precenjevanje je često le preborno. Z delom, sem rekel, je vedno šla tudi človekova misel, njegov um. Prihaja čas, ko bo ta človekov um čedalje bolj spodrival zgolj pridne roke, jih nadomeščal s stroji, in jih v resnici že v premnogem nadomešča in spodriva. Res je — tudi stroji čisto ne bodo mogli spodriniti človekovih rok, njegovega dela, toda um jih bo čedalje bolj poganjal le za najbolj nujne stvari. In naj bi ustvarili še tako zmehanizirani svet, kjer bi bili nekdanji strašni človekovi napori za obstanek življenja že skoraj čisto neznani, človek bo moral vedno delati, ker se bo njegov um razvijal le ob delu. Brezdelje človeka uničuje. Brezdelje, mržnja do dela pa sili človeka v njegovem nagonu po življenju, po 'bivanju, da zasužnjuje druge in prelaga sleherno delo na druge. O delu je že bilo toliko vsega povedanega, da je težko povedati še kaj novega — vse od tistega, da je delo pravzaprav prekletstvo človeka, ki si je moral v potu svojega obraza služiti kruh, pa do tistega, da je delo častno, pa naj bo kakršnokoli, da je le koristno občnosti, in vse do našega nekdanjega proletarskega »delu čast in oblast«. Delo je bilo vedno naporno, so obdobja v človekovem življenju, pri marsikom pa kar vse njegovo življenje poteka v tem, da bi se izognil v delu. Toda dokler bo delo neizbežno v našem življenju, si ga bomo morah porazdeliti po svojih vsestranskih sposobnostih. Često, prečesto tudi ne glede na vso protivrednost tega našega dela. So mnogi, premnogi ljudje na svetu, ki njihovega dela ne moremo v svojem času nikdar do kraja prevrednotiti, nikdar ni moč preplačati vrednost tega dela, in ki pravzaprav tudi nikdar ne terjajo od družbe, da jim vse povrne, kar so storili zanjo. Prišel je čas v naši deželi, ko smo temu svojemu delu pribojevali čast in pribojevali smo mu tudi oblast: iz nekdanjih rok, ki so samo vladale pa zato zatirale in zasužnjevale človeka, se je oblast prenesla na tega človeka dela preko vsestranskega delavskega samoupravljanja, pa naj bo to na vasi ali v tovarni. Za to so bile potrebne premnoge žrtve: mnogi ljudje so darovali svoje življenje, da smo se osvobodili, da smo osvobodili delovnega človeka iz suženjstva. Toda ta boj je bil le del vsega velikega boja, ki ga bije človeštvo za svojo prostost zato, da pribojuje delu čast in oblast. Boj se nadaljuje. Danes smo socialistična država, socialistična družba ne le po ustavi iz tega meseca, temveč tudi po svoji vsebini. V taki državi, v taki socialistični družbi, v socialistični domovini pa je potrebno, da tudi svoje sile, vse svoje moči posvetimo skupnosti, da bomo lahko od nje ne le pričakovali, temveč tudi terjali tisto, kar nam pripada. In razume se — več bo znala in zmogla ustvariti taka socialistična družba, več bo lahko dajala posamezniku, nam slehernemu. Za skupnost ustvarjati, tej skupnosti posvetiti svoje sile pa je moč je ob visoki človeški zavesti da z vsem svojim bitjem, z vsem mišljenjem pripadamo tej družbi. Cesto poslušam po radiu naših ljudi iz tujine pozdrave svojcem, pozdrave rodni prekmurski- zemlji, domači vasi. Razumem njihovo domotožje. Toda domotožje zgolj po rodni vasi je vendarle premalo, domotožje bi jih moralo navdajati po naši družbi, po vseh naših ljudeh, ki so v težavah ostali doma in ustvarjajo boljše, socialistične pogoje za vse. ne le vsak zgolj zase. Mi prekmurski ljudje pa imamo posebej dolžnost, da posvetimo praznik dela, prvi maj, saj še ni daleč čas, ko smo se komaj iztrgali spod suženjskega jarma. Posvetimo ta praznik — naj bo tudi naš! MIŠKO KRANJEC Bralcem, naročnikom, sodelavcem — prijetno in vedro praznovanje v prvomajskih dneh. Uredništvo Vsem delovnim ljudem mest in vasi čestitamo k Prvemu maju in jim želimo tudi v prihodnje mnogo uspehov na gospodarskem in drugih področjih družbenega ustvarjanja! OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI KOMITE ZMS OKRAJNI SINDIKALNI SVET ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOB OKRAJA MARIBOR „Hodil po zemlji sem " naši . . . Tiste aprilske dni, ko so se breze odevale v svoje zeleno oblačilo, sem bil zadnjikrat o Pomurju. In tedaj je bila izražena želja: »Napiši nekaj svojih vtisov, misli, za naš praznik...« Razveselil sem se te želje, kajti vsakokrat, kadar pridem v Pomurje, pa najsi bo v Lendavo, Mursko Soboto ali katerokoli oddaljeno vasico, vedno se mi zdi, da doživljam nekaj novega. Pomurje. Pomurje, to so sezonski delavci. Dolge kolone, od zgodnje pomladi, ko se komaj otopi sneg, da poznih deževnih, meglenih dni. Pomurje, to so torbe, kovčki, zavoji. Pešačenje, vožnja z vlakom. To so ljudje, ki si iščejo kruh, ker so njihove krpe zemlje preozke, čeprav so dolge, dolge v nedogled. Pomurje, to je sezona in to so sezonski delavci. Da, takšno Pomurje sem poznal v tistih prvih aprilskih dneh, ko se je breza odevala v zeleno oblačilo in ko sem, dve leti pred drugo svetovno morijo prišel prvič v življenju v Pomurje. Kjerkoli sem bil v tistih prvih aprilskih dneh, v katerikoli vasi, in obšel sem jih najmanj trideset, povsod so govorile žene o svojih možeh, otroci o očetih, sestre o bratih, ki so nekje na tujem, ki kopljejo premog — ti so bili resda bolj redki — nekje v Porurju, ki se peklijo na širnih francoskih in nemških poljih in pošiljajo domov, kar so si prislužili ob znoju svojih rok. Kaj je danes res še tako? Da, tudi danes odhajajo ljudje iz Pomurja. Nekateri odhajajo spomladi in se vračajo jeseni. Po navadi tisti, ki delajo na gradbiščih. Vendar so drugače oblečeni in to niso več težaki, vsaj večji del njih ne. To so strokovni delavci, zidarji delovodje, ki se morda za teden ali dva vrnejo domov, da vidijo, kako živi družina. In še pogostejši so tisti, ki prihajajo na obisk v Dokležovje, Odrance, Trnje, Lipo ali katerokoli od številnih vasi ob Muri. Toda prihajajo samo na obisk k svojemu očetu ali materi — prihajajo na dopust. To so tisti, ki so pred petnajstimi ali več leti odšli na gradbišča Litostroja, jeseniške železarne, zeniškega kombinata, tovarn, ki so nastajale s pomočjo njihovih rok in se danes bleste od stekla in kovine in od katerih se niso več poslovili. Gradili so tovarno in tovarna je gradila njih. Postali so strokovni delavci za strojem, vodijo žerjave, s pritiskom na gumb dvigajo tone in tone jekla, se kdaj pa kdaj. kadar je pač potreba, zazro v peči, kjer kipi jeklo v vsej svoji bujni plameneči veličini. In nekdaj pred leti. pred drugo svetovno vojno, sem poznal Pomurje samo po ozkih, dolgih njivskih »repih«. Razkosana je bila zemlja, da si z dobrim koračajem že stopil na sosedovo. Takšno Pomurje sem poznal — ponekod je takšno še danes — in vendar danes poznam tudi drugačno. V Beltincih in Rakičanu sem se pomenkoval z živinorejci, To niso hlevarji. To so industrijski delavci v kmetijstvu. Res je njihov delovni dan daljši, njihovemu delu prime- ren, vendar se ne čutijo zaradi tega prav nič zapostavljeni. Vedo, kako pomembno delo opravljajo. Vedo, da orjejo ledino na pomurskih ravnicah, da oskrbujejo s svojim nenehnim delom mleko za njihovo novo tovarno mlečnega prahu, da oskrbujejo mesta in vasi z mesom, da za kmetijske pridelke — plod njihovih rok — ki jih izvozimo, gradimo nove tovarne, kupujemo vsi skupaj kmetijske stroje in da so s svojim deležem prispevali sredstva za cesto od Rakičana tja doli do Lendave, za cesto, ki je bila nekdaj vedno kamen spotike, prašna in kotanjasta, dobra res samo za volovsko vprego in nič več. In v teh prvih aprilskih dneh, ko sem bil zadnjikrat v Pomurju, sem bil v »Muri« med šiviljami in krojači. Svojemu sluhu nisem skorajda verjel, kako pomembne uspehe so dosegli. S svojo produktivnostjo so se približali — v nekaterih fazah dela pa celo presegli — delavkam in delavcem v tako industrijsko razviti deželi, kot so Združene države Amerike. Da. to so dosegli pomurski ljudje. In resnici na ljubo velja povedati, da kakorkoli bi rad govoril z vsakim posameznikom, se mi je zdelo vse to skoraj odveč. Zakaj motil bi jih, motil ko so »lovil« sekunde, ko so si prizadevali, da bi sosed ali soseda lahko pravi čas opravila delo, odvisno od poprejšnje njihove delovne operacije. Opazoval sem mlade ljudi, kako v svojem izobraževalnem centru budno spremljajo navodila strokovnih delavcev, da bi si čimprej pridobili njihovo znanje. In tisti dan. ko sem bil v tovarni, se je zglasil v nji domačin. Pomurec. V eni izmed naših železarn je delal doslej, krojač po svojem osnovnem poklicu. In ne rečem dvakrat, da ga ni uspeh tovarne v njegovem domačem kraju zvabil domov, da s svojim znanjem pripomore še k njenemu večjemu napredku. Pomurje, to ni več sezona in sezonski delavec. Pomurje je del nas vseh. se razvija tako kot ostali kraji in njegov razvoj pospešujejo ljudje, delavci proizvajalci-upravljalci, ki skupno z vsemi slave ta naš skupni praznik. P. D. VOGRINČIČ MIRKO, živinorejski delavec iz Rakičana TUDI PROIZVAJALCEM V KMETIJSTVU JE LETNI DOPUST POTREBEN Letni odddih je tudi kmetijskim delavcem potreben. Zgrešeno je mnenje mnogih proizvajalcev v kmetijstvu, da je treba dopust izkoristiti za opravilo del na polju in drugod. Kljub temu še večji del kmetijskih proizvajalcev tako stori vsako leto. predvsem starejših. Res je. da je tudi delo na lastni zemlji potrebno opraviti, vendar se mi zdi, da je cilj dopusta ta, da se na svoje delovno mesto vrnemo spočiti in sveži. Ne trdim, da je zaposlenost na lastni zemlji edini razlog, da le malo kmetijskih delavcev preživi svoj letni oddih na morju, v planinah ali kje drugje. Tudi osebni dohodki vplivajo na to. Po mojem mišlje- nju pa bi z varčevanjem lahko tudi večina kmetijskih proizvajalcev v času letnega oddiha letovala, potovala itd Zdi se mi, da bi sindikati morali po vprašanju letnega oddiha storiti več, predvsem pa streti miselnost, ki škoduje samemu delavcu in proizvodnji. NA PREDVOLILNIH SESTANKIH je poleg tehtnih besed, s katerimi so volivci utemeljevali svoje predloge o kandidatih, bilo slišati tudi mnogo takih, ki so govorile o tistih zadevah, ki ljudi iz dneva v dan žulijo, vznemirjajo in tudi razburjajo, ker pač zavirajo nadaljni razvoj, prizadevanja za lepše življenje. Morda to niso večkrat velike stvari, mnogokrat so celo prav majhne, toda čemu ne bi bile postavljene tako, kot je prav. Zato so breme, ki je popolnoma odveč. Ni slučajno, da je bilo toliko slišati prav o takih stvareh in manj o uspehih. Iz razgovorov je bilo čutiti veliko zavzetost za hitrejše reševanje takih zadev in ob tem tudi željo, ki je prav pri izbiranju predlogov za kandidate najbolj opazna, da bi novoizvoljeni organi bili prav tem smislu že prizadevnejši od prejšnjih organov. Samo nekaj takih skromnih želja: v Melincih bi radi, da bi šola dobila 40 arov zemlje, gramoznico za dograditev vaškega doma, v Rogašovcih bi radi, da bi bile cene med trgovinami vsklajene in realne, v lendavski občini vsklajene cene živine in tako dalje. Težko je našteti vse. Kolikor vasi, toliko želja. Zlasti so se pa poglobili v svoje probleme zbori volivcev v delovnih organizacijah. Organizacija dela, vloga organov samoupravljanja, odnosi med ekonomskimi enotami, izobraževanje delavcev, kadri in še in še. Sicer pa mnogo bolj konkretno govorijo na teh straneh o problemih svojih delovnih kolektivov predsedniki delavskih svetov, delavci, mladinci, inženirji, tehniki in ostali, ki se veselijo ob prazniku dela, 1. maju velikih uspehov, ob tem pa mislijo tudi na odgovorne družbene naloge PRI IZVOLITVI NOVIH ORGANOV KOMUNE OKRAJ, REPUBLIKE IN FEDERACIJE. V zadnjih dneh zelo pogost prizor v kolektivih, na vaseh, v organizacijah — razgovor o volitvah. PERŠAK IVO, predsednik obrat. DS Tehnostroja Ljutomer Izkušen kader Naši kovinski industriji so za nadaljnji razvoj potrebni inženirji. Ne sicer popolnoma mladi, temveč taki. ki že imajo nekaj izkušenj. Brez teh si ne moremo zamišljati nadaljnjega razvoja. Le tako bi prešli od dosedanjega izrazito obrtniškega načina proizvodnje na industrijsko. Naši mojstri so odlični praktiki, toda v sodobnih pogojih to ni več dovolj. Pri tem bi nam morala pomagati predvsem razvitejša področja. Naš kolektiv se izredno hitro širi in tudi vlaga velika sredstva v razširitev proizvodnje. Potrebno nam je še veli- ko, saj niti nimamo potrebnih hal in moramo delati zunaj, na dvorišču. Zaradi tega pa tudi slabo vreme vpliva na proizvodnjo. Ob teh problemih so tudi osebni dohodki nižji kakor pa v sorodnih podjetjih drugod. Sedaj bomo tudi tu nekaj spremenili. Izdelali smo nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki se bodo povečali za 20 odst. Albina Ivančič, delavka v obratu MTT Ljutomer, bo letos prvič volila ALBINA IVANČIČ, delavka v obratu MTT Ljutomer Mlad, pogumen kolektiv V ljutomerskem obratu MTT nas je zaposlenih 280 žensk, predvsem mladih. Zato mislim, da so naši problemi tudi problemi celotnega kolektiva. Rešujemo jih s skupnimi močmi. Predvsem stremimo za večjo produktivnostjo dela in boljšo kvaliteto. Kaže, da naša prizadevanja niso zaman, kar nam vliva novih moči in še več volje. Smo mladi delovni kolektiv in marsikje še nimamo dovolj izkušenj. Vendar pa se mi zdi, da je zelo pomembno strokovno izobraževanje in preučevanje na delovnih mestih. Nove delavke, ki prihajajo v naš obrat imajo vse pogoje, da ob pomoči inštruktorjev hitro obvladajo delovne operacije in tako že po dveh ali treh mesecih dosegajo lepe delovne uspehe kot tkalke na kompliciranih strojih. Seveda se potem še strokovno izpopolnjujejo. Sedaj gradimo prostore za sanitarije, garderobe in dvorano za družbeno prehrano. Dograditev teh prostorov 'že težko pričakujemo, prostore družbene prehrane pa bomo koristili tudi za klubsko dejavnost. Zgraditi hočemo tudi športna igrišča. Precejšnja ovira za družbeno aktivnost je ta, da se večina nas po delu vozi domov. Nekako preveč smo usmerjene na dom, kar pa negativno vpliva na izvajanje in reševanje nekaterih nalog. Poleg šole za življenje, ki naj bo tudi v prihodnje stalna oblika splošnega izobraževalnega dela, bi želele več predavanj s področja zdravstvene vzgoje in družbeno-ekonomske problematike. Seveda bo to zahtevalo od nas, da bomo po delovnem času ostale včasih uro ali pa dve več v Ljutomeru, kar pa bo vplivalo na naše delo v proizvodnji, v organih upravljanja in v delu sindikata. V obratu nas je 90 odst. žensk, zatorej je Skrb za reševanje naših, ženskih problemov, naloga nas samih. V poslovni enoti KG Radgona — v Spodnji Ščavnici novi sadovnjaki Med poslovnimi enotami Kmetijske zadruge Radgona ima poslovna enota v Radgoni največ lastnin zemljišč. V Spodnji Ščavnici ima ta poslovna enota lastno posestvo z 92 ha zemlje, od tega 28 ha njiv in 64 ha travnikov. Zaradi take strukture svojih zemljišč se je PE odločila predvsem za pitanje živine, pri čemer so v zadnjih letih dosegli že lepe uspehe. Samo lani so s tega posestva prodali 165 tisoč kg živine za izvoz. Ugotavljajo pa, da so dosedanji hlevi že premajhni, zato računajo na gradnjo novih hlevskih kapacitet za 250 glav živine. V Spodnji Ščavnici nameravajo odkupiti še 20 ha zemlje, medtem ko jim bo Kmetijsko gospodarstvo Radgona, ki ima na tem terenu tudi svoja zemljišča, odstopilo prihodnje leto še 36 ha zemlje. Pri tem je omembe vredno tudi to, da je PE Radgona lani zadovoljivo izpolnila proizvodno finančni plan in ga celo presegla, saj so ustvarili za 2.8 milijonov dinarjev čistega dohodka. Takšen dohodek so lani prvič ustvarili, predvsem na račun večjih lastnih zemljišč in skrbnega gospodarjenja. Nedaleč od Spodnje Ščavnice — na Plitvičkem vrhu — je PE Radgona že odkupila 5 ha zemlje. Ta nova zemljišča so namenili za plantažo sadovnjaka, kjer bodo posadili 945 dreves raznih sort, med njimi kokosovo oranžno renato, jonotan, rdeči deliše, rumeni deliše in zlato parmeno. Z deli v novem sadovnjaku so začeli v začetku letošnjega aprila, končali pa jih bodo v tem tednu. Poleg stalnih in sezonskih delavcev pomaga pri teh delih tudi vas kolektiv kmetijske zadruge. Za angažiranje vseh članov kolektiva pri saditvi mladih dreves gre posebno priznanje sindikalni podružnici, ki vključuje delavce in uslužbence vseh treh poslovnih enot KZ na območju radgonske občine. Doslej so člani kolektiva KZ opravili že nad 640 delovnih ur na Plitvičkem vrhu. LUDVIK JEREBIC, preds. centralnega DS Nafte Upoštevati koristi celotnega kolektiva V našem podjetju smo pred kratkim nekaj ekonomskih enot združili in jih tako imamo sedaj 5, medtem ko smo jih v začetku imeli 11. Ekonomske enote so preraščale že v samostojne obrate. Toda nekatere so ustvarjale dohodek, druge pa poslovale z zgubo. To je bilo nenormalno, ker so po dejavnosti vezane med seboj. Dohodek so zlasti ustvarjale tiste ekonomske enote, ki so vezane na uslužnostno dejavnost. Prihajale pa so do izraza čestokrat zelo egoistične težnje nekaterih ekonom- skih enot, ki so si hotele večje dohodke ustvariti tudi z nepravilnim in previsokim zaračunavanjem storitev. Zato je prihajalo vedno do sporov in sumničenj. Skupni interes celotnega kolektiva našega podjetja so v nekaterih enotah premalo upoštevali. (Nadaljevanje na 3 .strani) Člani kolektiva KZ Radgona pri delu v novem plantažnem nasadu (Foto: R. Jaušovec) POMURSKI VESTNIK, 25. APRILA 2 Upoštevati koristi kolektiva (Nadaljevanje z 2. strani) Zato smo nekatere enote združili in ustvarili večje, ki bi lahko poslovale tudi kot samostojni obrati. Z združitvijo smo predvsem kadrovsko okrepiti vodstva teh enot, poleg tega pa smo tudi tiste enote, ki so s svojo dejavnostjo tesno povezane med seboj, združili v eno. Tak proces ni značilen samo za naše podjetje, ampak tudi za nekatera druga, kjer so se pojavljali podobni primeri. Z uvedbo ekonomskih enot pa se je pri delovnem kolektivu izredno povečala skrb za dobro gospodarjenje. Zlasti opazna je štednja. Ekonomske enote so tudi poskrbele, da smo odvisna osnovna sredstva razprodali, ker so prav ta sredstva prej povzročala velike probleme in težave. Öri Ernest, kmetijski tehnik kmetijske zadruge Šalovci POSTOPOMA RAZŠIRITEV DRUŽBENE PROIZVODNJE Politične in družbene organizacije v Šalovcih in Prosenjakovcih so med prvimi v 105. volilni enoti predlagale, da bi kandidiral za poslanca v republiški zbor tovariš Ernest Öri, kmetijski tehnik v KZ Šalovci. Politične organizacije teh krajev predlagajo tovariša Örija, ki je po narodnosti Madžar, za kandidata kot predstavnika v Prekmurju živeče madžarske narodnostne manjšine. Ta predlog z zadovoljstvom osvajajo tudi v ostalih krajih. Razširitev družbene proizvodnje v kmetijstvu je pri nas povezana z objektivnimi težavami, ki jih ni mogoče preskočiti. Predvsem je gosta naseljenost. Imamo 190 hektarov svojih zemljišč, ki pa jim nenehno dodajamo nova. Lani smo od kmetovalcev odkupili 33 hektarov in letos že tudi okrog 30. Po našem planu bi naj letos odkupili 70 hektarov. Zemljo odprodajajo zlasti tisti, ki je imajo preveč za obdelovanje, potem tisti, ki nimajo otrok in so že ostareli, in pa tisti, ki imajo zaradi večjih površin večje obdavčitve, kot pa jih lahko dobro obdelajo. Iz istih razlogov se tudi kooperacija dobro razvija. Lani smo imeli sklenjenih 560 pogodb, za letos pa že preko 600. Možnosti za kooperativne odnose je mnogo. Predvsem bi radi pospešili tudi perutninarstvo in zato smo s tremi kmetovalci, katerih gospodarstva so na osamljenem kraju, sklenili pogodbe o vzreji kokoši štajerk, tako da bomo prišli do jajc in potem si bodo kmetovalci lahko osvežili pasme. Predvsem pa je važna strokovna pomoč, ki jo lahko zadruga nudi kmetovalcem. Sedaj sva sicer še samo 2 kmetijska tehnika, drugo leto nas bo že več, štipendiramo pa tudi enega študenta agronomije. Tudi sam izredno študiram na višji agronomski šoli. Sedaj smo največ strokovnih nasvetov dajali kmetovalcem na raznih posvetovanjih pred začetki večjih poljskih del in pa tudi individualno. Mladina pred volitvami Volitve, ki sovpadajo z 20. obletnico nove Jugoslavije, nalagajo tudi mladini izredno pomembne naloge, ki so: nadaljevanje akcij po IV. plenumu CK ZKJ, ter izhajajo iz seznanjanja mladih ljudi s pomočjo najrazličnejših oblik idejno vzgojnega dela z novo Ustavo. Se zlasti pa opozarjati na uspehe komunalnega sistema in razvejanega družbenega samoupravi janja. Da bi bile te naloge kar najbolje opravljene, organizirajo prav v teh dneh občinska mladinska vodstva v vseh večjih aktivih ali krajevnih področjih zbore mladih volivcev. Še nekaj podatkov: Na področju občinskega komiteja Ljutomer bodo organizirali 20 zborov mladih volivcev, na radgonskem področju 18. občinski komite v Murski Soboti, ki zajema največji okoliš, pa jih ima v programu kar 28. Zbori mladih volivcev bodo zaključeni predvidoma do 5. maja. IVAN KOVAČ, vodja izobraž. centra na KK G. Radgona Naprej po izkušnjah Izobraževalni center v našem kombinatu smo ustanoviti lansko leto. Z uspehi, ki smo jih dosegli v tem kratkem obdobju smo zadovoljni prav vsi. Organizirali smo vrsto različnih tečajev in seminarjev, na katerih je sodelovalo 470 članov delovnega kolektiva. Rezultati tega dela se že poznajo v večji produktivnosti, boljši kvaliteti dela itd. Delo v izobraževalnem centru je precej težavno. Raznovrstna dejavnost kombinata je narekovala organizacijo različnih tečajev, po posameznih vejah dejavnosti. Organizirali smo seminarje za sadjarje, živinorejce, vinogradnike, traktoriste, gozdarje itd. Proizvajalci so s pridobljenim znanjem, načinom posredovanja snovi in pa s programi seminarja zadovoljni. S stalnimi anketami kontroliramo uspeh seminarjev, ankete pa nam služijo tudi kot vodilo pri nadaljnjem programiranju in delu. Proizvajalce izobražujemo tudi na delovnih mestih. Zato smo organizirali za vodje ekonomskih enot posebne seminarje o načinih, metodah in posredovanju gradiva delavcem. Skrbimo pa tudi za družbenoekonomsko vzgojo proizvajalcev. Organizirali smo seminar za člane obratnih delavskih svetov in za člane centralnega delavskega sveta. Pripravljamo tudi seminar za vodstva sindikalnih podružnic. Izobraževalni center pa je kadroval tudi mlade proizvajalce v MPŠ, ki jo je organiziral ObK ZMS. Sodelujemo z Ljudsko univerzo. Predavajo strokovnjaki, zaposleni na kombinatu, za zahtevnejša predavanja pa nam priskoči na pomoč Višja agronomska šola iz Maribora. V prihodnje bomo povabili k sodelovanju tudi druge gospodarske organizacije v občini in nekatere tečaje organizirali skupaj. Težave imamo le zaradi raztre- senosti proizvajalcev po več deloviščih, pa tudi sama narava proizvodnje v kombinatu nas včasih ovira pri uresničevanju naših načrtov. JANKO ZGRABLJIČ, SEKRETAR OO ZKS OBRAT EM V LENDAVI OD PODJETJA DO OBRATA Z novim letom smo se popolnoma povezali z matinčim podjetjem in za letos ohranili od lastne proizvodnje samo plinske reduktorje. Ta združitev je bila popolnoma pravilna. Rešeni so mnogi problemi, ki so nas preji često zelo za-posljevali. To so bili zlasti problemi strokovnega kadra in nadaljnjega razvoja podjetja. Lani smo namreč še poleg serijske proizvodnje za mariborski Himo imeli svojo proizvodnjo nekaterih finalnih proizvodov in opravljali razne usluge kakor ključavni- čarske in inštalaterske. Sedaj smo pa s celotno proizvodnjo vezani na matično podjetje, s čimer je zagotovljen tudi nadaljnji razvoj podjetja. Združitev nas je razbremenila nekaterih problemov in nam omogočila, da se bolj posvetimo drugim, ki so tesno povezani s težnjami vsakega delavca. To je predvsem večji storilnosti in boljši organizaciji dela, kajti od tega so odvisni tudi osebni dohodki. Kljub temu, da smo v tem velikem podjetju razmeroma manjši: obrat, pa se s tem ni zmanjšala vloga organov samoupravljanja. Imamo obratni delavski svet in tudi dva člana centralnega delavskega sveta. Poleg tega pa naš kolektiv enako kot ostali sodeluje pri razpravljanju o važnej- ših vprašanjih, o katerih odloča potem centralni delavski svet na svojih sejah. Srečen prvi maj, očka — in srečno vožnjo! Iz Rogaševec: Med predlogi za kandidate tudi žene V nedeljo je bilo posvetovanje političnega aktiva Krajevnega odbora SZDL v Rogaševcih. Na tem sestanku so se člani vodstev SZDL in drugih organizacij pomenili o izvedbi zborov volivcev, sprejeli so predloge občanov, ki jih bodo zborom volivcev predlagali kot kandidate za člane občinske skupščine. Dogovorili so se tudi, da bodo zbori volivcev v obeh volilnih enotah na njihovem področju, v nedeljo 29. aprila. V volilni enoti Jurij, Rogaševci in Nuskova bo KO SZDL predlagal zboru volivcev kot kandidata za člana občinskega zbora Lajnščak Štefana, direktorja KZ »»Ledavski dol« in Hajdinjak Alojza, obrtnika iz Rogaševec. V volilni enoti Serdica, Sotina, Kramarovci in Ocinje pa bo KO SZDL predlagal zboru volivcev kot kandidate za občinski zbor Lang Jožico, učiteljico iz Serdice in Petre Ljudmilo, delavko. Celotno območje KZ »Ledavski dol« Cankova voli v zbor delovnih skupnosti po volilnem zakonu samo enega odbornika. KO SZDL v Rogaševcih je na nedeljskem posvetovanju sprejel sklep, da bo zborom volivcev predlagal kot kandidata Vrčko Kristino, zadružnico iz Rogaševec. V obeh volilnih enotah na območju KO SZDL Rogaševci bodo izvolili občani na volitvah samo po enega odbornika. Na sestanku so razpravljali tudi o sami tehnični izvedbi volitev v občinsko, okrajno, in republiško zvezno skupščino. -ič. FAJS ANGELA, kmetijski tehnik, VŽK Ljutomer Z voljo zoper težave Lani sta naš kolektiv hudo prizadeli kar dve elementarni nezgodi. Najprej toča, petem pa še dolga in ostra zima. Posledice so velike in težke, saj so najbolj občutne prav pri osebnih dohodkih. Večina naših delavcev ima tudi svoja manjša posestva, ki so prav tako bila uničena. Z zajamčenimi osebnimi dohodki pa je bilo zaradi tega težko živeti. Zaradi dolge zime smo imeli tudi problem zaposlevanja delavcev. V prejšnjih letih so pozimi običajno delali na obnovi vinogradov, toda sedaj to ni bilo možno. Kljub tolikim težavam, ki čakajo naš kolektiv v tem letu, pa ni