St 11." Poštno tekoč! račun štev. 24. V Gorlel, dne 11. marea 1920- Letnik III. Izhaja v Qorici vsak če- *rtek opoiudne. Velj? celo leto 8 L. pol leta 5 L. četrt lcta 2*50 L, me- Sečno l L, za inozcmstv» cclo lcto 12 L. — Na na- ročila brez doposlaiic na- ročnine sc ne bomo ozi- raJi. — Posamczne šte- vHke v Qorici in na de- pi stanejo 15 stotink. ^retfaistvo: ulica Car- diicci 4, uprava ulica Vetturini 9. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi, katere se mora vnaprej plačati, se raču- aajo v širini cnega stolpa in en mm visoki za en- krat 30 stotink. Za več- krat po doßovoru. — Izdaja konsorcii »Goriške Straže«. Odgovorni ured- nik: Josip Vimpolšek. Tiska: »Nurodna Tiskar- aa« v Gorici, ulica Vet- turini štev. 9. Kakor mačka mlade... Pred dobrim letom se je začela inirov- na konterenca v Parizu. in oči vsega sve- ta so sc od teda] vednc; z napetostjo in ra- dovednostjo, s strahom in upom obračale v to veliko svetovno mesto. 'I'am sc je od- *°čila osoda nemške države. tarn so bili do Jjjl punižani Bulgari in v živo urezani Madžari; tam se je začela sodba za druge države, ki danes še čakajo rešitve svojih 2ivljenskih vprašanj. Pa se je tam ncka] ^drgnilo in ustavilo, da ne gre in lie gre Jjaprej, tako hudo se je vse delc zapičilo v ^ri jadranske obali. Iz Pariza jc odšel Clemcnceau, ki je Pranciji pripornogel do zmage in je do- za- ^niega časa tudi vodil mirovno konferen- Co* pa je nazadnje doživel nehvaležno in nezasluženo brco, da so ga odstranili. In ^nes hodi po Egiptu in študira ob pirami- ?ah orjaško velikost človeškega dela, pa studira tudi ob oškrbljenem nosu cgiptov- ^e sfinge, kako si tudi največji človck v ^Htiki lahko razbijc svoj nos in izgine s 1)0Htičnega življenja. Kot uajstarejši dele- ft je Lloyd George nato zavlekel mirov- Ilü konferenco v London. Mesto London ponuja delegatom veli- [j{> novosti in zanimivosti, delo rnirovne Conference pa lc ne gre naprej. Vprašanja °že na konferenčni mizi, in delegati hodijo L tisti mizi, pa gredo zcpet brez zaključ- *py od mize, kakor bi ne bili pri tisti mizi Mi. Delo stoji in se ne gane! Smešno je, prekladati mesto mirovne Conference, če se vidi, da se v enem me- s*u ne more rešiti kakega vprašanja. Saj ^lIkaj pač ne gre za kraj, kje se zboruje, i*nipak za stvari, o katerih se odločujc. ^atx> je prav res smešno, če se zdaj, ko ftc morejo v Londonu naprej, govori, da ^elcžijo miroviio konferenco v Rim ali };*• Hem ali zopet nazaj v Pariz, tako, ka- 'v"?r Preklada mačka svoje mlade, če se ji Z(*\, da bi drugje boljše uspele. .. m In koliko jc tell gaspodov, ki si dovo- Jx]uiejo to igro s celimi državami, da ne re- Lenio s celim svetom? Pet gospodov je, ki 0(Mocajo osodof celih držav, kakor bi bili larcKli teh držav navadni keglji, katere se ^ poljubno premikati in prestavljati na 2emeijski obli. Pa v tern tiči veliki in osodepolni po- ^re§ek te tako imenovane mirovne konfc- rence. Vse deiovanje te konference je na- l]ireč v nasprotju z načelom, ki se je bilo proglasilo kakor odločilno v svetovni po- ^iki za določitev drzavnih mej. v nasprot- -'u narnreč s — samoodločbo narodov. Ka- ^0 pač pridejo celi riarodi do tega, da par °seb poljubuo odloča o njihovi osodi in 1)rihodnjosti, kakor se to dela z zločinci! ydkod pač to, da par oseb poljubno reže jyet, zdaj bolj visoko zdaj bolj globoko v jj'Vo telo narodovo, da trgajo narode ta- *®* da komaj poznajo še same sebe! Beseda »samoodločba«, ki je bila vr- Jena v svet, je končala svetovno vojno, in ¦^menda ne zato, da bi vnela vojne, še ^jse od prejšnje. Zato gleda svet na mi- j"°vno konferenco s hladnim zaničevanjem, pkor na drzno pa nevarno komedijo, ka- pe posledic ni mogoče danes preračunati !n zato lahko brcz skrbi rečemo: Ne Pariz !tl ne London, ne Rim in ne kako drugo ^esto ne bo prineslo svetu mifu, ampak s^mo — samoodločba narodov! Ta beseda je bila vrzena v svet, in ?vet je to besedo pobral in se je oiklenil, ^kor menda šc nikdar poprej nobene dru- ^e% besede. Te besede »samocdločba«' ne ^kliče nihče več nazaj, v srcih vseh za- ¦Jranih bo živela, dokler ne bo postavljena ^ejanje in dala svetu pravično oblikoi. Vse druge besede in vsa zborovanja vVsi v stanovsko organizacijc! Vsi na plan, da bo delo našega učiteljstva in naSc .sole popolnejše \\ srečo našega kulturnega razvoja!« Poročevalec. Slovenske Ijudske šole v Gorici. Kakor doznajenic, je na znani ukaz ministrskega predsednika Nitti-ja z dne 4. februarja sklcnil mcstni šolski svet go- riški, da nuj se otvorita prvi in drugi raz- red slovcnskili paralelk na cni tialijanski Ijmteki soli, počeuši :, tretjim razredom pa da naj slovenski otroci vstopijo v dotieni razred Halijanske Ijudske sole. Baje je te- rn u sklepu pritrd.il tudi generalni civilni köinisarijat v Trstu. Pa ttidi z otvoritvijo prvcga in drugega razreda dancs. ko je preteklo žc en rnesec dnij od telegraüene- «^a ukaza miiiistcrskega predsednika, še vednu ni nič! Tako reševanje našcga pe- reeega Ijudskošolskega vprašanja mora vzbujati pri vsakem pcšteno mislečem člo- veku brez razlike narodnosti ogcrčenje. Gotovo pa morajo proti takemu zavlače- vanju in potlačevanju energično prctesti- rati globoko užalieni slovenski stariši, ka- terih otrokom se od premirja sein, že se- dcmnajsti inesec, odreka v goriškem me- stu najelemcntarnejši šolski pouk. Po na- črtu mestnega šolskega sveta bi bila slc- venska mladina v goriškcm mestu žrtev odkritega nasilnega raznarodovanja, toli- ko bolj, ker naj bi bil pouk slovenskega je- zika od tretjesa razreda naprej omejcn le na par tedenskih ur, a Sc to le neobvezno. Proti temu monstrucaneniu sklepu mest- nega SoIskcRa sveta je bil v irnenu slo- venskih starišev odposlan na Nj. Ekscelen- co rninistrskcjfa predsednika kakor tudi Generaliiega civilneRa komisarja v Trstu brzojaven protest z zahtevo. da se nemu- doma izvede ukaz ministrskega predsedni- ka z dne 4. lebruarja t. 1. s tern, da se otvori slovenskih vsporednih razredov