Posamezna Številka 12 vinarjev. Slev. 287. r mmvsoMo, oiib a tetemnra m. Leto XLV. ~ Velja po pošti: s ta co!o leto iiapro] .. K 30-•/.a > n snesoc „ ..„ 2-50 aa Moračljo oeloletno. „ 34*— za ostalo inozemstvo. „ <0'— V Ljnbijani na dom: Za oelo loto naprej.. K 28*— sa en meseo „ .. K 2-30 V upravi prejerain menita«,, — ~ Sobotna izdaja Za oe. o lato.....K > za Kemčtjo oelolelno. * 0-— za ostalo inoiom«t?o. „ 12-— i InseraU: __ Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Itev, Rokopisi se ne vračaje; nefranklrana pisna = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. Ž5 [ Političen list za slovenski naroil. Enostolpna petltvrsta (72 ma šlroiia in 3 mm visoka ali nje prostor) n ealerat .... po 30 t za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri več|Ui naročilih primeren popust po docovonu Enostolpna peUtnreta po BO T lakaja vsak das, lzrsemšl nedelje ln prasni*.« ob 3. nrl pop. Redna letna priloga vosni re&, Ujravnlfitvo ]e r Kopitarjevi nllol St. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškoga telefona št. 188. Slouenke za suoboiliiii Jiigailauiio. Slovenske narodne žene in dekleta slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« ter zahtevamo v habsburški monarhiji ujedinjenje našega slovensko-hrvatsko-srbskega naroda. V strašni vojni nam krvavijo naša srca iz tisočerih ran, na bojiščih nam padajo ljubljeni možje, sinovi, očetje, bratje in zaročenci, doma nam beda in trpljenje naših družin nalagata neznosna bremena. Naše solze, naša tuga, naše trpljenje ne morejo in ne smejo biti zaman. Svoje gorje polagamo na oltar svojega naroda. Solze in bol slovenske matere, žene, hčerke in neveste morajo biti skupno s krvjo slovenskih mož in mladeni-čev odkupnina za ljubljeni narod, da tudi njemu zašije solnce svobode. Zavedajoč se svojih dolžnosti kot varuhinje slovenskega domačega ognjišča zahtevamo v svojem imenu, v imenu svojih dragih na bojišču, v imenu svoje dece za ves naš mili rod ujedinjenje, samostojnost, neodvisnost. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni občani svobodne Jugoslavije. Pozdravljamo naše narodne poslance v Jugoslovanskem %dubu. Izrekamo jim svoje priznanje za dosledno in neustrašeno delo v zmislu deklaracije ter globoko ob-sejamo vsako kršenje jugoslovanske solidarnosti kot narodno izdajstvo. Iz dna svojega srca .si želimo slovenske žene miru. Resničen mir prinese našemu narodu le zjedinjenja .Jugoslavija, kakor jo naši poslanci v svoji deklaraciji zahtevajo. Cilka Krekova. Pranja dr. Tavčarjeva. * * * To izjavo je podpisalo do danes že krog 10.000 ljubljanskih žen in deklet. Nemška sodba. Nemško krščansko - socialno glasilo »Reichspost«, ki je znano po svojem ne-krščanskem vojnem hujskanju, je objavilo dne 13. decembra dopis it Ljubljane pod nhslovom »Boji med Slovenci«. Kdo je članek pisal ne vemo; dopisnik je morda res Nemec in njegova izvajanja so potem toliko bolj zanimiva. Kratka vsebina navedenega dopisa je ta: »Boje med pristaši »jugoslovanske deklaracije« in zastopniki stare slovenske politike [šusteršičeva skupina) bojujejo prvi z vso strastnostjo in s pomočjo terorističnih sredstev ... Te bojne metode niso na slovenskem zelniku zrastle, importi-rane so iz Prage, Reke-Sušaka (Supilo) in — Belgrada...« Člankar meni, da je prizor za bogove, kako »vlečeta »Slovenec« in »Slov. Narod« za isto vrvico«, in se tolaži, da ima deželni glavar med slovenskimi deželnimi odborniki ter najbrže tudi med deželnimi poslanci veliko večino, in gotovo tudi na deželi, zlasti med duhovstvom in župani, mnogo privržencev. Deklaracija je dopisniku šovinistična utopija; »jugoslovansko strujo« da je zadel hud udarec, ko se je bosenski nadškof izjavil proti deklaraciji; s tem da je katoliško hrvaško ljudstvo dokazalo, da neče nič slišati o deklaraciji. Posrečilo se je sicer knezoškofa Jegliča pregovoriti, da je skupaj z liberalnim ljubljanskim županom podpisal deklaracijsko izjavo in da je nastopil proti Šušteršičevi skupini, a to ne bo, pravi člankar, odpravilo s sveta dejstva, da je Bosna jugoslovansko deklaracijo odklonila. Glede bodočnosti meni člankar: »Zdi se, da ni več daleč čas, ko bo novi kmečki stranki mogoče uresničiti pregovor, da je najboljša parada udarec in da se odbija pest s pestjo... Zmagala bo pa slednjič tista struja, ki si je ohranila jasen pogled za to, kar je mogoče, in ima na čelu avstrijsko misel. Ta je bila, je in bo; deklaracija pa je sen, odet v besede.« Ta dopis je tako zloben in neresničen ter obenem tako zelo podoben namigava-njem in trditvam, ki jih imamo tudi na Slovenskem priliko mnogokrat slišati iz nekaterih krogov, da ga ne moremo tiskati brez komentarja. Značilno je najprej nemško prijateljsko sočuvstvovanje s Šuster-šičevo kmečko stranko. To stranko Nemci z veseljem pozdravljajo, ker namerja delati »staro slovensko politiko« — proti jugoslovanski deklaraciji. To je novi stranki hud očitek, ki se ga mora znebiti, če hoče imeti pravico do obstanka. Res je sicer, da je ta stranka v svojem oklicu razglasila, da ima »proste roke« — toda na deklaracijo se ta prostost ne more nanašati. Dasi se nova stranka ni izjavila za deklaracijo v polnem obsegu, jo je dr. Šusteršič podpisal v polnem obsegu in dr. Šusteršič, ki je 30. majnika klubovo izjavo podpisal, je isti mož, ki je pozneje ustanovil kmečko stranko in jo danes vodi. Nejasnosti v tako važnem vprašanju ne more trpeti niti Kmečka stranka, niti dr. Šusteršič. On mora ali svoj podpis pod deklaracijo preklicati, ali svoje prijatelje v »Reichsposti-nem« uredništvu pozvati, naj popravijo krivico, ki so mu jo storili očitaje, da se bori proti jugoslovanski deklaraciji. Nepojasnjena ta reč ne sme ostati in slovenska javnost ne bo trpela, da bi dr. Šusteršič veljal za drugačnega človeka na Dunaju in drugačnega da bi se kazal doma. Popolnoma napačno razlaga »Reichs-post« dogodek v Sarajevu. »Slovenec« je že poročal in mora ponoviti, ker je trditev izpričana, da so neki ljudje dobili podpis blagega nadškofa Stadlerja za protidekla-racijo na zvit način. Vemo tudi, da je na izrečno nadškofovo zahtevo prišla v izjavo točka o Slovencih, ker tako stelizi-rane izjave, ki bi bila Slovence popolnoma zatajila, ni hotel podpisati. Koliko pa drži člankarjeva trditev, da je večina katoliškega hrvaškega ljudstva proti jugoslovanski deklaraciji, osvetljuje dovolj javnosti že znano dejstvo, da so najodličnejši bosenski možje podpisali protest proti nad-škofovi izjavi in da so prav tako domala vsi sarajevski duhovniki prišli v mučen položaj, da so se morali izjaviti proti svojemu nadškofu. Tem bolj smo ponosni na svojega kneza in škofa, ki je dokazal, da čuti vedno in povsod s svojim narodom, da razume njegove težnje in da se tudi obrekovanja ne ustraši, če gre za blagor njegovega ljudstva. Prazna je domneva, da se je komu posrečilo pregovoriti Škofa za tako dejanje, kot je bila skupna izjava slovenskih strank za deklaracijo ali njegovo pismo o razdoru v S. L. S. Ta sklep je v našem nadpastirju dozorel po dolgotrajnem razmišljanju, v tihih urah molitve, narekovalo ga je le njegovo srce, ki ljubi. V »Reichspostinem« uredništvu naj vedo, da v takih dušah delujejo močnejši motivi, nego si jih more izmisliti skrita intriga. Naravnost smešno pa je, da nemški list podčrtava dejstvo, da sodeluje škof z liberalnim županom Tavčarjem, in tako skrivaj sumniči