pojavov nekega godrnjanja in malodušja, temveč zavest, da bo ob tolikih uspehih v gospodarjenju v preteklih letih mogoče prebroditi tudi te težave. Delavke pri delu v obratu TMP — KIK Pomurka PRAŠNIKAR IVAN, Tovarna mlečnega prahu M. Sobota Pomanjkanje časa-ovira za delo Že nekaj let skrbimo v kolektivu za čimbolj kvalitetno in množično kulturno-prosvetno dejavnost. Do nedavnega je jedro te dejavnosti bil tamburaški orkester, toda zaradi objektivnih težav smo prenehali vaditi. Tudi manjši pevski zbor imamo, ki je doslej skupaj z recitatorji pripravil program za različne proslave. Za prvi maj pripravljamo enodejanko, nastopilo bo nekaj recitatorjev in pevska skupina. Pogoje za delo na kulturno-prosvetnem področju imamo. Seveda le časa nam primanjkuje. Večina članov kolektiva je iz bližnjih vasi in po končanem delovnem času hite domov, da bi opravili delo na zemlji, ki jo imajo. To je pravzaprav največja prepreka temu, da ne moremo realizirati vseh nalog im načrtov, ki si jih zastavimo. Tudi rekonstrukcija tovarne in izgradnja nekaterih novih objektov nas zaposluje tako. da skoraj ni časa za druge dejavnosti. Upam pa, da bomo kmalu tudi za kulturno-prosvetno delo imeli več časa. V kratkem bomo rešili te gospodarsko pomembne naloge, uredili bomo sindikalno dvorano in tako dobili prostor za razvijanje klubskega življenja. Zaenkrat koristimo prostore za družbeno prehrano. Denarna sredstva imamo in tudi večji del proizvajalcev si želi dela na športnem ali kulturnem polju. Sedaj dosegamo lepše uspehe v športu, v jesenskih in zimskih dneh pa bomo spet malo bolj »prijeli« za delo na kulturnem področju. LIZIKA ZVER, predsednica mladinskega aktiva v Tovarni dežnikov in pletenin Lendava Večja poglobljenost pri odločanja V našem kolektivu imamo 42 mladincev, dva mladinca pa sta tudi člana delavskega sveta. Kljub temu pa moram reči, da smo slabo seznanjeni z delom delavskega sveta. Oba člana i z naših vrst nas namreč na naše zahteve obveščata le o tem, o čem je delavski svet razpravljal, ne pa da bi nas obširneje seznanjala s problemi in stališči. Tako se seznanjamo z delom delavskega sveta le preko zapisnikov sej, ki so na oglasni deski. Nekajkrat sem tudi sama prisostvovala sejam delavskega sveta. Toda nisem bila zadovoljna z načinom sprejemanja sklepov. Člani namreč po obrazložitvi nekaterih predlaganih ukrepov malo ali pa sploh ne razpravljajo. Pogrešala sem prav večje poglab- ljanje v določeno problematiko pred sprejemanjem odločitev. S problematiko podjetja se mladina zlasti seznanja na proizvodnih sestankih. Mladinci se udeležujejo tudi raznih seminarjev, ki so v občinskem merilu. V maju bo tak seminar za mladince člane delavskih svetov. Tudi za volitve se naš aktiv pripravlja. Proučevali smo vso problematiko tako kandidiranja kakor tudi način volitev. Zanimanje je veliko, kar ni čudno, saj bomo mnogi mladinci prvič stopili na volišča. PRVOMAJSKI SPOMINI Ko naj bi napisal prvomajske spomine za Pionirski list in pozneje za glasilo kolektiva Časopisno založniškega podjetja »Pomurski tisk«, sem obakrat skušal obuditi spomine na proslavo prvega maja 1938 v Španiji. Toda vedno se mi je že v začetku zataknilo, tako da sem to misel opustil in zelo skromno opisal praznovanje prvega maja v Mariboru 1923 in v Gradcu 1929. Vse do danes pa mi ni uspelo, da bi opisoval praznovanje prvega maja v zaledju fronte 1938 v Španiji. Toliko bolj me je to prizadelo zaradi tega, ker sem o tem praznovanju v svojem dnevniku, ki sem ga v Španiji pisal na pobudo Prežihovega Voranca, posvetil kar dve strani ali še celo več. Po vrnitvi iz Pariza sem dnevnik izročil Prežihovemu Vorancu, ki ga je takoj prečital in menil, da je prvomajsko doživetje vredno pisateljevega peresa. Ker drugega Prežihu nisem mogel nuditi v znak prijateljstva, sem mu pustil svoj dnevnik. Ta dnevnik je Prežih hranil v enem izmed dveh kovčkov, s svojimi njemu najdražjimi stvarmi. Pred ilegalnim odhodom iz Francije v Jugoslavijo je v Parizu oba kovčka dobro skril, pa sta se vendar med vojno izgubila. To je Prežiha tako prizadelo, da je kljub težiti bolezni hotel sam potovati v Pariz, da bi gotovil, kje bi mogla biti oba kovčka. Poizkusil bom bledo obnoviti, kar sem o svojem doživetju 1. ma- ja 1938 vpisal v svoj izgubljeni dnevnik. Na sam prvomajski dan smo začeli zelo zgodaj s pripravami na proslavo. Dobili smo celo pomoč invalida Boža Mravljaka, ki nas je tisti dan nepričakovano obiskal. O njem smo zvedeli, da je bil v nedavnih težkih bojih hudo ranjen, da pa njegovo življenje ni v nevarnosti. Medtem je že toliko okreval, da so mu lahko dali tri dni dopusta, da bi me obiskal in povprašal po novicah iz domačih krajev, ki pa jih je zapustil dobro leto pred menoj. Pred samo proslavo je bilo preveč dela, da bi se o vsem pomenila, zato me je tudi med njo povpraševal po tem in onem. Pred koncem proslave Je borce pozdravila tudi tričlanska delegacija antifašističnih žena iz mesta Tarragone. Trije interbrigadisti pa so dobili za spomin po en svilen robec, obrobljen z barvami španske republikanske za- stave. Do tukaj res ni bilo nič nevsakdanjega. Nevsakdanji je bil le nočni obisk ribiča iz bližnjega naselja. Prišel je neopaženo mimo straže v naše taborišče, da bi invalidu interbrigadistu v nevihtni noči nudil zavetišče v svoji skromni ribiški koči. Vedel je, da je moje ležišče na njegovi parceli, na samem zidu, ki varuje zemljo pred erozijo in vetrom, zato me je lahko našel in ob meni tudi Mravljaka, ki mu je bil obisk v prvi vrsti namenjen. Po krajšem na- govarjanju sva se odzvala njegovemu vabilu, ki ni bilo samo njegovo, temveč vse njegove družine, saj so nas na pragu čakale še žena in dve hčerki — oba sinova pa sta bila na severni fronti. Z Mravljakom sva bila zopet v zadregi, saj so nama hoteli prepustiti svojo edino sobo, sami pa so si postlali na ilovnatem gumnu. Prepričevali so naju, da bi tako ravnala vsaka antifašistična špan- ska družina. Midva pa sva jim skušala dokazati, da takega neiz- mernega gostoljubja ne bi mogel sprejeti noben interbrigadist. Končno sva jih zares prepričala, da bova dovolj zaščitena, če bova spala na suhem gumnu. Toda do spanja nama sploh ni bilo. Pogovarjala sva se vso noč in se spraševala, ali se ne da res nič več napraviti, da ne bi šla v zaton kratka prvomajska tradicija španskega ljudstva. Božo je še vedno veroval v zmago, meni pa se je že takrat zdelo, da novega, še hujšega suženjstva ne bodo mogli preprečiti niti taki borci kot je bil Božo Mravljak. Sredi noči se je Mravljak brez vsakega oklevanja odločil, da bo še neozdravljen zopet vzel puško v roke. Komaj se je zdanilo, je že napisal upravi bolnišnice pismo, da je popolnoma okreval in da gre k svoji enoti nazaj na fronto. Ob zlomu na fronti februarja 1939 sva se ponovno srečala — potem pa nič ve. Padel je tri tedne pred prvim majem leta 1942 v borbi slovenskega naroda za svobodo. V dneh pred letošnjim prvim majem pa je kljub protestom svetovne javnosti padel član CK KP Španije Julian Grimau Garcio. Ta in številne druge žrtve terjajo od vseh svobodnih ljudstev, da ob letošnjem prvem maju močneje podprejo boj španskega ljudstva za svobodo. Ivan Kreft POMURSKI VESTNIK. 25. APRILA 3 O K R A J N A KONFERENCA SZDL V MARIBORU POGLABLJANJE UPRAVLJANJA IN RAZVIJANJE SOCIALISTIČNIH ODNOSOV V petek, 19. aprila je bila v Mariboru okrajna konferenca Socialistične zveze, na kateri so delegati obširno razpravljali o perečih gospodarskih in družbenih problemih ter nalogah v prihodnjem obdobju. Konferenca je tudi izvolila nov 39-članski okrajni in 5-članski nadzorni odbor. Novi odbor se je po konferenci takoj sestal in za predsednika izvolil Zvoneta Cajnka, za podpredsednika Janka Markiča in za sekretarja Slavka Soršaka. V naslednjem prinašamo povzetke iz razprav delegatov na konferenci. V dopoldanskem delu raz prave je med drugimi govoril tudi inž. Miran Mejak in opozoril, da je porast gospodarstva v mariborskem okraju v prvih treh mesecih pod republiškim in jugoslovanskim povprečjem. Zaradi izrabljenosti osnovnih sredstev zaostajata zlasti kovinska in tekstilna industrija. Tov. Mejak je predlagal, naj industrijska podjetja izboljšajo medsebojne poslovne odnose in poskrbijo za analitično delo ter tako ob poznavanju ekonomsko političnih gibanj čimprej premagajo ta zaostanek. Vera Činč je govorila o prizadevanjih kolektiva :»Mure«, da bi našel najustreznejša merila za nagrajevanje po delu. Poudarila je velike uspehe podjetja, ki se je po rekonstrukciji s povečano storilnostjo uspešno vključilo v izvoz, prti tem pa opozorila, da je čimprej potrebno rešiti tudi druge probleme kot so zlasti prevoz delavk na delo, stanovanja, zdravstvena služba itd. O občinskih statutih je govoril Vlado Jurančič in dejal, da so vsaj prvi bili preveč šablonski in da niso upoštevali posebnosti občin. Napačno so nekateri statuti zoževali osnovo samoupravljanja namesto da bi jo širili. Z njimi se zmanjšuje število odbornikov in svetov občinske skupščine, število krajevnih skupnosti in povečujejo območje zborov volivcev. Prve razprave so pokazale, da se ljudje s takimi težnjami ne strinjajo in da zahtevajo širitev samoupravnih organov. Franc Venturini je ugotavljal, da so primeri, ko je naš človek prikrajšan v svojih pravicah in z ozirom na to se je zavzel za organiziranje pravne pomoči. Predlagal je ustanovitev družbenih odvetniških pisarn, ki bi nudile pravno pomoč državljanom in gospodarskim organizacijam. Socialistična zveza bi se morala zavzeti tudi za širjenje poravnalnih svetov, ki so se uspešno uveljavili. Posebej sta na pomanjkanje dolgoročnejših načrtov razvoja kmetijstva opozorila Maks Krampi in Miran Štuhec. Zaradi tega prihaja do sporov med kmetijskimi organizacijami. Miran Štuhec je tudi opozoril na zastarelost predpisov, ki razmejujejo pristojnosti med zadružnim svetom in organi delavskega samoupravljanja. Ti organi čestokrat razpravljajo o istih zadevah in sprejemajo iste sklepe. Opozoril je tudi, da starejši kmetovalci zemlje ne morejo več obdelovati, toda z odkupom zemlje njihovega položaja ne bomo rešili in bi zato morali tudi zanje uvesti določene pokojnine, ki bi bile v skladu z velikostjo odkupljenih zemljišč. O velikih sredstvih, ki so jih v zadnjih letih vložili v izgradnjo dvojezičnega šolstva v lendavski občini, je govoril Jože Gal. Dejal je tudi, da je bilo v zadnjem obdobju zgrajenih v vaseh, kjer žive prebivalci madžarske narodnosti tudi pet vaških domov. V prihodnje pa bo po njegovem mnenju potrebno poskrbeti zlasti za izgradnjo predšolskih ustanov. Milan Klemenčič je govoril o pripravah na volitve v radgonski občini. Dejal je, da so se v priprave na volitve predstavniških organov vključile vse družbeno-politične organi- zacije, društva in posamezni odbori. Poleg tega so imeli doslej že več sestankov, na katerih so razpravljali o volitvah. Član glavnega odbora SZDL Slovenije Janko Smole je v svoji razpravi med drugim zlasti poudaril, da še vedno vse prevečkrat nasedamo birokratskim težnjam, ki vidijo ves nadaljnji razvoj le v povečanju investicijskih vlaganj, pri tem pa pozabljajo, da se s tem zanemarjajo mnoge pobu- de in iskanje poti, kako najboljše izkoristiti investicije. Dejal je tudi, da gredo nekatera podjetja v velike investicije brez potrebnih strokovnjakov. Taka podjetja naj v prihodnje ne bi dobila zaprošenih sredstev. Ob zaključku dela je konferenca tudi sprejela volilni proglas, namenjen članom SZDL in vsem delovnim ljudem mariborskega Okraja. ČLANSTVU SZDL IN VSEM DELOVNIM LJUDEM MARIBORSKEGA OKRAJA Ko zaključujemo plodno delo okrajne konference SZDL, ki naj bi izpodbudila politične sile našega območja k poglabljanju samoupravljanja v komunah in k razvijanju socialističnih odnosov med občani, so naša prizadevanja osredotočena na vrsto novih nalog. Med te štejemo prav gotovo majske in junijske volitve predstavniških teles vseh družbeno-političnih skupnosti. Ob tem nadvse pomembnem dogodku je treba kritično oceniti prehojeno pot in videti smer perspektivnega razvoja. Sprejeti ustavi FSRJ in SRS nas zato še posebej zavezujeta. Dejstvo, da smo v preteklem obdobju tudi na območju našega okraja zabeležili skoraj enkraten porast narodnega dohodka na prebivalca, govori o stalnem zboljševanju življenjskih pogojev naših delovnih ljudi. Dejstvo, da je vsak sedmi član delovnih kolektivov vključen v delavsko upravljanje, izpričuje ustvarjalno moč neposredne socialistične demokracije. Zategadelj z veliko vero in trdno zavestjo socialističnih graditeljev tudi v bodoče mobilizirajmo vse sile za reševanje tekočih problemov in nalog krepitve materialnih osnov, duhovnih dobrin ter družbenega samoupravljanja. Zaradi odgovorne dejavnosti predstavniških teles volimo vsega zaupanja vredne, aktivne, socializmu predane občane — proizvajalce, ženske in mladino! Okrajna konferenca SZDL Maribor SPREJETI BODO V SZDL V obširnem programu prireditev v počastitev letošnjega Prvega maja, katerega so pripravili dijaki soboške gimnazije, je gostovanje člana Narodnega gledališča iz Celja — Marjana Dolinarja. Krajše svečanosti bodo priredili že ob obletnici Osvobodilne fronte; obiskovali bodo grobove padlih borcev in položili nanje vence. Na prvomajski proslavi bodo dijaki sprejeti v Socialistično zvezo. Na proslavo so povabili tudi znanega slovenskega dramatika dir. Bratka Krefta. V programu je tudi športni dvoboj s pripadniki JLA. -mv- ZVONE CANJKO ponovno izvoljen za predsednika OO SZDL Maribor S KONFERENCE OKRAJNEGA KOMITEJA ZMS MARIBOR: IZOBRAŽEVANJE mora biti odraz družbeno-ekonomskih potreb socialistične skupnosti V Mariboru je bila 24. in 25. apnila 7. redna konferenca Okrajnega komiteja ZMS, kateri je prisostvovalo 148 delegatov iz aktivov ZMS in 25 opazovalcev. Konference so se udeležili tudi Zvone Cajnka, predsednik Okrajnega odbora SZDL Mitja Stupan, član predsedstva CK ZMS in drugi gostje. Po referatu predsednika OK ZMS Slavka Ožbolta in po poročilu o delu OK ZMS v preteklem obdobju, se je razvila bogata razprava, v kateri je sodelovalo okrog 40 delegatov. Iz obširnega gradiva konference, ki bo v prihodnje mladim kažipot pri delu, navajamo samo nekaj najbolj pomembnih vprašanj in zaključkov! Družbeni razvoj zahteva iz dneva v dan sposobnejše kadre, strokovnjake in družbeno politične delavce. Zato je treba izobraževanju mladih proizvajalcev posvetiti vso skrb. Izobraževanje mora biti odraz ekonomskih in vsesplošnih potreb naše družbe. To pa zahteva od naših delovnih organizacij perspektivno in temeljito zasnovano kadrovsko politiko, v skladu s tem pa ureditev nejasnih vprašanj okrog štipendiranja. Mladim strokovnim kadrom je potrebna pomoč pri njihovem razvoju, ne pa da jih ponekod še na tej razvojni poti zavirajo. Dolžnost mladih proizvajalcev je, da so nosilci in dosledni borci za uresničenje takšnih nalog, da aktivno in ustvarjalno sodelujejo v procesu strokovnega izpopolnjevanja vseh proizvajalcev. Usmerjanje mladine v nadaljne šolanje po končani osemletki, razširitev kapacitet na srednjih šolah, izobraževanje mladih, ki ne nadaljujejo šolanja in usmerjanje mladine v terciarne dejavnosti (uslužnostne dejavnosti, obrt, gostinstvo itd.), kakor tudi borba za boljše učne uspehe na vseh vrstah šol so vprašanja, mimo katerih ne more iti delo nobenega aktiva ZMS. Vendar to niso samo naloge mladine, ampak tudi naloge vseh organov upravljanja, delavskega in družbenega! Proizvodne konference mladih proizvajalcev so oblike dela, kjer so mladi ljudje dosegli na tem področju največ uspehov doslej. V prihodnje je potrebno na teh konferencah mlade proizvajalce seznanjati s problemi gospodarjenja, delitve dohodka in odnosov v delovni organizaciji. Vendar ne smemo ostati samo pri seznanjanju, ampak je nujno, da mladi ljudje — proizvajalci na teh mestih zavzemajo svoja stališča, predloge in zamisli. Proizvodne konference pa naj bodo odskočna deska k ustvarjalni dejavnosti v razvoju gospodarske organizacije, one morajo biti mesto, kjer se bomo konkretno dogovorili za izvajanje posameznih akcij in reševanje nalog. Biti pa morajo tudi mesto kjer bomo svoje delo ocenjevali, ugotavljali napake in sprejemali nove naloge. Konferenca je izvolila tudi novi 29-članski okrajni komite in 3-člansko revizijsko komisijo. Na prvem sestanku Okrajnega komiteja ZMS je bil izvoljen za predsednika Kučan Janez, za sekretarja OK ZMS pa Marica Medved. LENDAVSKA MEHANIKA: UDOBNEJŠE DELO IN VEČJI UČINEK V novi delovni hali Podjetje Mehanika v Lendavi je lani dokončalo večjo gradnjo novih delovnih prostorov in upravnega poslopja. Tako je dobilo prostore za razširitev poslovanja in za povečanje proizvodnje. Vzporedno pa se je povečalo tudi število zaposlenih za 120 ljudi. Z naglim razvojem podjetja so do sedaj že napolnjeni novi in stari prostori s stroji in najrazličnejšimi napravami, ki so jih pretežno izdelali v lastni mehanični delavnici. Delovni kolektiv se povečuje številčno iz dneva v dan in obstoječi prostori so že pretesni. Za proizvodni obrat Plastične mase in umetne smole je podjetje začasno vzelo v najem prostore, ki so pred leti služili obratu Planike iz Turnišča. Letos je podjetju povsem uspelo osvojiti proizvodnjo paragonskih (lahkih žlebnih) šibk za dežnike; te so do letošnjega leta uvažali. Če bodo hoteli povsem zadostiti potrebam domačega trga, bodo morali povečati proizvodnjo teh šibk. Tako bo domačemu povpraševanju po vseh kovinskih delih za dežnike in senčnike zadostovala njihova proizvodnja in ne bo potrebno več izdajati zanje dragocenih deviz. Za nadaljnji razvoj podjetja, povečanje proizvodnje, izboljšanje kvalitete izdelkov in povečanje življenjske ravni zaposlenih je delavski svet našel izhodišče v razširitvi delovnih prostorov. Tako je sklenil, da bo letos zgradil veliko (delovno halo, v katero se bo (preselila (Plastika, ki je začasno v najetih prostorih, in vselila se bo Galvanizacija, ki je sedaj v provizoričnem prizidku. Nova hala bo pretežno opremljena s stroji in napravami za izdelavo paragonskih šibk za dežnike, ločeno od proizvodnje okrogle žice za dežnike. Vpeljali bodo popolni tekoči trak proizvodnega procesa. Proizvodna vrednost se bo z novo delovno halo predvidoma povečala za 34 odst., delovna storilnost za 26 odst. in število zaposlenih za 10 odst. Zavedajoč se svojih dolžnosti pri izpolnjevanju družbeno potrebne gospodarske naloge in izboljšanje svojih gmotnih razmer vlaga delavski kolektiv podjetja vse fizične in materialne sile za nenehni razvoj in napredek podjetja. Zato je lani podjetje odvedlo kar 30 odst. čistega dohodka v sklade podjetja; tako je ustva- rilo potrebna sredstva za sodobno mehanizacijo proizvodnega procesa, ki je pred leti z obrtniško opremo le težko zmogel potrebe po kvaliteti in količini proizvodnje. Za nadaljnji razvoj si bo podjetje moralo pomagati z najetjem posojil iz družbenih skladov. Posojila bo ob dobrem gospodarjenju brez težav vrnilo v prihodnjih letih. ŠF Delovni kolektiv Mehanike v Lendavi pri prostovoljnem delu pri gradnji nove delovne hale Turistični start v ljutomerski občini Gostinska podjetja v ljutomerski občini se pripravljajo na letošnjo turistično sezono; prizadevajo si, da bi omogočili turistom čimbolj ugodno bivanje v Prlekiji. V največjem ljutomerskem gostinskem podjetju Jeruzalem preurejajo gostinske prostore. Investirali bodo približno 7 milijonov dinarjev. Te dni so odprli tudi turistično postojanko Vinski hram pri Jeruzalemu. Za obisk te postojanke je dokajšnje zanimanje med turisti, zlasti še med delovnimi kolektivi, ki bi želeli obiskati Jeruzalem ob prvomajskih praznikih. Kolektiv gostinskega podjetja Jeruzalem želi letos presenetiti svoje goste in turiste: v vsej sezoni bodo pri Jeruzalemu ob sobotah in nedeljah tudi družabne prireditve. Turistično-olepševalno društvo v Ljutomeru pa bo moralo poskrbeti za namestitev ustreznih znakov in kažipotov k turističnim zanimivostim, kar so doslej pogrešali zlasti inozemski turisti. -sf- GNEZDA HELENA, vzgojiteljica v Ljutomeru ŽELIMO VEČ POMOČI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Imamo mnogo težav, katere pa so rešljive ob sodelovanju vseh občanov in podpori družbeno-političnih organizacij. Vendar izdvojila bom samo nekatere, najbolj pomembne. Pomanjkanje vzgojiteljskega kadra je precejšnje. Občinski ljudski odbor štipendira nekaj dijakinj na Srednji vzgojiteljski šoli, toda te bodo prišle k nam šele čez dve leti. Sedaj si pomagamo z nekvalificiranim kadrom. Zdi se mi, da bi štipendiranje vzgojiteljskega kadra morali začeti že nekaj let prej. Vprašanje prostorov in inventarja je pereče. Predvsem bi bila potrebna adaptacija zgradbe vrtca v Ljutomeru, zgraditev igrišča za predšolsko in šolsko mladino, nakup potrebnih rekvizitov in naprav. Mislim, da bi gospodarske organizacije v komuni lahko priskočile na pomoč pri reševanju tega problema občinskemu ljudskemu odboru. Potrebno bo najti tudi prostore za otroški vrtec v Stročji vasi, na Cvenu in v Veržeju. Oprema teh prostorov stane precej, vendar bi ob pomoči vseh občanov lahko premagali tudi to oviro. Pri vzgojnih nalogah nam pomagajo starši otrok, svet vrtca in upravni odbor. Tudi potrebne literature je dovolj. Le delovne organizacije ne kažejo dovolj zani- manja za naše delo, kot da ne bi razumele, da bodo urejene razmere v otroških vrtcih rešile skrbi starše, člane delovnih kolektivov, ki bodo potem v delovnem času brez skrbi za otroke, lahko posvetili svoja prizadevanja nalogam na delovnih mestih. Posebnih težav s finančnimi sredstvi nimamo in celodnevna oskrba od 800 do 3500 dinarjev za otroka ni prevelika. Delovni čas smo prilagodili v ljutomerskem vrtcu in tudi drugod željam staršev tako, da delamo od 7. do 16. ure. Razgovor sva morala končati, ker je štiriletna Majda bila že lačna in rekla tovarišici Heleni: »Tovarišica, ali bo že skoraj kosilo?« In res, ura je bila dvanajst in nasmejan »živ-žav« se je izgubil kmalu v jedilnici. Srečanje mladosti V ponedeljek je bil v Lendavi posvet predstavnikov mladine varaždinskega in mariborskega okraja. Ker bo letos skozi naše kraje tekla zvezna Štafeta mladosti, so na tem sestanku razpravljali predvsem o predaji štafete mladini sosednje republike Hrvatske. Predaja bo 17. maja v Murskem Središču. Ob tej priložnosti bo tudi srečanje predstavnikov mladine obeh okrajev, povezano s pestrim kulturnim programom in športnimi prireditvami. V izpopolnjevalnem središču soboške »Mure« je vedno živahno Štipendije in kadrovanje Člani Prleškega študentske ga kluba so skupaj z občinskimi odbori SZDL sklicali sestanek s štipenditorji iz Prlekije. Bil je v torek, 2. aprila v Ljubljani. Namen sestanka; da se temeljito pogovorimo o problemih v zvezi s štipendiranjem in kadrovsko politiko v obeh komunah (Radgona, Ljutomer). Znano je, da v naših podjetjih primanjkuje mnogo strokovnega kadra, vendar tega marsikje ne uvidijo. Kako malo se gospodarske organizacije zmenijo za ta problem, dokazuje že udeležba na tem sestanku. Študentje smo bili v glavnem vsi, toda od predstavnikov gospodarskih orga- nizacij samo trije in še predstavnika občine G. Radgona. Zanima nas, ali imajo vse ostale gospodarske organizacije ta problem tako dobro urejen, da se jim ne zdi potrebno o njem razpravljati in sodelovati? In še eno vprašanje; zakaj iz občine Ljutomer ni bilo niti enega predstavnika podjetij niti ObLO? Sestanek je bil zelo konstruktiven. Posamezni strokovnjaki, in študentje so iznesli mnogo upoštevanja vrednih predlogov in mnenj. Poglejmo si nekatere: — Nujno potrebno je, da gospodarske organizacije začenjajo uveljavljati boljšo in perspektivno kadrovsko in štipendijsko politiko. Štipenditorji naj si urede pravilnike o štipendiranju. Načelno je bil sprejet s pripombami osnutek pravilnika, po katerem naj bi se ravnale vse gospodarski organizacije. Štipendija naj ne bo podpora, ampak naj študentu zagotovi kritje minimalnih življenjskih stroškov. Poleg te osnove pa naj bi bil še gibljivi del štipendije, ki bi popolnoma odvisen od uspeha pri študiju. — Počitniška praksa študentov-štipendistov naj bo res praksa. Od študenta zahtevaj, (Nadaljevanje na 10. strani) POMURSKI VESTNIK. 