to- liko, koiikCT jwYje treba z ozirom na šte- vf!o otrok, ker je na razplajjo ziidosti sol- skih prostorov in učiteljstva. Z ozirom na tolika zavlačcvanja se zahteva tudi takoj- scn preklic prepovedi zopctne otvoritvc zasebnih slovenskih šol, ker ta prepoved nasprotuje načelom sVobode. ki mora biti dovoljena v vsaki civilni državi. Po vsem tem bi bil skrajni čas, da bi goriški davkoplačevalci sami prišli zopet do besede ter pometli enkrat za vselej s kliko, ki se šopiri na goriškem municipiju ter s podobno sovinistično politiko goji irmetno narcdno napetost. ki bi sama od sebc izjfinila, ako bi tudi Slovenci dobili. kar jim gre po vseh božjih in človeških po stavali, da zamorejo narodno živeti. Pre- pričani smo, da tudi večina göriskeßa pre- bivalstva italijanske narodnosti misli trc- zneje in strpneje kakor sedanji mogotci na magistratu. Potreba je le. da bi dala svo- jemu trcznejSeinu prcvdarku tudi po- gumnejra izraza in prcprečila v bodoče ta- ko koristim goriškega mesta le škodiiivo nasilno pciitiko zlasti v kuUurnih vpraSa- njih, politiko. l:i se niora vsakemu pošte- njaku.že sraViti! Našim čebelarjem. Navadno se je pričelo čebelarskc. leto še-le z mesecem sušcem. a letos se je vsled izvanrednega lepega vremena pri- čelo že začetkom svečana. Vresje, leščevjc, teloh in vrbje panu- j jajo našim čebelicam že štiri tedne obilno pašo. V tistem panjti, v katerega prinaša- jo čebele obilno obnožnino. lahko sodi- mo, da ima zdravo krepko matieo. Da se olajša čcbelain delo, postavimo v bližino eebelnjaka plitvo posodo z vodc. katere obilno potrebujejo za gojenjc zalcgc. V po- sodo naj se stavi nekoliko rnahu. da čebe- lice v vodi.nc potonejo. Vodo naj se ne- koiiko osoli, kar eebelieam zclo vgaja. Ako pa vidiš, dragi čebelar. da vkljub lepemu vremenu čebelice iz kakega panja le poredkoiiLa izletavajo in ne nosijo širo- kih hlačic, to je obnožnine, je že to zuna- nje znamenje osirotelosti čebelne družiiie. V tem slučaju cdpri panj brez ropota, pi- hni med satovje malo dinia ter odmakni, pričenši od zadaj, okvirčck za okvirčkom, dcikler ne prides do pokrite zalege. Ako ne najdeš zalege, bodi gotov, da nima čcbelna družina maticc. ki je gotovo mcd zimo pc- ginila, ali pa si že jeseni vzimil brezma- tično čebelno družino. V tem slučaju pcdaj zvečer temu panju nekoliko sladkorja ali niedu razrcdčncga z vodo in drugo jutro ometi čebele, potern koi si pustil. da so se nasrkale niedu, pred eebelnjaJ\. da si iz- prosijo vhcd k drugim čebelnim druži- narn. Lahko združiino tako osirotclo če- belno družino z druj?o, ki ima inlado krep- ko matico, a malo cebel. Nczasedenega satovja ne pusti v panju, ker je v nevar- nosti pred vc-ščcno veščo; zažeplaj tako satovje, shrani ga v dobro zaprtem panju ter ga pozneje dodajaj po pctrebi vsakemu panju. Razume se, da morajo biti panji tudi zdaj primerno odeti, ker imajo eebcle v tem časn že obilno zalcgc, ki potrebuje primerne gorkote. Zato pa, dragi čebclar začctnik, ne stikaj brez potrebe po panjili, da se zalega ne pehladi, ker brezpotrebno odpiranje panjev jc že dcvedlo do prehla- jenja zalege, ki je najhujša in ncozdravlji- va čebelna bolezen. 0 tej bolczni bom po- ročal pozneje. Odbor našega društva je imel sejo due 27. svečana. Pri tej seü se je sklenilo razdeliti 40 q sladkorja med vse društveiv člane; vpoštevalo se je tudi nanctvo pri- stopivšcčlane. Zatcgadel ne jezite sc, to- variši velečcbclarji, da ste vslcd tega ne- koliko prikrajšani pri razdelitvi sladkorja, ker naše društvc je demokratično in žcli podpirati tudi male čebelarje. Zdaj pa Šc par besed naši novi vladi. Meseca scptcinbra je naše društvo vložilo na deželni komisarjat prošnjo za dobayo 40 q sladkorja v svrho pitanja čcbel. (ie- neralni civilni komisarjat je rešil našo prošnjc še-le mcseca decembra ter dovo- lil našemu društvu 40 q iiidustrijsKcga sladkorja po 490 lii; za meterski stot ali kvintal. Pismeno dovolenje smo tcdaj imeli, a sladkorja ni bilo in sto in sto če- belarskih družin je čez zimü poginilo Ia- kote, ker si vsled lanske slabe letine, po- scbno v Vipavi na Krasu, niso mogle pri- skrbeti potrebne zimske zalcge. Slednjie smo vendar dobili sladkor koncem sveča- na, a ne po 490 lir za kvintal, nc-rn plačati smo inorali po 740 lir za kvintal. tcdaj plačati smo ga morali veliko dražje iiego pri aprovizaciji. Naj se izrazim po domačc. Vlada jc snedla bcscdo, ker ni izpolnila obljube, ki nain jo- je da!a z dekrctom od meseca de- cembra. Ali se to pravi podpirati čebelo- rejo, ki je vsled vojne tofiko trpela, pcse- bno v našej deželi? Povdariti moram na tem mcstu, da je prejšnja avstrijska vlada zeloi skrbela za povzdigo čebeloreje v nasej deželi? Naj sedanja vlada posnema bivšo vlado v tern, kar je imela na sebi dobrega! z Vnovič pozivam cebelarje. naj ne po- Siljajo članarine podpisanemu, ker mu s tem provzrcčajo brezpotrebno delo in dru- §tvo oskcdujejo na prikrajšani članarini, ker rnora podpisani plačati 20 c pcštnine in poleg tega mora plačati §c pcxstne stro- .^ke za pošiljatev clanarine drustvenemu blagajničarju, kateri mora zopet plačati poštnc dostavnine 20 c, take, da ostanc od meni poslanih 2 lir, komaj 1 lira za čla- narino. DruStvcni blagajničar je gosp. Fr. Oolja v Zaloščah. pošta Dornberg. Njemu tedai pošiljajte članarino in v bodočc za- vrnem vsako nakaznico, ki jo pošljejo čla- ni na moj naslov! Upam, da sem zdaj po- vedal dovolj jasno. Frančišek Kašca1, nadučitelj in društveni tajnik v Tolmina. Kako so volili prvič drža^ne^a posla^ca v naših gorah? Bilo je na nedeljo v poletju leta 1848. Deseta moša je v Cerknem pravkar kon- čala, in iz cerkve se je vsulo ljudstva iz vse obširne fare ter se zb^alo v gručah na trgu, da se po starodavnej lepej nava- di porazgovori -a vsakdanjih potrebah in i dogod.kih minolih dni. Pri cerkvi pa je bil postavil prav ta- krat ccsarski uradnik iz T-olmina svojo mizico ir. na njej porazgrnil raznc spise in pisalno pripravo. Ljudstvo ga je zači;- deno gledalo in drug druzega povpraševalo kaj neki to pomeni. Ko to zapazi, vstane cesarski uradnik, (ki je bil trd Nemcc), zamahne z rokci v znamenje naj mirujejo in ko nastanc mir, začne v zelo slabi slovenščini. kakor je pač mogel, razlagati o novi postavi. Rabil je veliko neumJjivih izrazov yn tujk, kakor »Verfassunga«, Konstitution itd., kar je bi- lo vzrc!k, da ga je ljudstvo prav malo ali nič ne razumelo. Nazadnie povabi navzoce može, naj bi volili enega poslanca »k neni- žkemu puntu" (zum deutsch. Bund in Frktf). Zdaj je bilo ljudstvo še bolj zmešano. Začulo se je mrmranje od vseh strani. »Kai je to nemški punt! Ajj smo mi puntarji?