škofa — liberalizma. Vemo, da Nemce baš ta enodušnost slovenskih strank v boju za deklaracijo boli, da jim je baš radi tega Kmečka stranka tako pri srcu, da jim je prišla kakor naročena, razumljivo je, da jo hvalijo. Ni pa razumljivo, kako je prišla »Reichspost« do tega, da brani verske koristi naše škofije pred na- šim škofom! Naravnejše bi bilo, da izpraša vest lastne stranke in da prepusti skrb za ljubljansko škofijo tistemu, ki je že skozi dvajset let dokazoval, da zna vzorno skrbeti zanjo. Če so pristaši narodno napredne stranke za deklaracijo, ali moramo biti mi zoper njo? Če politični nasprotnik trdi, da je dvakrat dve štiri, ali naj mi učimo, da je pet? In če vidimo, da politični nasprotnik tudi ljubi svoj narod in da hoče iskreno sodelovati v boju za skupno dobro, ali ga ne moramo biti od srca veseli? Ta del nemškega članka je smešen, a drugi je zloben. Člankar očividno nami-gava, da je S. L. S. ententarska, srbofil-ska, v nasprotju s Šusteršičevo, ki »ima avstrijsko misel na čelu«. Ni se niti zdrznil, ko je zavihtel to zastrupljeno orožje nad našim škofom, kateremu očividno skuša v visokih krogih vzeti zaupanje in ugled. Pod firmo S. L. S. so med vojsko stikali za veleizdajniki na Kranjskem, dasi jih ni bilo. Sedaj se ista gonja nadaljuje, le firma je druga in krščansko socialni list ni imel niti toliko pietete, da bi ne hujskal državne sile proti cerkvenemu knezu. Proti tistemu knezu, ki jc tako rad dajal svoj veliki vpliv patriotičnim podjetjem na razpolago in ki je javno izjavil, da je podpisal deklaracijo tudi zato, da protestira proti tistim izven-državnim krogom, ki bi hoteli jugoslovansko vprašanje rešiti v neavstrijskem zmislu! Če bodo udarci Kmečke stranke, ki jih »Reichspost« napoveduje,- tako zahrbtni, bodo padali po njenem lastnem licu.« Niginci so izrekli svojo sodbo. Njihovi listi od krščansko socialne »Reichsposte« preko judovskih protcstantovsko-naciona-listične »Marburger Zeitung« so radostno pozdravili Slovensko Kmečko Stranko. Nemška sodba je slovenska obsodba. ——-- 11; Kieztfkoi dr. jeol. Dunajska »Information« piše: Škof dr. Jeglič je najpopularnejši mož v deželi in najpriljubljenejši meščan glavnega mesta. Kjerkoli se pokaže, ga vsi naj-prijazneje pozdravljajo. Liberalci naravnost demonstrativno. »To bo drugi Stross-mayer«, pravijo ljudje. Kakšna izprememba, kakšno čudo! Nepojmljivo, ako pomisliš na še nedavno preteklost. Začudeno vprašaš; »Kdo se je izpremenil?« Cerkveni knez jc ostal, kakor je bil. Duhovnik, ki gre z narodom, ki za narod dela in si zanj prizadeva, ki njegova lojalna stremljenja pospešuje z avtoriteto svoje službe in z vso energijo svoje osebnosti. Motili so se nad njim, delali mu Ob grohit dr. lan. Ev. Kreka. Dr. J. Samsa piše v ravnokar izšli številki »M e n t o r j a« med drugim: Pred štirinajstimi leti je bilo. Njegova skrbna sestra Cilka nam je odprla vrata v njegovo sobo v eni izmed tistih hiš »Pred škofijo«, prižgala veliko svetilko ter zagotavljala, da mora kmalu priti; shod, sestanek, predavanje, kdo ve, kaj da ga zadržuje. Luč je razsvetljevala prostorno sobo z majhnimi okni, v sredi je stala dolga miza z ogromnim kupom knjig. Dolgo smo čakali. »Kaj je danes na vrsti?« vpraša, ko se prikaže med vrati. »Pan Tadeusz« odgovorž nekateri, ki danes niso bili prvič pri njem. Z zgovorno besedo in z žarečim licem je pričel brati in razlagati krasni Mickiewiczev epos »Oj Litwo, ojczyzno moja«. Hitro kakor trenutek neskaljene sreče jc minila ura in še ena in mi smo srkali t' čudovite poljske glasove in občudovali učitelja. Tedaj sem prvič sčdel ž njim pri isti mizi... Sestanki pred škofijo so se nadaljevali. Obravnavali smo razna vprašanja, ki začno zanimati mladega človeka te dobe: o državnem in narodnem gospodarstvu, o družbi in o državi, o zadrugan in zadruž-ivštvu, o veri in cerkvi. Vse brez šablone in metode, kakor je prinesel pogovor, vmes smeh, dovtip, šala. Tako so padali utrinki tiste bajne luči, ki sem zdaj tolikokrat o njej sanjal, * • * Odločilna je pot v hišo z napisom: »Virtuti et Musis« in marsikomu težka: meni se je zdelo, da je ta najbolj svetla, da je drugod vse temno in mračno. In storil sem odločen korak. Ta in oni izmed sopotnikov se je še nekoliko pomišljal in oziral nazaj — kar zagledamo med seboj — dr. Kreka. In nič več se nismo obotavljali, nič omahovali; lahko in brez skrbi smo korakali ž njim po strmih potih in stezah osnovnih filozofskih in teoloških naukov. Z lahkoto in smehljaje nam je reševal težave in ugovore in dvomi so padali in ginili in bežali kakor pozni sneg pred pomladanskim solncem. In s kakšno lahkoto in jasnostjo nam je razlagal glo-bokoumnnega Akvinca! Navidezno nesoglasje, dozdevno nasprotje, nejasnost: vse je postalo jasno in razumljivo v luči njegovega globokega umevanja in njegove temeljite razlage. — Ko je doktor prava in filozofije baron Leon Bethune poslušal v Lovanju predavanja slavnega tomističnega filozofa sedanjega kardinala Merciera, jc rekel: »Vtis, ki so ga ta predavanja napravila na mnogoštevilno poslušalstvo, ki je prvič slišalo nekaj o tomistični filozofiji, ostane neizbrisen. Ko smo zapustili veliko vseučiliško dvorano, ko nam je zgovorna in nazorna profesorjeva beseda podajala rešitev najtežjih in najvzvišenejših vprašanj človeškega duha, rešitev, ki jo je podal sv. Tomaž in ki jo sholastična filozofija obdaja z neizpodbitnim sijajem današnje vede, — tedaj se nam je zdelo, da je naše najdražje prepričanje postalo — če je bilo to sploh mogoče — še bolj trdno in da smo o teh stvareh dobili popolno umsko gotovost. Najbolj kritični duhovi so se zastonj trudili, da bi našli napako v njegovih strnjenih izvajanjih. Bili smo uinstveno tako prepričani, kakor je sploh mogoče biti, in naše umske zmožnosti so uživale tisti mir, tisto zadovoljstvo, tisto samo v sebi varno navdušenje, ki ga more vžgati samo resnica, ki jo uči spreten in prepričan učitelj.«1 Tako se je tudi nam godilo pri Kreku. Tedaj mi je bilo kakor človeku, ki je celo svoje življenje tičal v zaduhli mestni sobi, niti skozi okno ni nikoli pogledal: čemu tudi; okno mu ne ujame niti koščka jasnega neba, siv zid in črna streha, drugega ne vidi. Ne trudi se več, da bi mu mračno oko razjasnil žarek solnčne luči, saj nc more do luči, v temi bo živel in umrl... A zgodi se, da se mu porodi dvc.m: Ali res nc morem do luči, do soln-ca? Sem li obsojen, da živim večno v temi? Ali ni nikjer jasnega neba in gorke-ga solnca? — V dvomu in upanju sc napoti iz mračnega mesta in glej —■ komaj je prehodil nekaj ulic, že mu žareča obla sipi jc svoje žarke na pot, oko se šele po- 1 Citat ▼ Mercier llabrich. Psvchologie, str. XXIIL ... časi sprijazni z morjem blagodejne svetlobe, ki ga obliva. — In ko jadrno koraka dalje, pije to svetlobo z očmi in s srcem in z dušo. Toda glej, ali ni že nekoč hodil po teh žarnih livadah? Da, hodil je, že davno davno je bilo to, komaj se še spominja, in potem jc zašel v ono temo, iz katere je menil, da ne pride nikoli več. — Toda proč, mračni spomini, — prišel jc do luči, glej, kako se vse sveti in blesti, kako vse žari in živi, kako se vse raduje in veseli: rastlina in drevo, enodnevna mušica in brzokrila ptica, vsem je luč —■ življenje. — Iz prsi sc mu i zvije hvaležen vzklik: Hvala ti, dobrotno nebo, za tvojo luč, ki nam odkriva resnico. Z Bogom mračne globine, naprej na svetle višlnei Na Dunaju, v »Danici«! V tujem mestu tako dobro de domača beseda, a kje jo slišiš drugje nego v družbi enakomisle* čih rojakov prijateljev. Društvena soba se polni, živahni pogovori mladih ljudi; srce jim biva tam doli ob deroči Soči, ob sinji Savi, v Slovenskih goricah, v tužnem Ko-rotanu. Tovariš, ki je prišel iz domovine, komaj odgovarja na vsa vprašanja: Kako jc doma? V Ljubljani? V Gorici? Predsednik zvoni; občni zbor: Čitanje zapisnika, poročilo odbora, priprave za počitniški sestanek ... Tu sc prikaže naš Krek. Prijazen nasmeh, šaljiva opazka, nato se usede in posluša. Pri debati poseže vmes, daje pojasnila, navodila, migljaje,- poroča o delovanju državnega zbor«* o novih krivico; očitali so mu mL.