25. APRILA 4 Razgibana predvolilna aktivnost po vsem Pomurju Zbori volivcev v soboški občini Po obširnih pripravah političnih organizacij so se tudi v soboški občini v teh dneh začeli zbori volivcev, ki sprejemajo kandidature za odbornike in tudi poslance. Prva zbora sta bila v Dankovcih in Beltincih. V Dankovcih so za kandidata za občinski zbor občinske skupščine izvolili Gezo Verena, v kmetijski skupini pa za gospodarski zbor Franca Sočiča. V volilni enoti Beltinci pa bo za občinski zbor kandidiral Albin Geč, kmetijski tehnik, za gospodarski zbor pa Anton Horvat. Na obeh zborih so volivci razpravljali o volilnem sistemu ter o reševanju raznih komunalnih problemov. V petek so pa imeli zbor volivcev delovni kolektivi bank. »Mure« in drugi, v soboto v ČZP »Pomurski tisk« in drugod. V soboški občini bodo izvolili pet poslancev v republiška zbor republiške ljudske skupščine. Za kandidate so predlagani Sida Podlesek, predsednik ObO SZDL, inž. Viktor Kotniki, predsednik odbora Izvršnega sveta za družbeni plan, Ernest Öri, kmetijski tehnik v KZ Šalovci, Štefan Antalič, direktor ČZP »Pomurski tisk«, in Rudi Čačinovič, član Izvršnega sveta LS SR Slovenije in sekretar sekretariata Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. V vsak zbor delovnih skupnosti bodo v soboški občini izvolili tri poslance. Za kandidate v gospodarski zbor so predlagani Ernest Kerec, kmetijski tehnik v KZ Cankova. Helena Peček, obratni knjigovodja v »Muri« in Štefan Karba, upravnik KZ Gornji Petrovci. V socialno-zdravstveni zbor pa so predlagani za kandidate Zlato Pavlica, upravitelj splošne bolnišnice v Murski soboti, dr. Anica Gregorc-Kastelic, zdravnica v Zdravstvenem domu v Murski Soboti in Štefan Šabjan, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti. Za kandidate za poslance v prosvetno-kulturni zbor pa predlagajo Iva Orešnika, predmetnega učitelja na učiteljišču v Murski Soboti in Toneta Grčarja, radiiotehnika radijske postaje v Murski Soboti. Za kandidate organizacijsko-poli- tičnega zbora pa so predlagani Terezija Sukič, delavka v Tovarni perila »Mura«, Mileva Veren, referent za kadrovsko socialno službo v Kmetijsko industrijskem kombinatu »Pomurka« in Janez Lanščak, predsednik občinskega ljudskega odbora Murska Sobota, Še kratek pomenek zunaj in nadaljevali bodo na zboru volivcev PRIHODNJA ŠTEVILKA POMURSKEGA VESTNIKA bo izšla kot redna, v ČETRTEK, 9. MAJA. Dopisnike naprošamo, da nam prispevke v to številko pošljete do torka, 7. maja. VSEM SODELAVCEM prav lepa hvala za številne prispevke v prvomajsko številko. UREDNIŠTVO Občani v ljutomerski občini izbirajo kandidate in plodno razpravljajo V teh dneh tudi občani ljutomerske občine na zborih volivcev pregledujejo uspehe, ki so jih dosegli v gospodarskem razvoju komune od zadnjih volitev doslej in se dogovarjajo o nalogah, ki so pred njimi. Na zborih volivcev sprejemajo predloge kandidatov za občinske, okrajne, republiško in zvezno skupščino. Udeležba na zborih volivcev je zadovoljiva in občani izbirajo najboljše iz svoje srede za člane bodočih predstavniških teles. Razen tega. pa so občani na zborih volivcev dali tudi vrsto predlogov in navedli probleme, ki jih je treba najprej rešiti. Tako se občani na zborih volivcev zavzemajo za regulacijo Ščavnice, za ureditev cest, prav tako pa so dali tudi več pripomb na pomanjkanje umetnih gnojil in na delo kmetijskih zadrug in uslug, ki jih KZ opravljajo. Doslej so bili v ljutomerski občini zbori volivcev v naslednjih volilnih enotah: Berkovci — Kotnik Stane, Vučja vas — Slavič Anton, Logarovci — Štumpf Jože, Grlava — Topolinjak Jože, Globoka — Bedekovič Avgust, Slamnjak — Vraz Franc. Imenovani tovariši so bili sprejeti kot kandidati za občinski zbor. Zbori volivcev so za republiški zbor sprejeli predlog kandidature za Toneta Trudna, predsednika ObLO Ljutomer, za poslanca Zveznega zbora pa so občani na zborih volivcev sprejeli kandidaturo Ivana Rosa, org. sekretarja OK ZKS. V zbor delovnih skupnosti občinske skupščine so na dosedanjih zborih delovnih ljudi predlagali kandidate v MTT obrat Ljutomer Jožeta Vidoviča, Križevske opekarne — Silvo Novak, Mizarstvo in »Konus«, Obrat Ljutomer — Darinko Hozjan, Stanovanjska skupnost Ljutomer pa Ferda Pihlerja. Sprejete so kandidature za republiški zbor delovnih skupnosti in sicer za gospodarsko skupino Ivan Peršak, ključavničar iz »Tehnostroja«. Za organizacijsko-politično skupino v republiški zbor delovnih skupnosti je bila sprejeta kandidatura Branka Štaman, predsednika občinskega komiteja ZMS Ljutomer. Za gospodarsko skupino zveznega zbora delovnih skupnosti pa je bila sprejeta kandidatura Ferda ing. Metli iz Železarne Ravne. Prav tako je bila potrjena kandidatura Mira Zupančiča, sekretarja ObK ZKS G. Radgona za organizacijsko-politično skupino zveznega Zbora delovnih skupnosti. -ič VOLIVCI PREDLAGAJO KANDIDATE Na sestankih političnih organizacij po vsem Pomurju so bili izbrani predlogi za kandidate poslancev. Te predloge so soglasno sprejeli tudi zbori volivcev, Tako bodo v 69. zvezni volilni enoti (občine Murska Sobota, Ljutomer, Lendava, G. Radgona in Lenart) kandidirali za zvezni zbor Ivan Ros. org. sekretar okrajnega komiteja ZKS Maribor, za gospodarski zbor inž. Ferdo Medl, zaposlen v Železarni Ravne, za socialno zdravstveni zbor Niko Jesenovec, farmacevt, šef laboratorija v mariborski bolnišnici; za prosvetno-kulturni zbor Francka Varl, profesorica na višji pedagoški šoli v Mariboru in za organizacijsko-politični zbor Mira Zupančič, sekretar občinskega komiteja ZKS G. Radgona. Gornja Radgona: Zbori volivcev zaključeni V preteklem tednu so bili na radgonskem področju zaključeni zbori volivcev v skorajda vseh volilnih enotah. Do petka so bili končani zbori v gospodarskih organizacijah na katerih so bili predlagani kandidati v občinski, republiški in zvezni zbor delovnih skupnosti, obenem pa so se pričeli tudi zbori volivcev v ostalih volilnih enotah. Na svojih sestankih so volivci najprej obravnavali gospodarski razvoj komune od 1957. leta pa do danes, nato pa so razpravljali in sprejeli posamezne predloge za kandidate. Ugotavljajo, da so bili zbori volivcev v radgonski občini dokaj dobro pripravljeni in tudi obiskani. V LENDAVI UGOTAVLJAJO: Udeležba nad pričakovanjem V delovnih organizacijah lendavske občine bodo končali z zbori volivcev že danes. Do sobote so opravili zbore volivcev že v 23 volilnih enotah za ustrezne zbore delovnih skupnosti. Zbori volivcev za kandidiranje v občinski zbor, gospodarski zbor in skupini kmetijstva, republiški in zvezni zbor pa so se pričeli v soboto in jih bodo, kot predvidevajo, zaključili v dneh po prvomajskih praznikih. Udeležba na dosedanjih zborih volivcev v gospodarskih organizacijah je bila prav dobra, kar je pripisati predvsem dobrim političnim pripravam. Na zborih pa niso govorili le in prvenstveno o ljudeh, ki naj bi jih v prihodnje zastopali v organih ljudske oblasti, marveč tudi o aktualnih vprašanjih znotraj delovne organizacije, doseženih uspehih na go- spodarskih in drugih področjih družbene ustvarjalnosti in o perspektivnem razvoju občine v prihodnjih letih. Po nepopolnih podatkih so na dosedanjih zborih volivcev dosegli povprečno 95-odst. udeležbo. Na občinskem sindikalnem svetu so nam postregli tudi z nekaterimi značilnostmi. Tako so se na primer cestarju zbrali na posebnem volilnem sestanku, ker na določeni dan zbora volivcev za vso enoto zaradi delovnih obveznosti niso mogli v večjem številu sodelovati v zboru, Kljub temu pa so na osrednji zbor volivcev poslali šest predstavnikov. Prosvetni (delavci iz črensovskega okoliša so zbor volivcev uspešno povezali tudi z ustanovnim občnim zborom sindikalne podružnice. Čeprav so sprva pred videli moškega kandidata, so se na Zboru odločili za mlajšo tovarišico — mladinko in članico ZK. Domenili so se. da bodo tudi stoodstotno glasovali za izbrano kandidatkinjo. Na zborih volivcev so posebno ugodno sprejeli kandi- daturo inž. Milana Gradišnika, ki dela pri Proizvodnji nafte že petnajst let. Inž. Gradišnik bo kandidiral v gospodarski zbor republiške skupščine. Volivci so že sedaj izražali želje, naj bi njihov bodoči poslanec redno kontaktiral z organi delavskega upravljanja v svoji volilni enoti in jih tako ob poznavanju domačih gospodarskih vprašanj lahko tudi uspešno zastopal v skupščini. Značilno je tudi, da bo okrog 80 odst. kandidatov za občinski Zbor delavnih skupnosti neposredno iz proizvodnje. Tako bo kandidiral v volilni enoti Elektromontaža — Mizarstvo — Žaga strojni tehnik Anton Fideršek, v volilni enoti obrtno-komunalnega podjetja Lendava delavec — monter Alfonz Gravner itd. Izbor kandidatov za Občinski zbor delovnih skupnosti je očitno usmerjen k pomlajevanju tega organa, predvidevajo pa tudi, da bo s kandidaturami prodrlo tudi predvideno število žensk in mladih otočanov. GLASBENA ŠOLA BO SPET NASTOPILA V soboto zvečer bodo v radenski kinodvorani gostovali solisti, godalni orkester, skupina harmonikarjev in zabavni kvintet glasbene šole iz M. Sobote. Na prireditvi bo sodeloval tudi šolski orkester. Vsekakor se obeta prebivalcem Radenec in okolice prijeten sobotni večer. Beležke o kanalizacijskih delih v Murski Soboti Zdaj pa zares: začetek Obeta se nam, da bo prva faza gradnje kanalizacije v M. Soboti zaključena že letos, ko bodo, v kolikor bodo to dopuščali vremenski pogoji, zgrajene tri veje glavnih kanalov. To pomeni zares začetek del na velikem in za M. Soboto prepotrebnem objektu. O dosedanjih delih navajamo nekaj zanimivih podatkov iz razgovora našega sodelavca z V. Vrečičem, komunalnim referentom ObLO M. Sobota. Do sedaj je že zgrajen glavni odtočni kanal, ki je zakopan približno 4 metre globoko in je raztegnjen od izliva v Ledavo do železniške postaje. Tu so se dela nekoliko zataknila, ker je potrebno traso kanala speljati pod železniškimi tiri, kar zahteva še posebno previdnost pri delu in je poleg polaganja cevi po mestnih ulicah eden najtežjih odsekov. Pred železniško postajo se bo kanal nekoliko lomil, tako da ga bodo speljali pod Ulico arh. Novaka, po delu Titove do križišča Zvezne in Cvetkove ulice. Tu se bo del kanala odcepil ter bo speljan po Zvezni ulici, ki jo bo gradnjo popolnoma razdrla. Sprva je bilo sicer predvideno, da bi tekel kanal pod desnim pločnikom, vendar bi bile s tem ogrožene stavbe, ki bi jih bilo potrebno v tem primeru ustrezno utrjevati, kar pa bi za nekaj milijonov din podražilo gradnje, poleg tega pa je to dokaj zamudno in zahtevno delo. Kanal se bo nadaljeval ob Kidričevi cesti do gasilskega doma in bo speljan po novi trasi, ki je predvidena tudi v zazidalnem načrt tega predela mesta. Zaradi tega bo odstranjenih tudi nekaj hiš, ki so napoti. Dalje bo kanal zavil proti novim blokom, ki bodo takoj priključeni na omrežje kanalizacije, tako da bo odpadla gradnja greznic, s čimer bo tudi prihranjenih nad 2 milijona dinarjev. Druga veja kanala bo tekla od križišča Titove in Zvezne po Cvetkovi ulici, prečkala bo Lendavsko ter zavila v Tovarno mesnih izdelkov. Vzporedno s tem bo zgrajena tudi tretja veja kanalov in sicer od glavnega odtočnega za železniško postajo, skozi industrijski predel Sobote do Tovarne mlečnega prahu. Vsi omenjeni kanali bodo glavni odtočni kanali na katere bodo navezani še rajonski in ulični kanali. To so načrti za letos, v prihodnjem letu pa bo zgrajen še glavni kanal po ulici Stefana Kovača do gimnazije. Dela pri kanalizaciji izvaja Komunalno podjetje iz Murske Sobote, finansira pa jih občinski ljudski odbor, ki je v ta namen letos predvidel okoli 140 milijonov dinarjev. Soboška kanalizacija ima tudi svojo posebnost. To je izredno nizek padec, ki znaša od 1 do 2 promili, kar pomeni, da se dno kanala v 10 metrih zniža le za 1 cm, kar je zelo malo. Prav to pa zahteva prvovrstne betonske cevi in izredno natančnost pri delih. Vzporedno s kanalizacijo bodo gradili tudi vodovod. V fazaneriji so že izkopani trije vodnjaki, kjer bodo nameščene tudi črpalne naprave, ki bodo povezane s 35 metrov visokim vodovodnim stolpom v bližini Težke konfekcije. Kapaciteta tega vodohrana bo okoli 300 kubičnih metrov vode in bo dopolnjeval vodovodno omrežje z vodo v kritičnih trenutkih, ob najvišji dnevni porabi, ko črpalne naprave ne bodo mogle zadostiti vseh potreb. Z gradnjo vodovodnega omrežja bodo pričeli takoj, ko bodo preizkušene še posebne čistilne naprave za odstranjevanje mangana in ogljikovega dioksida, ki ga vsebuje naša voda v precejšnjih količinah. Mangan je namreč v ve- čjih količinah škodljiv zdravju, ogljikov dioksid pa bi preveč najedal vodovodne cevi. Po dograditvi bosta objekta vsekakor velika pridobitev, saj bosta prebivalce Murske Sobote odrešila marsikatere nevšečnosti. Zdaj pa zares — začetek kanalizacijskih del v Murski Soboti PREDAVANJE O VRTNARSTVU Ob ustanovitvi hortikulturnega društva v Murski Soboti je predaval o ureditvi okrasnega vrta okrog stanovanjskih hiš Jože ing. Strgar iz Ljubljane. Zelo zanimivo predavanje je spremljal s prelepimi barvnimi diapozitivi. Skoda, da se je udeležilo tega predavanja le okrog 20 poslušalcev, čeprav je bilo razposlanih okrog 100 vabil. FRANC GYÖRFI, analitik v SGP »Pomurje«, Murska Sobota Položaj delovnega človeka v statutu Sedaj smo nekoliko prekinili z delom na izdelavi osnutka statuta podjetja, vendar pa pričakujem, da bomo do konca maja osnutek že izdelali. Nekatera poglavja so v glavnem že končana. To sta poglavji o organizaciji podjetja in o pristojnosti organov upravljanja. Izredno težko pa bo obdelati nekatera poglavja iz delovnih odnosov. Mnogo težav nastaja, ker naši delavci v veliki večini še vedno nihajo med svojo zemljo in podjetjem. Ker je v gradbeništvu delo sezonskega značaja, imamo v poletnih mesecih deseturni delavnik, ki pa delavcem nikakor ne odgovarja, ker bi po končanem delu na gradbišču radi še opravili dela na svojih posestvih, ki sicer niso velika. Kako prav te delavce ločiti od te zemlje in jih popolnoma povezati s podjetjem, to je največji problem. Vse pa zavisi od sredstev, s katerimi bomo razpolagali. Dokler pa ta ne bodo takšna, da bi ustvarili ugodne pogoje za življenje delavcev, pa tudi skrb ne bo prišla toliko do izraza. V prihodnjem letu mislimo z gradnjo stanovanjskega bloka za samce in pa tudi družine, v perspektivi bi bilo potrebno nekje urediti kak zimski počitniški dom, ker delavci pri nas poleti ne morejo zaradi dela koristiti dopuste in so tako v marsičem prikrajšani za ugodnosti, ki jih uživajo drugi delavci. Uredili smo tudi vprašanje malic, ki jih dobivajo delavci na vseh gradbiščih. Zdi se mi, da bodo sedaj tudi večje možnosti za reševanje prav teh vprašanj, ker smo si z odrekanjem v prejšnjih letih uspeli že nabaviti vsa potrebna sredstva in zato bomo lahko večji del dohodka uporabljali v te namene. Je pa mnogo težav pri tem. Da bi jih laže reševali, je tudi osrednji delavski svet izvolil posebno komisijo za družbena vprašanja, ki bo prav te probleme spremljala, jih proučevala in tudi predlagala ustrezne rešitve. DPD Svoboda Ljutomer Večer vedrih melodij v izvedbi DPD Svoboda v Ljutomeru je bil dobro organiziran in tudi obiskan. Pod vodstvom dirigenta Avgusta Loparnika se je orkester, ena najstarejših sekcij, tokrat predstavil z domačimi skladbami. V orkestru je nastopila tudi 14-letna Liljana Novak iz Ljutomera. Najmlajša članica orkestra. Igra na flavto in pet let tudi klavir. Po končani osemletki namerava nadaljeva- ti študij na srednji glasbeni šoli. Liljana pa je tudi odlična šahistka. Že trikrat zapovrstjo je osvojila naslov občinske pionirske prvakinje. M. M. POMURSKI VESTNIK, 25. APRILA 5 DAN DELA in ekskurzij na gimnaziji Pretekli teden so imeli soboški gimnazijci dan dela in ekskurzij. Delali so na košarkarskem igrišču in urejali okolico šolskega poslopja. Naslednji dan so dijaki pripravili več ekskurzij. Športniki Elana so se pomerili v več športnih disciplinah v Ptuju s kolektivom tamkajšnje gimnazije in soboške Sloge. Druga skupina dijakov si je že dan poprej ogledala znamenitosti tega mesta, medtem ko je tretja skupina obiskala pisatelja Miška Kranjca na njegovem domu v Veliki Polani in se dalj časa zadržala z njim v prijateljskem razgovoru. Naslednji dan so obiskali tudi Cezanjevce pri Ljutomeru, kjer jim je tovariš Ribič pripovedoval o partizanskem boju in dogodkih pri Ribičevem mlinu. Dijaki so dobili v spomin še fotografijo cezanjevskega spomenika in vabilo za udeležbo na jubilejni proslavi, ki bo prihodnje leto. Dijaki so bili s poučnimi izleti zelo zadovoljni, zlasti še tisti, ki so obiskali Veliko Polano in Cezanjevce. -mv- CEZANJEVČANI OB SVOJEM PRAZNIKU Prebivalci Cezanjevec in okolice so na pobudo Zveze borcev narodno-osvobodilne vojske in drugih množičnih organizacij tudi letos dostojno proslavili 19-letnico partizanskih bojev. Okrog devete ure so šli v povorki od osnovne šole k Ribičevem mlinu, kjer je bila spominska svečanost. Po govoru o pomembnih dogodkih v ljudski revoluciji so mladi vaščani in pionirji izvedli kulturni program. -sf- Letos: Ščavnica urejena do Ljutomera Že doslej — veliko delo Vodna skupnost »Ščavnica« v Ljutomeru je uspela doslej urediti 5,5 kilometrov struge Ščavnice. Delo iz leta v leto napreduje in letos bo urejena struga v dolžini 1,5 km. Tako bo nevarnost pred poplavami v Ljutomeru, njegovi bližnji okolici odklonjena. Ni potrebno poudarjati kako pomembno delo opravlja vodna skupnost za naše kmetijstvo in gospodarstvo nasploh. Morda je bolj zanimivo omeniti nekatere težave, ki jih vodna skupnost ima. Pomanjkanje potrebnih sredstev za regulacijo Ščavnice je vsakoletni pojav. Sredstva, dobljena iz vodnega prispevka, posebne 2-odst. namenske doklade ObLO Ljutomer, dotacije vodne skupnosti za porečje Mure in vodnih prispevkov kmetovalcev ter gospodarskih organizacij, nikakor ne zadoščajo za pokritje stroškov, ki nastajajo. Kljub temu je vodna skupnost »Ščavnica« vse doslej opravila ogromno delo. Vsa dela izvaja sama, s svojo mehanizacijo in delovno silo. Ker področje vodne skupnosti Ščavnice ekonomsko ni tako močno, da bi lahko financiralo vsa dela, ki so še potrebna za dokončno ureditev ščavniške doline, je nujno, da se sredstva zagotovijo iz drugih virov. Vodni zakon, ki se pripravlja, bo verjetno rešil status manjših vodnih skupnosti, obenem pa tudi finansiranje melioracijskih in regulacijskih del. Na občnem zboru je bilo poudarjeno, da bo čimprej potrebno združiti vse manjše vodne skupnosti v večjo in močnejšo vodno skupnost na območju okraja, ki bo imela dovolj močno ekonomsko zaledje. Za dokončno ureditev ščavniške doline je potrebno še več kot pod milijarde dinarjev in ta sredstva bo potrebno zagotoviti s posebnimi investicijskimi krediti. Obenem pa bo potrebno reševati tudi druge probleme. Tako bo potrebno zgraditi več mostov na Ščavnici, izdelati idejni projekt za regulacijo Ščavnice in izvršiti projektiranje od Borejcev navzgor, urediti odkup zemljišč od zasebnih lastnikov itd. Ob tem pa bo potrebno reševati tudi vprašanje pomanjkanja kadrov, povečanja strojnega parka, zaposlitve delovne sile Skozi vse leto. Le tako bo lahko v prihodnosti realizirana zamisel o popolni melioraciji ščavniške doline, ki je brez dvoma najcenejša jugoslovan- ska investicija v vodnem gospodarstvu po zaslugi Vodne skupnosti »Ščavnica«. ič. KMETIJSKI SVETOVALEC NAJPRIMERNEJŠE SORTE KROMPIRJA ZA POMURJE Za uspešno pridelovanje krompirja je nujno potrebno dobro seme, pravilno gnojenje, dobra priprava zemlje in pravočasna zaščita pred boleznimi in koloradskim hroščem. Razen tega pa je količina pridelka odvisna tudi od sorte krompirja. Katera sorta bi bila najprimernejša za posamezna območja, da bi dajala največje pridelke, lahko ugotovimo le z večletnimi sortnimi poskusi. Take poskuse z različnimi sortami krompirja izvajamo v Pomurju že devet let. Na podlagi rezultatov večletnih povprečnih pridelkov lahko za Prekmurje priporočamo naslednje sorte: MED RANIMI JEDILNIMI SORTAMI je dajala najboljše pridelke sorta Bintje. V 9-letnem povprečju je dala pridelek 311,78 q na ha, kar je za rano in jedilno sorto zelo zadovoljivo. To je holandska sorta, ki ima podolgovate jajčaste gomolje, lupina je gladka, meso pa svetlorumeno. Zahteva rahlo in dobro zemljo. Proti plesni pa moramo rastline pravočasno škropiti. Priporočamo tudi sajenje celih gomoljev, ker je sorta občutljiva za rezanje. Med najnovejšimi domačimi sortami se je tudi zelo dobro izkazala sorta Jubilej. Po obliki gomoljev in zahtevnosti je zelo podobna Bintju. V Prekmurju je dala v 6 letih povprečen pridelek 296.26 q na ha V SKUPINI SREDNJIH POZNIH SORT se je v Pomurju posebno odlikovala sorta Viktorija, ki je 5 let dajala povprečen pridelek 350,63 q na ha. Sorta daje visoke pridelke, je pa tudi dobra jedilna sorta. Proti plesni je bolj odporna kot Bintje in Jubilej. Meso ima belo. Prav tako je priporočati sorto Igor, ki je 4 leta dajala v povprečju 300,43 q na ha. Tudi to je jedilna sorta z belim mesom. Obe sorti sta vzgojeni doma žlahtnitelj je ing. Viktor Re- panšek s Kmetijskega instituta Slovenije. Verjetno bo za prihodnje leto seme teh dveh, veliko obetajočih sort že na razpolago. V to skupino spada tudi nova domača sorta Cvetnik, ki ima dobro jedilno vrednost, meso ima belo, cvete dolgo in močno, cvet je modrovijoličast in diši. Cvetnik se je razširil predvsem okoli večjih potrošniških središč, predvsem zaradi svoje jedilne vrednosti. Ne kaže ga preveč širiti v naš okoliš, ker daje premalo zanesljive pridelke. V SKUPINI POZNIH SORT sta dajali najboljše pridelke Merkur in Voran. Merkur je trenutno v Slovenji ena najbolj razširjenih tujih sort krompirja. Merkur se je priljubil predvsem zaradi male zahtevnosti, dobrega pridelka in domala belega mesa. čeprav njegova jedilnost ni dobra. Merkur je posebno primeren za lažja, peščena tla. V zadnjih letih njegovi pridelki upadajo, ker je seme že precej izrojeno. Zadnje čase se je začel precej širiti Voran. V Pomurju je v 9-letnem povprečju dal 397,06 q na ha. Voran je tudi malo zahtevna sorta, daje zanesljive pridelke na vseh tleh. tudi v težjih zbitih, razen v izrazito peščenih zemljah. Za bolezni ni preveč občutljiv. Meso ima rumeno, okus in jedilnost je boljša kot pri Merkurju. Poleg Vorana in Merkurja se pojavlja pri nas še nova nemška sorta Kapela, ki je prišla k nam s Poljske. Je zelo pozna sorta, ki je rodovitna, vendar manj kot Voran. Meso je svetlorumeno, primerna pa je predvsem za krmo in industrijsko predelavo. Za zemljo ni zahtevna, razen za težka tla. Navedeni povprečni pridelki, ki so bili doseženi v poskusih, ob običajni agrotehniki in srednje močnem gnojenju, dokazujejo, da je s pravilno izbranimi sortami mogoče doseči lepe pridelke 'krompirja. Ing. Marija Skledar Ustanovljeno hortikulturno društvo v Murski Soboti ZA LEPŠO PODOBO POKRAJINE Po večletnih prizadevanjih in pripravah je bilo končno 16. aprila t. l. ustanovljeno hortikulturno društvo tudi v Murski Soboti. Podobna društva že dalj časa obstajajo v raznih mestih in krajih Slovenije, združuje na jih Zveza hortikulturnih društev Slovenije s sedežem v Ljubljani. Društvo včlanjuje kot množična organizacija ljubitelje in strokovnjake, množične gospodarske in druge organizacije z namenom: skrbeti za lepšo podobo krajine in za javno zelenje. V ta namen izvaja društvo propagando za širjenje in ču- vanje javnega in hišnega zeljenja; daje pobude in posreduje strokovno pomoč tam. kjer gradnja gospodarskih objektov, naselij, komunalnih naprav ipd. spreminja pokrajino; sodeluje z organizacijami, katerih dejavnost vpliva na oblikovanje pokrajine (projektivne organizacije, komunalna podjetja in dr.); sodeluje z množičnimi organizacijami; razvija vzgojno prirodoljubno delovanje med mladino. Iz tega kratkega opisa je mogoče ugotoviti, da ima nedavno ustanovljeno društvo obširne naloge za olepšavo naših mest, naselij itd., zato upamo, da bodo njegovo delovanje podprli državljani kot individualni člani, družbene, gospodarske in druge organi- zacije pa kot kolektivni člani. O društvenih prostorih in drugih zadevah bomo obvestili javnost še naknadno. . E. S. Nikar tako, deklica; rožica v parku naj cvete vsem! V VERŽEJSKEM VZGAJALIŠČU PO NOVI POTI DO ČLOVEKA IN KRUHA Vzgajališče v Veržeju je svojčas zaradi neprimernega upravnega osebja in pomanjkanja dobrega vzgojnega kadra bilo v precej težkem položaju. Ko pa je krmilo zaveda prešlo v sposobnejše in čvrstejše roke novega upravnega osebja, ki mu je med drugim uspelo dobiti tudi: potreben strokovni kader, je zavod krenil naprej po novi, boljši poti. Vzgajališče je republiška ustanova. Do nedavnega so otroke sprejemali direktno iz posameznih občim, ki so tudi plačevale vzdrževalne stroške. Ti otroci so bili na tak ali oni način defektni, na primer umsko zaostali, vzgojno zanemarjeni in podobno. Zdaj pa v Ljubljani na Kodeljevem deluje triažna postaja, ki sprejema problematično mladino iz vse Slovenije. Tu otroci ostajajo pet do šest mesecev pod stalnim nadzorstvom strokovnjakov. Ti jih spoznavajo, sortirajo glede na vrsto defektnosti in jih potem pošiljajo v posamezne vzgojne zavode po Sloveniji. Veržej sedaj dobiva samo normalne, a vzgojno zanemarjene otroke. Te dneve jih je v zavodu 68 v starosti od 9 do 16 let. Razdeljeni so v tri vzgojne skupine, ker le tako vzgojitelji lahko čimveč delajo z njimi. Za vsakega posameznika naredijo plan vzgoje. Dopoldne so pri pouku v redni osemletni šoli skupaj z ostalimi veržejskimi otroci, popoldne pa so, vse dokler ne gredo v posteljo, pod skrbnim nadzorstvom vzgojiteljev. V tem času so stalno zaposleni z najrazličnejšim delom, učenjem, .športom in drugim razvedrilom. Lani so pričeli graditi delavnice, ki bodo gotove do novega šolskega leta. Prvotno je bil načrt, da bi se otroci v teh delavnicah izučili določenih poklicev in bi tako z zavoda odhajali takoj v proizvodnjo. Po novem načrtu pa bodo delavnice služile za uspešnejši tehnični pouk in vzgojo, pri katerem bodo iskali, krepili in razvijali le otrokovo zanimanje za različna dela. Otrok ostane v zavodu vse dotlej, dokler ne pokaže določene zrelosti in vzgojitelji ne uvidijo, da bo sposoben za ta ali oni poklic. Potem mu domača občina priskrbi učno mesto, v primeru pa, da otrok ni sposoben za kak poklic, pa delovno mesto. Vendar gojence še naprej kontrolirajo, ker so ponavadi to zelo sugestibilni otroci in hitro padejo pod tuji kvarni vpliv. Za nujno potrebno obnovo prostorov zavoda in za dograditev delavnic bi potrebovali 40 milijonov, obljubljenih pa imajo le 10 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bodo popravili najnujnejše, dogradili in opremili delavnice, ki jim bodo pri vzgoji v veliko pomoč. LUDVIK DRVARIČ, pismonoša iz Mačkovec RAD IMAM svoj poklic Poklic pismonoše sem vzljubil že kot otrok. Očetu, ki je prav tako opravljal to delo, sem včasih pomagal pri raznašanju pisem, časopisov in drugih pošiljk v vasi. No in tudi jaz sem pred devetimi leti »zakoračil« po očetovi poti. »Najraje raznašam prijetno in veselo pošto ljudem,« je rekel Ludvik Drvarič, pismonoša iz Mačkovec. Rad imam svoj poklic, pa čeprav vedno ni najbolj prijeten. Najhuje je pozimi, ko v snegu in mrazu prehodim dnevno okrog 25 km po naših goričkih hribih. Veseli obrazi ljudi ob sprejemu prijetnih novic tudi mene razveselijo. Naši ljudje so zelo gostoljubni in včasih je kar težko odreči se vabilu na malico in kozarček jabolčnika(?). Največ dela je pred prazniki in ob dnevih ko prispejo časopisi. Trudim se, da občani dobe namenjeno jim pošto čimprej v roke. Zato pač moram včasih na pot v popoldanskih urah. Pa nič zato. Doslej še nisem doživel v opravljanju svojega dela posebnih zanimivosti. Najraje raznašam vesele in prijetne vesti. Včasih pač koga malo razočaram, toda dekleta na vasi mi še vedno že vnaprej kličejo: »Ali je morda kaj zame?