« se sliši z ene strani. »(»lcjte ga puntarja!« kričijo drugi. »Zapodite sleparja« se jezno glasi cd tretje strani. Nekoliko možancev se srdito približa uradniku in eden izmed njih po- briše z rcko vse spise z mize po tleh. ~ Drugi sune z nogo ob mizico. da se je pro- kucnila in vse črnilo razlilo. PrcstraSen pobira uradnik spise s tal in četudi je ljudstvu pcjašnjeval, da »neni- ški punt« ni nič slabega, ampak je pošte- na druzba, ki skrbi za moč države in ki lepo »vkep držiu. ni nič izdalo. Ljudstvo se je inrmrajoč razšlo, nc da bi kaj vcJilo. Pozneje se jc obupani uradnik zatekel k očetu žnpanu, kateri je povabi! nekaj svojih ožjih somišljenikov k sebi in ti so spravili nekaj podpisov na popir in tako je bil izvoljen prvi državni poslanec na Tolminskem. (Pisec teh vrstic je pozabil ime dotičega poslanca; kdo starejsih mo/ bi se vedel spominjati njegevega iinena? To zgodbo jc pravil pokojni »vrli rnož«, g. dekan Jekše, ki se jc bil takrat vclitvc csebno udeležil pri očetu županu. Bil je ta- krat kurat v Jagrščah). DopisL Iz Števerjana. - Občni zbor »Zveze slovenskih koionov. Zveza slovenskih ko- lonov je zopet oživljena. Najvcčji trpini iz vrst slovenskega kmeta s& se zopet zbra- li ix)d svojo zastavo in strnili svojc vrste. Naši kcloni stojc dancs združeni v svoji »Zvezi«, trdni in neomahljivi, pripravljeni na boj za svojeuravicc. Nikdar prej ni bi- la kolomi tako nujnci potrebna dobra in krepka organizacija. nikdar prej niso bile njih življenske potrebe takr, ogrožene, ka- kor sedaj. Tega se zavedajo tudi koloni in s tem jc dan glavni pogcj za procvit njih zveze. Zveza slvenskih koionov je. imela svoj obeni zbor preteklo nedeljo. Dasi je poslal odbor v vsako vas le po eno vabilo, sc jc v Steverjanu nabralc okolu 100 koionov iz vseh Brd. Občni zbor je otvoril podpredsednik. Za njim je govoril kolon Jernej Bratuš, ki jc žej pri zborovalcih splosno odobrava- nje. Števerjaiiski naduč. g. Ladislav Likar je pozdravil obeni zbor v znamenju dela. Koloni naj zahtevajo, da se uveljavijo njih •cpravičene zahteve in naj ne odnehajo od njih niti za las, vendar pa mora kolonska organizacija sloneti na načelu pravičnosti. Vsakemu svojc, kolonu. pa tudi gospodar- ju. Kolonat je treba odpraviti! Kolon mora stati v boju za lastninsko pravico v prvih vrstali, zakaj ravno kolon bi znal največ povedati, kako hudo je človeku. ki je brez vsake zasebne lasti, odvisen od drugih, ker je to največ skusil na svqji koži. Po volitvah odbora se je občni zbcr, ki je trajal nad dve uri, zaključil. Na Vogcrskem jc bila dne 15. m. m- v Božičevem gradu ljudska veselica po voj- ski zopet oživljenega društva »Lijak«. Vsi grajski prostori so bili natlačeno poilni. - Agilnem delu demacega ucitelja g. Kerda se jc posrečilo zbrati močan pevski zbor, ki obeta še lepih napredkov. Naša mladina naj poje, ker naša Icpa pesem ji vstvarja najčistejšo ljubezen do lepega materincga jezika in do rcdne zemlje. Z vso dovršenostjo so naši fantje za- peli par zborov. Domači dekleti ste ljubko vprizorili »Rudeči sarafan«, in pri igri »Dobro došli, kdaj pojdete domcv« je bilo v gradu toliko smeha, da je bil« pozablje- no vse trpljenjc minulih vojnih let. Na$e- mu ljudstvu, ki ume trdo delo družiti s po- šteno." zabavo. želimo, da bi mu iz njego- vega neumcrncga dela - pri kopanju svete domače zemlje vstala trajna sreča s fcmet- skirn blagostanjem! V domači zemlji so bogati zakladi. Obračajmo jih v prid na- šim lastnim družinam! Iz Kcprive na Krasu. Veselica pevske- ga in bralnega dru^tva »Zarja« v Koprivi na Krasu sc je vršila dnc 15. febr. kar naj- lepše. Mešani ztx>ri kakor: krepka Vilhar- jeva »Pjesma naša«, otožni »Zaostali ptič« Aljažev in »Venček nar. pesmi« Šončcv so se izvajali prav dobro. Q. Šonc vodi zbor z gotovcstlo in lahkoto. Ravno tako dobro je iičinkoval na občinstvo »Pustni govor«. ki ga jc govoril g. Turk. Veselico jc zaključila enodejanska saloigra1 »Mu- tast muzikant« od J. Stoka, ki je bila prav dobro izvedena. Občinstva je bilo toliko, da ne pomni Kopriva takega navala ob enakili prireditvah. Vkljub temu, da je vla- dala v nabiti dvorani »kuhalca«. sc J6 ljudstvo vedlo prav uzornci; iz njega po^' nih obrazov si bral le »eno veselje«, »eslO dušo«. Tebi pa vrla »Zarja« vsa cast, öa si po tolikem času mrtvila zopet razlila svoje blagodejne žarke na »naš mili rod« ter ena prvih svoje vrste dvignila zCpet svoj prapor! Iz kobariškega Kota. V žalostnih časih živimo. Rükovnjaci izza francoskih vojsäc so zopet oživeli. Zelo pogosto sc čuje ° tatvinah in vlomih v scsedni Benečiji. 