čnost, da, sovražnost nasproti slovenskemu narodu. Imtujovali so ga tujca. Sedaj se vidi, kako neutemeljena so bila ta sumničenja in očitanja,. Danes je znano po vseh slovenskih pokrajinah: Ni ga boljšega Slovenca, boljšega Jugoslovana. Ko» se je od najvzhodnejšega konca Besne. 9«a do Adrije in do zadnje sloven--ke.vasA na Koroškem dvignil klic, da naj se vsi m? jugu naše monarhije preblvaiočj Slovani družijo pod habsburškim žezlom v lastni, neodvisni, vsakega tujega gospod-siva osvobojeni narodni celoti, tedaj msgr. dr. Jeglič n? kolebal in se ni obotavljal niti za hdpi kje ja njegovo mesto. S tisto odločnostjo, * ki je lastna le močnim značajem, je podpisal sttpje ime na skupni oklic slovenskih voditeljev vseh strank. Njegovo ime stoii- na prvem mestu. Podpis svobodomiselnega župana dr. Tavčarja na drugem. Še v pozni« časih bodo hranili to iz-javo kot viden dV?kaz edinosti vseh slojev naroda v boju za neprikrajš?no vdej?*vo-vanje narodne individualnosti. Obenem pa kot nav dokaz, da katoliška cerkev in njeni dostojanstveniki .zahtevam narodov po avtonomiji ne nasprotujejo, marveč v tem oziru vsakega z *a«mo podpirajo. In ko je dr. šusfieršič. nekdanji Uub-lieoec, favorit, nekdanji charge d' affaires, v trenotku, ko bi marala biti prva zapoved jugoslovanskega dekaloga klic Schil-lerjevega junaka: »Boditše edini, edini, edi-nil« izstopil iz vse Jugoslovane obsegajo-čega kluba ter se pripravljal, da zažge streho skupne hiše, tedaj je škof dr. Jeglič ozlovoljen in z jasnostjo, ki je izključevala vsak dvom nad njegjovim mišljenjem in. njegovim stališčem, ločfl od odpadnika ter v ogorčeni in vneti javni poslanici obsodil vsako secesijo od enotne zveze. Storil je pa še tretje. Da hi razbil Jugoslovanski klub v državnem zboru, za to je bi! dr. Šusteršič preslab. Sledil mu je samo eden: Jaklič. Posrečilo se. mu je pa razbiti Slovensko ljudsko stranko, katere načelnik in voditelj je bil, ter ustanoviti novo ^Slovensko kmečko stranko« — v na-di, da bo stari tvrdki prevzel odjemalce. Toda materni zavod živi brez dr. Šuster-siča dalje in bo brez njega* ki je živelj ne-pokoja, pač še boljše, uspeval. Škof dr. Jeglič se je obrnil sedaj z ravnokar objavljeno okrožnico na duhovščino svoje škofije z zahtevo, naj novo formacijo pobija. (Sledi okrožnica.) Nekdanji ogorčeni nasprotnik škofa dr. Jegliča,, bivši ljubljanski župan in državni poslanec mesta Ljubljane, Ivan Hribar,. objavlja odkritje, ki sega 20 let nazaj in bo pač vzbudilo največjo pozornost. Bilo se mu je posrečilo doseči, da je bila v poslanski zbornici sprejeta resolucija, ki vlado poziva, naj ustanovi slovensko pravno fakulteto kot del slovenskega vseučilišča v Ljubljani in postavi v proračun potrebni trošek. Finančni minister v Thunovem kabinetu, dr. Kaizl, in sekcij-ski načelnik v naučnem ministrstvu, dr. pL Hartl, poznejši minister, pri katerih se je bil oglasil, sta bila rade volje priprav-Ijena pomagati, da se ta sklep izvrši, vendar sta oba, Čeh in Nemec, opozorila na pomanjkanje slovenskih srednješolcev in na pomanjkanje primernih učnih knjig ter sta poslancu Hribarju svetovala, naj doseže pri kranjskem deželnem odboru, da bo vsako leto postavil v proračun postavko za nabavo slovenskih učnih knjig. Ta svčt je bil dober, a deželni odbor je bil potem, ko je postal dr. Šusteršič deželni glavar, trd in ni bil voljan, da bi iz deželnih dohodkov kaj prispeval za slovensko srednje in visoko šolstvo. Cela akcija je bila na tem, da se razbije. Tedaj so nastopili rešitelji v sili. Društvo slovenskih* srednješolskih profesorjev je prevzelo nalogo, da spiše knjige, škof msgr. dr. Jeglič, ki v resnici razpolaga z zelo skromnimi sredstvi, se je pa ponudil, da iz svojega založi vsoto stotisoč kron za sestavo in tisk najvažnejšega pomožnega sredstva za srednješolce) velikega slovensko-latin-skega slovarja, kakor je bil eden njegovih prednikov pokril stroške slovensko-nem-škega in nemško-slovenskega slovarja. Ivan Hribar, liberalec, sklepa vo odkritje z vprašanjem: Kdo izmed obeh, milijonar dr. Šusteršič ali nepremožni dr. Jeglič, zasluži več spoštovanja in odgovarja s priklonom pred knezoškofom. Spričo odkritja o tem veledušnem činu se bo spoštovanje in čislanje msgr. dr. Jegliča med slovensko inteligenco gotovo zelo povždl-gnilo. Videla bo v njem voditelja duhov« ščine, ki je obenem voditelj naroda in mu želi najboljše na narodnem in prosvetnem poprišču. Slovenski narod nima v svoji sredi delavnejšega in blagomiselnejšega moža. Ofoievi dr. Korosteveoa pvora v vojn odselili avslsijsle deleoacle. Strahovita obtožba političnega sistema, ki je med vojno divjal po jugoslovanskih deželah in ki ga je dr. Korošec v vojnem odseku avstrijske delegacije postavil na sramotni oder v vsej njegovi okrutnosti, je v živo zadela. Tako v živo, da se je gotovim krogom zdelo potrebno, objaviti najprej odgovor vojnega mVstra in šele naslednji dan daljši izvleček dr. Ko-roščevega govora, ki ga ob danih razmerah seveda niso mogli zakriti. Kako puhel je bil umetno - ogorčeni odgovor vojnega ministra označuje »Arbeiter Zeitung«, ki piše; »Na dr. Koroščeva odkritja o vnebo-vpijočih dejstvih je odgovoril gospod vojni minister z najstarejšimi frazami, (Navaja nekaj mest.) To je prazno besedičenje^ ln upamo, da se bo gospodu vojnemu ministru že v delegacijah povedalo, kar mu gre. Resnica ie, da je v govorih in interpelacijah v poslanski zbornici nakopičena naravnost uničujoča obilica takih dejstev, in resnica je, da vojno ministrstvo m preiskalo ali dalo pojasnila o njej. Redni odgovor ca interpelacije ukrajinskih, jugoslovanskih in italijanskih poslancev, ki v prvi vrsti poznajo t? žalostne stvari, je nalog, da se interpelacije re smejo objaviti. Če torej vojni minister dr. Korošca poziva, naj mu da »konkretne podatke«, katere bo, kakor c-e je izrazij — in že ta izrek priča, kako malo resno mu je za stvar — »porabil za nadalino obravnavanje«, potem deluje to na tiste, ki te žalostne stvari poznajo, naravnost izzivajoče, Kako malo resno meni vojni minister s preiskavo sploh,, je potem natanko pokazal. Zavaroval se je proti temu, da dr. Korošec »pregrešite, ki so jih morda (mordaI) zakrivili posamezniki, posplošuje in označuje za večen madež na častnem ščitu armade.« In nato se zavaruje proti »postopanju« Korošca, »ki častnika navaja z imenom«! Najprej bi hoteli slišati samo imena, čz se pa navede ime, so pa mučno zadeti. Če je dr. Korošec tega častnika imenoval morilca, bo pač vedel, zakaj.