« Verjemi, tudi jaz sem vesel, če lahko odgovorim pritrdilno. Mislim, da bomo morali v našem PTT podjetju v prihodnje še posvetiti skrb izpopolnjevanju sistema nagrajevanja po delu, strokovnemu izobraževanju in predvsem modernizaciji PTT službe. Trenutno je naša naj večja naloga uresničiti naloge, ki smo jih sprejeli v letošnjem letu na področju modernizacije PTT prometa. Prostega časa pa pravzaprav imam bolj malo. Delam v sindikalni podružnici, v gasilskem društvu, v strelski družini in Rdečem križu, v KO SZDL, včasih pa rad skočim za kakšno uro tudi na igrišče za odbojko. Inž. PALDAUF STANKO, ELRAD, G. RADGONA Od začetnih poskusov do lastnih konstrukcij Radgonsko podjetje Elrad je eno izmed redkih, ki ima svoj konstrukcijski oddelek ali kot ga v podjetju imenujejo — razvojni oddelek. Ta omogoča, da proizvajajo po lastnih načrtih. O nekaterih novih proizvodih nam je pripovedoval inž. Paldauf. Vso dokumentacijo za naše proizvode napravimo v našem razvojnem oddelku, ki se je lepo razvil in sedaj v njem dela šest ljudi. Ta oddelek tudi skrbi za razne izboljšave naših proizvodov. Kot popolnoma naš proizvod bo tudi frekvenčni pretvornik, ki smo ga sami skonstruirali. Pri prodaji televizijskih anten so ljudje v raznih krajih ugotavljali, da je sprejem slab in se pritoževali. Toda tega niso bile krive antene temveč to, ker so nekatera področja zaradi hribov senčena. Zato je za take kraje potreben frekvenčni pretvornik. ki sprejema na enem in oddaja na drugem kanalu. Ti pretvorniki so manjših in večjih moči. Postavljali jih bomo v soglasju z RTV. Omogočili pa bodo, da bo televizijski sprejem dober in brez prejšnjih motenj. Tudi drugače se naš razvojni oddelek dobro uveljavlja. Razni kabli, ki jih izdelujemo za Iskro, so tudi naše konstrukcije. Oni nam sporoče želje, potrebe, mi potem izdelamo vzorec, ki ga v Iskri preizkusijo in če je potem potrebno kaj spremeniti, spremenimo ali pa ne, če je vzorec dober in odgovarja potrebam. »DOGODEK V TRAMVAJU« Kaže, da je dramska sekcija MKUD »Dane Šumenjak« na ESŠ kljub enoletnemu mrtvilu ponovno oživela, saj se je do sedaj vsako leto predstavila s kakšno igro, s katero je dosegla obilo uspeha. Letos so se odločali za igro Miodraga Đurdeviča »Dogodek v tramvaju, ki se jim je zdela najprimernejša. S pomočjo režiserja Jožeta Zrima in po temeljitih pripravah igralcev je bila pred kratkim za dijake ESŠ krstna uprizoritev. Premieri so gledalci z zanimanjem sledili in izvajalce na koncu nagradili z dolgim aplavzom. Nad to prvo predstavo so igralci Vili Kovač, Nada Titan, Sonja Pongrac, Angela Rauter, Nada Kolarič in drugi bili nadvse zadovoljni, saj jim je dala vzpodbudo za nadaljnje delo. Prejšni teden so se predstavili soboškemu občinstvu, naslednji dan pa staršem dijakov šole po roditeljskem sestanku. Polna dvorana gledalcev na obeh predstavah je hlastno sledila dogodkom, ki so se odvijali okrog tramvaja, in agentovim iskanjem morilca. Tudi ti predstavi sta bili poplačani z dolgotrajnim ploskanjem. Pretekli teden pa so se predstave vrstile druga za drugo. Najprej so igro prikazali dijakom srednje šole za telesno vzgojo in šole za zdravstvene delavce, naslednji dan za učiteljišče, nato za gimnazijo in šolski center za blagovni promet. Predvidevajo še nekaj gostovanj po večjih krajih Pomurja. Dijakom, posebno dramski sekciji so dale te predstave veliko volje za nadalnje delo. Dokazali so, da bodo dramsko delovanje še bolj popestrili in tako pripomogli h kulturnemu napredku tako v Soboti kot v Pomurju. TAMBURAŠKI ZBOR ESŠ NA RTV LJUBLJANA Tamburaši ESŠ so v Pomurju dobro znani, saj so se udeležili vseh večjih predstav in zabavnih prireditev. Za svoj največji dosedanji nastop pa imajo tistega na RTV v začetku tega leta. Večkrat jih slišimo tudi v Radiu M. Sobota, za katerega so pred kratkim posneli nekaj novejših skladb. Za letos so se temeljito pripravili. Tako bodo nastopali na prvomajski proslavi, na sprejemu Titove štafete, na osrednji reviji zabavnih ansamblov v M. Soboti, na šolskih in izvenšolskih prireditvah. Največji nastop, ki so si ga že dolgo želeli, bodo imeli 25. maja na televizijski oddaji Sončna ura. Tako jih bodo lahko videli na televizijskem zaslonu po širši domovini. Radenci: Mladinska politična šola zaključena Po tri in pol mesečnem pouku so pred dnevi zaključili pouk v radenski mladinski politični šoli, katero je obiskovalo nad 40 mladih iz zdravilišča, vaške organizacije ZK in gostinskega šolskega središča. Tečaj je priredila osnovna organizacija ZK v podjetju. Povprečen učni uspeh je bil ob zaključnih izpitih dober. Telovadno društvo Partizan v Radencih se je te dni uspešno predstavilo občinstvu s telovadno akademijo. Pester in skrbno pripravljen program je obsegal štirinajst telovadnih sestav in vaj na orodju. Razen članic so nastopili vsi društveni oddelki. Vseh nastopajočih je bilo 138, ki so kljub kratkemu času ter pomanjkanju vaditeljev in primerne telovadnice dosegli ugodne uspehe. Dopoldne si je akademijo v zadružnem domu ogledala šolska mladina zvečer pa odrasli. Kot gostje so na večerni prireditvi sodelovali tudi pripadniki JLA. Tudi popoldansko varstvo ? Zadnji roditeljski sestanek v soboškem Otroškem vrtcu je bil slabo obiskan, čeprav so bila na dnevnem redu pomembna vprašanja. 30. maja se bo predvidoma pričelo in 21 dni bo trajalo letošnje letovanje otrok v domu Daneta Šumenjaka v Baški. V vrtcu nameravajo organizirati tudi popoldansko varstvo otrok, kar je zelo ugodno za podjetja, v katerih imajo v dveh delovnih izmenah pretežno zaposlene matere. Ta odločitev vodstva otroškega vrtca je bila doslej najbolj ugodno sprejeta v Tovarni oblačil, perila in pletenin v M. Soboti. V soboškem otroškem vrtcu se že tudi pripravljajo na pevski festival, katerega se bodo predvidoma udeležile vse skupine razen najmlajših. Mladi pevci že pridno vadijo. Zanimiv je bil tudi razgovor z vzgojiteljicami o življenju otrok v njihovi ustanovi. Starši so si takrat lahko ogledali tudi risbe in druge izdelke svojih malčkov. K. S. Delo kot vsako drugo; nič neobičajno. Zelo, zelo zgodaj je potrebno vstati in očediti mesto za nov dan. Zato bodimo obzirni, saj imamo koše za odpadke. Premalo aktivni v sekcijah Pred dnevi je bil na KSŠ v Rakičanu občni zbor Ljudske tehnike. Analizirali so dejavnost društva v preteklem letu; ugotovili so, da so člani večkrat pokazali premalo zanimanja za tovrstno dejavnost in zato dosegli slabše uspehe. V okviru društva delujejo štiri sekcije, ki več ali manj skrbijo za tehnično izpopolnjevanje članov. Foto sekcija Je v pretekli sezoni pripravila kar dva tečaja. Člani se za delo niso dovolj zanimali, saj je od 34 prijavljenih opravilo A izpit le 8 kandidatov. Podobno je bilo z radio krožkom, ki je moral prenehati delovati zaradi slabega obiska. Uspešnejše delovanje pa je opaziti pri avto-moto sekciji. Kandidatov je tu dovolj, vendar je potrebno pripraviti za izpit predvsem letošnje absolvente. Kmetijsko-tehnična sekcija pa enkrat tedensko vrti poučne filme s področja kmetijstva doma in po svetu. Društvo si je dobro zastavilo letošnji delovni program. -do- POMURSKI VESTNIK. 25. APRILA 6 S SEMENI ZAENKRAT PRESKRBLJENI — TUDI GNOJIL NE PRIMANJKUJE Pravočasni ukrepi za ublažitev škode Kaže, da so strokovnjaki KG Beltinci spoznali nevarnost, katero je prinašala s seboj letošnja izredno dolga in huda zima. Zato so že krajem februarja ustrezno ukrepali, da bi nastalo škodo v kar največji meri ublažili. Prvi korak je bil storjen že februarja, ko so sneg na njivah zrahljali, da bi tako omogočili dostop zraka rastlinam. Ječmen kakor tudi vse ostale ozimne krmne mešanice pa so pobranali. Da hi kar natančneje ugotovili stanje prezimelih posevkov, so k pregledu posejanih zemljišč povabili strokovnjake Kmetijskega instituta Ljubljana. Ugotovitve so pokazale, da so posevki z nekaterimi izjemami še kar dobro prezimili. Se najbolje je prezimila pšenica. Pokazalo se je, da se je najbolje odrezala sovjetska vrsta pšenice »Bezostaja I«, s katero KG šele poskuša. Tako je natančen pregled pokazal, da je na 1 kv. meter zemljišča., posejanem z omenjeno vrsto pšenice, 420 rastlin. Pri vrsti pšenice »Leonardo« so ugotovili povprečno 350 do 380 rastlin na kv. meter. Ob njenem pregledu so pri- šli do zaključka, da je potrebna nitracija zemlje s 100 do 200 kg nitromonkala na hektar. Precej škode je povzročila tudi snežna plesen, ki je prizadela predvsem ječmen in ostale ozimne krmne mešanice. Kaže tudi. da bodo morali nekaj rži za zeleno preorati. Kot pravijo na gospodarstvu, so s semeni zaenkrat še kar preskrbljeni, predvsem s semenom za silažno koruzo. Manjka jim še samo nekaj semena za strnišne posevke. Preskrbljenost KG s koruznim semenom je izredno pomembna, prav posebno še, če upoštevamo, da imajo koruzo posejano kar na 171 ha zemljišč. Tako zajema silažna koruza 124 ha zemljišč, pitnik pa 47 ha. Za pitnik jim sicer še manjka nekaj semena, upajo pa. da bodo ta primanjkljaj pravočasno odpravili. Jare krmne mešanice kakor tudi črno deteljo so že posejali. Tudi zaradi pomanjkanja gnojil se ne pritožujejo. Precejšnje količine nitromonkala so imeli na zalogi še od lanskega leta, predvsem za nitracijo ozimnih posevkov. Manjkajo pa jim še gnojila za posevke silažne koruze in strnišnih posevkov. Upajo pa. da bodo dobili gnojila pravočasno, saj jih imajo naročene pri KIK »Pomurka« . Občutili pa so pomanjkanje gnojil za travnike in detelje. Potrebno gno- jilo so dobili šele pred dnevi iz Italije. Na splošno se torej KG Beltinci ne bori s kakimi bolečimi problemi. Z energičnimi agrotehničnim prijemi so, kot pravijo sami, uspeli, da večje gospodarske škode zaradi dolgotrajne zime ne bodo pretrpeli. BR LENDAVA: pomanjkanje zelenjave V Lendavi je precej družin, ki nimajo svojih vrtov; mnoge gospodinje morajo zategadelj zelenjavo redno kupovati. Pri tem pa se vedno rado ne- kaj zatakne! Okoliški prebivalci prinesejo vsak torek in soboto pridelke v Lendavo. Cene na tržnici niso kontrolirane in tudi ni večje izbire. Trgovine nočejo prevzeti nabavo zelenjave, ker je premajhen zaslužek in tudi ni primemo, da bi zelenjavo prodajali skupno z drugim blagom. V Lendavi je slišati več predlogov. Na sestanku Socialistične zveze v tretjem rajonu so predlagali, da je potrebno omogočiti prodajo zasebnemu sektorju. V Lendavi je namreč vrtnar, ki bi bil pripravljen prevzeti preskrbo prebivalstva z zelenjavo, če bi s tem soglašal tudi občinski ljudski odbor. Zelenjava je slej ko prej življenjski problem lendavskih potrošnikov, zato bi ga bilo potrebno čimprej ugodno rešiti. Š. inž. K. TO PA NI PRAV Ko se izkoplje človek iz obdobja »nerodnih let« in krepko zajadra v Abrahamovo pristanišče, se rad ozira nazaj v čase rosne mladosti in obuja spomine na svoja brezskrbna leta. Z njimi so povezani razni dogodki, ljudje in čas. Ko sem pred nedavnim stopal mimo društvenega doma ljutomerskega Partizana, sem si dejal: »Poglejmo, kako izgleda ta ugledna stavba danes, po mnogih letih, odkar sem telovadil kot nekdanji sokolski naraščajnik in kasneje kot član«. V poslopje ni bilo težko priti, kajti vrata so odprta vsakomur, poklicanim in nepoklicanim. Že od zunaj sem slišal močno bobnenje, kričanje, treskanje. Ko sem stopil v dvorano, je priletela vame žoga; v telovadnici so igrali nogomet. Žoga je neusmiljeno zadevala stene in strop; nikomur se ni zdelo prav nič škoda, ko Je v telovadnici bobnelo, da so se tresle šipe in vrata. Zato ni čudno, kako izgleda telovadnica, kakšne so stene in strop. Peč v kotu je vsa žalostna, skozi odprtino v steni je zmontiran čudno smešen dimnik in tam okoli je od dima vse črno. In v telovadnici so razigrani mladinci brcali žogo v blatnih čevljih in v škornjih — še bolj blatnih — na parketu! Pogledal sem v zasilno garderobo za orodje; ta je v sprednjem hodniku. Preplašena koza je ležala na tleh in molela vse štiri od sebe. Na njej je ležala švedska miza ali kaj, med vse to pa je bila zgnetena skakalna deska in še ostalo orodje. Joj, kakšen nered! Nos me je pripeljal v stranišče. Da vidite to ljutomersko partizansko higiensko kulturo! Školjka na stranišču razbita, pisoarji ... ne bom pravil dalje. Stopil sem na oder, tja, kjer sem nekoč nastopal na telovadnih akademijah. Vse razvlečeno, vse leži križem kražem, nobenega reda. In okolica doma? Ali potrebujejo člani ljutomerskega Partizana res vso okolico doma za eno samo smetišče? Spomnil sem se nekdanjega ljutomerskega Sokola. Gorje, kdor je stopil v telovadnico v čevljih! Gospodar društva je bil strog. Spomnim se, ko je ta dom rasel. Tudi mi otroci smo pomagali; imeli smo čisto krvave in žuljave roke, ko smo podajali zidarjem opeko! Od jutra do večera smo delali, zato smo tudi ljubili ta dom in pazili nanj kot na svojo hišo. Vi, ki ste brcali v telovadnici žogo, slabo čuvate naše delo. In to nas boli, nas stare! -ar ČESTITKA DRUŽINI RECEK, POSEBNO ŠE BRATU ŠTEFANU IN MICKI, ČESTITA ZA PRVI MAJ IN JIMA ZELI SE MNOGO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV — ALOJZ RECEK, UČENEC INDUSTRIJSKE KOVINARSKE ŠOLE MARIBOR. ALKOHOL IN PREHITRA VOŽNJA V Murski Soboti se je 16. t. m. pred hotelom Zvezda pripetila prometna nesreča, ki jo je povzročil Jože Gomboši iz Murske Sobote. Vinjen in brez vozniškega dovoljenja se je zaradi prehitre vožnje na ovinku zaletel v stebričke in verige, ki omejujejo pločnik od cestišča. Trčenje je imelo za posledico padec, ob katerem je bil Gomboši težje, sopotnik H. pa lažje poškodovan. Materialna škoda znaša 50 tisoč dinarjev. STARŠI PAZITE NA OTROKE Dne 17. aprila je zgorela kopica slame Andreja Antolina iz Bratonec. Požar, ki so ga povzročili otroci v igri z vžigalicami ima za posledico 35 tisoč din gmotne škode. DELOVNA NEZGODA Na vinogradniško-živinorejskem kombinatu v Ljutomeru se je de- lavcu Antonu Puklavcu pripetila težja nezgoda. Zagrabila ga je veriga, ki je vezala kardansko os traktorja in škropilnico ter ga huje poškodovala. Puklavec je bil takoj prepeljan v soboško bolnišnico. ZNAŠEL SE JE NA STREHI V Murskih Črncih je Štefan Farič povzročil lažjo prometno nezgodo. Z izposojenim, neregistriranim in nevoznim avtomobilom ga je zaradi prehitre vožnje na ovinku v M. Črncih zaneslo najprej v leseno ograjo, nato pa se je vozilo prekucnilo na streho. Gmotna škoda znaša 35 tisoč din. Ostalih poškodb k sreči ni bilo. UTOPIL SE JE V MURI Pred kratkim sta se iz Veržeja s kolesi vračal Štefan Cipot in njegov sin, oba iz Mlajtinec. Pri brodu na Muri, kjer se cesta močno približa reki, je Cipot starejši nenadoma zavozil v vodo in utonil. Trupla doslej še niso našli. Prvomajski pozdravi naših fantov iz JLA Kot je to pri listu že običajno, je zadnje dni prispelo v uredništvo za kar zajeten šop pisem in dopisnic s pozdravi naših fantov, ki služijo vojaški rok v JLA. Mladi vojaki pozdravljajo ob Prvem maju, mednarodnem prazniku dela, svoje najdražje, svojce in sorodnike, prijatelje in znance, svoje delovne kolektive, mladino in sploh delovne ljudi v pokrajini ob Muri. Marsikatero pisemce je tudi s poudarjenimi željami za pomurska dekleta. Tistim, ki so v svojih pismih naslovili prvomajske pozdrave našemu uredništvu in kolektivu ČZP Pomurski tisk, naj na tem mestu velja še posebna zahvala s toplimi željami, da bi letošnji Prvi maj srečno in prijetno preživeli. Zdaj pa kar po vrsti preglejmo prispelo pošto! Gusti Lovrenčič in Bela Veren, VP 2477 — Skopje; Peter Vohar iz Melinec, Oto Babič z Janževega vrha, Janez Rakuša iz Kroga, Franc Belšak iz Kutinec in Alojz Gorjak iz Veržeja, vsi VP 5000 — Pančevo; Jože Glavač in Ivan Mavrič, VP 5970/12 — Resen, Makedonija; Štefan Makari in Viljem Horvat, VP 7451-1, Resen, Makedoni- ja; Štefan Bakan iz Gančan, Avgust Šeruga iz Beltinec, Franc Štebih od Tomaža in Alojz Zamuda iz Vičanec, vsi VP 4622/3, Karlovac; Franc Kapun in Franc Kupljen iz Veržeja, oba VP6503, Slavonski Brod; Franc Poudoš in Štefan Kardoš, VP 6503, Slavonski Brod; Jože Norčič in Jože Kumparič, VP 6503, Slavonski Brog, vsi iz Murske Sobote; Jože Gerek iz Bistrice, Jože Martinec iz Satahovec, razvodnik Štefan Flisar iz Šalamenec, desetar Karel Kovač iz Pečarovec, vsi VP 1007 — Zagreb; gardisti Aleksander Kerčmar iz Križevec, Jože Cifer iz Kukeča. Bela Kuhar iz Mačkovec in Matija Hozjan iz Adrijanec, vsi VP 1883 — Sarajevo; Karel Šinko iz Nuskove, Jože Recek iz Gornjih Slaveč in Franc Cigan iz Petanjec, vsi VP 2465 — Jastrebarsko; Bela Gerglez iz Puževec, Dezider Vitez iz Moravec, Jože Barbarič iz Šalovec, Jože Pucko in Anton Pucko iz Renkovec, Avgust Horvat iz Filovec in Adolf Lenger iz Fokovec, vsi VP 3450/10 — Rijeka; Števek Sobočan, Jože Bedernjak in Štefan Ftičar, vsi iz Velike Polane; Feri Žibrik iz Sebeborec, Avgust Feher iz Kobilja, Jože Ošlaj iz Dobrovnika, Jože Sočič iz Teša- novec, Dani Kreslin iz Dolnje Bistrice in drugi, VP 1469 — Zagreb; Karel Vlaj, VP 3996/K, Stane Makovec VP 3996/2 in Danijel Balažič, VP 6710, vsi na odsluženju vojaškega roka v Kninu; Štefan Lukač iz Serdice in Janez Perdigal iz Dokležovja, oba VP 5316 — Budva; mornar Štefan Jaklin iz Velike Polane, VP 1159/923 — Lovran; Štefan Lebar iz Komande vojnega odseka Svetozarevo; Ernest Mekicar iz Sebeborec, VP 9781/14 — Meljina, Boka Kotorska; Emil Kerčmar iz Peskovec, Jože Kuhar iz Čepinec, Vendel Jakič iz Markovec, Jože Balek in Štefan Bočkar iz Šulinec, Štefan Kovač iz Šalovec. Štefan Černela iz Filovec, Štefan Kohek iz Dolnje Bistrice, Stanko Sreš iz Bratonec, Anton Hozjan in Jože Zelko iz Črensovec, Ivan Balažič iz Gančan, Ivan Balažič iz Gomilic in Anton Trlinovec iz Gornje Bistrice, vsi VP 3661 — Bihač; Martin Farkaš, VP 528616 e — Titograd; desetar Emil Kerčmar iz Peskovec 37, VP 3661/53 — Bihač; Bela Lončar iz Zenkovec in Anton Legenštain iz Gerlinec, oba VP 6975 — Beograd; gardisti Lojze Horvat iz Beltinec, Rudi Poklič od Gra- da, Rudi Gumilar iz Ropoče, Jože Hajdinjak iz Krplivnika in Štefan Franko iz Murske Sobote, vsi VP 6734 — Valjevo; desetar Jakob Zemljič iz Radenec, razvodnik Jože Lebar iz Turnišča, razvodnik Jože Soštarec iz Sodišinec, razvodnik Vili Škaper iz Doliča, razvodnik Milan Jagodič iz Murske Sobote, razvodnik Štefan Horvat iz Črensovec in Rudolf Brumen iz Dragotinec, vsi VP 1098/7 — Volče na Primorskem; Martin Markoč iz Dolnjih Slaveč, Jože Zrim iz Kuzme in drugi, VP 9548 — Mostar; Ignac Hozjan iz Male Polane, Ladislav Zadravec iz Strehovec, Franc Raj iz Turnišča, Matija Balažič iz Hotize, Jože Sobočan iz Polane in Franc Gurman iz Nuskove, vsi VP 1560 — Skopje; Ludvik Ambruš, Geza Gal, Štefan Banfi, Jože Smodiš, Alojz Kovač, Ivan Kavaš, Jože Serdt, Štefan Gomboc, Ivan Sokovič, Franc Fister, Jože Magdič in Franc Sečko, vsi VP 7116 in 1560 — Skopje, 8511 — Tetovo; Drago Sraka iz Lipovec, Emil Šabjan iz Kamovec, Jože Bagari iz Bakovec, Koloman Vajndorfer iz Bakovec in Emil Kežmah iz Radenec, vsi VP 9650 in 5018 — Priština. MARTINJE Pred kratkim so vaščani razpravljali o napeljavi telefona, kateri jim je nujno potreben zlasti ob nesrečah. Pomanjkljivosti so pri izvajanju agrotehničnih ukrepov, ki so določeni v občinskem odloku. Precej zemljišč je zamočvirjenih. Zanje se nihče ne zmeni, čeprav bi jih lahko izsušili s skupnimi močmi. Tudi sadovnjaki so preveč zapuščeni; brez gnojenja pa kmetovalcem ne bodo dajali zaželenih pridelkov. V vasi je aktivno gasilsko društvo, ki si je lani nabavilo motorno brizgalno. Skrbi jo tudi za redne požarnovarnostne preglede; tem je pripisati, da že pet let ni bilo v kraju nobenega požara. Kulturna skupina gasilskega društva se je pred dnevi predstavila občinstvu s trodejanko Glavni dobitek. S to igro so gostovali tudi v Čepincih. ŽENAVLJE V zadružnem domu bi kazalo čimprej namestiti televizijski sprejemnik, ob katerem bi lahko našli prebivalci kraja in okolice edino razvedrilo. Tudi telefon bi nujno potrebovali, saj so sedaj praktično brez sleherne zveze z Mursko Soboto in drugimi kraji. Ceste so kajpak svojevrsten problem. Poravnalni svet, ki deluje za štiri vasi, se doslej ni posebno uveljavil, saj se občani še vedno raje obračajo na sodišče in plačujejo nepotrebne stroške. Pred kratki je gasilsko društvo uprizorilo petdejanko Pogumni Tonček. Urediti nameravajo tudi gasilski dom. NERADNOVCI Vaščani se radi zbirajo ob televizorju v gasilskem domu. Gasilsko društvo namerava letos nabaviti motorno brizgalno in opremo. V kraju obstaja tudi strelska družina Toneta Tomšiča. V zadnjem času že dosega ugodne uspehe. Največji problem pa so slabe cestne zveze z drugimi kraji. BOREČA Ceste so tudi v tej vasi slabe. Slabo so vzdrževane in ob njih raste grmovje. Močna ovira za uspešnejše uveljavljanje agrotehničnih ukrepov je prevelika razdrobljenost zemljišč. Hribovit teren je zlasti prikladen za sadjarstvo. Domače gasilsko društvo v zadnjem času ni pokazalo posebne aktivnosti. Slišati je, da bodo letos nabavili novo motorno brizgalno. Že v prejšnji številki našega lista smo poročali o začetku del na rekonstrukciji železniške proge M. Sobota—Ormož. Na sliki: pri delu na progi . | Športno delovanje v kolektivih Koristno zbliževanje vsaj v športu Koristnost razvejanega športnega delovanja v kolektivu, katerega glavni namen je zdravje, krepitev delovne sposobnosti in zbliževanje ljudi izven delovnega okolja, so doumeli tudi v soboškem Agroservisu. O tem pričajo številne športne ekipe, ki že krepko posegajo na področje prijateljskih srečanj, delavskih športnih iger itd. Taka usmeritev je deležna tudi izdatne podpore vod stva podjetja, saj ni večjih problemov, če je potrebno v ta namen odriniti tudi nekaj denarja. Kakorkoli že menijo v podjetju, da so delavske športne igre v občinskem merilu izredno koristne in potrebne, pa imajo tudi več umestnih pripomb glede organizacije posameznih tekmovanj. Letos se jim je že dvakrat zataknilo; njihova ekipa je prišla tekmovat na dogovorjeno mesto, vendar je tam ostala sama. S takimi nevšečnostmi bo potrebno opraviti, saj gre večkrat tudi za dragoceni čas, razen tega pa proizvajalci izgubljajo voljo za nastopanje. Ob izjavi, da potrebujejo dotacijo, smo postali pozorni. Ugibanja pa je kaj kmalu razpršil predsednik sindikalne podružnice Štefan Červek, ki nam je zaupal, da pripravljajo v podjetju nekaj posebnega. V okviru društva Ljudske tehnike nameravajo izdelati gokart avtomobilček za cestne dirke in se, če bo šlo vse po sreča, s tem tehničnim »čudom« vključiti v ustrezen šport. Tehnika in šport se tukaj že medsebojno prepletata in dopolnjujeta. Tako prizadevanje pa je še posebno vzpodbudno. Dober začetek v EM Na dvorišču lendavskega obrata Elektroindustrije in splošne montaže Maribor (bolj moderno pravijo temu podjetju kar EM, s pristavkom Lendava) je bilo tokrat živahno kot le kaj. Bila je malica in delavci so si »ukradli« nekaj časa tudi za mali in dinamičen nogomet. Pobarali smo sindikalnega športnega referenta, kako je z delavskim športom v tem obratu. »Začetek je še kar dober, začeli pa smo pravzaprav z nogometom« In potem je po vrsti naštel še druge športne zvrsti, ki se jih vse bolj oprijemljejo lendavski »emovci«: kegljanje, odbojka, namizni tenis... Za prvi maj nameravajo prvič prirediti šahovski turnir. Kmalu bodo tudi vztrajni odbojkarji, saj si nameravajo urediti igrišče kar na dvorišču obrata. Nekaj prvih mest na tekmovanju v počastitev lanskega občinskega praznika, prva srečanja s športnimi kolegi matičnega podjetja v Mariboru itd. — to je njihova doslejšnja bilanca, pobudo za športno izživljanje zaposlenih je dala mladina, to je njihov ponos, športnih 30 dinarjev vsak mesec, to je prispevek vsakega zaposlenega poleg pomoči sindikalne podružnice, po terenu razkropljeni delavci to pa je največja težava pri uveljavljanju delavskega športa. In vendar hočejo še napredovati: ob spoznanju, da šport krepi in zbližuje ljudi, se zavzemajo za stalno in načrtnejše delovanje, ki bi ga bilo potrebno uveljaviti celo v občinskem merilu. Takole so nam povedali: ne želimo samo nastopati ob večjih praznikih brez rednih treningov, marveč s temi vse leto . . . Lani, ko so tekmovali za občinski praznik, so namreč izpadli na nogometnem turnirju prav takrat, ko so se najbolj »už-gali«. Začeli bodo spet najprej organizirano z nogometom pri klubu Nafta, so pa tudi med pobudniki za ustanovitev občinske sindikalne nogometne lige . . . V dveh mesecih osemnajst nastopov Z zavidanja vredno bilanco rekreacijskih nastopov svojih športnikov v zadnjih dveh mesecih nam je postregel športni referent-amater Vlado Škof iz radgonskega Elrada. 