25. febr. je naložil trgovec G. iz Breginja v Čedadu voz blaga. Ko se je pripeljal na Štupico, zadnjo beneškc vas, bilo jc ž« pozno zvecer. Od tarn je samcat vozil da- Ije. Kar plane iz nekega zakotja 8 obc-ro- -ženih, maskiranih mož nad prestrasencga voznika in zahtevajo od njega denar & blago. Revcz si ni upal staviti se jiiri \ bran. In kaj bi tudi opravil eden proti osniim! Vo-zniku preiščejo vse žepe in po- tern sc spravijo na blago, kjer vzamcjo, kar se jirn je zljubilc;. Nato so milostno do- volili vozniku, naj vozi dalje. Trgovec 3e seveda takoj naznanil zadevo orcznikom- Prcjšnji dan pa so lopovi okradli vprav inicnovanega voznika in še druzc* ga iz Krcda v Vidmu. V gostilni pri »Riku« jc prenočevalo v hlevu na senu več xol- nikov. V hlev sta se vtihotapila tudi 1 uzmoviča ter tudi onadva ]>olegla po tlcfc v seno. da bi spala. Ko je bilo ze pozno in je vse spalo, sta se spravila junaka & »delo«. Prvi voznik (prej imenovni ü.) ft trdno spal. Uzmoviča sta mu na ralileiH vzela iz mavhe ves denar — okoli ^00 Ik. Voznik je le nadalje trdno spal. To je dolo hudobnežema pogum ter sta se spravila nad druzega voznika. Tudi temu sta vze- la denar. Ko sta mu pa h-otela vzeti nidi uro, se je voznik prebudil in spoznavši ta- koj nevaren poležaj, skoči po koncu, zgra- bi hudobneža, ter jame klicati na pomoC Eden napadalcev je v tem brzo cdkurH f denarjem. Drugi napadalec pa jc z^rabil za nož ter voznika dvakrat zabodel. A^° bi ga bi! zadel v mehek del telesa, bi bil nesrečnež končan; k sreči pa ga jc zade! le v plečno kest. kar je napravilo le inalo rano. Na klic napadencga voznika so sC zbudili vsi drugi vozniki ter priskočili do- mačinu na pomoč. Zvezali so hudobncža in pevtem zbudili tudi gostilničarja. Ta le obvestil o dogodku orožnike. katcri so enega Icpova spravili na varno. druzega pa isčcjo. Dogodek je provzročil med voü- niki velik strah, zatc- si sedaj ze nobew o« upa v Videm. Občinsko cesto iz Borjane v Podbelo, kakor tudi ono iz BregJnja v Log, /e tlcfi easa popravlj:y'o. Kar je napravljencga, je dobro delo. Le žal, da gre delo zelo pocas« naprej, tako da bomo šc dolgo čakali pre- dno bodete cesti dovr^eni. S Tolminskega. V predzadnji št. »Stra- že« se je izvršil na »Pcvsko in bralno dra- štvoi v Volčah« napad, ki ga jc zmozei le nepoznavalec stvarnih razmer. Iz dom& sledi,, da je imenovano društvo jprirediJo v Vclčah v času od novega leta sem, k«tf tri plese, in da so drusrveniki na piistni ponedeljek počenjali dejanja, ki so za drii- štvo in nas narod snui^&tna. Kot poz#a- valec stvari pribijem, da je to vse nesran»- na laž in da je resnica le ta, da so fantje ti Volč priredili imenovane tri plese. cd ko- jih dveh je dobilo društvo čisti prebitek i« sicer od prvega 36 lir, in oid drugega, ki se je vrsil na pustno nedeljo, pa 10,3 lire- Tudi ni res, da bi bili fantje na pustni po- nedeljek v pijanosti počenjali dejanja, ki t)i sramotila njih dobro ime in mogla« sraotc- titi društvo ali naša narodna čustva. 2dfr ti bi bilo, da se dopisnik predmctnega <&' pisa podpiše s svojim imenom. in svc|e osebe ne skriva pod »vseni dpbroželeči sovaščan«. - Društveriik. /' Op. ured.: Enkrat za vselei! Želimo i< zahtevarno le stvarne dopise, ne trpimop* v našem listu' nobene polemike. Iz Idrije. Nad pol leta čakajo na^e Uri' nilnicc kdaj sc jim premenja v lire pri ccn- tralinaloženi denar. Vsled vojaške okupü- cijc je ves promet pretrgan in nasi deaar' ni zavodi nc morejo do svojih vlog. Obljtf' bilo se je, da sc vsaj s septembrom \^\9 zamenjajo krone po 40% v lire, a zgodi s« vedarle ne. Marsikatere hranilnice so ra<ö tega morale prenehati s svojim delova- njem v veliko škodo vlagatcljev. KolikP trgovcev bi rado rrrzširilo trgovino, a dc- narja ne dobijo ne na posodo, niti ne itfO- rejo do svojih vlog pri zavodu. Koliko lju- di si je prihranilo s težkanra kaj denarfa y nadi. da bo v potrebi dobil pri hranilmtf» kar bo za silo potreboval. Sedaj pa denar: ni zavodi ne morejo do svojih zalog pr| ccntrali, zato tudi ne m/orejo ne posojeva*' ne izplačevati vlog. - Na misel nam prittf' ja, kar je pred Icti nas poslanec o ldriji r^ kel ministru. Ko mn ic razložil počaSflS razmere, je sklenil: »Čutimo, da smci &*' lcč cd Dunaja. na perifcriji države. biiz^ turške meje«. Tako tudi v obsedncm sta- nju sedaj čutimo, da smo daleč, daieč °" Rima. l^rej se je dcslo v 2 dneh z brzov*»1", kom od nas v Rim, sedaj pa še v pol te# nc dospe vresničenje kakega r\m$teff!& ukaza do nas. Tuzrta nam maSka! Polilieni pregled. ^ovorimo o jjadranskem vprašsnju. -Vancija in Anglija sta bili poslali Wilsonu HXimenicoi, v kateri praviti: 1.) naj sc po- ^usijo direktua pogajanja med Italijo in •"UKoslavijo, 2.) ako bi se rned njima nc dc- ^oifei sporazum, naj rešijo to vprašanje ^Tiuicija, Anjflija in Amerika; 3.) v naj- vHra)ncjseni slučaiu naj se uresuiči lon- tfon.sk i pakt. 1 6. t. in. je došla iz Amerike nova Wil- 'OHova uota, ki odgovarja na to spomeni- "o.oicde prvc in druge točke soglaša Wil- son z Millerandom, in Lloyd ^eorgem, in ?[& h\ ga bolj ne veselilo, kakor če bi Ita- •*ia in Jugoslavia se sporazumeli tako, da r*j h\U obe zadovoljni. Kar se pa tičc loii- ^onskega pakta, tegai prej kot slej odlocno iC'Klau]a; v tem. oziru stoji vcdno trdno flsa svoji (Wilsonovi) črti. Nota končuje: ^ pa italijanska in jugosl-r.vanska vlada °'u^Hta Reko kot svobodno mesto Zvczi "urodov brez kontrole ne od strani Italije '* ne od strani -higoslavije, tcdaj so Zedi- b}cjk' dr/.:i;ve pripravljciie spre.ieti ta pred- ;oL in želijo pustiti Ituliji in Jugcslaviji, da tS> sami deloeita. mcjo.u Za AJbanijo zahte- Va necdvisnost. '•'ako sc vije dalje ta kača jadranskega S'ürja. Cela jugoslovanska delegacija je ¦¦hrtma, da sc posvetuje in dokxi svoje ^«iliščc. Italtjanski ininisterski predsednik, rtti, sc je iz Lomlona vrnil v Rirn, kjer ga * sprcje! kralj in je v ministerskem svetu 'asli&tl ininistre o notranjem položaju in ¦¦«ižnih tekočih zadevah. Mnogo se piše o 'ern, da preustroji svoje ministerstvo še ^edno otvori parlamcnt. Olede svojih po- &ianj na mirovni konferenci v Lcndonu ^ kaže preccj zadovoljnega. kakor poro- ^k lisri. Na Nemskem mislijo kandidirati Hin- ;Criburga za predsednika nemške repub- 'k<-\ in kakor vedo poročati časnpisi, jc N<:»n iuaršal to kandidaturo tudi sprejel. Vf ch'oma, da bo pri volitvi na svoje ime ¦;:red poloinom. KurC'patkin in Brusi- ¦^ sta danes v službi boljševiškc vladc. ^iropatkin pcveljujc nideeim četam v ujkestanu, Brusilov pa v Zakavkaziji. Na Poljskem so bila zadnje dni sklica- *^ velika zborovanja, na katerih se je po- J^vajQ polisko vlado, naj prične takoj mi- ' °^nii pogajanja s sovjetsko Rusijo. Nova vlada za Sloveniio. Na5elnik ¦^Krajinske. vlade za Slovenijo je dr. ,J]'ejc, notranje zadeve ima profesor Bo- .5üniil Kctncc, pravosodje Jožef Pon iz ^!?ricc, uk in bogočastje dr. Vrstovšek, so- ^^alno skrbstvo dr. üosar. . v Na Češfeo-slovaškem IxkIo volitve za vlržavni zbor 18. aprila, za v seriat pa 25 «Drila. . Kaj bo še ostalo od TUrčije? Otoinan- ;Ko cesarstvo bo po mirovni pogodbi ze- '° skreeno. Od 30 milijonov Turkov jih bo ^talo samo 6 milijonov in Turčiji bo ostal ^llno Carigrad in Anatolija. Treba bo še "_>/ociti inctodo. kako naj sc razdeli tur- ,Kl državni dolg in sicer med Turcijo, ki ^ ostane in pa med države, ki so izšle iz llrt:ije. Tudi ne bo imela Turčija več svo- c änornarice. Domače vesfi. . Imenovanjc. Preč. g. Andrej Uršič, ¦^nnik v blovrencu v Brdih, dosedaj upra- itcjj v Vrtojbi ,je imenovan za kurata v "sirp i; Vrt°Jbo bo upravljal preč. gosp. ¦ r'rano Knavs, dekan šempeterski. vih i Aleks!i Ro^ zdravnik se je po dol- ^1"1 letih vrnil v Oorica na svoj dom. G. Val. Kotnela in njegovo znano in spoštovano hišo na Ajšcvici je zadela ve- lika nesreča. V soboto zjutraj se je do smr- ti ponesrečil pri nalaganju hlodov njegov najstarejsi, devetnajstletni sin Stanko, till. dclaven in vsem priljubljcn mladenič. Po- greba, ki se jc vršil iz Aj^evicc na mcstnoi pokopališčc v n edel ja ob 2 in pol pop., sc jc vdelcžila prav velika množica znancev in prijateljev Komelove družine. Posebno ajšcviški in drugi fautje so pokazali svoje sočustvovanjc in ljubezen do pokojnega s tem, da so ga sami ncsli prav do razhoda sprevoda na Tržaški cesti. Q. Valcntinu in njegovi obitelji naše odkrito sožalje. Goriški grad, ki ga jc vojna dosti do- bro oškrbla in ga znatno odnesla. so zaccli popravljati. Pro-testni shodi proti masakraeijam soeijalistov na Ogcrskem soisevršili pre- tekle dni v vseh večjih mestih. V Oorici je bil tak protestni shod v petek pri zlatem Jelenu. Oglas, ki je vabil sodruge na shod, jc praviI, kako obeša budimpeštanski ra- belj najboljse njihove tovariše-socijaliste, in to še vpričo zastopnikov antante; kako morijo politične ujetnike, potem ko soi morali poprej prctrpeti najhujšc trpinče- nje; tisoči in tisoči delavcev, moški in žen- ske, da so odgnani v taborišča, kjer jih pretepaio do krvi in umirajo tamkaj poča- si od lakote. ~ Je pa res huda in strašna ta nova Horty-jcva komanda, čc je vse to res. Nadebudna mladina. Doznali smo, da prirede realci (Lcga studentesca) due 13. marca t. 1. pies za šolsko mladinoi v pro- storih realke! Vredno jc torej v večen spomin pribiti: 1.) dovoli se proti zdravi pamcti in šolskim predpisom mlečozobni mladini - pies; 2.) in to vzasmeh cerkveni prepovedi — sredi pestnega časa; 3.) da sc pa da prircditvi še večji ponien — sc pics dovoli v šolskih prostorih realke, to- rej z vednostjo šolske oblasti. Oj vzgoja, pa taka, da zasluži, da sc jo patentira! Zopet živila na karte. Uradni list ob- javlja ta-le kraljevi odlok, s katerim se urejuje prcizvajanje in poraba zivil: Vsc občine v kraljestvu in vse ozemlje, vštev- si prcmirno zono, so obvezane na uvedbo zivilskih izkaznic za kruh, testenine, riž, koruzno mcko. olje, m*ust. janeževo olje, inaslo, sir in sladkor. Občine morajo po*- skrbeti, da se uvedejo izkaznice do 1. aprila. Odbornikj »SIov. Katol. delavskega društva« v Gorici so vabljeni k posebni seji v nedeljo ob 4 in pol v prostorih urcd- ništva »Qoriške\straže« v ulici Carducci- jevi št. 4. Moška in ženska podružnica Sv. Ci- rila in Metoda v Tolininu bo imela svoj občni zbor v ponedeljek dne 15. t. in. ob 8 uri zvečer v prostorih hotela Modrijan. K obilni vdclczbi va'bi Stari odbor. Potovanje v Jugoslavijjo. Vidiranjc pot- nih listov v Trstu se vrši v ulici Mazzini št. $ II. nadstr. in sicer se od 9 do U ure potni listi sprejemajo od 4 do 6 pop. se pa potni listi strankam zopet vračajo. Ob nedcljah sc ne uraduje. Strankc. ki nc sta- nujejo v Trstu, lahkoi posljejo svoje potne liste za vidiranje po pošti; priložiti mora- jo od županstva potrdilo o dobrem vede- nju stranke tcr o potrebi potovanja in znamka za eventnelni odgovor. Ob enem s potnim listom mora stranka poslati za vidiranjc pristojbino v znesku 15 lir. »Zveza slovenskih kolonov« priredi v nedeljo, dne 21. t. m. ob 3 pop. predava- njc v Vipolžah. Predaval bo g. Ladislav Likar o vojni odškodnini. Po predavanju se. bo sprcjemala naročnina za »Goriško Stražo«, ki jo je občni zbor kolonov sprc- jel za svoje glasilo. Odbor. Tiskovine za sodne cenilce vojnih škod na zemljiščlh ima v zabgi (tudi za večja poscstva) knjigarna Kat. tisk. društ- va, (iorica, Montova hiša. Učiteljski list. Due 1. marca je izšel v frstu »Učiteljski list« kot glasilo »Zvcze jugoslovenskih učiteljskih društcv«. Ižha- jal bo 1. in 16. vsakega mescca in ]e za člane Zveze brezplačen, za nečlane pa stane 24 L na leto. Zbornik svecenikov Sv. Pavla. V »na- rodni tiskarni« v Gorici je dne 10. marca izšla prva številka «Zboniika svecenikov sv. Pavla«, ki je stanovsko gla.silo sloven- ske in hrvaške duhovščine. Zbornik ima biti )'brambovcc in odvetnik zakonite svo- bode duhovskega stanu«; urejuje ga preč g. Ivan Rcjec. Prošnja. Vojno ininisterstvoi v Rimu sporoča, da je bil Franc Maurič. s Krasna lzpuščen iz ujetniStva v Krasno dne 11. 9. 