« Nadaljna izvajanja so pobeljena. Oirajie zi ir. Krtkov spaeiik črtih in naklepih in delih v domovini. Vse jc tiho, kadar on govori, vsak je prepričan, da tu mora nekaj zvedeti, kar se ravno njega tiče. Pokojni Krek je imel magično moč do src, osvajal si jih je z ljubeznijo. čudovit vpliv je imel Krek zlasti na dovzetno dušo slovenskega dijaštva. Krekova svobodna beseda, a odločno katoliška misel je vžgala ugašajočo versko luč v srcih stoterih; dvomljivci in omahljivci sa postali odločni prijatelji vere in cerkve. Težko je reči, s čim je to dosegel; morda s tisto preprosto, mirno gotovostjo svojega občevanja, morda s celo svojo osebnostjo. Njegovo življenje je bilo v ozki zvezi z življenjem našega dijašrtva, zlasti visokošolskega. V krogu teh mladih Jjttdi se je razvedril in si odpočil. Zgodovinski pomen in trajno vrednost bodo obranili njegovi socialni tečaji »na Prtov-OK, ki jih je prirejal za visokošolce o valijlfih počitnicah. In iz te »Krekove šole« je prišla cela vrsta socialnih delavcev ..'da, vsa naša mlajša, inteligenca, svetna, Je duhovska. '^ae Krekovo življenje je bilo posvečeno fielu za s'ovcnski narod. Neumorno j,* de.W na političnem, gospodarskem, so-daincvfc, karitativnem, znanstvenem, slovstvenem polju. Na Dunaju je bil eden izmed n^Viglednejših parlamentarcev, nje-o>vc govore so tudi nasprotniki poslušali I zanimanjem in priznanjem. V političnem boja je bil Krek odločen v načelih, a nikdar osebno žaljiv. Znal se je dvigniti nad tisto malenkostno strankarstvo, ki ne vidi pri nasprotniku ničesar dobrega, priznal je tudi nasprotniku vrlino in resnico. Vodilo njegovemu delovanju jc bil nauk katoliške cerkve, njegov cilj blagor slovenskega naroda, pot do tega cilja neumorno delo. Krekovo svetovno nariranje je bil krščanski dem okra tizem, za ta idea! je delal celo svoje življenje z besedo in dejanjem. Sijajen dokaz Krekove genlsnosii je, da je položil temelje krščanski demokraciji, da zajezi prodirajočo socialno demokracijo. S križem in socialnimi enciklika-mi socialnega papeža Leona XIII. v roki je prišel med delavce, jim ustanavljal društva, jini govoril o njihovih dolžnostih —« in delavske množice so se začele z zaupanjem in ljubeznijo zgrinjati okoli svojega očeta. Krek je videl v daljno prihodnost, svoj čas je prehitel za desetletja. Krekovo delovanje je obsegalo vse panoge kulturnega dela. Bi! je politik, agitator, govornik, predavatelj, pisatelj; kar je bilo treba. Krek je ustanavljal društva, snoval organizacije, prirejal shode, pisal knjige, članke, sestavke, neprenehoma je študiral, mislil, snoval načrte in naklepe — vse to v korist potrebnim, bednim, revnim; kmetu ln delavcu in mladim nastopajočim inteligen-tom je bilo posvečeno njegovo življenje. Občudovanja vredna je bila njegova nesebičnost in požftvovainosfc; kar jc imel oh, jc imel reve;*. Vnincl o »novem oovoro, Zakaj bi radi Vsenemci izrabili našo vojsko, priča eden najglasoviteiših i^med njihovih vrst — grof Reventlow, ki piše k Černinovemu govoru med drugim; Besede grofa Černina; »Za Alzacijo-Loreno sa borimo«, po mojem mnenju ne zadevajo jedra stvari. Ne gre niti približno samo za Alzacijo-Loreno. Boji na zahodu, akp gledamo lokalno, se pravtako ne vrte okoli Alzacije-Lorene, marveč okoli belgijskega ozemlja s flandrijskim opirališčem za pod-vodnike. Tu gre za nemško zmago proti anglosaškim silam na kopnem in na morjih.« To se pravi, da naj bi narodi paše ne-nemške monarhije do zadnje kaplje krvi izkrvaveli za nemške osvojevame cilje. Upajmo, da naši državniki ne mislijo na kaj takega. o »M Mile. Žalostno prosluli zgodovinar H»nrik Frledjung meri v »Voss. Zeitung« Trblji pravico za bodočnost. Pravi, da se more Srbiji dovoliti samostojnost lc pod naslednjimi pogoji: Odpraviti mora stalno armado, dobiti novo dinastijo, Bolgarija dobi Macedonijo in ozemlje vzhodno od Mora-ve, med Srbijo in Črnogoro se mora zabiti klin, da se nikdar ne bosta mogli združiti, Črnagora se mora omejiti zgolj na gore, Lovčen ostane avstrijski. To da je minimum miravnih zahtev osrednjih velesil, od katerih ne moreta popustiti niti trohic«, Kljub temu pravi Friedjung, da spada Srbija med »vojne dobičkarje«, ker ii bo monarhija podarila »dragoceno darilo, da bo smela svoje poljske pridelke in posebno živino izvažati na sever.« K tem modrostim pripomuva »Arbeiter Zeitung«; Če se ta-le gosood Friedjung cinično obnaša — in ta način, smatrati kak narod samo za objekt koristnosti drugih držav in čisto mirno razpravljati o tem, kako bi ga raztrgali in potlačili, je cinizem — potem učinkuje to ravnotako smešno kakor nasprotno. Gospod Friedjung kot nasilen politik, ki koraka preko narodov in držav: to je le neestetičen prizor.« Te dni vihra angleška zastava nad zidovi Jeruzalema, družbo ji delata francoska in italijanska. Nehote se spomnimo na križarske vojske, ko je toliko združenih narodov oblegalo kraje Palestine. Seveda je bil namen sedaj čisto drugi. Takrat so se borili za sveto stvar, verski vplivi so vodili križarje v deželo obljub; danes gre pa za angleško nadvlado nad vsem svetom. Benares jim zagotavlja vlado nad Bramani, Meka in Bagdad sta silno zvišala njihov ugled v svetu islama, Jeruzalem pa zastopa kar tri smeri: Krščanstvo vseh konfesij, mozaizem in islam. Novo državo hočejo ustanoviti Angleži tam, dati jo hočejo radikalnim Židom, zio-nistom. S to potezo bi si zaslgurali varnost Egipta za večne čase, Zionistična država, na videz nevtralna, v resnici pod angleškim nadzorstvom, bi bila bolj vama zaščita Egipta od Azije sem kakor desetkrat povečane utrdbe ob sueškem prekopu. Najsibo kakor hoče, najboljši diplomati sveta so pa Angleži vendar. Druge države slačijo narode preveč očividno, Anglež pod krinko popolne samostojnosti, zato pa tembolj temeljito, Strategičnih posledic padec Jeruzalema samobsebi nima, drugačna bi bila situacija, če bi Angleži z vso silo začeli operirati odtod proti vzhodu, proti me-kanski železnici. Če bi se jim posrečilo priti do te proge, je usoda Arabije zapečatena. Ne samo na največje skrivnosti naše vere mislimo, ko govorimo o Jeruzalemu, tudi druga zgodovinska dejstva v tisočletni zgodovini tega svetega mesta se porajajo pred nami. Samo par imen: David, Salomon, Nebukadnezar, Cir, Darij, Aleksander, Pompej, Tit, Hadrijan, Omar, križarji, Saladin, Selim, Napoleon, Ibrahim. Kaj v&e Je videlo to mesto! Ni ga kamena y njem, iz katerega ne bi govorila zgodovina. Hvala Bogu, operacije so se vršile sedaj pred mestom in za njim, sveti kraji sa-mi so ostali taki kot prej, odprta knjiga najstarejših časov in najnovejših dni. Plm\ MVlKOV 8 «0801 ta 1917. Radi pomanjkanja uradniškega in služabniškega osabja kakor tudi prevoznih sredstev bo povečan promet s poštnimi zavitki, ki ga je pričakovali o letošnjem božičnem Času, prav por-ebno otežkočen. £ato, da sezviSanjm zahtevam kolikor jnqgo£e ustreže, Je treba tudi marljivega sodelovanja občinstva. C. kr. poEtno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu se torej obrača do javncsli a prošnjo, da ga pri njegovem stremljenju, završlti večji del božičnega prometa s poštnimi zavitki po možnosti iu. sredi mcseca deccmbra, dejansko podpre ter upošteva sledeče določbo in nasvete, ker bi sicer bila neizogibna zas tajanja v prometu, ki bi enako občutno oškodovala Stranke in poštni zavod. — Predvsem naj si vsak j prizadeva, da odda božične zavitke na poŠto i do osem doi poprej. kakor ie to običajno delat v normalnih razmerah. To velja tudi za zavitke z živili vsake vrste, torel tudi