18 nastopov (JLA, osnovno šolo, sosednjimi kolektivi itd.), na katerih je sodelovalo 160 športnikov. Če upoštevamo, da so se na teh srečanjih pojavljali posamezniki večkrat, dobimo številko štirideset, kar pa je že četrtina vseh zaposlenih v podjetju. Tako odpadejo na enega športnika povprečno štirje nastopi ali na vsakega člana kolektiva en nastop v dveh mesecih. Tekmovali so v streljanju, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, šahu in nogometu. Poleg izredno ugodne množičnosti pa tudi več osvojenih prvih mest na turnirjih in srečanjih govori o tem, da je kolektiv radgonskega Elrada tre- nutno najboljši na tem področju. Imajo pa tudi težave. Poleg »kraje« časa za treninge zaradi delovnega časa tudi pomanjkanje denarnih sredstev. Pravijo, da bodo marali nekje potrkati za dotacijo. Toda. kje? V podjetju — težko, ker potrebujejo denar za širjenje proizvodnje. Vsak nastop pa »vzame« vsaj dva tisočaka. Zato menijo, da bi kazalo njihovo prizadevnost upoštevati pri delitvi sredstev iz občinskega namenskega sklada, v katerega tudi sami prispevajo. In še to: naš znanec zasluži vso pohvalo še za vzorno evidenco o tovrstni aktivnosti v podjetju! Kegljači brez kegljišča Če hočemo ugotoviti, kateri šport je najbolj primeren za sprostitev in razvedrilo delovnega človeka, nikakor ne moremo mimo kegljanja; kegljaški šport je namreč primeren za vse starostne dobe, je pa tudi pri nas zelo priljubljen Zadnji obisk v soboški Panoniji nas je o tem prepričal. Lahko namreč zapišemo, da je kegljaški ves kolektiv in zato ni prav nobena težava, dobiti v tem podjetju skupaj tudi do trideset dobrih kegljačev. Podobno pa je tudi v drugih podjetjih. Prav tako ni golo naključje, če je prav kolektiv Panonije dal pred dvema letoma pobudo za zgraditev štiristeznega kegljišča v Murski Soboti. Njihov predlog je bil takrat več mesecev v ospredju zanimanja, vendar pa pozneje spet potisnjen v pozabo, čeprav je, kot pravijo v soboški Panoniji, še danes močno aktualen. Ob danih poten- cialnih možnostih za razvoj tega športa — veliko število kegljačev in močno zanimanje za ta šport v podjetjih — bi Murska Sobota naposled že morala priti do tega potrebnega in koristnega objekta. Mnogo bi namreč bili pripravljeni prispevati tudi kolektivi. Pomurje naj bi že v kratkem dobilo medobčinski odbor za kegljaški šport. Taka je sugestija Kegljaške zveze Slovenije. In kje naj bo sedež tega vodstva? Najbolj primerna je Murska Sobota, toda brez ustreznega kegljišča ne. Lendavski kegljači so se pripravljeni takoj preseliti v vzhodno-sloven(Nadaljevanje na 8. strani) POMURSKI VESTNIK, 25. APRILA 7 (Nadaljevanje s 7. strani) do njene ustanovitve. Tudi Ljutomerčani nimajo nič proti sedeža v Murski Soboti, čeprav imajo trenutno sami ugodnejše pogoje. Kaže torej, da bi morali zgraditev štiristeznega kegljišča v M. Soboti smelo vključiti v širša športno-turistična prizadevanja; potem bi Murska Sobota lahko postala m e k a ne le domačih tekmovalcev, marveč tudi vrhunskih kegljačev iz vse države, kar pa je že tudi pomembna turistična postavka. ŠPORTNO IGRIŠČE - PARK . . . tako se bodo prav verjetno lahko čez čas pohvalili v soboški tovarni oblačil, perila in pletenin Mura, kajti v tem največjem pomurskem podjetju se že jasnijo obzorja tudi za športno rekreacijo. Prav te dni so organi delavskega upravljanja izglasovali športnikom za začetek kar čedno vsoto. Če jo bodo z aktivnostjo tudi opravičili, si lahko obetajo nadaljnje naklonjenosti. Pri obeh večjih obratih bodo zgradili športna igrišča za odbojko, košarko in rokomet. Pri težki konfekciji bo športno igrišče celo v objemu zelenega parka. Načrti za prihodnost so torej ugodni tudi v Muri. Od splošne telesne vzgoje, ki jo uveljavljajo pod strokovnim vodstvom v okviru sekcije TVD Partizan, hočejo preiti tudi k športnim igram — ne zaradi tekmovalnih točk ali rekordov, marveč predvsem zaradi večje množičnosti. Pri ženskah nameravajo forsirati predvsem rokomet. Če bo ta množičnost dala tudi nekaj kakovostnih igralcev, pa tudi prav! Tako so že prišli do kvalitetnega namizno-teniškega moštva, ki se prav uspešno uveljavlja celo v pomurskem merilu. Tako so nastali tudi pogoji za ustanovitev močnega namizno-teniškega kluba v okviru podjetja. Torej logično zaporedje: rekreacijski turnirji z akcentom na množičnosti — sindikalna tekmovanja — kvalitetnejša tekmovanja. Ob ustrezni disciplini in sodelovanju kar največjega števila zaposlenih, kar je bistven pogoj za uspehe na tem področju, lahko pričakujemo, da se bodo v Muri kmalu krepko pomaknili naprej in začeli igrati na eno prvih violin v delavskem športu. O teh časih, ki naj bi še prišli, pa vsaj za sedaj govorijo v podjetju še z zadržanostjo. Čez svoje možnosti namreč ne morejo, pa je zato skromnost prav gotovo na mestu. REKREACIJA... Novi Slovenski pravopis razlaga to tujkotakole: razvedrilo, oddih, odmor. Tudi v Pomurju ta tujka ni več neznanka, ne bav-bav, in nekaj, česar bi se hoteli izogniti, čeprav jo morda, vsebinsko še preplitvo dojemamo. Kaže, da smo še najdlje v športu, kateremu ni smoter le doseganje tekmovalnih točk, plasmajev in rekordov. V športu kot sredstvu za razvedrilu in oddih, za zdravje in večjo delovno sposobnost proizvajalcev. Dosegli smo že tudi določeno množičnost, čeprav ne tudi zaželene stopnje organiziranosti, stalnosti in kakovosti. Zato je tolikanj bolj umestno, da smo prizadevanju kolektivov naših delovnih organizacij na tem področju odmerili prav v prvomajski številki našega lista nekaj več prostora. Če hočete: za razmišljanje, učinkovitejše ukrepanje in tudi posnemanje! PRIZNANJA OBVEZUJEJO Športni kolektiv Časopisno-založniškega podjetja Pomurski tisk v Murski Soboti je dosegel lani v delavskem športu zavidanja vredne uspehe. Na tradicionalnih športnih igrah slovenskih grafičarjev se je v skupni razvrstitvi vseh športnih kolektivov iz Slovenije uvrstil na drugo mesto, z več pokali in tremi desetinami pismenih priznanj pa je ob zaključku občinskega praznika še kako obogatil zbirko svojih športnih trofej. Športniki črne umetnosti pa se zavedajo, da lani prejeta priznanja še kako obvezujejo, kajti letos prav gotovo ne bo- do imeli lahkega posla, če bodo hoteli na delavskih športnih igrah v Murski Soboti obdržati prvo mesto v generalnem plasmaju in si priborili prva mesta tudi v posameznih športih. Kljub tej psihični »prednosti« pa se tudi letos nadejajo novih uspehov na športnem področju. Temu ustrezno so prav te dni zastavili aktivnost v delavskem športnem društvu Grafičar, ki deluje pod okriljem sindikalne organizacije. Športno srečanje z železničarji ob minulem prazniku je bilo uvod v njihovo letošnjo aktivnost. Na programu imajo tudi prijateljsko srečanje s kolektivom Čakovske tiskarne v več športnih disciplinah. Tudi ta srečanja že postajajo po zaslugi obeh kolektivov tradicionalna. Športniki Pomurskega tiska so prav te dni doživeli prijetno presenečenje; osrednji delavski svet jim je namreč naklonil 400 tisoč dinarjev za športne potrebščine in tekmovanja. Seveda pa tudi ta naklonjenost organov delavskega upravljanja v podjetju obvezuje in zato lahko tolikanj bolj upravičeno pričakujemo, da nas bodo letos s svojimi športnimi dosežki znova presenetili. Ljutomerski tehnostroj: ZLASTI KEGLJAČI V ljutomerskem Tehnostroju pravijo: smo šele na začetku! Čeprav je morda to znamenje skromnosti, pa vendar: podjetje in sindikat sta lani primaknila v ta namen 200 tisočakov. V športnih sekcijah se zlasti uveljavljajo mlada proizvajalci, kar je prednost, ki obeta uspehe tudi v vse bolj stopnjevani prizadevnosti za načrtnostjo in stalnostjo. Zdaj bodo ustanovili v podjetju močno strelsko družino. Posebno dobro se uveljavljajo kegljači. Kar sedemnajst jih je! Posamezniki celo sodelujejo v prvem moštvu ljutomerskega Partizana, ki je po svojih uspehih že postalo pojem kakovosti tudi v republiškem merilu. Ob zastavljenih smotrih za prihodnost pa si obetajo tudi večjo gmotno pomoč od podjetja. V ČZP »Pomurski tisk« — zelo razvito športno delovanje EKSPRES RAZGOVOR Z DRŽAVNIM REPREZENTANTOM MIROM STERŽAJEM: DOSLEJ: UGODNI USPEHI Miro Steržaj, katerega poznamo kot vrhunskega jugoslovanskega kegljača — prve dni maja se bo kot tekmovalec z najboljšim državnim povprečkom podrtih kegljev skupno z Erjavčevo udeležil tudi turnirja evropskih šampionov v Budimpešti — je te dni ljubeznivo odgovoril na vprašanje našega sodelavca: Kakšni so Vaši pogledi na šport kot sredstvo za sprostitev in razvedrilo delovnega človeka? — Začnimo najprej pri občinski zvezi za telesno vzgojo in njeni vlogi. Ta bi se morala uveljavljati kot družbeno-politični faktor v odnosu do občine, po razširjenem plenumu, v katerem bi morali biti zastopani predstavniki vseh klubov in sekcij, pa naj bi usmerjevalno delovala navzdol in skrbela predvsem za skladen razvoj telesne kulture v občini. — Telesno-kulturne organizacije se bodo morale bolj usmeriti k rekreativnemu športu. Vključevale naj ne bi samo mladino in prirejale zgolj nujno potrebna tekmovanja. Mnogo več pobud bi moralo priti za različna tekmovanja od spodaj — iz osnovnih organizacij. Več prijateljskih srečanj: vas z vasjo, podjetje s podjetjem, no kulturo tudi pred občinsko skupščino. — Osnovna enota za tekmovanja naj bo občinska zveza za telesno kulturo. Pri manj razširjenih športih (judo, hokej na travi) bo kazalo uveljavljati medobčinska tekmovanja. V višja tekmovanja naj se uvrščajo samo prvaki. Podobno je s finansiranjem tekmovanj in prireditev: tekmovanja v občinskem merilu naj finansira občina, v okrajnem merilu okraj itd. — nikakor pa ne klubi ali sekcije, kajti sicer jim ne ostane nič sredstev za osnovno delovanje, usmerjeno k množičnosti in rekreaciji. — Tudi vrhunski šport je potrebno glede finansiranja povsem izločiti iz osnovnih organizacij. Namen vrhunskega športa je med drugim tudi reprezantiranje barv določenega kraja ali pokrajine. Če se na primer odločimo, da bo 18 kegljačev ljutomerskega kluba zastopalo barve Pomurja ali Ljutomera v tekmovanjih za republiško ali celo državno prvenstvo — bodisi ekipno ali kot posamezniki — potem je potrebno najti sredstva izven redne dotacije klubu, kajti nepravilno bi bilo, če bi samo nekaj kegljačev — sicer vrhunskih športnikov — pobralo ves denar iz kluba blagajne. Taki pojavi namreč tudi kvarno vplivajo na notranje življenje v klubih. — Zdaj pa še nekaj besed o uveljavljanju rekreacijskega športa v matičnem društvu — ljutomerskem Partizanu. Lahko rečemo, da smo na tem področju dosegli ugodne uspehe, saj se je delavski šport že zelo razširil v delovne organizacije. Tako so v četveroboju za lanski Dan republike nastopile športne ekipe 17 podjetij od skupno 25. To partizanovo delovanje pa je še vedno preveč kam panjsko. Težiti je potrebno k rednemu in načrtnejšemu delovanju čez vso leto. Tako delovanje zasluži tudi večjo spodbudo; prav bi bilo, če bi priredili sindikalne turnirje ali nagradna tekmovanja vsaj dvakrat ali celo trikrat na leto. Poleg kegljanja pa obstojajo še velike možnosti za rekreakcijo tudi v orodni telovadbi in atletiki. Tema športnima zvrstema kaže posvetiti mnogo večjo pozornost. GRADBENIK: ŠPORTNI KOLEKTIV »Delavsko športno društvo Gradbenik Lendava je (bilo ustanovljeno 4. septembra 1961, da (bi predvsem članom kolektiva posredovalo možnosti za udejstvovanje v športni panogi, za katero se posameznik odloči. Predvsem pa naj bi v društvu sodelovali mladi člani kolektiva«. (Iz poročala na letni skupščini društva .13. februarja letos.) DŠD pri lendavskem Gradbeniku je prav gotovo primer že dokaj organiziranega športnega udejstvovanja v delovnem kolektivu. Naj povemo, da ima društvo 94 članov, od tega 71 aktivnih, ki delajo v nogometni, odbojkarski, strelski, namiznoteniški, kegljaški in šahovski sekciji. Najbolj aktivna je seveda nogometna sekcija. Tretje mesto v pomurski nogometni konkurenci je vsekakor uspeh za ta kolektiv, katerega so vzpodbudili k rednejšemu in organiziranemu športnemu delovanju prav trije pokali, katere so osvojili na tekmovanju v počastitev občinskega praznika. Dve tretjini vseh zaposlenih v društvu — to ni le govorica društvene evidence, marveč tudi stvarnost na igriščih, ko je potrebno ob uspehih ali neuspehih vzpodbujati barve kolektiva. Takrat se aktivni in neaktivni v hotenjih spojijo v eno celoto. In še nekaj iz statistike: vrednost društvenega inventarja presega že 160 tisoč dinarjev, lani je imelo društvo 330 tisoč dinarjev dohodkov in 100 tisoč dinarjev več izdatkov itd. Ob razpravi o letošnjem delovnem programu društva so se zavzeli predvsem za boljše sodelovanje z NK Nafto — predvsem kar zadeva skupno uporabljanje nogometnega igrišča in medsebojne klubske odnose, ki jih bo potrebno v korist športnega napredka v Lendavi vsekakor izboljšati Športne igre jugoslovanskih belih rudarjev v Lendavi? ŠE VEČJE ZBLIŽEVANJE Razmeroma velik kolektiv lendavske Proizvodnje nafte se ne more prav pohvaliti z doseženimi uspehi na področju športne rekreacije. Še najsvetlejša točka v tem prizadevanju je Dan rudarjev, ko se sicer pomerijo med seboj v raznih športih, brez temeljitih priprav. Sicer je podjetje mecen dveh klubov? nogometnega in kegljaškega, ki nosita ime doslej glavne dejavnosti podjetja. Nafta namreč precej pomeni v pomurskem nogometu, saj z uspehom tekmuje v mariborsko-soboški ligi, kegljači pa se ugodno uveljavljajo s tekmo- valnimi dosežki v okviru hrvaške kegljaške lige. Nafta daje tudi lep primer medrepubliškega sodelovanja na športnem področju! Kolektiv pošilja v oba kluba svoje predstavnike, to pa je tudi vse a daleč premalo. Zato bi prav gotovo padla na ugodna tla za sedaj še rahla pobuda za športne delavske igre kolektivov naftne industrije in rafinerij iz Jugoslavije. Največ pomislekov je zastran finančnih sredstev, če bi do te prireditve prvič prišlo v Lendavi. Pa morda ne kaže biti preveč črnogled, saj bi nekaj prav gotovo primaknili tudi kolektivi, ki bi prvič prišli v goste k lendavskim belim ru- darjem. Poleg čisto notranjih obetov — večje angažiranosti kolektiva za načrtnejše in nepretrgano delovanje na športnem področju zaradi proizvodnih, zdravstvenih in razvedrilnih potreb — bi taka manifestacija prav gotovo izdatno prispevala tudi k medsebojnemu zbliževanju naftnih kolektivov. Največ vprašajev pa je, kot kaže, v sedanjem vrednotenju tovrstne dejavnosti. To pa se začne pri športu, nadaljuje pri družbeni prehrani in konča ... Temu pa pravimo z drugimi besedami: skrb za človeka. Mar je športno dejavnost mogoče obravnavati izven tega kompleksa? MLADI NAJ TEKMUJEJO V soboški tovarni mesnih izdelkov se gredo športnike ob razmeroma skromnih sredstvih, čeprav jim često ne manjka devetega čuta za izvirne rešitve. Tudi nedavna nogometna tekma med debelimi in suhimi je nekaj takega! Sicer pa se mladi v podjetju bolj nagibljejo k tekmovalnemu športu. Rokometaši Turista tekmujejo v II. pomurski ligi, v podjetju pa že tudi rahlo razmišljajo o ustanovitvi delavskega nogomet- nega kluba. Tudi namizni tenis bi radi igrali — nam je zaupal športni organizator Geza Krenos, vendar brez denarja kljub najboljši volji ni mogoče priti daleč. Letos se je sicer že malce obrnilo na bolje, kajti lani so si morali mladi športniki sami plačati potne stroške, če so hoteli na gostovanje v Ljutomer. Želja mladih je tudi, da bi sindikat izpolnil obljubo zastran nabave športnih dresov. kjer sicer ne gre za točke. Nisem preveč navdušen za liga sistem sindikalnih in podobnih tekmovanj, kjer je potrebno piskati za vsak ostrejši start. Na tem področju se bolje obnesejo turnirji in sploh prijateljska srečanja. — V naši občini, kjer igrišča in domovi naravnost kličejo po rekonstrukciji in gradnjah, bi bilo potrebno ustanoviti občinski sklad za telesno kulturo. Samo v Ljutomeru so nujno potrebna dokajšnja sredstva za rekonstrukcijo Doma telesne kulture, ki večkrat letno služi tudi potrebam vseh občanov. To je še vedno neizpolnjena obljuba. Sklad bi upravljal namenski svet, ki bi zastopal teles- OBISK PRI PROFESIONALCU Tone Žnidarič je v Pomurju menda edini profesionalec, ki se poklicno ukvarja kot referent za šport, rekreacijo pri Zdravilišču Slatina Radenci. Kot nam je ob obisku zaupal, ima kot športni referent predvsem trti naloge: poleg čisto notranjih paslov na tem področju tudi vključevanje športa v turistično prizadevanje zdraviliškega kraja in njegovega širšega urbanističnega okoliša (v okviru domačega TVD Partizan) in prirejanje kakovostnih športnih prireditev, ki privabljajo v Radence tudi športnike in turiste iz drugih krajev. V Radencih zdaj ustvarjajo gmotne pogoje za večji razmah te dejavnosti. Urejajo športna igrišča za odbojko, rokomet, košarko itd. Plavalni klub že združuje okrog 60 članov, ki se utegnejo ob domačem olimpijskem bazenu kdaj povzpeli celo na republiško kakovostno lestvico. Mimo pomembne investicije v samega športnega referenta dajo podjetje izredno dragocen prispevek tudi za športne objekte. Samo za gradnjo nove telovadnice je prispevalo doslej 15 milijonov dinarjev. Za letos imajo v programu več kakovostnih športnih prireditev. Kakor vabljivi posta- ajo Radenci na tem področju, nam dokazuje tudi primer V. Fiale iz Razkrižja, ki se vozi redno trenirat plavanje v Radence. In še ena sugestija tovariša Žnidariča: športni referenti kot profesionalci bi bili zelo dobro naložena investicija zlasti v nekaterih večjih pomurskih podjetjih. Radio M. Sobota prvo-majski spored TOREK, 30. APRILA 17.00 Kje se bomo srečali v prvomajskih dneh; 17.30 Oddaja v madžarščini; 17.40—13.00 S šopkom melodij Prvemu maju nasproti. SREDA, 1. MAJA 12.00 Prvomajski pozdrav (čestitke delovnih kolektivov); 13.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 13.15—15.00 Čestitke delovnih kolektivov. ČETRTEK, 2. MAJA 12.00 V prazničnem razpoloženju (čestitke delovnih kolektivov); 15.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00 Domača poročila; 17.10 Poročila v madžarščini; 17.20—18.00 Želeli ste, poslušajte! PETEK, 3. MAJA 17.00 Domača poročila; 17.10 Obvestila in reklame; 17.20 Izbrali smo za vas; 17.30 Poročila v madžarščini; 17.40—18.00 Za dobro voljo in razvedrilo. SOBOTA, 4. MAJA 17.00 Kje se bomo srečali danes in jutri; 17.20 Obvestila, reklame; 17.30 Oddaja v madžarščini; 17.40—18.00 Želeli ste, poslušajte! NEDELJA, 5. MAJA 12.00 V nedeljo opoldne; 12.45 Oddaja v madžarščini; 13.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.15 Želeli ste, poslušajte; 15.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 15.10 Reklame, obvestila; 15.30—16.00 Želeli ste, poslušajte! PONEDELJEK, 6. MAJA 17.00 Domača poročila; 17.05 Obvestila in reklame; 17.10 Glasovi najmlajših; 17.30 Poročila v madžarščini; 17.40— 18.00 Vsega po malem o športu in športnikih. TOREK, 7. MAJA 17.00 Domača poročila; 17.15 Obvestila in reklame; 17.30 Poročila v madžarščini; 17.40— 18.00 Želeli ste, poslušajte! SREDA, 8. MAJA 17.00 Domača poročila; 17.15 Obvestila in reklame; 17.30 Poročila v madžarščini; 17.40— 18.00 Radio Murska Sobota na obisku. ČETRTEK, 9. MAJA 17.00 Danes na straneh Pomurskega vestnika; 17.15 Obvestila in reklame; 17.30 Poročila v madžarščini; 17.40— 18.00 Želeli ste, poslušajte! DOBRO OHRANJENO in lepo pohištvo za spalnico ugodno prodam. Naslov v upravi lista. OPEL OLYMPIA 1952 op ugodni ceni naprodaj. Rudi Merica, M. Sobota, Trstenjakova 34. POMURSKI VESTNIK, 25. APRILA 8 Z novimi predpisi manjše obdavčitve — Šušmarjenje ni potrebno Obrtništvo v novih pogojih Pred kratkim je izšel novi splošni zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, ki v mnogočem spreminja ne ravno ugodne pogoje dela samostojnih obrtnikov. Za pretekla leta je bila značilna stagnacija uslužnostne obrti. Vedno več obrtnikov je odpovedovalo obrt, poleg tega pa se je zlasti mladina odvračala od zaposlovanja v obrtništvu in si je iskala delovna mesta v industrijskih podjetjih. Naj navedem, da je lani v soboški občini odpovedalo obrt kar 56 obrtnikov in da jih je le 6 zaprosilo za obrtno dovoljenje. Podobna situacija je bila tudi v ostalih občinah Pomurja. Med odpovedmi se kot razlog najčešče navaja visok davek (14 primerov), nerentabilnost (9 primerov), zaposlitev drugje (7 primerov) itd. Obdavčitev obrtnikov po prejšnjih predpisih je bila res nestimulativna. Le nekaj primerov: obrtnik z davčno osnovo 200 tisoč dinarjev je plačal 80.000 davka ali z davčno osnovo 500 tisoč dinarjev je plačal 300.000, z davčno osnovo 2,000.000 dinarjev 1,700.000 dinarjev davka itd. Čeprav še niso izšli vsi predpisi, pa bodo v prihodnje obdavčitve mnogo manjše. Predvideva se. da bodo obrtniki s prej navedenimi davčnimi osnovami v bodoče plačevali približno 32 tisoč dinarjev oziroma 131.000 in 1.100.000 dinarjev davka. Razlike med prejšnjimi in novimi obdavčitvami so torej zelo velike, kar bo pa obrtnikom, tudi omogočilo, da bodo svojo dejavnost še bolj razvi- jali, brez dvoma pa bodo tudi vplivale, da bo manj odpovedovanj in več prijav obrtne dejavnosti. Nestimulativen način obdavčevanja je bil tako očiten, da so celo pristojni organi do neke mere dopuščali prikrivanje dohodkov. Novi zakon tudi bistveno olajšuje pogoje za opravljanje obrti. Za pridobitev obrtnega dovoljenja namreč ni več potrebna neka določena strokovna izobrazba, temveč tudi strokovna usposobljenost za opravljanje določene obrti. S tem je omogočeno kvalificiranim delavcem, gospodinjam upokojencem, invalidom in drugim, ki so ali pa tudi niso v delovnem razmerju, da se na osnovi prijave ljudskemu odboru občine ukvarjajo z obrtnimi storitvami kot postranskim poklicem. Ker to doslej ni bilo mogoče, je bilo mnogo primerov šušmarjenja, ki pa v teh novih pogojih ni več potrebno. Zaradi izumiranja nekaterih obrti in sploh pomanjkanja obrtnikov, so nekatere krajevne skupnosti v soboški in ostalih občinah začele ustanavljati obrtne servise. Imajo jih v Bakovcih, na Cankovi, v Rakičanu, ustanavljajo v Moravcih, omeniti pa je potrebno še servis pri Stanovanjski skupnosti v Murski Soboti. O takih obrtnih servisih še sicer nimamo ustreznih predpisov vendar pa predstavljajo zanimiv in tudi uspel poskus, ustanavljanja družbenih delavnic Razvoj obrti v družbenem sektorju je namreč še precej zapleten in težak, zato bodo izkušnje teh servisov zelo koristne in razmisliti bo potrebno o ustanovitvi tudi drugod. Kljub ugodnim pogojem namreč ni pričakovati, da bi se zasebna obrt tako razvijala, da bi zadostila potrebam in to predvsem zaradi kadra, ker mladina teži zlasti za zaposlitvijo v industrijskih podjetjih. BS Še vedno — polaganje telefonskih kablov pod soboške ulice POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ - LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA. KOCLJEVA UL. 2. TELEFON ST. 133 TA TEDEN OB ROBU: Slab odnos do kooperantov Na raznih sestankih so o soboški občini v minulih dneh razpravljali o problemih kmetijstva. Kmetovalci na območju nekaterih zadrug so ugotavljali, da jim kmetijska organizacija, s katero imajo sklenjene pogodbe, nudi premalo pomoči. Predvsem so poudarjali, da se kmetijski tehniki in drugi odgovorni ljudje v kmetijskih zadrugah sploh ne zanimajo, kakšni so posevki in tudi za pitanje živine ne. Najbolj značilen primer takega neodgovornega odnosa do kooperantov je ugotavljala krajevna organizacija Socialistične zveze v Melincih, kjer je skladišče KZ Beltinci. Kmetovalci so v spomladanskem času pogrešali umetna gnojila, ki so prihajala v omejenih količinah in niso zadostila povpraševanju. Zato kmetovalci niso mogli dobiti toliko gnojil. kot so jih potrebovali. Toda najbolj čudno je bilo to. da kmetijska zadruga pri delitvi umetnih gnojil ni upoštevala prvenstveno kmetovalcev, ki imajo z njo sklenjene pogodbe o sodelovanju. Zato so dobili neznatne količine, medtem pa so si nekateri kmetovalci, ki z zadrugo ne sodelujejo, priskrbeli velike količine. Tak odnos je kooperante zelo začudil in tudi razburil. Socialistična zveza ugotavlja. da je kmetijska zadruga s takim odnosom napravila mačehovsko uslugo razvoju raznih oblik sodelovanja kmetovalcev s kmetijsko zadrugo. nc Rogaševci V nedeljo je čebelarska družina iz Rogaševec uprizorila v Kuzmi komedijo V. Rabadana »Kadar se ženski jezik ne suče«. Igro je režiral Kišvald Geza, učitelj iz Rogašovec. Z igro so gostovali že v Petroči. v prvomajski dneh pa bodo uprizoritev ponovil v Rogašev-cih. Sredstva, pridobljena na ta način, bodo uporabili za pomoč čebelarskemu krožku na osemletki in za organizacijo tečajev. -ič Od besed k delu Pred dnevi je občinski komite ZMS iz L endave razpravljal o delu in življenju mladine v prostem času. Analiza, ki so jo pripravili v ta namen, obsega problematiko iz tega področja v občinskem centru. Življenju mladine v proste m času doslej občinsko vodstvo ni posvetilo širših razprav, ampak je to delo opravljala komisi ja za društveno in zabavno življenje mladine pri ObK ZMS. Miduli plenum, razprava in analiza pa so pokazali, da je zaposlitvi in angažiranju mladine v prostem času treba v prihodnje posvečati več pozornosti. Dejstvo je, da je mladina v Lendavi vključena v različna športna in kulturno-prosvetna društva, katera v okviru možnosti nudijo mladim koristno in zdravo zabavo. Toda sam sistem dela, vsebina in mnogokrat nenačrtno delo mladino odvračajo, da bi se vključevala v še večjem številu v društva. Za rešitev tega problema je nujno potrebno urediti sledeče stvari: vsebino dela prilagoditi željam mladih članov, zagotoviti načrtno in stalno delo skozi vse leto, ustvariti potrebne pogoje za vsestransko in zanimivo delo društev, pri načrtovanju dela in reševanju problemov najti skupnih besed vodstev teh društev in vodstev mladinskih organizacij in pritegniti v vodstva društev čimveč mladih. Seveda pa je ob vsem tem potrebno imeti veliko voljo do dela, več vztrajnosti in odgovornosti za izvrševanje sprejetih nalog in danih obljub, pa naj bo to s strani društev ali vodstev organizacij ZMS. Upravičena je zahteva Lendavske mladine po klubskih prostorih, kjer bi se srečavali, dogovarjali, razvedrili v dolgočasnih popoldanskih in večernih urah. Z večjo prizadevnostjo občinskega mladinskega vodstva, prav tako pa tudi vodstev ostalih organizacij, je moč to zadevo v zelo kratkem času rešiti. Rešiti predvsem zato, da bo konec izgovorom zaradi neizpolnjenih obljub in pa zato, da bomo mlade lendavčane lahko srečavali tam — v klubskih prostorih — kjer bodo lahko svoj prosti čas prebili ob prijetnem in koristnem razvedrilu. Občinsko mladinsko vodstvo bo moralo v prihodnje pogosteje razpravljati o podobnih vprašanjih in stalno skrbeti, kaj in kako dela in se vzgaja mladina v različnih društvih, kako koristi svoj prosti čas šolska mladina in ne nazadnje nuditi več pomoči tudi posebnim mladinskim organizacijam kot so to Zveza tabornikov in organizacija Počitniške zveze. -ič. VREMENSKA NAPOVED za čas od 29. aprila do 5 .maja Nekako do 1. maja lepo vreme, v ostalem nestalno s pogostimi padavinami. Okrog 5. maja močna ohladitev. Dr. V. M. NAŠA SREČANJA Pred nedavnim je kolektiv krojaške delavnice