101. Ker ga še danes ni domov prcsim one, ki bi o njem kaj vcdeli - da bi mi sporočili. los. Maurič, Krasno-Breg, Koj- sko. Darovi. Namestc evetja na grob po- kojni Ferlatovi soprogi daruje Aiojzij Ur- baneič L 10 podpornemu društvu za dija- kc na realki v Idriji. Za Solski dorn nabrala podružnica Sv. C. in M. v Brjah Lir 56 o priliki poroke Cebron-Furlani in ob drugih prilikah. L 200 zbralo učiteljstvo za slov. sole v Oorici mesto evetja na prerani grob to- variša JRajeria. Razno. Novega letnega časa ne bo več. Letos se ne upelje več poletni čas kakor druga vojna leta, ko smo pomaknili kazalec za eno uroi naprej. To je bilo samo za čas vojne in pa je to pri osemurnem delavniku nepotrebno. Bivši cesar se pravda. Bivši cesar Karel je vložil proti avstrijski vladi tozlw, ker mu je zaplenila štiri dragocene gobeli- nc To so z vülno, svilo in zlatom drago- ceno tkane preproge ali zavesc. Karel stoji na stališču, da so ti gcibelini njegova zasebna last, a avstrijska vlada, da jc po- novno1 izjavila, da mu njegove privatne lastninc ne bo zaplenila. Vredmxst gobcli- nov znaša okoli 150 milijonov krön. Novi vladar na Oegrskem, admiral Worthy, je dübil nova poverila. med dru- gimi, da razpusti parlament. Njegova letna plača (civilna lista) mu je bila povišana na 8 milijonov krön letno1. Odklonil je po- iuidbo, da bi stanoval v kraljevi palači v Budimpešti. Vladi nasprotno časopisje hu- do besni, ker je bil pri volitvi ogerskega vladarja parlament zastražen od vojaštva in niso pustili k volitvi poslancev, ki bi volili nasprotno, med njim tudi enega mi- nistra. Atentat na madžarskega vojnega mi- njstra. Prctckii teden sc v Budimpesti trijc mladiči izvršili atentat na vojnega lnini- stra Friedricha. Atentat sc ni posrcčil. Kd'en izmed njih jc sprožil strel proti niini- strovemu avtomobilu, pa krogla ni zadela. Napadalci so vsi utekli. Štrajk kmetovalcev v Italiii. V ozein- ljih ^ovara, Vercelli, Pavia. Lornellina in Casale v zgornji Italiji so stopili kmeto- valci v štrajk. Štcvilo stavkujočih se ceni na 150 tisoč, ki pripadajo nad 200 obei- nam. Vzrok štrajku je, ker se koloni niso inogli pogoditi s svojimi gospodarji pri določanju novih kolonskih pogodb. Ni tre- ba povdarjati, kaksnoi škodo pro.vzroča onim pokrajinam ta stavka. v sedanjem pomladanskcm času. Nov železniški načrt. Železniško rav- natcljstvo v Trstu je sklcnilc, da izgotovi načrt, po katerem. naj se čim prej zgradi železniška črta Sv. Lucija—Predil. S tem misli Italija zagotoviti novi provineiji nje- no naraviu; zaledje in pa storiti prometne zvcze neodvisne od -Higoslavije. Radič izpuščen na svobodo. Novi hr- vaški ban, dr. Laginja, je dal izpustiti iz jece voditelja kmetov Stjepana Radiča, ki je že vec ineseccv scdel, ker je hotel z uporom kmetov doseči s\^oj eilj, namreč samostojno hrvaskoi republiko. 2 njim s° izpustili tudi druge njegove zaprte prista- še. To je izzvalo v Belgradu silno oigorce- nje, mnogo listov napada vlado, da je iz- pustila na svobodo znane narodne izdaji- ce. — Kandidat za predsednisko mesto v Ameriki. Clan dcmokratičnc stranke, Pal- mer, naznanja, da bo v imenu svoje stran- ke kandidiral za predsednika zedinjenih ameriskih držav. Iz Newjorka sc potem poroča, da mi- sli tudi general Pershino kandidirati za predsednisko mesto, in tudi general Wood, da se bo potegnil za stol predsednika ame- riskih držav. Tako nc bo manjkalo Ameri- ki kandidatov za prihodnje volitve. Kolčak je še živ. Boljševiški list »Kra- snaja Gazetta« poroča, da sibirski boljšc- viki niso usmrtili znanega gcnerala Kol- caka, ki se je na čelu zavezniških čet voj- skoval proti rudečim armadam. List pra- vi, da imajo boljševiki Kolčaka zaprtega v ječi. Dragi cevlji na Dunaju. Prctckii teden so dunajski čevljarski mojstri na svojem zborovanju ugotovili, da ima dober čevljarski pomočnik na Dunaju danes 100.000 krön letnih dohodkov. Zato mora vsled visokih plač in draginje usnja na Du- naju priti do tega, da bo par čevljev stal 1600 do 1800 krön, par rumenih čevljev ]>a 2700 krön. Srcdnjim slojcm ne bo preosta- lo druzega, kakor da bodo hodili v lese- nih čevljih ali coklah, v copatah ali pa bosi. Podražen kruh na Dunaiu. Od pri- hodnje nedelje nadalje bo stal na Dunaju hieb kruha 5 krön 60 vinarjev, medtem ko je stal še začctkom leta 2 kroni in 40 vi- narjev. Bela Kun v norišnici. Kakor hitro bo Bela Kim ozdravel, bo prcpcljan v noris- nico na Dunaj, kamor so prepeljali iz Karl- steina že pet drugih ogcrskih komunistov. Bela Kun, to je oni mož, ki je z boljšcvi- zmom vladal na Ogcrskem, in pripravil dežclo z mori, z ropom in požigom skoro na rob propada. Prej mogočni diktator pride zdaj v norisnico. TaJcci mine slava sveta! Po drugih vestch bo pa Bela Kun po- stavljen v kratkem na svobodo in postav- ljen pod posebno nadzorstvo. Goriško kinetijsko društvo. Via Con- tavalle 7 ima semensko deteljo in lucerno za oddati, tudi sprejema priglase za druga semena in kmctijske potrebščine. O priliki vsesokoiskega zleta v Prago prireja slavenska konmra za trgovino in industrijo na Dunaju (Ix. Pramergasse 6.) iniormativno potovanje slavenskih trgov- cev in industrijcev v Čehoslovaško. To potovanje ima v prvi vrsti namen, da se jugoslavenski trgovci in producenti spo- znajo z njihovimi češkimi kolegi, ter da se na ta način vpeljej-o odnosno izdelajo med- sebojni trgovski odnošaji. Potovanje se vrši v dveh skupinah z naslednjim spore- doin: I. skupina: Odhod z Dunaja 20. junija v Č. Budjejovice (Budweis) na 2\. voidi pot dalje v Plzen (Pilsen) 22. in 23. v Kar- love Vary (Karlsbad) 24. v Usti nad La- bern (Aussig) 25. v Mjelnik in Kralupy, ^6. v Prago. Tukaj se ostaiie 27. 28. 29. in 30. junija. Povrnitcv črez Kolin, Pardubice 1. julija, dalje -. in 3. juläja v Brnu in na 4. julija v Bratislavi (Požunu). II. skupina: Odhcd z Duuaja 26. junija naravnost v Prago, tukaj skupaj 7, skupi- 110 1. do 30. junija, dalje pot nazaj v Brno in povrnitev dom-civ črez Dilnaj ali Bratv- slavo. — Potni stroški z dobro hrano in stanovanjem dnevno po priliki K čeških 100. Pričakujc se še znatno znižanje. Tjsl, dame vdeležencev povsod poseben pro- grain. Vprašanja in odgovori. M. S. Ternovo. Za skodo. ki so Vaw jo provzročili avstrijski vojaki, je odgo- vorna stara Aystrija, radi cesar s« tudi na- potili Vaso prošnjo na »Odbor za varstv« koristi podanikov zasedenega ozemlja«, ki ima svoj scdež v Trstu, v Monfort. 'l"a od- bor je poslal proŠnjo na Dunaj. Poizve- dujte pri tem odboru, kaj je z rešitviio. Ako ne dobitc odškodnine z Dunaja, bode- te morali priglasiti svojo škodo kot vojno škodo, scdaj pa tozadevni uradi ne poslu- jejo. 