za div-iačino v splošnem in posebe za vsi na Ogrsko, Bosno-Hercegovino Dalmacijo ia Črnogoro namenjene pakete. Pri obstoječih teSkočah fe nemogoče dajati zavitkom z živili kakoršnokoji prednost. •Masti zavitkenaslovliene v velika mesta jc predati popre) kakor aicer, ker se v teh Krafih dostavitev navadno še boli zavleče. Ker nadalje zavitkom tqcd vožnio ne £o mogoče posvečati one pozornosti, kakor se je o drugih okoliščinah še lahko zahteva, je neizogibno potrebno, da fc omol absolutno trpežen in dovolj odpqrea. Ravnateljstva priporoča torej pošiljateljem. da rabijo za omot v svojo lastno korist PO možnosti edinole lesen« vjabojčke. Ako pa se venaarle uporabljajo za omot koši, valovita lepenka ali platno, morajo bitj ti omoti prav posebno trpežni. Zavijanje v navaden papir ali Skatlje iz lepenke (karton) naj se sploh opusti Zavitke je na vsak način treba prav krepko prevažati. PoSUjatcliem onih predmetov, ki se drugače rMOcSUiaio * paslovlisajušj zastavicami brez omota, kakor divjačina in podobno, se nulno svetuje, da predajo o božičnem čsu tudi take pošiljke v omotih, ker se sicer lahko »gub« naslovi. Sveže mgso aH predmeti, kateri pušfiaio maSCobo aH vlago, posebno tudi ribe. se morajo dejati v lesene zaboje aH pa rsai v koše. fa pašnikih z živimi živalmi in na do- po5tji'h »prejemnicah jnora hiti navedena predodredba pošiljatelja kakor a) Če »e takoj ne. sprejme, uazajl bi C« se takoi ne sprejme, prodati! c) Če se takoj ne sprejme, brzojavno obvestili na moje stroške. Pošiljke moralo imeti čista jasen in po-polen naslov (bivališče, mestni okraj, cesta, ulica, hišna številka, zadnja poSta-l Priporoča »e, da se vloži v pošiljke prepis naslova. Zavitek in poštna spremnica morata biti popolnoma enako naslovljena. Naslovi se morajo napisati neposredno n* omot; če to ni mogoče, se napiše naslov na papir, ki se z vao površino trdno prilepi aa omot. Ako se poSilja v koših, vrečah in slično, fe treba naslov prišiti na omot, aH pa rabiti naslovne zastavice- Naslovne zastavice morejo biti i? lesa, čvrste lepenke, usnja, pergamena itd. in pritrjene na pošiljke tako, da ne mo-reio odpasti ali pa se odtrgati. Pri pošiljkah^ ki sp podvržne užitnini in namenjene v večfa mesta, je treba točno navesti vsebino na poštni spremnici kakor M pošiljkah samih, in sicer po kakovosti in ko-ličini fv kilogramih, kosih, litrih itd.l. Pri pošiljkah s povzetjem se mora »povzetje« in povzetni znesek« označiti tudi na naslovni strani nlih samih. Vrednost navedena v naslovu zavitka in na spremnici brez strugotin in popravkov se mora ujemati v črkah in številkah. Končno se opozarjajo odpošiljatelii zavitkov v inozemstvo na obstoječe prepovedi o izvozu blaga. Pripominja ?e, da mora iko-do, ki nastane iz tega, da ?e niso uvaževale prepovedi, razglašene v državnih zakonikih, trpeti vselej le odpoSiHteH sam. Zatorej ie nujno potrebno, da se preo predajo zavitkov za inozemstvo vsa« pouči e daličnih predpisih. BrZivIM vojska v Rusiji Petrograd, 12, decembra. (Kor. urad.) Agentura: Svet ljudskih komisarjev je poročal: Buržoazija, ki jo vodijo kadeti, se pripravlja na udarec proti revoluciji, ko se zbere konstituanta. Kornilov ln Kalje-din sta razvila na Uralu in v ozemlju Dona prapor državljanske vojske. BogajevsK Kaljedinova desna roka, je javno izjavil, da so se uprli, ker jih ja nahujskala na pobuno stranka kadetov. Resno so 9e yče-raj spopadli revolucijske čete in oddelki buržoazijskjh zarotnikov. To podjetje Ogroža mirovno vprašanje in vse pridobitve revolucije. Buržoazija ni mogla počakati, da bi sc bila konstituanta postavno zbrala. Peščica ljudi, ki so se predstavljali kot poslanci, je sinoči v spremstvu članov bele garde in junkerjev, uradnikov in nekaj tisoč buržoazov naskočila vrata TavnSke palače. Kadeti so hoteli dati stremljenjem Kaljedina in Kornilova postaven lesk. Ogrožene so vse pridobitve naroda z bltžnjim mirom. Osrednji odbor kadetov je posljal neposredno Kaljedinu in Kornilovu ^ ojačhe, Najmanjša narodna slabost lahko strmoglavi sovjet in mirovno vprašanje. Svet ljudskih komisarjev razglaša, da je stranka kadetov vprizorila protirevolu-cijsko pobuno, da je sovražnica ljudstvu; obveže se, da ne položi orožja v boju s stranko kadetov ln p Kaljedinovimi četami, ki jo podpirajo. Politične voditelje državljanske vojske zapremo} pobuna bur-žoazije sc bo za. vsako ceno zatrla, Konstituanta se ni zbrala. Stockholm, 14. dec. »Times« so poročale Iz Petrograda; Včerajšnji dan |e pretekel, ne da bi se bila duma zbrala. Vse trgovine so bile zaprte; na tisočo ljudi je preplavljalo ceste. Prostost mo'samedanccv. Stockliolra, 14. dec. »Pravda« je objavila oklic vlade boljševikov, ki zagotavlja mohamedancem popolno versko svobodo in jih poziva, naj podpirajo revolurijsko vlado. Perziji so zagotovili, da bodo precej, ko 6e končajo vojne opcracije, odpoklicali ruske čete. Vse mohamedance na Orientu so pozvali, naj se takoj otresejo jarma evropskih zatiralcev. Boj boljševikov z njih nasprotni' :l. London, 14. dec. (K. u.) »Reuter« je poročal iz Petrograda; Delegat vlade ie brzojavil, da so čete boljševikov zasedle Tamarovko in Kalugoj Kornilove naskakovalne čete so razorožile in ujele in zopet uvedle avktoriteto • revolucije. Komisar črnovojniškega brodovja je zahteval, naj precej odpošljejo oddelke črnomorske-ga brodovja s strojnimi puškami. Čete kadetov 60 napadle. Rostov z oklopnimi avtomobili. Turkestan in Amur neodvisna. Kolin, 14. dec. »Kolnisčhe Ztg.«: Pariški listi so poročali, da sta prcglrsila Tur-licstan in Amur svojo neodvisnost. Sporazum zaplenil rusko imetje. Berlin, 14. decembra. »Vossische Zeitung« je poročala: Sporazum je zaplenil vse rusko imetje v svojih deželah. Kriler''0 v Dvinsku. London, 13. decembra. (K. u.) Reuter je poročal iz Petrograda 10. t. m.: Krilenko je brzojavil: General Čeremisov ni hotel priti v Pskov, vsled česar so ga odstavili. Krilenko je pristavil, da drži cela posadka v Pskovu z boljševiki. Napreduje. Komisar pete armade je poročal, da je došel Krilenko v Dvinsk. Odstavili in zaprli so armadnega voditelja generala Bolti-neva. Vstaja proti boljševikom v Petrogradu. Amsterdam, 14. dec. (K. u.) »Daily Chronicle« iz Petrograda: V Petrogradu sc pričakuje vstaja proti boljševikom. V Smol-nijevem zavodu se je mudil štiri dni veliki knez Pavel Aleksandrovič; Ljenin in njegovi pristaši ga zelo časte. V Petrogradu. Amsterdam, 14. dec. (K. u.) Reuter je poročal 13. t. m. iz Petrograda: Boljševiki so zbrali v vojašnicah in v bližini Tavri-ške palače 8000 mož. Tudi tavriško palačo so zasedli vojaki. Moskovski sovjet je ustavil Russkoje Slovo, ker je pisalo, da se je polastil Krilenko ruskega glavnega stana na iniciativo nemškega glavnega stana. Rusi zapuščajo Finsko. Stockholm, 13. dec. Ruske vojaške čete se pripravljajo, da zapuste Finsko. Kornilove čete poražene. Petrograd, 15. dec. (K. u.) Agentura: Oddelki rdeče garde in iregularne čete so Kornilove čete porazili. Kornilov je pobegnil. Kaljedinovi oddelki so izpraznili Kalugo, ki so jo na to naši oddelki zasedli. Cela črnomorska mejna mornarica se je izjavila za vlado delavcev in kmetov; poslali so torpedovke po Donu proti Kaljedinu. Proti kozakom. Amsterdam, 14. dec. (K. u.) Reuter iz Petrograda: Bivše člane sveta zveze koza-kov so zaprli. Volitve v konstituanto. Petrograd, 14. dec. (K. u.) V okraju Kostroma so izvolili 4 revolucionarne socialiste in 4 boljševike. V Krasnojavsku so združili boljševiki 12.000, revolucijski socialisti 4900, kadeti 2600, menjševiki domoljubi 490 in menjševiki internacionalisti 200 glasov. V Tomsku in v Minsku so združili boljševiki dve tretjini glasov. Pogajanja o premirju. Dunaj, 14. dec. Uradno: Orožje počiva. O premirju se pogajajo dalje. Berlin, 14, dec. Veliki glavni stan: Pogajanja o premirju se nadaljujejo. Berlin, 16. dec. (K. u.) Wolff: V Bre-» Litovskem so se dopoldne in popoldne pogajali na popolnih sejah o podrobnostih načrtov o premirju. Pogajanja bodo 14. t. m. nadaljevali. Berlin, 14. dec. zvečer: Italijanski napad na Monte Pertica se je izjalovil. Nekaj sto ujetnikov je ostalo v naših rokah. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. »Wien«. Rim ,14. dec, »Agenzia Štefani«: Načelnik admiialr^ga štaba italijanske mornarice poroča: V roči na 10. decembra so naše b.hke Mie vdrle v tržaško pristanišče in oddale proti dvema ladjama tipa »rionarch« št;:i *orpedne strele, ki so eksplodirali. Ladja »Wien« se je potopila. Naše lad "? so re vrnile nepoškodovane. nemški vladi vsilil prepričanje, da naši nasprotniki niso ničesar storili, da bi tak neposredni odgovor omogočili. . O vprašanju m izjavi britanske vlade, da je pripravlie-na sprejeti vsako naznanilo nemške vlade, je zvedela nemška vlada še-le iz Balfour-jevega naznanila v spodnji zbornici. Na-daljni koraki v tej stvari se z nemške strani r;"> 'torili. Z bojišč. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. dec. Uradno: Med Piave in Brento so se začeli zopet bojevati. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. dec. Veliki glavni stan: Na posameznih mestih med Brento in Piave so se v zvezi z manjšimi podjetji razvili besni boji s topovi. Berlin, 14, dec. Veliki glavni stan: Na Flanderskem so le v nekaterih odsekih s topovi močnejše streljali. Vzhodno od Bullecourta so Angleži zopet poizkušali vzeti jarke, ki so jih izgubili. S krvavimi izgubami zanje smo jih odbili tam kakor tudi povodom lastnega sunka južno od Pronville smo več sovražnikov ujeli. Južno od St. Ouentina smo zadali sovražniku s presnetljivim besnim ognjem min znatno škodo. Povodom lastnega napada severozahodno od Craonne smo ujelj nekaj sovražnikov. Severno od SL Mihiela so Francozi močnejše streljali iMrn dDIoKen. Iz Pariza poročajo 12. decembra: V sboniic' so poslancem razdelili pismo pariškega vojaškega guvernerja, ki zahteva, da se parlamentarna imuniteta poslanca Cai.ll ar::-ja razveljavi. Pismo navaja naslednje dokaze za Caillaux-jevo krivdo: Pri vseh osebaS ki so v preiskavi radi zvez s sovražnikom, so našli mnogoštevilna pisr.ii, ki ne dopuščajo nobenega dvoma o njihovih odnošsji.h z Caillaux-jem. Posebno obtežilr.a so pisna, ki so jih našli v preiskavi proti Boh:. Istotako se je našla korespondenca med Caillaux-jem in Alme-reydo, ki dokazuje njune tesne zveze. Meseca deccmbra 1917 je bil Caillaux v Rimu ter\=>. veliko občeval z znanimi Nemcem prijamitni osebami. Pred važnimi osebnostmi jo delal zločinsko propagando, češ da ie Francija izčrpana in da ne bo mogla vojne nadaljevati preko pomladi 1917. Petem bo prevzel vlado on in podpisal mir. Italija naj se takoj pripravi na poseben mir z Nemčijo. Svet S2 bo čudil, kako ugodnosti bo Nemčija dovolila Italiji in Franciji, kajti vse stroške vojne bosta morala plačati Rusija in Balkan, Takoj nato bo Nemčija sklenila zvezo s Francijo, Italijo in Španijo proti Angliji in Rusiji, Caillaux-jeva krivda je torej jasno dokazana, Tako obtožno pismo. Začetkom seje je Caillaux hitel na oder in se začel prati. Rekel jc, da bo v prihodnjih dneh raztrgal vse govorice o njem in pojasnil svojo politiko. Clemen-ceau-ja že sedai poziva na pogovor. Na skrajni levici je bilo nekaj slabega pritrjevanja, večina je ledeno molčala. Preiskava proti Caillauxu. Pariz, 14. dcc. (K. u.) »Politiken« je poročal iz Kristianije: Loustaloh je zaslišal danes med drugimi v zadevi Caillauxa tudi ministrskega predsednika Clemenceaua. Odkrlija o seplenMem mlM mirovnem Do;zim Wolffov urad poroča iz Berlina dne 13. decembra: Glasom Rcterjevega pomočila iz Londona je odgovoril zunanii minister Balfour na tozadevno interpelacijo v soodnii zbornici naslednje: »Ker se je ljudskim komisarjem v Petrogradu zdelo prav, da objavijo zaupno poročilo ruskega dln1o-matičnega opravilnika v Londonu, ni nobene ovire, da nriznamo, da je vlada N'e-govega britanskega Veličanstva meseca septembra 1917 dobila oo posredovanju nevtraVfirfa. diplomata od Nemčiie snoro-čilo, da bi nemško vls^o veselilo, "odati britanski vladi naznanilo o miru. Britanska .vlada je nato odgovorila, da je pripravljena, sprejeti vsako naznanilo, ki ii ga želi poslati nemška vlada, in da je pripravljena, posvetovati se o tem s svo»mi zavezniki. Britanska vlada je o nemškem predlogu in svoiem odgovoru obvestila vlade Francije, Itali;e, Japonske, Rus'ie in Združenih držav. Na to nismo nrejeli nobenega odgovora. Poslej tudi nikakih drugih uradnih obvestil nismo prejeli.« K temu bi bilo pripomniti to-'e: Začetkom septembra je prejela nemška vlada po posredovanju neke nevtralne sile diolomatično vprašanje o nemških vojn;h ciljih. Način tega vprašanja po nevtralni vladi je bil tak, da se je smelo v smislu mednarodnih običajev z gotovostjo smatrati, da se je nevtralno vprašanje izvršilo z vednostjo velikobritanske vlade in sporazumno z njo. Dalje se je moglo iz okolnosti vprašanje z največjo verjetnostjo sklepa M, da je angleški kabinet o tem koraku obvestil vsaj svojega najvažnejšega zaveznika. Nemška vlada je načelno pripravljena, da na vprašanje odgovori. V to svrho sta se nudili dve poti: posredovalnega ali neposredovalnega odgovora. Proti posredovalnemu odgovoru potom kake nevtralne države je govoril odločilni premislek, da bi vsako enostransko naznanilo nemškega stališča tudi že nasproti nevtralnemu posredovalcu nemško politiko enostransko vezalo, ne da bi imeli kako jamstvo za stališče nasprotne stranke. Neposreden ustni odgovor po zaupniku se je zdel spričo teh okolnosti kot primernejši. Nadaljni potek dogodkov je pa Razna poro?, 'a. Portugalska se hoče po.'rajc?!. Rotterdam, 14. dec. Nova revolucijo-narna vlada na Portugalskem je istočasno z izjavo, da hoče ostati zvesta svojim obvezam napram zaveznikom, izdala okl;c, ki vabi zaveznike k razgovoru na podlagi ruske sporazumne formule. Nove volitve v<\ Špans^cn. Madrid, 14. dec. Španska vladi je sklenPa razpustiti zbornico in razpisati nove volitve. Iz farne sejT P^Cnnnk«; iborke, Curih, 14. dec. Prva tajr.n r~in italijanske zbornme včeraj je trajala 4 •-> pol ure. Dva predloga desnice in rkr-jre levice dokazuieta, da je šlo nredvsem no'o-žaj ra bojišču, ker so zahtevili. r~j re nejasni Cadornova odgovornost za vojaške katastrofe, di raj C^dorno z drugimi poveljniki ostro kaznujejo. AnnrišVi de-ar za IfaMj^. Lugano, 14. dec. »Agenz'a Štefan'« poroča, da so Združene države v Am-rki dovolile Italiji nov predujem v znesku milijonov lir. Itali'.?"i preganjalo Švi^ri", Ber/i, 14. dec, (K. u.) »P-ind« piše o preganjanju Švicarjev v Italiji: Vrrenvr-ljive vesti prihajajo iz gornje Italije in tudi s Siciliie o Švicarjem sovražnem ra-.pc'o-ženju, ki se je ob različnih obžalovanja vrednih dogodkih pojavilo. Nemški podvodnih obstreljeval FuncMl. Lizbona, 14. dec. (K. u.) Agence