v Veliki Poland praznoval 15-letnico obstoja svojega obrata. Kratke in prisrčne slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki O-brtno-komunalnega podjetja Lendava. O zgodovini delavnice je na svečanosti spregovoril predsednik delavskega sveta Janez Kranjec. Povedal je: krojaško delavnico je ustanovil 1. aprila 1948 takratni občinski ljudski odbor Polana. Ob ustanovitvi je štel kolektiv 5 članov in je bil domala brez vsakih sredstev. Začeli so delati s stroji, ki so jih prinesli s svojih domov. Sedaj dela v delavnici že 15 ljudi s stroji, ki so last obrata. Tudi s prostori je bila težava fin sedanji prostori v zadružnem domu so za razvoj obrata že mnogo preskromni. Obrat je v času svojega poslovanja pokazal izredno trdoživost. Ob vseh težavah so delavci vztrajali kljub nižjim osebnim prejemkom. Ta zavest kolektiva se bo že letos bogato obrestova- la; že do konca marca bo znašala realizacija 3,184.000 din. V petnajstletnem obdobju se je v obratu izučilo 33 vajencev, ki so danes zaposleni po vsej Sloveniji. Obrat se je v zadnjih letih uspešno povezal z raznimi podjetji, za katere opravlja krojaške usluge (Mura M. Sobota, Indopol Ljutomer). V obratu se je dobro uveljavilo delavsko samoupravljanje in kolektiv družno odpravlja materialne in subjektivne slabosti. Delavnico vodi od vsega za- četka poslovodja Ludvik Hozjan (na sliki), kateremu gre v kolektivu največ priznanja, da se je skromen obrat ohranil, se razvijal in notranje krepil, da že pomena trdno postojanko tudi v občinski komunalni dejavnosti. V maju 700 novih članov ZMS V Tednu mladosti bodo v lendavski občini sprejeli v ZMS na vseh osemletkah učence sedmih razredov. V celi občini je na vseh šolah okrog 700 deklet in fantov, ki bodo na proslavah Dneva mladosti prejeli mladinske izkaznice in se tako priključili svojim starejšim tovarišem. Priprave za sprejem teh novih članov je ObK ZMS začel že v začetku tega leta. Vsem osemletkam in aktivom ZMS je poslal ciklus predavanj, ki bodoče mladince seznanjajo z zgodovino, razvojem in delom ZMJ. Predavatelji posameznih tem so mladinci iz vaških aktivov, učitelji, ki delajo z mladino na posameznih osemletkah in člani ObKZMS Dober dan, izvolite prosim, — o ne, ne gre tako hitro, kajti dela je vedno dovolj, so mi povedali, in moral sem počakati. Seveda, pregovor pravi, da se delo samo hvali. Ne bodi len, izkoristil sem priložnost in skrivoma, nekoliko tudi v strahu pritisnil na sprožilec. . . Pa brez zamere. S IV. skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Za stimulativnejšo razdelitev obveznosti Razprava na zadnjem zasedanju skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Murski Soboti je znova pokazala, da na relaciji zavod za socialno zavarovanje — zdravstvena služba — delovne organizacije ni mogoče izključiti niti enega teh činiteljev, zlasti kadar gre za sredstva, njih namensko in varčno uporabljanje. In še več: ob sedanjih razmerah in gospodarski razvitosti naših občin je za riziko na tem področju komuna daleč premajhna družbeno-teritorialna skupnost, saj nastajajo določene težave celo, kadar obravnavamo finančno problematiko zdravstvenega zavarovanja za vse območje sedanjih štirih pomurskih občin. Po finančnem načrtu skupnosti bo potrebno letos zbrati v skladu zdravstvenega zavarovanja za potrebe vsega Pomurja 1 milijardo 230 milijonov 303 tisoč dinarjev, če bomo hoteli pokriti vse predvidene izdatke. To pa pomeni poleg redno zbranih sredstev z 8 odst. splošno stopnjo še dodatnih 190 milijonov dinarjev, ki jih bo po predlogu zavoda potrebno zbrati z dodatnim prispevanjem delovnih organizacij. Razumljivo je, da bo pomerila vsota dodatnih prispevkov dokajšnjo obremenitev za go- spodarske organizacije, saj gre za okrog 60 milijonov dinarjev večje obveznosti kot lani. Do take razlike je prišlo zategadelj, ker bo letos prejel soboški zavod iz republiškega pozavarovalnega sklada samo okrog 79 milijonov, medtem ko je lani dobil nad 200 mili- jonov dinarjev. Z letošnjim letom so se namreč dokaj spremenili pogoji in kriteriji za formiranje in udeležbo pri sredstvih tega sklada, pri čemer je Pomurje prav zaradi nekaterih specifičnosti, ki pa pri udeležbi niso upoštevane čeprav izdatno bremenijo sklad zdravstvenega zavarovanja, letos v dokaj neugodnejšem položaju. Ta pojav bo kazalo predočiti tudi organu družbenega upravljanja pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje. Prav v razpravi o osnovah za določitev stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje pa je bilo na zadnji skupščini največ tehtnih pomislekov. Čeprav je bila vsota 190 milijonov dinarjev sprejeta kot edina možna rešitev za zadovoljitev neodložljivih potreb na tem področju, pa so bile pripombe k predlagani porazdelitvi namenskih obveznosti po zavodu. Predlagana porazdelitev obveznosti upošteva namreč samo gospodarske panoge; člani skupščine so meni- (Nadaljevanje na 10. strani) IZ UGOTOVITEV INŠPEKCIJE ZA DELO V SOBOŠKI OBČINI Delovni prostori in odnosi Ugotovitve inšpekcij za delo nam zelo nazorno kažejo nekatere najbolj boleče točke dnevnega življenja delovnih kolektivov in tudi v nekaterih primerih predstavljajo določena svarila, določene pojave, ki jih ne bi smelo biti. iz teh ugotovitev inšpekcije za delo v soboški občini lahko izluščimo dva osrednja problema in sicer problem delovnih prostorov in problem delovnih odnosov. Soboška inšpekcija dela ugotavlja, da se zlasti v manjših pa tudi večjih podjetjih higiensko tehnični predpisi slabo spoštujejo. Neredi v de- lavnicah, malomarnost pri delu. neustrezno orodje, neprimerne zaščitne naprave, neprimerna im nepravilna sredstva za osebno zaščito itd. nekaj že vsakdanjega. V večjih gospodarskih organizacijah pa kljub zakonskim predpisom nimajo posebne varnostne službe. sklepe o zaščiti sprejemajo, a tega ne izvajajo. Škoda denarja. Toda varčevanje, ki ni na pravem mestu. O posledicah takega varčevanja zgovorno govore tudi številke. Tako je bilo n. pr. lani 777 poškodb pri delu, izgubljenih pa delovnih dni ene tovarne, ki ima 100 zaposlenih delavcev. Največ nesreč je bilo v Tovarni mesnih izdelkov, kjer pride ena nesreča na 1.5 delavca, v mizarskem podjetju Lendava na vsakega 3. delavca itd. Med vzroki nesreč pa so pomanjkanje ali neustrezna osebna zaščita (104 primeri), neurejenost tehničnih naprav (93), osebna neprevidnost (144), nepravilna organizacija dela (44) itd. Kakšna, je (Nadaljevanje na 10. strani) ZIMA JE „POSEKALA“ Minula ostra in dolgotrajna zima je zapustila občutne posledice zlasti v gozdarstvu. Po oceni gozdarskih strokovnjakov je zaradi loma in podiranja gozdnega drevja prišlo v Prekmurju do izpada okrog 40.000 kub. metrov lesa, ki ga je potrebno posekati in tudi čimprej spraviti iz gozdov, da ne hi zaradi tega prišlo še do usodnega širjenja lubadarja in drugih gozdnih škodljivcev. Škoda je torej tolikšna kot znaša triletni etat, t. j. normalni posek lesa v prekmur- skih gozdovih. Pri pospravilu lesa pa imajo udi velike težave, zlasti na Goričkem, kjer je škoda še posebno velika glede na njihovo razprostranjenost. Kaže, da bodo les od polomljenega gozdnega drevja toda le težko spravili iz gozdov ob pravem času, čeprav so uveljavili nekaj izrednih ukrepov, da bi to dosegli. Tako so osnovali več brigadirskih središč, v katerih je pri poseku lesa zaposlenih od 50 do 80 ljudi. V teh sre- (Nadaljevanje na 10. strani) POMURSKI VESTNIK, 25. APRILA 9 Nadaljevanja s prejšnjih strani Štipendije in kadrovanje da pride na prakso s programom: ti programi na nekaterih fakultetah že obstajajo. Štipenditor pa naj zagotovi, da bo praksa kvalitetna in da bo študent lahko spoznal podjetje z vseh vidikov. Nikakor se ne sme zgoditi, da praktikant zamenjuje neko osebo, ki je morda na dopustu ali pa se ukvarja z nepomembnimi stvarmi za njegovo stroko. Praktikanti naj bodo tudi primemo nagrajeni. Od dobro organizirane prakse bosta imela korist oba: študent bo spoznal podjetje, štipenditor pa si bo tako zagotovil dobrega strokovnjaka. — Odnos med štipendisti in štipenditorji je še zelo slab. razen v nekaterih podjetjih. Kako to, da se nekateri štipenditorji tako malo ali pa sploh ne zmenijo za svoje štipendiste, saj jim vendar dajejo denar? In potem ni čudno, če se zgodi, da tega štipendista tudi po študiju ne vidijo. Ta odnos bi lahko reševali tako, da bi štipenditorji vsaj dvakrat na leto sklicali svoje štipenditorje in se pomenili z njimi o vseh problemih. — Nekatera podjetja že imajo strokovne knjižnice, menimo pa. da bi te 'lahko imela vsa. Tu bi si študentje lahko izposojali strokovno literaturo, katere si večina zaradi visokih cen ne more privoščiti. Štipenditor naj bi omogočil tudi nakup takih knjig, ki jih študent za študij nujno potrebuje. To naj bi veljalo tudi za druge drage učne pripomočke. Štipendist pa mora skrbeti za reden študij in si poleg ozke strokovnosti pridobiti tudi znanje iz splošnih družbenih ved. Le tako bo lahko v podjetju nastopil kot strokovnjak v širšem delovnem okolju in tudi kot družbeni delavec. — Pri obeh komunah naj bi ustanovili kadrovske komisije oziroma pričeli z resnejšimi prizadevanji za sodelovanje med gospodarskimi organizacijami glede štipendiranja in kadrovske politike. Pričakujemo, da bodo odgovorni ljudje v podjetjih in ustanovah posvetili tem problemom nekaj več pozornosti. Tako bodo odpravljene tudi razlike med posameznimi štipenditorji zastran višine štipendije in ostalih pogojev. Kadrovske komisije pri občinah pa naj skrbijo tudi za pravilno politiko štipendiranja (n. pr. kmetijsko gospodarstvo štipendira agronome in veterinarje, ob tem pa nobenega ekonomista!). S. M. ZIMA JE „POSEKALA“ diščih so poskrbeli tudi za dobro prehrano ljudi, ki sicer delajo pod izredno težkimi pogoji. Na prizadetih območjih skušajo sedaj uveljaviti kooperacijo, ki je zamišljena tako, da bi v zamenjavo za odkup tega lesa pod določenimi pogoji bili lastniki poškodovanih gozdov potem deležni vseh prednosti pri bodoči obnovi in gnojenju svojih gozdov s pomočjo gozdarske strokovne službe. Kaže, da na Goričkem ne bo večjih problemov pri uveljavljanju tega sodelovanja, težje pa bo na Dolinskem, kjer gre predvsem za sodelovanje z lastniki jelšinih sestojev. Prav tu pa ima gozdarska strokovna služba še posebne načrte: ob Muri namerava letos urediti okrog 10 ha plantažnih nasadov topole, za prihodnje leto pa predvidevajo zatajevanje plantažnih nasadov na površini 300 hektarov. DELOVNI PROSTORI materialna škoda, ni toliko važno, kakor to, da so posledice težke. Gre za človeka, ki ga ni mogoče preplačati z nobenim denarjem. Tudi glede samih delovnih prostorov je vrsta pripornih. Očitno je, da gospodarske organizacije močno težijo, da bi izkoristile vsak prostor za razširitev in povečanje proizvodnje. Toda pri tem se le premalo upošteva njihova primernost in posledice, ki jih imajo za zdravje delavcev. Enako zaskrbljujoč je tudi pojav kršenja delovne discipline in odrekanje pravic delavcu, ki mu jih zakon zagotavlja. Lani je bilo kar 44 nezakonitih odpoved, ki so najčešče posledica samovolje vodilnih ljudi. O tem priča tudi podatek, da je okrajno sodišče od 18 primerov, ki jih je obravnavalo, odločilo v korist delavcev in le en primer v korist gospodarske organizacije. Tudi sindikat ugotavlja, da se v primeru kršitve discipline zelo hitro ukrepa, nasproti odgovornim ljudem in uslužbencem pa le redko. Ne le da so odpovedali nezakonito, v takih primerih običajno v podjetjih tudi ne spoštujejo odpovednih rokov. Često se dogaja, da je delavcu nepra- vilno obračunan in izplačan tudi osebni dohodek. Pritožilo se je zaradi takih kršitev 48 delavcev, toda verjetno je podobnih primerov več. Takih pojavov v naših gospodarskih organizacijah ob vseh prizadevanjih za uveljavljanje delavskega samoupravljanja, ukrepov glede delitve osebnih dohodkov po opravljenem delu več ne bi smelo biti in organi upravljanja vodilnim ljudem take samovolje tudi ne bi smeli dovoljevati. Skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja li, da predlog preveč pavšalizira te obveznosti v odnosu do delovnih organizacij. Premalo upošteva in stimulativno deluje na tiste gospodarske organizacije, ki tudi same, izven okvirov socialnega zavarovanja vlagajo dokajšnja sredstva za zdravstveno preventivo in kurativo, za higiensko in delovno varnost zaposlenih ali pa z uveljavljenim sistemom delitve osebnih dohodkov težijo k občutnemu zmanjševanju neupravičenih izostankov z dela (Mura, Pomurski tisk itd.), kar bi bilo potrebno pri tem vsekakor bolj upoštevati. Tako je naposled obveljal spreminjevalni predlog, po katerem bo potrebno letos zbrati 170 milijonov dinarjev dodatnih sredstev za zdravstve- no zavarovanje. Ta odločitev bo imela veljavo normativnega akta samo za letošnje prvo polletje. Že na prihodnjem zasedanju pa bo skupščina razpravljala o spremenjenem predlogu za porazdelitev teh obveznosti na posamezne gospodarske organizacije. Po danih sugestijah bo potrebno najti drugačno izhodišče za izračun osnov in pri posameznih gospodarskih panogah upoštevati tudi možne podskupine, da bi tako dosegli boljše rešitve. Sicer pa bo mogoče tudi že iz polletnega uresničevanja finančnega načrta skupnosti izluščiti nekatere izkušnje, ki bodo lahko solidnejša osnova za prihodnje odločitve skupščine. S. K. 0 nadaljnjih poteh razvoja telesne kulture v Prekmurju: V KORAK Z NAŠIM DRUŽBENIM RAZVOJEM Razvoj telesno-vzgojne dejavnosti je odvisen od razvoja naše družbe, od rasti narodnega dohodka in od osebnega standarda, prizadevanj in naporov, ki jih socialistična družba vlaga v izboljšanje življenjske ravni delovnega človeka. Zaradi tega se tudi telesna kultura srečuje v svojem razvoju s problemi in težavami, ki jih srečujemo povsod tam, kjer naša socialistična skupnost krči pot svojemu napredku. Zatorej je potrebno vprašanje razvoja telesne kulture reševati v okviru prizadevanj za čim hitrejši razvoj socialistične družbe in imeti pred očmi težave in naloge, ki jih ni mogoče rešiti čez noč. Občinske zveze za telesno kulturo se v ta prizadevanja vključujejo z reševanjem problemov na telesno-vzgojnem področju. Omenil bom samo nekaj najbolj pomembnih vprašanj o katerih so razpravljale letne konference občinskih zvez za telesno kulturo. V Pomurju je bilo v zadnjih letih zgrajenih mnogo športnih igrišč. Gradila so jih športna društva in mladina. Gradnja igrišč se sicer nadaljuje, vendar še kapacitete teh daleč ne zadostujejo potrebam. Telesno-vzgojno dejavnost razvijamo lahko na prostem samo ob ugodnih vremenskih razmerah, medtem ko pa v poznih jesenskih, zimskih in zgodnjih pomladnih dneh to ni mogoče. V tem času bi morali delo nadaljevati v telo- vadnicah. Teh pa ni, saj je večina šol na vasi brez telovadnic. Telovadnice niso potrebne samo za šolsko mladino, temveč tudi za odrasle, ki bi svoj prosti čas lahko prebili v rekreaciji in tekmovalni športni dejavnosti. Prav zaradi mladine in zaradi delovnih ljudi je potrebno v prihodnje ob šolskih poslopjih graditi tudi telovadnice. Tako bo družba prihranila denar, ki ga sicer mora dajati za okrevališča, letovišča itd. Vse premalo je še strokovnih kadrov v naših društvih. Zaradi neperspektivne in mnogokrat zgrešene kadrovske politike smo na različne tečaje in seminarje pošiljali ljudi, ki se potem niso vključili v delo telesno-vzgojnih društev. V prihodnje bo potrebno kadrovati načrtneje, organizirati izpopolnjevanje onih, ki še delajo v društvih, predvsem pa pritegniti čimveč mladih. Občinske zveze za telesno kulturo pa morajo vzgajati strokovni kader, ki bo športnim društvom pomagal pri organizaciji tekmovanj, izletov, akcij itd. Šolska športna društva v Pomurju dosegajo uspehe, ki jih uvrščajo med najboljša v Sloveniji. Delo v njih je potrebno pospeševati in dajati poudarka vse bolj množičnosti, ki pa je bila v nekaterih zadnje čase zanemarjena. Za delo teh društev bodo šole morale v bodoče zagotoviti minimalna sredstva iz svojih proračunov, šolska vodstva pa ne bodo smela dopustiti, da hi zaradi teh društev trpel pouk redne telesne vzgoje, ki je predvidena v učnih načrtih. Nadaljnji razvoj telesne kulture zahteva od vseh športnih društev in društev »Partizan«, da svojo dejavnost prilagodijo in organizirajo tako, da bodo postala središča tekmovalnega in množičnega športa, razvedrilne vadbe in rekreativnega športa za mladino in za delovnega človeka. Sredstva za organizacijo teh nalog bodo morale občinske zveze za telesno kulturo iskati v komuni. Vsekakor pa je potrebno podpreti predlog o ustanovitvi posebnega sklada za telesno kulturo pri občinskih ljudskih odborih, v katerega naj bi se stekala sredstva s posebnim davkom na prodane alkoholne pijače in še iz nekaterih drugih virov. Ta sredstva pa bi uporabljali za financiranje pri gradnji športnih objektov in razvoj telesne kulture nasploh. Takšen način financiranja bi rešil mnoga vprašanja ter vrsto očitkov in diskusij, da družba, komuna, ne daje dovolj sredstev za razvoj telesne kulture. -ič Med težavami in problemi tudi premalo telovadnic — Pretekli teden je v Murski Soboti gostoval šahovski velemojster Bruno Parma ter odigral simultanko na 33 deskah. Velemojster je zabeležil 27 zmag ter 6 remijev. TUDI V RAKIČANU ŠPORTNI STADION Julija 1961. leta je zaplapolala brigadirska zastava v Rakičanu. Razvnel se je brigadirski pozdrav in pod pridnimi rokami je začelo nastajati novo športno igrišče. Na delovišču so se od takrat zvrstile štiri mladinske delovne akcije. Delo je domala že povsem končano. Stadion je lepo splaniran kot zrcalo, bi dejal ob pogledu nanj. Strokovnost in tovariška odnos delovodje Ivana Bagarija sta rodila čudeže. Ali je to mogoče, se sprašujejo mimoidoči, ali je to res, se ustavljajo in strmijo.. . Toda za brigadirje je to le del vložene ustvarjalnosti. Čeprav so prispevali nad 35,000 delovnih ur, imajo za seboj še mnogo več dosežkov. Številni so opravili foto-amaterske tečaje in izpite za moped, obiskovali radioamaterske krožke in drugo. Kulturnozabavni večeri, športna srečanja, brigadirska zbliževanja — vse to pomeni mnogo več kot čas, ki je bil vložen v delo. Izdajali so tudi bri- gadirsko glasilo Brigadirski vestnik. In sedaj? Za njimi so brigadirski dnevi. Stadion z atletsko stezo, rokometnim in nogometnim igriščem že čaka na otvoritev. Pozabiti pa ne smemo, da je rakičansko posestvo prispevalo milijon in pol dinarjev za odkup zemljišča in da so poleg tega bili vloženi še 4 milijoni dinarjev za material. Pred njimi je velika svečanost. Zmaga je na njihovi strani. V pričakovanju 25. maja so sedaj sredi priprav, da bodo v okviru številnih športnih tekmovanj rezultat te ustvarjalnosti tudi izročili svojemu namenu. -do- KRIŽEM-KRAŽEM PO ŠPORTNIH IGRIŠČIH KLJUB PREMOČI BREZ GOLA Prvenstveno srečanje SNL med Rudarjem iz Trbovelj in domačo Soboto in pa lepo sončno vreme je privabilo na igrišče Sobote lepo število gledalcev, ki so pričakovali uspeh svojega moštva. Toda kljub premoči Sobote se je tekma končala neodločeno 0:0. Igra je bila v začetku enakovredna, nakar so prevzeli pobudo igralci Rudarja ter nekajkrat nevarno napadli na vrata Sobote. Najidealnejšo priložnost so imeli gostje sredi prvega polčasa, ko je njihov napadalec odlično streljal s prostega strela v zgornji kot vrat. Vratar Sobote Vrdjuka je moral pokazati vse svoje sposobnosti, saj je s skrajnim naporom rešil svoja vrata, za kar je prejel tudi priznanje gledalcev. Potem so se zbrali tudi igralci Sobote ter do konca prvega polčasa imeli rahlo terensko premoč in nekaj priložnosti za gol, ki pa so ostale neizkoriščene. V drugem polčasu je Sobota zaigrala precej boljše. Napadi so bili vse pogostejši, tokrat pa so tudi veliko streljali na vrata. To, da neprecizni streli so se končali ob odličnem vratarju gostov, ki je bil za napadalce Sobote nepremagljiv in ima največ zaslug, da je moštvo Rudarja odneslo točko iz Murske Sobote. Moštvo Sobote je tokrat igralo dobro, posebno ožja obramba, medtem ko je bila napadalna vrsta neučinkovita. Tekmo je sodil z napakami Legat iz Maribora. V nedeljo igra Sobota v Ljubljani s Svobodo. MLADINA USPEŠNA Mladinsko moštvo Sobote je v prvenstveni nogometni tekmi Slovenske mladinske lige premagalo moštvo Rudarja iz Trbovelj z rezultatom 2:1 (1:0). Tekma je potekala v rahli terenski premoči Sobote. Gole za Soboto sta dosegla Benčec in Hartman. Veržej presenetil V nedeljo je bilo odigrano prvo kolo spomladanskega dela prvenstva pomurske nogometne lige. V prvem kolu je pripravil največje presenečenje Veržej, ki je odvzel točko tretje plasiranemu Gradbeniku iz Lendave. V ostalem so bili doseženi pričakovani rezultati. Značilnost tega kola je tudi prekinitev tekme med Bogojino in Puconci pri stanju 3:1. BELTINCI : BAKOVCI 4:0 (3:0) Beltinčani so bali skozi boljši nasprotnik, posebno v prvem polčasu in bi lahko zmagali še z večjim rezultatom, saj nekaj izrednih prilik niso izkoristili. Gole za Beltince so dosegli Maučec 2. Puklavec 1 in avtogol. Sodil je Benkovič iz Bogojine. PUŠČA : BRAZDA 1:1 (1:0) Igra je bila v glavnem enakovredna. Obe moštvi sta igrali precej ostro, zaradi česar je moral sodnik izključiti igralca Pušče Kakaša. Sicer pa je bila lepa tekma. Gole sta dosegla: za Puščo Šarkezi, za Brazdo pa Kološa. Sodil je Bolkovič. VERŽEJ : GRADBENIK 1:1 (0:1) Moštvo Gradbenika je bilo v prvem polčasu boljše, domačini pa v drugem. Domačini, ki so igrali zelo borbeno so nepričakovano osvojili točko, vendar zasluženo, Gole sta dosegla za Veržej Akerman, za Gradbenik pa Hobor. Sodil je Lukašev. ŠALOVCI : SOBOTA B 0:5 Tekma je potekala v precejšnji premoči gostov, ki so bili tehnično mnogo boljši ter zasluženo zmagali. Gole so dosegli Maroša in Matjašec po 2 ter Cifer. Sodnik Celec. TURNIŠČE : RAKIČAN 8:1 Gostje niso bili kos domačinom, ki so jih popolnoma nadigrali ter dosegli visoko zmago. Sodnik Kološa. BOGOJINA : PUCONCI 3:1 (prekinjeno) ROGAŠOVCI — TVD Partizan v Rogašovcih je v zadnjem času zopet zaživelo. Na novo so ustanovili več sekcij, med njimi sekcijo za telesno vadbo, atletiko, judo, šah, namizni tenis, odbojko, rokomet in smučanje. Izdelali so tudi bogat program dela ter navezali tesne stika z organizacijo SZDL. Radgona : Grafičar 2:2 (1:0) V tretjem kolu spomladanskega dela prvenstva MM nogometne lige sta se v pomurskem derbiju pomerili moštvi Grafičarja in Radgone ter se razšli z neodločenim rezultatom. Po sodnikovem znaku za začetek so začeli ostro napadati domačini ter že v 5. minuti igre dosegli preko Dajčarja vodstvo. Že v prvi minuti drugega polčasa pa po krivdi obrambe Grafičarja povečali vodstvo na 2:0. Nato so se zbrali igralci Grafičarja. prevzeli pobudo ter bili v drugem polčasu boljši nasprotnik. V tem delu jim je tudi uspelo dvakrat zadeti v črno in s tem rezultat izenačiti. Gole za Radgono sta dosegla Dajčar in Žnuderl, za Grafičarja pa Fijuk in Turner. Tekmo je dobro vodil Kozar iz Rokomet — čedalje več pristašev med mladino in starejšimi V rokometu - uspešni Beltinčani! Pomurski zastopnik v vzhodni republiški rokometni ligi Beltinci so v nedeljo odigrali prvenstveno tekmo na novem asfaltnem igrišču v Murski Soboti. Tokrat so se srečali z Rudarjem iz Velenja ter do- segli zasluženo visoko zmago 25:15 (10:8). Številni gledalci, ki so prisostvovali temu srečanju, so bili zadovoljni s prikazano igro domačinov, saj so videli vrsto lepih akcij in doseženih zadetkov. Moštvo Beltinec je imelo pobudo skozi celo tekmo in niti enkrat ni dovolilo, da bi gostje prišli v vodstvo. Gostje so se dobro upirali razigranim domačinom le v prvem polčasu, ko jim je uspelo le dvakrat rezultat izenačiti, medtem ko so jih Beltinčani popolnoma nadigrali v drugem delu igre ter zasluženo zmagali. Za uspeh so zaslužni prav vsi igralci Beltinec, najboljši med njimi pa so bili Peterka, Kovačič, Roškar in v drugem polčasu Tratnjek. Za Beltince so bili uspešni Peterka in Kovačič po 7, Osterc in Balažič po 3, Kokalj 2 ter Šticl, Roškar in Vereš po enega. Tekmo je dobro vodil Ajder iz Maribora. Po trinajstem kolu se Beltinci nahajajo na šestem mestu tabele vzhodne republiške rokometne lige. V nedeljo se bodo v 14. kolu srečali z Brežicami. Kvalitetna rast košarke v Pomurju Tekmovanje v občinski košarkarski ligi Murska Sobota je že za nami. Letošnje tekmovanje je vnovič pokazalo kvalitetno rast košarke v Pomurju, hkrati pa tudi množičnost. Za te dosežke pa ima prav gotovo največ zaslug Strokovni odbor za košarko v M. Soboti, kateremu pa kljub prizadevanju ni uspelo v tekmovanje vključiti ekip iz radgonske in ljutomerske občine. Največji napredek v košarki pa je doseglo moštvo iz Puconec. V vseh razredih je bilo odigranih 45 tekem, tri pa so se končale brez borbe z 20:0, ker nasprotna moštva niso nastopila na igrišču. Zato je tekmovalna komisija odvzela tem neresnim ekipam po eno tekmovalno točko. Vsa srečanja je vodilo 16 sodnikov, ki so bili tudi ocenjeni. Pet najboljših sodnikov je prejelo nagrado simbolično »zlato piščalko«. Najboljši strelci v posameznih ligah so bili: v I. članski ligi je bil najboljši Šeruga (ESŠ) z 87 koši pred Vadnalom (Elan) 73, Peršo (Lendava) 50 koši itd. V II. članski ligi je bil najučinkovitejši Franko (S) z 224 koši pred Horvatom (PM) 139, Glažarjem (SŠTV) 110 koši itd. V ligi članic je bila najuspešnejša Kikecova (M) s 127 koši pred Štamparjevo (E) 109 in Kerčmarjevo (ESŠ) 96 itd. TABELA — člani I .liga 1. ESŠ 4 4 0 279:205 8 2. Grafičar 4 2 2 163:152 4 3. Elan 4 2 2 239:226 4 4. Rakičan 4 1 3 172:240 2 5. Lendava 4 1 3 167:195 1 Uspeh naših atletov Preteklo nedeljo je imel mariborski Branik na svojem stadionu odprt atletski miting, katerega so se udeležili tudi štirje člani tega kluba iz Pomurja in sicer gimnazijci Logar. Kemr, Györfi ter Bezjakova. Logar je tokrat po enoletni pavzi zaradi poškodbe na nogi zopet tekel in sicer na 300 m, kjer je bil v članski konkurenci tretji, kar je zelo lep uspeh. Dosegel je čas 38.4, kar je bil najboljši mladinski rezultat na tekmovanju. Tekmoval je tudi v teku na 60 m, kjer je prav tako tekel v članski konkurenci in bil zopet tretji. Posebno se je tokrat izkazal Kemr iz Radenec, ki je pretekel v mladinski konkurenci 100 m z ovirami v odličnem času 14.5 sekund in bil zasluženo prvi. Ta dva tekmovalca precej obetata posebej pa še Kemr. Fanta pridno trenirata in upamo še na večje uspehe. Györfi je tokrat tekmoval v metu krogle, kjer je z metom nekaj nad 13 m zasedel drugo mesto, kar je zavidanja vreden uspeh. Bezjakova je v skoku v daljino s srednjim rezultatom obstala nekako v sredini. -mv- POMURSKI VESTNIK. 