'roliko casa sc tukaj ne da nič doseči. Z. S. Skcpo. Doplačilo 20% za potrdi- la v zamenjavi denarja, mora dvigniti vsak opravičcncc osebnoi ali papo poobla- sčencu, ki se izkaže z legalizovaniin po- ablastilom, potrjenim tudi od zakladnega liadzorništva v '1'rstu, ki ima svoj sedež v isti palači, kakor glavna pošta, zadnje proccljc. Ako jc torcj opravičenec v Jugo- slaviji, naj Vain pošlje notarsko legalizira- no in cd italijanskskega delegata v Ljub- liani potrjeno pooblastilo. Rok za ta ,'do- plačila poiteče šele meseai junija. H. A. štanjel. Na vsak kronski dolg, ki je bil po zamenjavi valutc plačan v ii- rah po 40%, ima dolžnik do 25. junija t. I doplačati še 20%, ako se iipnik ni odpo- vedal. Torej imate tudi Vi pravico, sterjati teh 20%. D. I. Št. Andrež. Mi Vam ne morema tukaj ponatisniti cclc prošnje. V prošnji obrazložite slučaj. kako se je zgodil is prosite za doplacilo< 20%. Ako Vaš tajnik ni sposoben, napraviti tako prošnjo, se pa obrnitc na drugo osebo v mestu. K. K. E. V. Vi ste se nekoliko poza» zbudil, v prvcm slučaju celo prepozno. Za skofdo, ki so jo napravili avstrijski vojaški konji Vaši kobili, je odgovorna bivša Ay- strija. Poiščite ono prošnjo, ki ste 301 nm- pravil na okr. glav. v tm morda jo še naf- dejo in obrnite se na oidbor za varstvo kp- isti prebivalcev zased. ozemlja v Trstu y. Monfort st. 67. V drugem slučaju, ko so it. vojaskc oblasti zaplenilc Vaše k«nje, jc tudi že nekoliko pozno, moral bi takoj po1- skrbeti, da, dokažete svoje pravice do konj! Ako morete dokazati, da ste kupil konje pred koncem vojne, obrnite se s te- mi dokazili na polit. komisarjat. A. I. Drežnica. Odškodnina za izostoie poljske pridelke se plača le tedaj, ako se plaea odškodninai za okupacijo ki pa velia po zakonu samo za zaledje, po sedanji praksi pa nc izplačuje niti za zaledje. Pri vojni odškodnini v ožjem pomenu besede, t. j. za škodo, povzročeno vsled vognik operacij v vojnem pasu (kamor brez dvt>- ina spada tudi Drežnica), se izostali polj- ski pridelki ne morejo vpo^tevati. Privat- ni uradi, o kterih govorite, Vam lahko ob- ljubljajo tudi nebesa, če pa bodcte desegli, kar Vam obljubljajo, jc drugo vprašanfc. V takih stvareh se obračajte do svojc sodnije ali županstva, ktcri uradi edino Vam dajo prava pojasnila. ker nimajo not- benih postranskih namenov. .]. 2. Trenta pri Bovcu. Na Vasem W- scstvu so barake, v katerih so bivali vo- jaki, in niste prejel od nov. 19LS nikake odškodnine. Na Vaš travnik so navozilt gramoza in ga rabijo za razvedrilo mal, tako, da nimate od travnika nikakorsnegu užitka. Gonijo in vozijo vsevprck po Va- šem svetu, njivo so Vain posuli s peskotn in jO' rabijo za telovadišče in igrišce. Vpra- šujete, ali smete zahtevati odstranitev ba- rak z Vašega zemljišča, ki jih nc rabijo več. Pošljite priporočcno prošnjo- (v itai. jcziku) na »Commissione Revisrome Affitti e Requisizioni« v Gorici, ul. Alfjeri št. 2, y katcri navedcte odškodnino, ki jo zahte- vate, in zahtevate komisijonelni ogled. — filede barak, ki jih nihče več nc rabi, se obrnite do» povcljstva, ki je zadnje vpo- rabljalo barake, naj jih odstrani. Ako Vam nc vstreže, zahtcvajte oi-strjmilcv v pro- šnji obeneni z drugiin. V prošnji pripcaiini- te tudi, naj se Vas obvesti. ako bi se pro- šnja odstopila drugemu uradu in kam se je odstopila. A. p. Gorica. 1.) L. 1916 Vas je ital. vo- Jaška oblast internirala. in morali ste za- pustiti hišo, nc da bi smeli vzeti seboj naj- manjše stvari. To ni niti vojna škoda niti rekvizicija, to je bil ukrep ital. voj. oblasti. V tern po^ledu ni nobene pornoči. 2.) V zadevi rekvizicije kotlov po avstrijski vladi I. 1916. ni nobaie pomoči. 3.) Vašo ženo je prisilila ital. oblast, da je šla iz otoka, kjer ste bili internirani, jričat na suho zemljo, in je utonila s pairo- brodom, ki so ga potopili sovražni pcd- morski čolni. Vsekakor Vam pristoja od- škodnina fflasom zakona o vojn. odškod., in se dbrnite tozadevnoi na okr. civ. kom. v Gorici. Ako bi ne dobili povoljnega od- fovora, se zopet oglasite. 4.) Ako popravlja vojaška oblast hiše ¦i v nobeni naredbi doloceno. ali bo mo- ral poškodovamec kaj doplačati. Od kom- petentne strani smo pa izvedeli. da bodo morali dctičniki plačati razliko med znc- skom, ki tfa je vojaška uprava uporaibila za poprave ali dozidanje hiše in zneskom, ki La pokazuje scdnijska ccnitev vojne škode. 5.) Aystrijskini dr'zavliamom. ki so bili internirani v Italiji, ne pristoja naknadna begunska podpora (a 500 K). Ta se izpla- čuje le onim, ki so bivali kot begunci v vojnem ozemlju. 6.) Da bi sc denar, četudi pred vojno naložen v hranilnicah, izplaeeval »a pari«, je izključeno. J. Butul Kred. Baraka, ki stoji na Va- sem'zemljiscu od 1. 1916, je ocividno last italijanske annade, ki ima pravico z njo razpolagati in jo tudi odpeljati z Vašega zemljišča, ako sc Vi ne pogodite zanjo. M. B. Drežlca. Obrnite se pismeno na ravnateljstvo' slov. gimnazije v ^orici, via- le Venti settembre 12/L. V pismu pojasni- te svoje predStudije in svoje namere. M. L. Prapetno. Vaš sin Mihael je ži- vel z družino prcd vojno na Westfalskem, služil kot avstrijski državljan v avstrijski vojski, in je že od 1. 1915 potfrešan. Od po- loma Aystrije sem ne prejerna njegova družina, ki živi v Westfaliji, nikakoršne podpore. Ako bi bivala družina v zasedenem ozemlju — pristojnost sama ne zadostuje bi se ji plačevala tukaj družinska podpora oziroma penzija za Mihaela. Izključeno pa je, da bi prevzcla ktera druga država pla- cevanje, ker je dotičnik tukaj pristojen. V. S. D. Oni, ki ima ja zavarovalne police na življenje izdane od zavarovalnic rja Dunaju. naj naslovljajo tozadevne ter- Jatve na filijalko v Garici ali Trstu, ako ima dotična zavarovalnica filijalko (n. pr. Feniks jo ima), ako je pa nima, na centra- lo na Dunaju. Če je dotična zavarovalnica; konce- sijonirana od ital. vlade, plača po kljtiču 60%, drugače po dnevnem kurzu. Qlede terjatev napram bivši avstrij- ski poštni liranilnici na Dunaju, čitajte to- zadevno notico v zadnji št. »Staže« med »vpraš. in odgov.