25. APRILA 10 DVAJSET LET VZGLEDNEGA ŠPORTNEGA DELOVANJA FERI ZELKO 40- L E T N I K To dni je znani, dolgoletni aktivni nogometaš in večletni nogometni trener Feri Zelko praznoval 40-letnico starosti. Ob tem pomembnem jubileju smo ga obiskali ter se z njim zadržali v krajšem razgovoru, ki pa je potekal v prijetnem obujanju spominov na dolgoletno aktivno športno udejstvovanje. Feri Zelko je bil rojen 16. aprila 1923 v Murski Soboti. Njegova športna kariera se je začela zelo zgodaj. Že leta 1940, ko je komaj dopolnil 17. leto starosti, Je bil kot izredno nadarjen nogometaš uvrščen v prvo moštvo Sobote (takratne »»Mure«). Takoj po osvoboditvi, ko se je vrnil iz JLA, se je leta 1947 zopet vključil v moštvo Sobote, ki e takrat tekmovala v II. slovenski nogometni ligi. Toda kaj kmalu se je uvrstila v enotno Slovensko nogometno ligo, za kar je prav gotovo imel največ zaslug tudi Feri Zelko. Bil je od vsega začetka pa do konca aktivnega udejstvovanja član Sobote. Svojo športno kariero je zaključil leta 1960 kot aktiven igralec, še prej pa je prevzel posle trenerja in ta poklic vestno opravljal vse do nedavnega, ko mu je to preprečila nenadna bolezen. Feri Zelko je bil ne samo odličen igralec z izredno talentiranostjo, temveč tudi dober trener, saj je znal svoje znanje prenesti na igralce in pod njegovim vodstvom je moštvo Sobote dosegalo tudi zavidljive rezultate. Ob tem pomembnem dogodku mu iz vsega srca čestitamo ter mu želimo skorajšnjega okrevanja in da bi se kmalu pojavil med športnimi delavci ter s svojimi izkušenimi nasveti pomagal nadaljnjemu razvoju nogometa v M. Soboti. LENDAVA V kegljaškem tekmovanju za naslov prvaka Hrvatske ekipno in posamezno, ki je bilo v Zagrebu, so nastopili tudi kegljači KK Nafte iz Lendave ter dosegli 4644 podrtih kegljev, kar pa ni zadoščalo za nadaljni plasman. Najboljši med njimi je bil Grzej z 822 keglji, medtem ko so ostali močno razočarali, posebno Pal, ki je dosegel le 704 podrtih kegljev. Novo tekmovalno okolje je močno vplivalo na še neizkušene tekmovalce Nafte, ki so dosegli mnogo slabše rezultate kot po navadi. Tudi v tekmovanju posameznikov so dosegli mnogo slabše rezultate kot smo pričakovali in tako se nobeden od njih ni uvrstil v zaključni finale prvenstva SFRJ. Posamezno so dosegli naslednje rezultate: Kos 814, Grzej 811, Kepe 772 in Lebar 744 kegljev. Pomurska strelska liga V republiški ligi 8 strelskih družin: Borac, J. Jurkovič, Ljutomer, J. Cirila, Sl. Radenci, B. Kidrič, Efenko in Polet Pretekli teden Je bilo končano tekmovanje v pomurski strelski ligi, ki se je odvijalo v štirih skupinah. Vsaka skupina je štela po 11 SD, t. j. skupno 44, od katerih pa je aktivno tekmovalo le 31. Zanimivo je, da tudi letos niso tekmovale iste strelske družine, kakor lansko leto in s tem seveda onemogočale nemoteno tekmovanje tega najmasovnejšega tekmovanja. Tako je v vseh desetih kolih tekmovalo 3100 strelcev. Iz vsake skupine sta se prvi dve družini uvrstili v nadaljnje tekmovanje v republiški strelski ligi. Tako bo iz Pomurja sodelovalo v tem kako- vostnem tekmovanju 8 strelskih družin in sicer: Borac iz Murske Sobote, Javo Jurkovič iz Vidma, Ljutomer, Jureša Cirila iz Železnih dveri, Polet iz Bankovec, Slatina Radenci, Boris Kidrič iz M. Sobote in Efenko iz Radgone. Tekmovanje v republiški ligi se bo vršilo z malokalibrsko puško, ekipe pa bodo sestavljene iz 5 tekmovalcev. Ker bo koledar tekmovanj določila Strelska zveza Slo-, venije, je že sedaj potrebno, da omenjene strelske družine začno z rednimi pripravami, da bi bila njihova uvrstitev čim ugodnejša. Občinsko šahovsko prvenstvo v Lendavi Doslej največja množičnost Na letošnjem občinskem šahovskem prvenstvu mladine in pionirjev. je nastopilo 21 ekip s 105 tekmovalci, kar predstavlja doslej najmnožičnejšo udeležbo. Tekmovalce je pred tekmovanjem pozdravil zastopnik Obč. odbora Socialistične zveze Lendava. Na tekmovanju so se odvijale ostre borbe zlasti med mladinci in starejšimi pionirji, kjer so bile ekipe močno izenačene in se do zadnjega ni vedelo kdo bo zmagovalec. Pri mladincih so bili najuspešnejši šahisti iz Srednje Bistrice, ki so z 18 osvojenimi točkami za- sedli prvo mesto pred Lendavo I, ki je zbrala 17 točk. Pri mladinkah je zmagala Lendava I brez konkurence. Med starejšimi pionirji je zmagalo Turnišče s 14,5 točke, pri starejših pionirkah pa Lendava I s 4 točkami. Zmagovalec pri mlajših pionirjih je bila Lendava II, pri pionirkah pa Lendava I. Prvo plasirane ekipe so prejele praktične nagrade DPM. Tekmovanje, ki sodi med najmočnejše po vojni, je dobro uspelo. hkrati pa potrjuje, da se je šah udomačil v slehernem pionirskem odredu. -jo- Občinsko pionirsko namiznoteniško prvenstvo Dober naraščaj Na tretjem občinskem pionirskem prvenstvu osemletnih šol v namiznem tenisu iz občine Murska Sobota je nastopilo 8 ekip pionirjev ter ena ekipa pionirk. Najzanimivejše je bilo finalno srečanje med dvakratnim prvakom osnovno šolo I iz Murske Sobote ter osnovno šolo II iz Murske Sobote. Srečanje se je končalo s presenetljivo, vendar zasluženo zmago osnovne šole II. Rezultat srečanja pa je bil 3:2. S tem je ekipa osnovne šole II postala prvak za leto 1963 ter osvojila prehodni pokal. V tekmovanju posameznikov je skupno nastopilo 32 pionirjev. Med njimi je bil najboljši Ljubo Kološa, ki je v finalu premagal Koblencerja z rezultatom 2:0. Med pionirkami je zmagala Mira Kološa. Zmagovalcem so bile podeljene praktične nagrade. Letošnje pionirsko prvenstvo je bilo kvalitetno precej boljše od prejšnjih, hkrati pa pokazalo, da imamo dober mladi naraščaj. Hokej na travi — vzhodna republiška liga Visoka zmaga ESŠ V drugem kolu vzhodne republiške hokejske lige je lanskoletni prvak te lige ter finalist za naslov republiškega prvaka za leto 1962 ESŠ visoko premagala moštvo Elana z rezultatom 9:0 (6:0). Moštvo ESŠ, ki je tokrat nastopilo v nekoliko spremenjeni postavi, ki pa se je dobro obnesla, je bilo mnogo boljši nasprotnik in je zasluženo visoko zmagalo. Go- le so dosegli Titan 4 in Šeruga 2. Po tej tekmi igralci z večjim zaupanjem pričakujejo povratno finalno srečanje za naslov republiškega prvaka za leto 1962, med HDK Kladivarjem iz Celja in ŠŠD ESŠ, ki bo v nedeljo v Murski Soboti. Znano je namreč, da so Celjani zmagali v prvem srečanju z rezultatom 1:0. UPRAVNI ODBOR TRGOVSKEGA PODJETJA »RAVENKA« BELTINCI razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJO Pogoj: Srednja ekonomska šola ali nepopolna srednja šola s triletno prakso v knjigovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 0-346 DAROVALCI KRVI OD 3. DO 23. APRILA 1963 Štefan Mertik — prvič, Franc KoroSa — drugič, Ivan Domonkoš — prvič, vsi iz Turnišča; Franc Marič — drugič iz Murskih Črnec, Marija Rajtar iz Brezovice — četrtič; Manja Fodor — prvič iz Radmožanec; Ivana Genc — prvič, Ana Gerenčer — prvič, Marija Laslo — prvič, Marija Bukovec — prvič, Rozalija Sekereš — prvič, Elizabeta Rudaš — prvič, Marija Čuha — drugič, Rozalija Rituc — prvič, Helena Čeke — drugič, Rozalija Ritlop — prvič, Julija Ritlop — prvič, Jože Sabo — prvič, Dezider Ritlop — prvič, Mirko Laslo — prvič, vsi iz Radmožanec; Terezija Dolmanič — prvič iz Gajšovec, Emilija Žižko — tretjič iz Otovec; Jula Mudrica — tretjič, Marija Gostan drugič, Marija Virag — drugič, Ana Borovič — prvič, Barbara Zver — tretjič, Marija Zver — tretjič, Terezija Antolin — petič, Vera Vegič — prvič, Kata Kavaš — tretjič, Verona Hozjan — prvič, Ana Borovič — prvič, Mirko Kociper — tretjič, Ivan Zver — prvič, vsi iz Odranec; Jolanka Kranjec — desetič iz M. Sobote, St. Kuzmiča; Štefan Škri-lec — prvič iz Markišavec; Leopold Baranja — šestnajstič iz Gor. Črnec ; Jožef Čuk — sedmič iz Hrastje Mota, Agica Legen — četrtič iz Bratonec, Bariba Žižek — prvič iz Lipovec, Anica Žižek — prvič iz Murske Sobote, Lendavska 13; Karolina Lazar — prvič iz Murske Sobote, Lendavska 31, Avgust Mlinarič — prvič iz Bratonec; Janez Jerič — devetič iz Bakovec; Ana Pučko — prvič iz Velike Polane; Kata Kelenc — enajstič, Ignac Kreslin — četrtič. Ignac Balažič — tretjič, Ana Cigan - enajstič, Kristina Ivko — sedmič, Terezija Kolenko — tretjič, Rozina Vučko — drugič, Ana Lebar — šestič, Marija Balažič — četrtič, Roza Kustec — tretjič, Marija Kolenko — drugič, Cecilija Maučec — prvič, Manja Balažič — prvič, Kata Kovač — tretjič, vsi iz Dolnje Bistrice, Katarina Rotrejil — petič iz M. Polane; Vera Raščan — četrtič iz M. Polane; Stela Čarni — četrtič iz Fokovec, Ludvik Huzban — sedmič iz Prosečke vasi. V imenu bolnikov se za darovano kri lepo zahvaljuje TP Splošne bolnišnice v Murski Soboti. ROJSTVA Rodile so: Pavla Štajner iz Janževega vrha — dečka, Olga Jug iz Markišavec — dečka, Irena Ošlaj iz Filovec — dečka, Ana Ternar iz Turnišča — dečka, Antonija Sedonja iz Tešanovec — deklico, Marija Kozlar iz Dol. Bistrice — deklico. POROKE Poročila sta se Avgust Horvat, avtomehanik iz Rakičana in Marjeta Rajnar, šivilja iz Kroga. SMRTI Umrli so: Štefan Mataj, kmetovalec iz Dolge vasi, 78 let, Vlasta Sedanja iz Tešanovec, 1 dan. MALI OGLASI MOŠKO KOLO, znamke »Grand Prix«, dobro ohranjeno, prodam. Štefan Kuzmiča 2a, Murska Sobota. M-328 OPREMLJENO sobo, po možnosti s kopalnico, s prvim junijem iščem. Naslov v upravi lista. M-330 MOTORNO KOLO, znamke NSU »Pretis-Prima«, 175 ccm, prevoženih 3.000 km, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-331 FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Naslov v upravi lista. M-332 SPALNICO iz trdega lesa, pohištvo za dnevno sobo, kredenco, dve viseči stalaži, štedilnik črne barve, obešalno steno in kuhalnik na tri plošče, ugodno prodam. Ogled v popoldanskih urah. Ludvik Benko, Prežihovega Voranca 5, Murska Sobota. M-333 HIŠO, takoj vseljivo, bivšo gostilno in mesnico s klavnico, 5 sob, 2 gospodarski poslopji, vodnjaka, elektrika, velik zelenjadni vrt, gozd, sadovnjak, njive in travnik ob glavni cesti pri avtobusni postaji v središču Janenine, 18 km od Maribora, prodam. Vprašati Martina Brence, Gosposvetska c. 12, Maribor. M-313 HIŠO s trosobnim stanovanjem in ostalimi pomožnimi prostori, vse podkleteno ter gospodarskim poslopjem z 60 arov velikim dobronosnim sadovnjakom (novejše renoviran), zaradi smrtnega primera takoj ugodno prodam. Vse se nahaja zraven šole in cerkve ob avtobusni postaji v lepem kraju Slovenskih goric. Ogled možen pri lastniku Slavkotu Repiču v Vitomarcih. Podrobna navodila pa se dobijo Tudi pri Franju Stajnbauerju na Kapeli pri Radencih. M-334 SPALNICO, malo rabljeno, ugodno prodam. Poizvedbe: Stara ul. 10, Murska Sobota. M-339 OSEBO, ki bi hodila na dom pazit otroka za 8 ur, ali gospodinjsko pomočnico, sprejmemo takoj. Ponudbe poslati na naslov: Števančec, Titova 17/I, Murska Sobota. M-340 Motorno kolo »Prima«, dobro ohranjeno, plačljivo lahko tudi s čekom, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-347 ŠTEDILNIK, znamke »Proleter«, skoraj nov, po zelo ugodni ceni prodam. Marenče, Grajska 15, Murska Sobota. M-342 Pes volčjak, črne barve, po hrbtu, nogah in trebuhu je siv, se je izgubil. Sliči na ime VOLKO. Poštenega nadjditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne na ime Viktor Makovec, Lukavci, p. Križevci pri Ljutomeru. M-344 Krompir, jedilni in semenski, prodam. Minka Hadžet, Veržej. M-345 KONJSKI TEŽKI VOZ, zamenjam za Lahkega. Naslov v upravi lista. M-343 Kuhinjsko pohištvo, otroško posteljico, okroglo mizo in radioaparat »Siemens«, ugodno prodam. Ludvik Gerič, Gregorčičeva 64, Murska Sobota. M-348 Hišo z gospodarskim poslopjem, 1 ha sadovnjaka in 3 ha zemlje, ugodno prodam. Moravci 78, p. Martjanci. M-349 OPEKARNA PUCONCI zamenja ELEKTROMOTOR ELIM 52 ks, 1455 obratov (220) 380 V 127/74 za ELEKTROMOTOR 25—30 ks, 1400—1500 obratov. Elektromotor se lahko ogleda vsak delavnik od 6.—14. ure v Opekarni Puconci. D-338 Obrtno podjetje »DRAVINJA« Lovrenc na Dravskem polju razpisuje prosta delovna mesta : 1. večje število čevljarskih pomočnikov za nova dela; 2. 2 prešivalki za šivanje gornjih delov, po možnosti rokavičarki; 3. 2 mizarska pomočnika. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 0-335 Razpisna komisija Občinskega ljudskega odbora Lendava razpisuje naslednja delovna mesta v upravi Občinskega ljudskega odbora Lendava: — načelnika oddelka za gospodarstvo Pogoji: visoka ali višja izobrazba — ekonomska fakulteta ali višja komercialna šola z vsaj 5 letno prakso. Po možnosti z znanjem madžarskega jezika. Družinsko stanovanje bo na razpolago s 1. oktobrom 1963. — šefa odseka za notranje zadeve Pogoji: višja upravna ali pravna šola in z vsaj 5-letno prakso v upravni službi. Po možnosti z znanjem madžarskega jezika. Družinsko stanovanje bo na razpolago 1. oktobrom 1963. — pravnega referenta in referenta za splošne zadeve Pogoji: visoka ali višja izobrazba — pravna fakulteta ali višja pravna šola z vsaj 2-letno prakso v upravni službi. Po možnosti z znanjem madžarskega jezika. Družinsko stanovanje bo na razpolago s 1. okt. 1963. — referenta za šolstvo, prosveto in kulturo Pogoji: višja ali srednja izobrazba — po možnosti iz prosvetne stroke ali upravna oziroma pravna šola z vsaj 3-letno prakso. — vodje sprejemne pisarne Pogoji: srednja izobrazba z 5-letno prakso v upravi in znanjem madžarskega jezika. — ekonoma in arhivarja Pogoji: srednja izobrazba z 5-letno prakso v upravi. — referenta za naborne zadeve Pogoji: srednja izobrazba z 2-letno prakso v upravi. — davčnega izvršitelja - izterjevalca Pogoji: nižja izobrazba z 2-letno prakso in znanjem madžarskega jezika. Prošnje kolkovane z 50 din in dokazilom o izobrazbi in službovanju je treba poslati razpisni komisiji ObLO Lendava. Razpis velja do dopolnitve delovnega mesta. Razpisna komisija ObLO Lendava Tedenski koledar Ponedeljek, 29 .aprila — Marina Torek, 30. aprila — Katarina Sreda, 1. maja — PRAZNIK DELA Četrtek. 2. maja — Živana Petek, 3. maja — Aleksander Sobota, 4. maja — Florijan Nedelja. 5. maja — Miran Ponedeljek, 6. maja — Janez Torek, 7. maja — Stanko Sreda. 8. maja — Miha Četrtek, 9. maja — Dan zmage Zdravstvena dežurna služba 29. aprila — dr. Rousova 30. aprila — dr. Gregorčeva 1. maja — dr. Gregorčeva 2. maja — dr. Sedlaček 3. maja — dr. Hajdinjak 4. maja — dr. Gruškovnjak 5. maja — dr. Gruškovnjak 6. maja — dr. Lopert 7. maja — dr. Gregočeva 8. maja — dr. Rousova 9. maja — dr. Sedlaček KINO MURSKA SOBOTA — Od 26.-28. aprila ameriški barvni kinemaskopski film: »Oko za oko«. 29. in 30. aprila francosko-italijanski film: »Kdo ste vi gospod Sorge?«. GORNJA RADGONA — 1. in 2. ma ja ameriški barvni kinemaskopski film: »Po planinah divjega zapada«. 4. in 5. maja slovenski film: »Veselica«. 6. maja argentinski vistavisionski film: »Vodja bande«. 8. in 9. maja domači barvni film: »Karolina Reška«. SLATINA RADENCI — 1. in 2. maja švedski film: »Pouk o ljubezni«. 4. in 5. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »Ovčar«. 9. maja poljski film: »Škrilasta sreča«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 1. in 2. maja ameriški film: »Cowboy«. 4. in 5. maja ameriški film: »Velika zemlja«. 8. maja ameriški film: »Jaguar kralj džungle«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 4. in 5. maja francoski barvni film: »Kockar«. VELIKA POLANA — 4. in 5. maja jugoslovanski film: «Te noči«. Kmetijska zadruga Grad razpisuje delovno mesto MEHANIKA (strojnika) za opravljanje strojnih in mehaničnih del v zadružni mehanični delavnici. Razpis velja do zased.be delovnega mesta. Ponudbe je poslati na upravo KZ Grad. Maturanti gimnazij in absolventi drugih popolnih srednjih šol! Železniško transportno podjetje Maribor sprejme v službo določeno število maturantov gimnazij in absolventov drugih popolnih srednjih šol, za vlakovne odpravnike Poklic VLAKOVNI ODPRAVNIK pomeni zanesljivo in stalno zaposlitev, hitro napredovanje v službi in soliden osebni dohodek. Delo vlakovnega odpravnika obsega urejanje prometa Tlakov ter samostojno odločanje in vodenje tehnološkega delovnega procesa na postaji. Razen solidnega osebnega dohodka si pridobi vsak kandidat še druge pravice in ugodnosti: — brezplačne vožnje z vsemi vlaki po Jugoslaviji; — vsako leto eno potovanje zastonj v inozemstvo v katerokoli državo zahodne, severne ali južne Evrope; — po pridobljeni strokovni usposobljenosti in potrebni praksi so dane velike možnosti za nadaljnje šolanje v višjih in visokih šolah (železniških ali splošnih). Vse stroške šolanja nosi podjetje, čas šolanja pa se prizna v delovno dobo; — kandidat, ki se bo odločil za poklic vlakovnega odpravnika in se bo zaposlil že letos po končani srednji šoli, bo prejel primerno štipendijo za čas od 1. januarja 1963 do 30. junija 1963; — za opravljanje dela prejme vlakovni odpravnik službeno obleko (letno in zimsko), druge potrebne službene in učne pripomočke in zaščitna sredstva; — določenih ugodnosti so deležni tudi njegovi družinski člani. Prizadevni in solidni kandidati, ki se bodo odločili za poklic vlakovnega odpravnika, bodo usposobljeni za samostojno opravljanje službe prej kot v enem letu, ker ima železniško transportno podjetje v ta namen prirejen sodoben sistem strokovnega izobraževanja. Za sprejem v službo pridejo v poštev postaje Železniškega transportnega podjetja Maribor (severovzhodno od Zidanega mosta). Na željo, vendar izjemoma, lahko sprejme kandidata v službo tudi najbližja postaja njegovega stalnega prebivališča. Natančnejša obvestila dobite in prošnjo oddajte pri šefu najbližje železniške postaje, ali neposredno pri upravi ŽTP Maribor, splošni sektor. ZAHVALA Ob prerani in neizmerno bridki izgubi našega nadvse ljubečega moža in zlatega ateka Franca Žižeka gostilničarja pri postaji v Beltincih se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga tako v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. sočustvovali z nami, nas tolažili in nam lajšali bolečine v teh hudih trenutkih. Posebna hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Splošne bolnišnice v Murski Soboti, ki so pokojnemu skušali podaljšati življenje, mu lajšali neznosne bolečine do zadnjega trenutka. Topla hvala vsem, za prekrasne vence in cvetje, botrini, sorodnikom, prijateljem, znancem, godbi, pevcem in govornikom pri odprtem grobu. Beltinci, dne 11. aprila 1963. Ostali v veliki žalosti brez dobrega in skrbnega očeta: žena Barica, otroci Anica, Marica, Gabica, sin Franci ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila dobra »stara mama« Ana Drvarič roj. Kous Prisrčna zahvala vsem, ki so nepozabno pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti. Žalujoči: hči Marija z možem, snaha Katarina z možem, vnuki Ana, Helena, Štefan, Marta, Marjeta in Irena ter pravnuki Štefan, Pavlek, Slavek in Stanko. Noršinci, M, Sobota, Ljubljana 21. apr. 1963. POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. G, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11 POMURSKI VESTNIK, 25. APRILA 11 Borbeni prvomajski pozdrav vsem delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem v občini. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR RK OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZVEZE BOJEVNIŠKIH ORGANIZACIJ NOB IN VODSTVA DRUGIH DRUŽBENIH ORGANIZACIJ OBČINE MURSKA SOBOTA Trgovsko podjetje ,UNIVERZAL‘ Lendava čestita vsem svojim odjemalcem in prebivalstvu Pomurja k Prazniku dela! Potrošniki! V naših poslovalnicah dobite vse vrste blaga — s katerim smo bogato založeni — po najnižjih dnevnih cenah in ob solidni postrežbi! Delovni kolektiv KOMUNALNEGA PODJETJA Murska Sobota Iskrene čestitke ob Prazniku dela — 1. maju! Vsem podjetjem in ustanovam dajemo strokovne nasvete, opravljamo različna komunalna dela. Priporoča se kolektiv I Vsemu prebivalstvu našega okoliša čestitamo k prazniku dela, 1. maju! KOLEKTIV SPLOŠNE BOLNICE MURSKA SOBOTA V ZDRAVJU JE VIR USPEHOV! Trgovsko podjetje »MERKUR« MURSKA SOBOTA s svojimi poslovalnicami v vaseh in v mestu, čestita k prvomajskemu prazniku vsem delovnim ljudem v Pomurju! Svojim odjemalcem nudimo veliko zalogo blaga! Solidna postrežba in samopostrežba. Priporoča se kolektiv I KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA ,Pomurje' čestita ob Prazniku dela — prvem maju, vsem prebivalcem v svojem okolišu! Podjetjem in ustanovam nudimo naše strokovne nasvete, sklepamo pogodbe za gradnjo vseh vrst zgradb. Naša dela so hitra in solidno izvršena ! Za naročila se priporoča kolektiv! DELOVNI KOLEKTIV ELEKTROMLIN LENDAVA se priporoča s svojimi kvalitetnimi mlevskimi izdelki in čestita svojim odjemalcem ob 1. maju — prazniku dela I ŠPORT V KRATKEM MURSKA SOBOTA — Na srednješolskem tekmovanju za rokometno prvenstvo v M. Soboti je nastopilo pet moških in štiri ženske ekipe. Pri moških je zmagala ESŠ, ki je v odločilnem srečanju premagala ekipo gimnazije z rezultatom 8:3. Pri ženskah je bila prav tako uspešna ESŠ, ki je v finalni tekmi premagala SŠTV z 6:5. — Na prvi seji novoizvoljenega UO TVD Partizan v Murski Soboti je bil ponovno izvoljen za predsednika Janez Ovsenjak. Na seji so tudi potrdili program dela, ki sestoji iz priprav na Teden mladosti, društvenega krosa ter prirejanja izletov. V teku so tudi tekmovanja v orodni telovadbi. — Dijaki SŠTV bodo v počastitev l. maja izvedli pohod po Prekmurski transverzali. Med pohodom bodo navezali tesne stike z mladinskimi organizacijami, zbirali etnografsko blago, podatke o igriščih ter opravljali medicinske analize obremenitve organizma ob pohodu. Markirati nameravajo tudi pohod s planinskimi znaki. — Na srednješolskem prvenstvu v odbojki, na katerem je nastopilo 7 moških in 6 ženskih ekip je pri moških zmagala ESŠ, ki je tudi v ponovljeni odločilni tekmi premagala Slogo s 3:0. Pri ženskah pa so bile najboljše dijakinje SŠTV. Obe ekipi sta prejeli pokale v trajno last. SLATINA RADENCI — TVD Partizan iz Radenec je pripravilo telovadno akademijo, na kateri je nastopilo skupno 132 telovadečih. V obsežnem programu 14 točk so nastopili z vajami na orodju ter vajami ritmične in akademske sestave. Prvič organizirana akademija v Radencih je dobro uspela, za kar gre zasluga znanemu šport. delavcu T. Žnidariču, ki je vaje sam sestavljal. LENDAVA — Člani ObZTK Lendava so te dni obiskali športne organizacije v Turnišču in Črensovcih ter razpravljali o bodočem delovanju telesne kulture na tem področju. Člani sekretariata bodo obiskali tudi ostale športne centre v občini. TIŠINA — TVD Partizan iz Tišine je pred nedavnim navezal tesne stike s TVD Partizan iz Radenec, s katerim so imeli že več prijateljskih srečanj. — Na osemletni šoli v Tišini se pripravljajo na gradnjo športnih igrišč. Z delom so začeli te dni. S prihodom tov. Pihlerja na Tišino je pričakovati, da bodo igrišče tudi zgradili. MOŠČANCI — TVD Partizan v Moščancih v zadnjem času stagnira. Slišati je, da bodo dosedanje mrtvilo vendarle poživili in sicer bodo formi- rali ponovno sekcijo za odbojko. Znano je namreč, da je bilo to društvo pred dobrim letom zelo aktivno. CANKOVA — Pred kratkim je osemletna šola na Cankovi začela graditi igrišča za nogomet, rokomet, odbojko in košarko. Pri gradnji pridno pomagajo šolska zadruga in učitelji. Doslej so že opravili zemeljska dela. ČRENSOVCI — ŠŠD na osemletni šoli v Črensovcih je pred kratkim prire- dilo telovadno akademijo. Pripravila jo je učiteljica Greta Kovač, na njej je nastopilo okrog 70 učencev. Z akademijo bodo nastopili še v nekaterih sosednjih vaseh. RAKIČAN — Pred dnevi je bilo v Rakičanu prijateljsko srečanje v košarki in odbojki med dijaki Srednje kmetijske šole iz Maribora in SKŠ Rakičan. V obeh srečanjih so zmagali Mariborčani: v košarki s 60:53, v odbojki pa z 2:1. MURSKA SOBOTA — Pretekli teden sta v Ptuju gostovali SŠD Elana in Sloge iz Murske Sobote ter se v prijateljskem tradicionalnem srečanju pomerili z aktivom gimnazije iz Ptuja. Tekmovali so v atletiki, rokometu, malem nogometu in šahu. Največ uspeha so imeli dijaki ŠŠD Elana, ki so zabeležili dve prvi mesti pri moških in eno pri ženskah. — Soboški Partizan, ki se je uvrstil v II republiško košarkarsko ligo se bo v prvem kolu pomeril v Mariboru z ekipo MTT. Ker je to prvi start našega predstavnika v tej konkurenci, z zanimanjem pričakujemo prvi izid. — Strokovni odbor za rokomet pri ObZTK v Murski Soboti bo te dni pripravil v Šalovcih ali Pe- trovcih posvet osnovnih šol o ustanovitvi posebne lige, v kateri bi igrali pionirji in pionirke s tega področja. SLATINA RADENCI — Te dni so v Radencih začeli delavno akcijo pri gradnji igrišča za odbojko ter igrišča za badminton, katera gradijo na novo ter urejujejo igrišče za rokomet. Vsa dela opravlja mladina prostovoljno in so doslej že opravili okrog 800 ur. TIŠINA — Na osemletni šoli na Tišini se je pretekli teden začelo tekmovanje v malem nogometu, v katerem sodelujejo vsi višji razredi. Predviden imajo športni dan skupaj z osemletno šolo iz Puconec, s katero naj bi se pomerili v nogometu, atletiki ter v igri med dvema ognjema. BELTINCI — Kolesarski klub »Prekmurje« iz Beltinec bo v nedeljo 28. t. m. ob 9. uri priredil kolesarsko dirko za člane, mladince, mladinke in pionirje, v počastitev »Dneva mladosti«. ROGAŠOVCI — Strelska družina »Zvezda« Rogašovci je na pobudo nekaterih starejših članov zopet zaživevelo. Društvo šteje 80 starejših članov ter 110 pionirjev in mladincev. Predvidevajo, da bodo zgradili novo strelišče za zračno in malokalibrsko puško ter organizirali seminar za pionirje. POMURSKI VESTNIK. 25. APRILA 12 Gostinsko podjetje hotel CENTRAL s svojimi obrati: gostilna Pri grozdu in Kolodvorska restavracija, čestita k Prazniku dela ! Za dobro razpoloženje vam nudimo dobra vina in jedi la ter domačo glasbo. Komunalno podjetje KO M U N A Beltinci Iskrene pozdrave k prvomajskemu prazniku ! s svojimi obrati: Žaga, Mlin, Sodarstvo, Mizarstvo, Pečarstvo in Komunalna dejavnost. Priporočamo se cenjenim strankam s svojimi kvalitetnimi izdelki in uslugami. Prepričajte se o naši kvaliteti! Naj živi 1. maj — mednarodni praznik dela! Prebivalstvu občine naše iskrene čestitke! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZBO NOB in vodstva drugih družbenih organizacij OBČINE LENDAVA KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT POMURKA, Murska Sobota VODNA SKUPNOST ZA POREČJE MURE Gornja Radgona se priključuje ostalim čestitkam delovnih kolektivov k Prvemu maju! Uspešno se vključujemo v splošno izgradnjo naše pokrajine. Naša naloga tudi v bodoče: ureditev vodnega omrežja v Pomurju! OBRTNO PODJETJE OBRTNIK V MURSKI SOBOTI s svojimi obrati: Soboslikarstvo, kolarstvo, mizarstvo, pečarstvo, vrvarstvo in kovaštvo. Priporočamo se s svojimi kakovostnimi izdelki! Vsem delovnim ljudem čestitamo ob 1. maju — prazniku vsega delovnega ljudstva! Delovni uspehi naših proizvajalcev so najboljše merilo za hitro in splošno povečanje življenskega standarda! 1. maj naj bo kažipot k nadaljnim uspehom! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZBO NOB GORNJA RADGONA PRVI MAJ — PRAZNIK VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA! Kolektivom v Jugoslaviji pošiljamo iskrene čestitke! KMETIJSKI KOMBINAT Gornja Radgona Svojim odjemalcem nudimo več sort vin : — Radgonski biser — Silvanec kakor tudi mesoizdelke po nizkih dnevnih cenah. Priporočamo se za naročila! AMD „Štefan Kovač“ MURSKA SOBOTA čestita k prazniku delovnim ljudem Pomurja — članom in simpatizerjem se priporoča s servisnimi uslugami v lastni delavnici — Poslužujte se pralnice avtomobilov, ki deluje tudi v popoldanskih urah. Obiskujte tečaj za voznike-amaterje in mopediste — Koristite kondicijske vožnje, nasvete in informacije dobite v pisarni. NAJ ŽIVI PRVI MAJ — NAŠ PRAZNIKI Mizarstvo LEDAVA Murska Sobota Izdelujemo vse mizarske izdelke, kakor tudi vso pisarniško, gostinsko, šolsko opremo, rolete za okna in polagamo vse vrste parketa. Se priporoča kolektiv S SVOJIMI OBRATI ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM PRAZNIK DELA 1. MAJ 13 POMURSKI VESTNIK, 25. APRILA Kolektiv Zdravstvenega doma M. Sobota iskreno čestita proizvajalcem soboške občine k prvemu maju! VSEM ŽELIMO OBILO ZDRAVJA ! GOSTINSKO PODJETJE HOTEL ZVEZDA Murska Sobota z obrati: Express-biffe, s slaščičarno, gostišče Zvezda in kino Biffe, čestita ob prazniku dela, 1. maju vsem delovnim kolektivom ! Z veliko izbiro vin in jedil ter solidno postrežbo bo vsak zadovoljen ! Za praznik delovnega ljudstva, vsem poslovnim prijateljem naše iskrene čestitke. ZADRUŽNO OBRTNO PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE MEHANIZACIJE AGROSERVIS MURSKA SOBOTA Izvršujemo generalna, srednja in tekoča popravila, brusimo valje, vrtamo ležaje, popravljamo kmetijske stroje, orodje in motorna vozila vseh vrst. Izdelujemo kabine za traktorje in barvamo vozila. Na poziv pridemo s potujočo delavnico v vsak kraj. Izvršu-jemo servisno službo za: Zadrugar — Diesel, ITM-Ferguson, Steyr, Deutz in Unimog traktorje ter TOMOS, TMZ in NSU-Pretis, Zastava motorna kolesa. ŠPEDICIJA IN TRANSPORT MARIBOR POSLOVALNICA V MURSKI SOBOTI čestita k 1. maju — delavskemu prazniku ! Poslužujte se naših prevozov, katere izvršujemo po vsej Jugoslaviji kakor tudi mednarodne špedicije. Vaše blago bo hitro in dobro dostavljeno. Priporočamo se za naročila! Ob prvomajskem prazniku čestita vsem delovnim ljudem kolektiv Zdravstvene postaje MARTJANCI V zdravju je moč — v moči uspeh našega gospodarjenja! INDUSTRIJSKO PODJETJE MEHANIKA LENDAVA se priporoča s svojimi izdelki kovinske galanterije za dežnike in vrtne senčnike iz plastičnih mas in umetnih smol. Ob delavskem prazniku čestita vsem svojim odjemalcem in delovnim ljudem Pomurja! Delovnim ljudem naše domovine pošiljamo iskrena voščila ob 1. maju — mednarodnem prazniku delovnih ljudi! „P0TR0ŠNIK" Murska Sobota S PRIKLJUČENIM TRG. PODJETJEM »TEHNOPROMET« Poslužujte se ugodnega nakupa v naših poslovalnicah, kjer prodajamo najrazličnejšo blago na debelo in drobno. 1. maj — praznik vseh delovnih ljudi! Kolektivom pošiljamo iskrene čestitke! GRADBENO OBRTNO PODJETJE „GRADITELJ" BELTINCI Izvajamo gradbena dela solidno in poceni. Če gradite, obrnite se na naše podjetje; z uslugami boste zadovoljni ! Vsem pacientom in ostalemu prebivalstvu Pomurja čestitamo k 1. maju! ZDRAVSTVENA POSTAJA BELTINCI Kvalitetne zdravstvene usluge — naša največja naloga! Vsem delovnim ljudem Pomurja moje iskrene čestitke! Ernest Bransberger soboslikar Murska Sobota Za prenovitev stanovanja in opreme vam izvršim soboslikarska in pleskarska dela kvalitetno in poceni. Se priporočam ! Priključujemo se delovnim kolektivom, ki pošiljajo ob 1. maju — Prazniku dela, iskrene čestitke vsem proizvajalcem in upravljalcem v gospodarstvu! Kmetijska zadruga Črensovci Kmetovalcem nudimo usluge z našimi stroji, sklepamo pogodbe za kooperativno sodelovanje. Vsa naša prizadevanja so usmerjena v povečanje kmetijske proizvodnje. ZADRUŽNIKOM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V NAŠEM OBMOČJU PRVOMAJSKE POZDRAVE KOLEKTIV KMETIJSKE ZADRUGE BELTINCI Zadružnikom nudimo vsestransko pomoč pri uspešnem razvijanju našega kmetijstva. INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA IZDELAVO ANTEN IN PRIBORA „ e l r a d " Gornja Radgona priporoča potrošnikom vse vrste anten in druge kakovostne izdelke Lepa slika na TV ekranu in dober radijski sprejemnik samo s pomočjo naših prvovrstnih anten! NAJ ŽIVI 1. MAJ! Delovni kolektiv belih rudarjev v Lendavi čestita prebivalstvu občine in vsega Pomurja ob 1. maju — prazniku vseh delovnih ljudi! PROIZVODNJA NAFTE lendava Se krepkeje k novim delovnim zmagam in demokratizaciji samoupravljanju v našem gospodarstvu. POMURSKI VESTNIK, 25. APRILA 14 Posebna zdravilna vrednost slatine je omogočila razvoj radenskega zdravilišča; RADENCI s prikupno okolico pa so postali pomemben turistični kraj. Za prvomajske praznike nas obiščite! Glasba — solidna postrežba. Za prvomajske praznike pošiljamo iskrene čestitke vsem delovnim ljudem Jugoslavije! Delovni kolektiv Zdravilišča Slatine Radenci TRGOVSKO PODJETJE SLOGA GORNJA RADGONA čestita vsem odjemalcem na področju našega kraja k 1. maju — mednarodnemu prazniku dela! Potrošniki! V naših poslovalnicah boste hitro postreženi z vsem, kar rabite v gospodinjstvu in družini. PANONIJA INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE izdeluje: kovinsko pohištvo za gostinstvo, šole in bolnice. — Garderobne tridelne omare za delavnice, šole in bolnice. — Za kmetijstvo: vinogradske škropilnice, nahrbtne in ročne žveplalnike in gnojnične črpalke. — Razne gospodinjske predmete in druge galanterijske izdelke za široko potrošnjo. OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA, 1. MAJU ČESTITAMO ! GRADBENO PODJETJE GRADBENIK LENDAVA s svojimi ekonomskimi enotami: gradbeništvo, opekarništvo, transport in delavnice, čestita vsem delovnim ljudem Pomurja za delavski praznik 1. maj in se priporoča za naročila. Kolektiv Kakor ostale družbene organizacije v občini čestitajo delovnim ljudem občine in kolektivom vsega Pomurja k prazniku dela 1. maju! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZBO NOB in vodstva drugih političnih organizacij občine LJUTOMER SE ODLOČNEJE NAPREJ V IZGRADNJI SOCIALIZMA! KZ Puconci Zadružnikom našega okoliša iskrene prvomajske čestitke Nudimo usluge s traktorji in drugimi prevoznimi sredstvi. Sklepamo pogodbe za kooperacijo pri živilih in vseh poljskih kulturah. Kmetijska zadruga Martjanci S svojimi poslovalnicami čestita k prvomajskemu prazniku. Naša prizadevanja za večjo kmetijsko proizvodnjo in uveljavljanje socialističnih odnosov na podeželju naj v prihodnosti presenetijo še večje uspehe. Če ste se že odločili za nakup avtomobilov, motornih vozil in nadomestnih delov za vsa motorna vozila, kupite v prodajalni Ferromoto IZVOZNO — UVOZNO PODJETJE MARIBOR prodajalna v Murski Soboti Prebivalstvu Pomurja naše iskrene čestitke k prazniku dela — 1. maju! K delovnemu prazniku — 1. maju, čestita delovni kolektiv Vodne skupnosti za melioracijo Prekmurja v Murski Soboti Tudi v prihodnje želimo še več novih uspehov pri urejanju vodno-gospodarskega režima, stanja, predvsem v korist Pomurja Trgovsko podjetje Ravenka Beltinci čestita k prazniku dela, 1. maju! Nudi v svojih poslovalnicah po najnižjih cenah: špecerijo, manufakturo, železnino in usnje. Priporoča se delovni kolektiv! KRIŽEVSKE OPEKARNE Križevci pri Ljutomeru K 1. maju — prazniku dela naše čestitke in borbene pozdrave ! Izdelujemo vse vrste prvovrstnih opek — našo proizvodnjo prilagajamo potrebam tržišča. Priporočamo se za naročila! Naše čestitke ob Prazniku delovnih ljudi! INVALIDSKI ZAVOD „PRLEKIJA“ LJUTOMER S SVOJIMI OBRATI Proizvajamo kvalitetne izdelke po najnižjih dnevnih cenah. Za naročila se priporočamo! „TEHHOSTROJ“ prej Agrotehnika-Servis LJUTOMER Proizvodnja kmetijskih in avtomobilskih prikolic, kovinskih, plastificiranih izdelkov in remont vozil. Želimo uspešno gospodarsko udejstvovanje in se priporočamo za naročila! Kmetijskim in drugim delovnim organizacijam iskrene čestitke ob Prazniku dela! POMURSKI VESTNIK 4. APRILA 15 100 let Rdečega križa Letos praznujemo 100-letnico Rdečega križa. Od mednarodne konference leta 1863, ko je bilo ustanovljeno v Ženevi društvo Rdečega križa, nas loči sto let bogate, človekoljubne dejavnosti te organizacije, ki šteje danes čez 130 milijonov članov. Ideja KK je štiri leta starejša od same ustanovitve. Po bitki pri Solferinu, 24. junija 1859. leta je švicarski bančni uradnik Henrik Dunanc obiskal bojišče, ki mu je nudilo strašno sliko. Organiziral je pomoč ranjencem skupaj s prebivalstvom. Potem je napisal knjigo » Spomini na Solferino«, ki je izšla v letu 1862 in v nji obrazložil svojo idejo o RK. Knjiga je v svetu naletela na ugoden sprejem in kmalu bila prevedena v 17 jezikov. Dve leti kasneje so bile v Ženevi sprejete konvencije o vojnih ranjencih in bolnikih na kopnem in na morju, o ravnanju z vojnimi ujetniki. Konvencija o zaščiti civilnega prebivalstva je bila sprejeta šele 12. avgusta 1949. leta. Današnji jugoslovanski RK je bil ustanovljen 9. maja 1944 na osvobojenem ozemlju v Drvaru. Jugoslovanski RK šteje danes skoraj 3 in pol milijone članov. Pred vojno je bil Rdeči križ humanitarna in dobrodelna ustanova. Ustanovitev RK v času NOB je med našim prebivalstvom naletela na spontan odziv. Člani RK so zbirali zdravila, hrano, pomagali so ranjencem in otrokom. RK je vse bolj postajal organizacija za boj proti zaostalosti, za zdravstveno vzgojo prebivalstva, za pomoč ponesrečenim. Jugoslovanski RK je v našem dosedanjem razvoju dosegel velike uspehe na področju zdravstvenega prosvet- Ijevanja prebivalstva, v borbi proti tuberkulozi in alkoholizmu, pri organiziranju mreže prostovoljnih krvodajalcev, pri urejevanju naših vasi, organiziranju zdravstvenih tečajev za mladino in starejše. Pri organiziranju pomoči materi in otroku, ustanavljanju mlečnih kuhinj v šolah, pri urejevanju počitniških domov in kolonij za otroke, v prostovoljnih mladinskih delovnih brigadah, pri delu otroških jasli, vrtcev in materinskih posvetovalnic — vsepovsod je prisotna dejavnost RK. Ob praznovanju 100-letnice RK lahko izrečemo priznanje neumornim aktivistom, ki so v vrstah RK doslej tudi pri nas, ob vsestranski pomoči socialistične družbe, dosegli uspehe, ki neposredno vplivajo na izboljšanje zdravstvenega stanja državljanov, na razvoj humanih odnosov med ljudmi. Za takšno delo zasluži jugoslovanski RK ob visokem jubileju priznanje vseh nas — državljanov socialistične Jugoslavije. -ič. Iz (letovanja RK — tečaj o prvi pomoči — med šolsko mladino V POMURJU 20.192 prostovoljnih dajalcev krvi ŽE DESETO LETO POTEKA V POMURJU HUMANA AKCIJA PROSTOVOLJNEGA DAJANJA KRVI. OB TEJ OBLETNICI LAHKO ZABELEŽIMO, DA JE V POMURJU DOSLEJ PROSTOVOLJNO DAROVALO KRI 20.192 OBČANOV. Mnogi izmed teh so priskočili na pomoč v odločilnih trenutkih ponesrečencem, bolnikom, katerim je darovana kri rešila življenje, še več pa je takšnih, ki že nekaj let v določenih časovnih presledkih prostovoljno darujejo svojo kri za potrebe našega zdravstva, medicine — za svoje delovne tovariše, poznane in neznane prijatelje po vsej Jugoslaviji, Pomurski darovalci krvi so v desetih letih darovali 17.268 kub. cm krvi. Za pomursko transfuzijsko postajo je darovalo v desetih letih kri 7430 občanov, medtem ko je za republiški zavod za transfuzijo krvi- darovalo kri 12.762 otočanov. Omenjene številke so na prvi pogled velike, vendar so pomurske občine po številu prostovoljnih krvodajalcev na zadnjem mestu v okraju z ozirom na število prebivalcev. Prepričani smo. da bodo delovni ljudje — občani v Pomurju letos še z večjim razumevanjem podprli akcijo prostovoljnega dajanja krvi in tako doprinesli svoj delež k uspehu te humane dejavnosti v okviru Rdečega križa. -ič v bližini Pušče je zgrajena lična zgradba — otroški vrtec za male Cigančke. Zdravo ... je zazvenelo, ko sem jih presenetil ob poslušanju oddaje za naše najmlajše. Prisedel sem. Pozneje smo se še nekoliko poigrali, in slišal sem toliko lepih pesmic, ki so jih peli s takim navdušenjem, da mi je bilo kar nekam nerodno, ker sem sam molčal. Nato smo se še slikali in poldruga ura v prijetnem vzdušju je vse prehitro minila. Zahvalil sem se obema zares požrtvovalnima tovarišicama in se poslovil. Nasvidenje . . . Nekaj številk V organizacijah RK je v Pomurju vključenih 18.044 občanov, na srednjih šolah deluje v organizaciji RK 1681 mladink in mladincev, medtem ko podmladki RK na osnovnih šolali v Pomurju štejejo kar 19.391 podmladkarjev. Organizacije RK si še naprej prizadevajo v svoje vrste vključiti kar največ občanov in mladine in v teh prizadevanjih potrebujejo pomoči naše celotne družbe. Dejavnost organizacij RK se odvija po posameznih delovnih področjih. Tako organizacije RK rešujejo in prispevajo k reševanju nalog v zdravstveni vzgoji državljanov, skrbijo za razvoj krvodajalstva, pomagajo socialno ogroženim občanom, v podmladkih RK učencem osnovnih šol nudijo najnujnejše znanje iz prve pomoči, higiene in iz zdravstvene vzgoje, z organizacijo različnih tečajev pa vzgajajo bodoče aktiviste za delo v svoji organizaciji. O sodelovanju organizacij Rdečega križa v Pomurju Služba prve pomoči Organizacije RK v Pomurju se bodo v letošnje praznovanje 100. obletnice mednarodne organizacije RK vključile z aktivnejšim delom na vseh področjih svoje dejavnosti. Delovni programi organizacij RK v Pomurju dajejo letos poudarka delu in prizadevanjem pri izpopolnjevanju službe prve pomoči, vključevanju novih članov in akciji za dokončno izgradnjo slovenskega mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču. Seveda ob izvajanju teh nalog ne bodo izostale druge, ki jih člani RK v Pomurju že vrsto let z uspehom rešujejo. Organizacije RK v Pomurju so v zastalih letih dosegle vidne uspehe pri zdravstveni vzgoji otočanov. Organizirale so splošna zdravstvena predavanja za občane na vaseh in v mestih, posebne tečaje za vaško mladino, tečaje za hišne gospodarje, zdravstveno gospodinjske tečaje, tečaje za domačo nego bolnika, tečaje za prvo pomoč v podjetjih in tečaj za vodje omaric prve pomoči v gospodarskih organi- zacijah. Veliko število mladine in ostalih občanov, predvsem na vaseh je v teh tečajih dobilo prve napotke za zdravstveno nego bolnika, higiensko ureditev domov itd, Organizacije RK so v dosedanjem delu mnogo storile za ureditev razmer v socialno in zdravstveno ogroženih družinah, sodelujejo v borbi proti tuberkulozi in skrbijo za zaposlovanje rehabilitiranih tuberkuloznih bolnikov, nudijo pomoč družinam kjer imajo bolnike, skupaj z vaškimi skupnostmi pa so sodelovale pri asanaciji celotnih vasi ali posameznih objektov. V mlečnih kuhinjah na pomurskih šolah dobiva toplo malico nad 18 tisoč učencev in dijakov. Da je danes v Pomur- ju nad 100 mlečnih kuhinj, ki uspešno služijo svojemu namenu, je vsekakor treba dati priznanje tudi organizacijam RK. Seveda je pomanjkanje denarnih sredstev problem, ki delno vpliva na dejavnost RK. v prihodnje ,pa bo potrebno stremeti še za bolj organiziranim delom v posameznih društvih RK. Če bodo organizacije RK v Pomurju tudi letos storile vse to, kar so doslej, potem bo to najveličastnejša proslava 100-letnice mednarodne organizacije RK. Vključevanje RK v celotni razvoj, družbe bo s takšno dejavnostjo doseglo še večje uspehe pri reševanju in pri realizaciji nalog, ki nas tu še čakajo. -ič Plod pridnih rok V okviru razvejane izvenšolske dejavnosti pionirjev na Osemletki I v Murski Soboti deluje foto-kino krožek, v katerem je včlanjenih 20 mladih ljubiteljev črno-bele in barvne fotografije. Precej truda in prizadevanj je bilo potrebno, da so posneli v barvnih diapozitivih, ki so jih tudi sami izdelali, dva kratka filma. Prvi prikazuje razvoj mesta Murske Sobote, drugi pa pomursko lončarstvo. S tema dvema filmoma bo foto-kino krožek nastopil tudi na tekmovanju v Beogradu, ki ga je v okviru letošnjih Jugoslovanskih iger razpisala posebna komisija Film i dete. Naj omenimo še to, da bosta na tej prireditvi iz Slovenije sodelovala le fotoklub z Jesenic in foto-kino krožek Osemletke I iz Murske Sobote. Pionirji imajo v načrtu še nabavo snemalne kamere, s katero nameravajo posneti že letošnje prireditve in svečanosti ob praznovanju Tedna mladosti. Pred dnevi nova pridobitev v našem zdravstvu: nov oddelek soboške bolnišnice (za bolezni ušes, nosa in grla); na sliki: med skromno svečanostjo ob otvoritvi oddelka WHIT MASTERSON ŽENSKE v njegovem življenju (Nadaljevanje) Ne krivim vas niti najmanj, ker branite Lewisa. Ko bi bila najina položaja zamenjana, bi ravnal natanko tako kakor vi.« Ne branim Lewisa. Obtožujem vas. Vaša zgodba je polna lukenj, gospod Lamarr. Lewis se v San Franciscu ni utegnil pogovoriti z vami, kakor trdite vi. Točno vemo, kaj je delal in kdaj je odšel.« Ne smete pozabiti na telefon, je hitro rekel Lamarr. »Ne trdim, da sva se srečala iz oči v oči.« Iz oči v oči« je ponovila Meg. To je zelo prikladno. Ampak pustimo to in se vprašajmo, kako je z denarjem, ki naj bi ga bil Lewis ukradel? Kam je šel ta denar? Ni ga porabil — to lahko potrdita Alexis in Teresa. In kar zadeva kesanje, ki naj tol se tako razbohotilo, da bi se ubil, vam moram reči, da ste res smešni. Lewis kratko malo ni bil tak značaj, da bi ga razjedalo kesanje. Ko bi bil zločinec, bi bil najsrečnejši in najbrezvestnejši zločinec na svetu.« Bili stete zaljubljeni vanj. Razumljivo je, da čutite talko«. Ni nujno, da ljubezen naredi žensko slepo, gospod Lamarr. Včasih se ji celo vid izboljša. Tako zdaj lahko vidim recimo vso pot skozi vašo zgodbo k resnici.« Lamarr je pomignil, kakor da jo hoče ustaviti, a Meg mu je nepristopno zamahnila s pilo pred nosom. »Poslušala sem vašo zgodbico. Zdaj vi poslušajte, kaj vam bom povedala jaz. Pripravljena sem verjeti, da je pred petimi leti šlo za rop pri dobrodelni akciji, tudi ne dvomim, da je afero predsedstvo potlačilo — z Lewisom vred — ter denar povrnilo. Pač pa trdilni, da je bila ta poneverba delo enega samega človeka — predsednika Walterja Dobrechta. Hoteli ste dobiti Dobrechtov denar in hoteli ste Dobrechtovo ženo in tako sta stvar z Vivian izpeljala. Walterja Dobrechta je treba spraviti s poti — v premeteno izpeljani prometni nesreči.« Meg se je ostro obrnila k Vivian. Kako se človek počuti, če se moži z morivcem svojega moža, gospa Dobrechtova?« Vivian se je odmaknila v svojem naslonjaču. A John Lamarr se je samo zahihital. »Veste kaj, gospodična Blair, če je moja zgodba polna lukenj — kaj pa potem lahko rečemo o vaši? Menda hočete dokazati, da sem ne le Walterja Dobrechta spravil pod rušo, marveč tudi Lewisa, ker sem se ustrašil, da me bo izdal. Ali se vam to zares zdi pametno? Ali ni to brez repa in glave? Seveda, če sem morivec, kakor vi verjamete — in kakor je, denimo vedel Lewis — ali bi Lewis res čakal pet let, da bi odkril mojo krivdo, ali pa bi čakal jaz pet let, da bi mu zavezal jezik? Bojim se, da so vas čustva nekoliko zanesla čez meje, do koder sega logika.« »Prav imate,« je pritrdila Meg. »Lewis vas ne bi nikdar obtožil, da ste umorili Walterja Dobrechta. Lewis bi vas obtožil da ste VI WALTER DOBRECHT! To je vzrok, zavoljo katerega ste ga ustrelili, kajne, dragi gospod Lamarr?« Alexis in Teresa sta osupnili. Vivian je zamrmrala nekaj nerazločnega. Lamrrov obraz je bil čisto brezizrazen; samo njegove oči so živele, trde iin mračne. Meg se je narahlo nasmehnila. »Ne nasprotujete, gospod svetnik? Seveda, toliko let niste delala v svoji stroki, vendar mislim, da je vaše sodniško vedenje še zmerom dokaj prepričljivo«. »Naj vas posvarim pred obrekovanjem«, je Lamarr zamrmral, talko da je komaj premikal ustnice. »Da, obraz ste si dali prav precej spremeniti. Študirala sem vaše poteze in brazgotine so komaj vidne. Jasno, dober kazenski sodnik bo že vedel, kje se da to narediti. Zanima me, ali ste poskusili spremeniti tudi prstne odtise — pravijo, da je to dosti teže. Zato je bilo treba truplo, ki so ga našli v dostavnem vozu sežgati. Kdo je bil tisti nesrečnež? Kak reven avtostopar, mislim, ki ga ni nihče pogrešal. In ko je Walter Dobrecht legel v zemljo, John Lamarr pa je bil na drugi strani države, bi bilo res težko odkriti prevaro. Mimogrede, zelo pametno je bilo vstaviti Johna Lamarra kot enega od častne straže Walterja Dobrechta — zelo prebrisano. S tem je dobilo vse tolikšen videz z pristnosti« Meg se je spet obrnila k Vivian. »Kako se človek počuti, ko se poroča s svojim možem, ki ima drugačen obraz?« Alexis je rekla:» Ne vem, ali dobro razumem. Očka ga je samo videl v ogledalu — v dolgi jedilnici...« »Hočeš reči, zakaj je prepoznal Lamarra za Dobrechta, ko ga ni prepoznal nihče drug? Ha, Lewis je nekoč delal portret Walterja Dobrechta in pri svoji metodi, kako je prodiral v notranjost — celo v take reči, kot je okostje — ni nič čudnega, da je kljub plastični kirurgiji spoznal, kaj se skriva za tem. Končno plastična kirurgija tudi ne zmore vsega. Dobrechta je poznal od znotraj ven, kakor je govoril o tem, in ko ga je spet videl v San Franciscu, je dobesedno videl naravnost vanj« Tista čačka z lobanjo. Z njo sem povezala same napačne razlage — pomenila je samo Lewisovo prizadevanje, da bi si poživil spomin.« Meg je pogledala proti Lamaru in nadaljevala skoraj lahkotno. »Na nesrečo ste tudi vi opazili Lewisa in njegov izraz ga je moral izdati. Lewis ni bil nikoli kaj prida igravec. Zato mu je bilo treba zavezati jezik, preden razodene svetu resnico. Predstavljam si, da ste hoteli to storiti v San Franciscu, a Lewis je prehitro odpotoval Tako ste ga torej zasledovali do hiše. Ujeli ste ga tam, a bil je še zmerom za troho hitrejši od vas. Odposlal je že zavitek Ottu Merrimanu — nedvomno skice za vaš stari portret z nekaj novimi skicami vašega sedanjega obraza.« »Čakaj malo«, je rekla Teresa. »Kako je vedel, da ima Lewis sploh kak zavitek?« Lewis sam mu je povedla! Ne namenoma — a ko je Lewis prišel domov, je telefoniral gospe Dobrechtovi. Seveda je mislil, da bo ona prva morala izvedeti, da je videl njenega domnevno mrtvega moža. Bi1 je tako naiven, a kako naj bi bil Lewis vedel, da sta v to zapletena oba zakonca?« »Razumem. Zato je Lamarr prišel v Chicago — da bi dobil risbe.« In čakal je tu ves teden, kdaj se bo Calvin vrnil in odprl blagajno spodaj, kjer so hranili Merrimanovo pošto. In ravno ko se je zdelo, da se bo vse lepo izravnalo, je začela strašiti tam okrog Teresa. Moral je odkriti, koliko Teresa ve — a to ni samo Teresa, okrog šarita še dve drugi ženski. Zato nas je moral zbrati tukaj, da bi videl, ali nas lahko s sladkimi besedami prestraši, nato pa plane v svoje novo življenje, v katero so mu vrata že odprta.« Meg se je zagledala v Lamarra, kakor da bi bil nagačen ptič. »Trdo je bilo delo ta teden, kajne — verjeti, da si zmagal, potem pa vse zgubiš, kakor bi pihnil«. Lamarrov obraz je bil trd; zdelo se je, da se mu ustnice premikajo z velikim naporom. »Ne bi govorili toliko časa, če ne bi imeli v mislih deleža denarja ali česa drugega. Kaj hočete — denar?« »Nikakega deleža nočem,« je hladno odvrnila Meg. »Dobila sem že, kar sem hotela — vidim, kako se začenjate zvijati — ker ne bom zraven, ko vas bodo posadili na električni stol.« Lamarrova roka je segla v žep suknjiča in iz njega potegnila majhno avtomatsko pištolo. »Bolje se vam obnese obnova preteklosti kakor napoved prihodnosti, gospodična Blair. Poglejte še enkrat v svojo kristalno kroglo«. Alexis in Teresa sta oledeneli vpričo grožnje s pištolo, a Meg se je samo zasmejala. »Vaši živci so res na psu. Konec je z vami, gospod Lamarr — ali gospod Dobrecht, če vam je ljubše. Ali pričakujete, da lahko umorite tri ljudi in pobegnete?« Alexis je rekla hitro. »Policija vam je že na sledli. Enega od njih sem srečala v San Franciscu, -poročnika Stocka. »Zdaj je verjetno prišel že sem za mano.« Z glasom ni niti -najmanj pokazala, kako malo verjetno se ji to zdi. »In pričakujejo, da se Otto Merriman vsak hip vrne,« je pristavila Teresa. »Tri smo,« je poudarila Meg. »Sreča je proti vam, gospod Lamarr. Bolje, da mi pri priči daste tisto pištolo.« (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK. 25. APRILA 16