« •J. K. Staroseio. Pristojbin za avstrij- ske hrabroslne svetinjc ne plačujc nikdo. Listnica uredništva. Prav hvaležni smo gg. dopisnikom za njih poročila in do- pise, toda, kar se tiče poročil o vcselicah, moramo izjaviti, da celih, dolßih dopisov, kako se je vesclica izvršila, katere osebe so nastopile in prav posebno se izkazale, ne borno mo^li priobčcvati, ker naš list ni nikak vestnik zabav in veselic. in se nam za to prav res zdi Skoda prostora in časa. Objavljali bomo pač p-rnd posebnim naslo- vom društvene prireditve. ocene priredi- tev pa le v izrednih slučajih, kjer se je sto- rilo kaj res kulturnega ali pa uprizorilo kaj res posebne^a. Domačih uspehov naj se veseli vsak v svojem kraju, in ti naj mu bodo v bodrilo za nadaljnjc delovanje. Dopisniku E. Br. Z. Hvala za poslano, priobčimo prilwdnjic. Raznlm dopisnikom. Zdaj ni bilo rnogoče. TEPENSKI KOLEPÄR. MAREC. 14. Nedelja, 4. postna (sredp.). Matilda; 15. panedeljek. Longin, Kiemen Hofbauer; 16. torek, Hilarij in Tacijan; 17. sreda, Patricij, Jedert; 18. četrtek, Ciril -'eruzalemski. Eduard; 19. petek, Jožef, Ženin Dev. Marije; 20. sobota. Feliks in tovariši, Niketas. 2a kratek cas. N| mu bilo mogoče. Žid 'ajteles je sre- čal 2ida Pajkelesa ter mu bahaško pove- dal, da bo imel za večerjo pečene jerebi- ce. Pajkeles: »Oh, to je tudi moja naj- Ijubša jcd! Mi se :;n:em povabiti?« Jaj- teles: »Le pridi, ;;ko ti bo mcigoče!« 'l'o- cno ob osmih zvečer pride Pajkeles, toda vežna vrata pri Jnjtelesu najde zaklenje- na. Zastonj zvoni, trka in klice. Oditi nr.o«- ra brez večerjc. Drugi dan užaljen naliruli .lajtelesa: »Lep si mi prijatelj. Povabiš nie u večcrji. a vrata zaklencš!« Jajteles: »Saj scm ti vcndar rckel, da pridi, ako ti bo mogoče.« : Peter Gruden : Gorica - Piazza Grande 6 - Gorica. Priporoča svojo zalogo najboljših vin m me- šanega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na dorn. ZOBOZDRÄVNISKI ÄTELJE - - PAOLO NETZBANDT SPREJEW OP 9-12 IN OP 2-5 V siORICI, VIA DAMTE ŠT. 12. BEDNAKIK priporoČA svojo KNJlGOVhZNICO Via Croce 6 (nasproti „Šolskega Doma"). Naznanjam slav. občinsf.vu, da 5--:a svojo t r 9 O V i n O preniestil iz I. nad. v prillicje istotam. Obenem naznanjam, da se mi je posrečilo, nakupiti veliko množino vsakovrstnega tudi Črnega blaga še po zmernih cenah tako, da zamorern svojim cenj. odjeniulcem ugodno po- streči. Delo izvršujem točno, ker imam zadostno štev. kroj. pomornikov. Pro- sim naj si vsakdo ogleda cene v . izložbi. Priporočam se udani ArtdreJ Mavrlč kroj. mojster. Piazza Grande 22 (Travnik 22). Zajamčeno pristno vino, - mašno vino, večletnikov ze- lena in burjjundska in na- mizna vina po tržnih cenah prodaja ------- „Kmetijsko društvo" ----------V VIPAVI. ===== ZoWrniki atelje HDOiF KOii Gorica, Korso Ifiht. Emanucl 11 I. nadstropje. Posl. je od 9. do 12. dopoldne in „ 2. „ 5. popoidne, Predžagarja9 z daljšo prakso, ki urn6 žagati na ve- nicijanko, polnojannenik in brusiti žage na smirkel] sprejmem takoj v slažbo kot = ŽAG0V0DJ0. = r rCdnOSl l starejša, sarnostojna in energična moč. Ponudbe s prepisi spri- čeval in zahtevo place na : A. ROVAN, parna žaga, COL pri VIPAVI. Na prodaj je posestvo na Srpenici obstoječe iz hiše, travnika, zemljišča in gozda. Cena celemu posestvu je 15.000 L Ponudbe nasloviti: perdänand Ža^ar, Srpenica. Na prodaj je velik, skoraj nov HARMONIJ z 13 registri marka Hoffmann Ceruy. Naslov pove uprava „Goriške Straže". Dražba lova Lr;^8 potom javfie dražbe v zakup obč. 80V j in sicer do konca 1. 1921. Dražba | we vrnJ v Avčali, najnižja ponudba i-------h. 5UVj. —•—• :: BRIVNICA ;: Ludvik Coter, Gorica, Piazza Grande 17, — se priporoCa slavnemu občinstvu. — :: E. RIESSNER :: Hunsha ulica 3 Gorica Wunshe uüca 3 Velika zaloga mrtvaških rakev. nagrobnih vencev, tra- kov, umelnih cvctl'c; posebnih vencev za nevTste, cvetl'c za cerkve, palm, vencev za novomašnike in poroke, mrtvaSkih oblek itd.; papirja in drugih potrebščin za okra- šenje rakev, zlatih črk, vošcsnih sveč itd. Cene brez konkurence. Knjigorna Rot. Tisk. drušfva GORICA Montova hisa. Zaloga na drobno in na debelo pisarni^kih in šolskih polrobsčin. Slovenske leposlovnc knjigt1 slovnice, slovarji i. t. d. :-: :-: :-: : : :-: Cigaretni papir „Abadie", "Excelsior", Union" i. t. d. :-: :-' :-: :-: :-: Švalčice za cigarete. :-: :-: :-: :-: Slike z okvirji in brez okvirjVv. Rožni venci, svetinjc. i. t. d. :-: :-: :-: ZAHVALA. Vsem ki so s sočuljem tešili naže težke dneve; vsem, ki so s cvetjem zasuli našo BOJANO vsem, ki so jo na zadnji poti počastili s spremstvom. izražamo svojo najglobljo zahvalo. GOKICA, dne 10. sušca 1920. Koršič Mirko, Cceilljti. Mirko in Marko. I ZAHVALA. I Vsem mnogobrojnim y.nancem in prijateljem, ki so na ta ali na S oni način, zlasti pa s tako številnim spremstvom počastili na njegovi I zadnji poti našega nepozabnega, tako nepričakovano nam ugrabljenega I STANKOTA, I izrekamo tern potom najiskrenejšo zahvalo. I Posebno iskreno zahvaljujemo prečč. duhovščino, domače fante I in dekleta, ki so darovali vence, oziroma nosili pokojnika, nadalje I vst gospode iz mesta in iz okolice, ki so od blizu in daleč prihiteli, I da nas potolažijo in podprö v tej bridki uri. I Vsem kličemo globoko iz srca: Bog plačajl I NA AJŠGV1CI. dne 9. marca 1920. I Družina: Komel. ZOBOZDRÄVNISKI ATELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ullca 24 Maiglo (prej ullca Tre V{ä) štev. 9 (t bližini kapucinske cerkve) ordinirata od 8'/, do 6 ure -i- ob nedeljah od 9 do 1 nre. Brezbolest.no zdranje in ploinbranje zobov. ===== "Unietni zobje po najnovejši tehniki. ^^^ ------------«e®------------ Dr. Bačar izvršuje ravnotam svojo splošno zdravniško prakso. PodruMca Ljublj. Kred. Bänke y Gorici Cor so Verdi „Trgovski Dom," Obrestuje vlo^e na knjižfce po 3',2 %, na dalJSo odpoved vezane vloge po dofcovoru. Nakup Id prodaja vsakovrstnega tujega dcnurja. Nakazlla v JugOHlavU0' in iuozeuiHtvo po dnevneui kurzu. !