Havas: Nek nemški podvodnik je obstreljeval Funchal. Izstrelil je okrog 40 granat. Nekaj hiš je porušenih, več ljudij mrtvih in ranjenih. Patruljske ladje so zasledovale podvodnik, ki je ušel. De enacle. Delegat Fon v vojnim odsek". Dunaj, 14. dec. V vojnem odseku avstrijske delegacije se je del. Fon pritoževal nad preganjanjem civilnega prebivalstva v Gradiško-Gradiščanski, med katerim ni nikogar, ki bi mogel izvršiti kakor-šnokoli izdaistvo proti državi. Navajal jc posebno slučaja poslancev Rybaža in Vu-kotiča. Polemizira proti knezu A-uerspergu, govori proti oonemčevalniir stremljen'em v armadi, krifikuje vejaško krzensko sed-stvo ter predlaga končno več želja glede obnov'tve Gorice. (Govor de'agata Fona priobčimo v pondlejek v celoti. Za današnjo številko nam je došel prepozno.) O kvotnem vprašanju odloči cesar. Dunaj, 14. decembra. V današnji seji je avstrijska kvotna deputacija sklenila, da vztraja na svojem stališču, naj se dosedanja kvota podaljša samo za eno leto. Ker je odrska vlada izjavila, da se to ne strin"a s stališčem ogrske kvotne deputacije, ki zahteva podaljšanje za dve leti, ostane odločitev kroni (ki more določiti podaljšanje samo za eno leto). izpremenjeno vojno ozemlje. Dunaj, 15. dec. (K. u.) »Wiener Zeitung« je objavila odredbo notranjega ministra s 13. t. m. o izpremembi mej jugozahodnega vojnega ozemlja v Avstriji. Višje armadno poveljstvo je v smislu § 1. odstavek 1. odredbe skupnega ministrstva s 17. avgusta 1915 izpremenilo meje jugozahodnega vojnega ozemlja in odredilo, da se izločita iz vojnega ozemlja sodna okraja Landeck in Ried, dalje politični okraji Reuthe, Imst, Inomost, Schwaz, Kufstein, Kitzbiichel, Briksen, Bruneck in Lienz po-knežene orofije Tirolske; dalje v vojnem ozemlju ležeči deli vojvodinje Solnograd in vojvodinje Štajerske, dalje vojvodini Koroško in Kranjsko in sicer s 15 .decembrom 1917. Jugozahodno vojno ozemlje v Avstriji je zdaj sledeče omejeno: 1. Jugozahodno širše vojno ozenfje obsega deželo Predarlsko. 2. Jugozahodno ožje vojno ozemlje obsega pokneženo grofijo Tirolsko izvzemši sodnih okrajev Landeck in Ried in političnih okrajev Reuthe, Imst, Inomost, Schvvaz, Kufstein, Kitzl-biichcl, Briksen, Bruneck in Lienz, mejno grofijo Istro, pokneženo grofijo Goriško- Gradiščansko in mesto Trst z okolico, • • * Interpelacija poslancev Jugoslovan-j skega kluba za izločitev našega severnega ! slovenskega ozemlja iz vojnega ozemlja je 1 imela kmalu uspehi. DeKfurticila, jugoslovanski kluD in S. L. S. Občinski odbor v Dol. I.ogatcu'se pridružuje v sc|i 29. nov. 1917 v polnem obsegu deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 in zahteva kot postavni zastopnik občanov in v imenu teh brez razlike strank — združenje vseh Jugoslovanov v samostojno držaVo pod žezlom presvetle vladarske rodbine Habs-buržanov, — Pribije se, da je uresničenje te ideje brezpogojna zahteva vsega tukajšnjega prebivalstva. — Občinski odbor vsled tega iskreno pozdravlja izjavo zastopnikov vseh strank v Ljubljani, dne 15. septembra 1917 m izreka na tej podlagi Njegovi prevzvišenosti gospodu knezoškofu dr. Antonu Eonaventnri Jegliču, kot prvo-boritel'u za idejo združenja vseh Jugoslovanov, svoje neomejeno zaupanje proseč ga, da še nadalje neustrašeno hodi na čelu bojevnikov do končnega uresničenja te ideje neglede na Ovire od strani ljudi, ki bi bih prvi poklicani izvrševati edinost v tem, zi naš narod najvažnejšem vprašanju. Zat:> občinski odbor Dol. Logaški najostreje obsHa izstop deželnega glavarja dr. Šusteršiča in posktnea Jakliča iz Jugoslovanskega kluba, obenem pa izreka Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku dr. Korošcu, posebej še vsem slovenskim poslancem kluba, svoje popolno zaupane z naroč'lom, da za las ne odnehajo od svojih zahtev. — O tem se obvestita Jugoslovanski klub po poslancu okraja Jožefu Gostinčarju in prevzvišeni gospod knezeško? ~ Občinski odbor izreka Jugoslovanske r< klubu svoje najglo-bokeje sožalje vshd s.nrti največjega sina našega naroda in b:vx°ga poslanca za logaški okraj dr. Jan^-" Evangelista Kreka. — Naj živi njegov v hvaležnih srcih vsega naroda — spo—s;ra Možna Rsberca 1000 kron; Barbara Kovač, Crebinj,_200 K; Marija llavnik, Celovec, 300 K; Hranilnica in posojJnica. pri O. M, na jezeru, Prevalje, 5000 K; I. Pavše, Pre-valje, 2000 K; Matija Rerer, Prevalje, 20CQ kron; Fran:: Broman, Štfažtše, 2000 K^ Hranilnica in posojilnica, Glipje, 30.000 Kj Julius Podzimek, Cc^ovec, 10.000 Kj Anton Schuler, LibeHka gora, 1000 K; E! sa Karničnik, Libič, 5000 K; Simon MaUe, Podsinjavas, 1000 K; Barbara Miiller, Podslnjavas, 1000 K; Anton Lovšin, vojni kurat, Celovec, 500 K; pri podružnici Gorica (t. č, Ljubljana) Vaclav Rys, Gotica, 6000 K; Andrej Rovan, Col pri Vioavi, 10 tisoč K; potom Hranilnice iu posojilnice v Cerknem: Ivan Peternelj, Cerkno, 2000 K; Ivan Škvarča, Ravre, 1000 K; Franc Štu-cln, Čelo, 1000 K; Marijana Novinec, 10C0 kron. — P. t. interesenti se opozarjajo, da ■je c, kr, poštna hranilnica vsled privolie-nja c. kr. finančnega ministra poda'jšala. subskripcijski rok do 15. decembra, do katerega termina sprejema nadaljne priiave o f i c i j e I n o si§ 267., 260b k, z. v -Ž3 nr zapora poostrenega z enim trdim tc-žiščo-j!, dfljc v 3P0 K denarne globe, za slučai neizterljivosti v nadi>ljnih 10 dni zapora in po § 389. k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov. Ta sodba se bo po jcravomoouosti v : mirlu S 45. nav. nar. na stroSke obdolženca enkrat objavita v »Slovencu«. C. kr. okrajno sodišče, odd. III., Litija, dne 15. januarja 1917. ■ Magolič m. p. Dr. Močnik tn. p. sj razumne Gotice in različne raz-aleiia co podrta Gorice Vel ka zaloga umcit.rSk!n kr.rt za 15—18 iu 20 K za 100 komedov Naročila se prosijo na naslov: ANTON i'i* TO?, Ura:!ec. Koseinerbaus liSSjlOMC iMM. Pri Ilirski banki v Ljubljani so dosedaj podpisali VII. vojno posojilo sleJeči: Ivan Vidmar dekan, Žit, Vid, 1000 K. Josip Lavtižar, Kranjska gora, 2000 K; župna cerkev, Zlatopobe, 5000 I<; župna cerkev, Stara Oselica, 2000 K; Kail Čik, župnik, Zabnica, 500 K; župni urad Naklo, 2030 K; Janez Sedevčič, Reka, 100 K; Janez Putre, Oberfliegerdorf, 500 K; Magdalena Jonke, Obertliegerdorf, 500 K; Marija Pleško, Moste, 2000 Ki Gr. Evj>en Lampe, tuicaj, 2000 K; Jan. Meršolj, Reteče, 400 K; župna cerkev Reteče, 2000 K; Helena Beraik, Sp. Luše, 2000 K; župni urad Lučine, 3000 K; Jakob Ciber, Dobrovca, 1000 K; Jožef Skapin, Jakovce, 100 K; župni urad Št. Lovrenc, 2000 K; Mlekarna Št. Lovrenc 1000 K; Slovenska trgovska šola, tukaj, 1000 K; Jožef Livk, Malkovec, 3000 K; Jakob Potočnik, Rovt, 500 K; Razni neimenovani zavodi, 1,000.000 K; razni neimenovani zasebniki 565.000 K; za lastni račun 250.000 K. Pri Jadranski banki so podpisali sedmo vojno posojilo: Rosman & Ts;hurn, tu, 10,000 K; Jakob Črnivcc, 2000 K; Fran Crobath, dr. z. o z., Kranj, 10.000 K; Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, 10.000 K; neimenovani denarni zavodi: 40.000 K, 30 000 K, 500.000 K, 30.000 K. 12.000 K, 100.000 K, 20.000 K, 179.400 K, 500-000 K, 600 000 K, 123.900 K, 25.600 Ki Kreditno društvo Kranj, 5000 K; Kastelic & Žabkar, 1000 K; Mavro Furst, tu, 10.000 K; Anton Križaj, 1001 K; Ivan Konč.na, 1000 K; Medic in Keršmanc, 5000 K; Helena Suyer, tu, 10.000 K; Vinko Vabič, Žalpc, 3000 K; Jos. Zidar, tu, nadaljnih 15.000 K (skupno na sedmo vojno posojilo 25.000 K); Vinko Majdič, Kranj, 50.000 K; Jos. Rosenberg, tu, 5000 K. VII, avstrijsko vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani je do inkl. 3. t. m. subskribi-ralo 593 strank 6,684.200 K VIL avstrijskega vojnega posojila. Med drugimi so vpisali sledeči gg, in zavodi: Angela Kovač, Lož, 12.000; Franc Tomz, Ljubljana, 5000 K; dr. Alojzij Praunsseis, Ljubljana, A; Mestna hranilnica v Kamniku za svoje stranke nadaljnih 43.000 K; Občinska hranilnica Kostanjevica 100.000 K; Kolinska tovarna, Praga, 30.000 K; Fani Žebre, nadučiteljeva soproga, Stari trg pri Ložu, 3000 K; Tonca Žagar, soproga tovarnarja, Markovec, 4000 K; Ivan Pangerc, Selo pri Bledu, 2000 K; Vodstvo ljudske šole v Hinjah 2000 K; Frančiška Dolinar, Ljubljana, 2000 Kj Posojilnica Cerknica 38.000 Ki Ivan Grabner, Kostrevnica, p. Slu Za preninoge dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne izgube naše pre-blagc soproge oziroma mamice in stare mamice, gospe si v n'a Ej AJ 9 O >,- • "v O Marija Stistersic izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo darovateljem prekrasnega cvetja in vsem onim, ki so spremili nepozabno pokojnico na nje zadnji poti. 32701 ŽALUJOČI OSTALI. M Rodlina Ivan Ženko naznanja vsem sorodnikom in znancem, da se je truplo našega na polju slave padlega iskrenoljubljenega sina, oziroma brata, blagorodnega gospoda 32731] c. in kr. stotnika havbičnega polka št. 28 jvhuaNA ŽENKO viteza reda železne krone III. razreda, imejitelja vojaškega zaslužnega križa, treh Signum laadis i Id. prepeljalo v Ljubljano in da se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 16. decembra 1917, ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu. Slava njegovemu spominu! V Ljubljani, dne 15. decembra 1917. Mestni pogrebni zavod v LJubljani. V svojem In v imenu starišev in bratov naznanjam s potrtim srcem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je dne 11. t. m. v dobi 50 let svoje starosti po mučni bolezni v Gospodu preminul ljubljeni soprog % o gostilničar v Lipici pri Trstn. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Pogreb sc je vršil 13. t. m. iz mestne mrtvašnice v Trstu na pokopališče k sv. Ani. Novo pograbita podjetje Trgf. Gsrso 4?. Žalujoča soproga Marija Mijani. D"*" Naprodaj je '•C 150 kg pristnega iztrčanega medu 220 kg pristnega prešanega medu 300 kg pristnega medu v satovju. Naslov peve uprava ^Slovenca« pod »Med 3221«, oko znamka za odgovor. Rabim zanesljivega in treznega jap- HLAPCA -»C za konje proti dobri plati in hrani. Isti mora biti vajen vožnje iz gozda. Sprejmem tudi TESARJE ali MIZARJE v trajno delo. — Ravnikar Franc, oblast, skuš. mestni tesarski mojster, Linhartova ulica štev. 25, Ljubljana. DRŽAVNI VPOKOJENEC, zmočen obeh dcželuib jezikov v govora in pisavi ter knjigovodstva, išče SLUŽBE OBČINSKEGA TAJNIKA, OSKRBNIKA, SKLADIŠČARJA ali knj enakega pod ugodnimi pogoji. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe naj se blagovolijo poslati pod St. 3257 na upravo tega lista. 3257 ŠTEFAN LIPIČER, begunec iz Avč št. 38, ki stanuje v Dol. Novakih št. 19, p. Cerkno, Goriško, J®*" išče -»C svojega sina Jožefa Lipičer, orožniškega podtajenačelnika. 3272 Stalna stranka, ^i^Js/flk za ^oj s:, brez otrok al« pozneje manjše moderno stanovanje Kdor (-a preskrbi, dobi nagrado 5 kg čiste svinjske masti ali S50 K. — Ponudbe pod » Moderno stanovanje« na upravništvo »Slovenca«. 3262 Kupim vsako množino novih in starih svi po 20 K kg. A. Landskroner, Ljubljana, 3230 Sv. Jakoba nabrežje 39. Sprejme se W v-:13LT V>-' •' 'C—KTri. \ie0r iz poštene hiše v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod št. 3243. ob Tržaški cesti, prikladna za gostilniški in mesarski obrt, se J5SP" daje v najem-Ponudbe pod »Novo leto 3242« na upravo »Slovenca«. "V f) ®8fflff>S»» Ker je zavladalo silno pomanjkanje snovi za izdelovanje drož, sc iste za praznike ae morejo ooposlati nobenemu odjemalcu. V zalogi pa imam vinske droži v hlebčkih ki sem jih pripravljen doposlati vsakemu odjemalcu po 50 do 103 kosov. 3250 Velcspoštov anjem MAKSO ZALOKER, Ljubljana. PREKLIC. Podpisana sem Fr. LaraberSku iz Podgorja hiš. št. 81 očitala, da mi jc v noči od 11. na 12. novembra v družbi drugih zlikovcev vzel leseno klop izpred moje hiše ter jo neznano k;im odnesel. Ker pa se jo izkazalo, da jc imenovani pri celi stvari povsem nedolžen, prcklicujein te moje žaljive besede, katere sem v razburjenosti in vsled napačnih obvestil izgovorila, ter sc mu zahvaljujem, ker ie od tožbe odstopil. V Podgorji, dne 2. grudna 1917. Marjeta Plevel, 3175 posest, in gostil, v Podgorji št. 86. KUPIM smrefeou spiti sla posestno v prometnem kraju na Kranjskem ali štajerskem v obsegu do 25 oralov ali POSODIM 20.000 KRON ^»C na nezadolženo posestvo. — Ponudbe pod »Zima 3260« na upravništvo »Slovenca«. 3260 Proda se 3258 3263 naj ga takoj ponudi tvrdki J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13. KiiErfm precej močan samčev T6JP"- VOZ, brez lestev, potem popoln ZJ*?- FLUG (oralo) in BRANO; vse to je lahko novo ali tudi žc rabljeno, vendar Sc v dobrem stanu. Potem kupim tudi 100 KOŠAR za pošiljanje sadja itd. Za naslov pove iz prijaznosti uprava »SLOVENCA« pod Stev. 3264. (Znamka!) 3264 h konjem za lahko delo pri pošti, :: 25 do 40 let star, pošten, trezen se sprejme takoj. :: Tudi invalid s primerno poškodbo se sprejme. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 3259, ako znamka za odgovor. 3259 vinograde e lil OJ O Al. Korsika v Piani, Slpiivsisova cesta sli Vrtača 3. Naznanjam, da mi je ravnokar došla s Holandskega velika množina cvetličnih čebuljic, kakor: hijacinte, I. vrste z imeni, II. vrste brez imen, pač pa po barvah razdeljene, ravno tako tudi J*" tulipe več vrst, kakor tudi mnogovrstnih drugih čebuljic. — Cene so zmerne. Spoštovanjem Al. SCorsika. sprejme v delo vojna čevljarna v Ljubljani. Plačapa dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Pc; ;:dbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne. 3244 tri leta stara, rdeče barve. LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 55. Kdor namerava prodati šc kaj odda v večji množini graščina v Mokronogu. Vpraša sc pri g. Josip Hoimann-u v graščini Mokronog ali pri gosp. dr. Oton Vallentschag-u, odvetniku v Ljubljani. D*" Izšel je krasno opremljen slovenski vojaški koledar z naslovom w ra n ki se dobiva po vseh knjigarnah v Ljubljani, v raznih trgovinah na doseli in pri založniku JANKU NEP. JEGLIČU, šolskemu vodji v Ljubljani. — Cena vezanemu izvodu 1-50 K. Kodr vzame 25 izvodov pri založniku, po 1-30 K, za trgovce poseben popust. Naroča se najceneje po nakaznici, siccr se pošilja (samo vezan) proti povzetju, ki stane 50 vin, za zavoj. Na vojno pošto se ne sprejema povzetje, zato naj se denar pošilja naprej. 3270 Vsem, ki ste nas tolažili ob bridki izgubi naše najboljše mamice, mile soproge, sestre, tete in svakinje, gospe in jo spremili v tako obilnem številu na njeni poti v večnost, kakor tudi darovalcem krasnih vencev izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Vsemogočni naj Vam povrne trud, nas pa tolaži v globoki žalosti. Spodnja ŠiSka, dne 13. decembra 1917. Rodbini Rojina=Borštnar. A. VIII. 775/16—3. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, oddelek VIII., jc po prošnji dedičev po Mariji Ramovš iz Gornjih Gameljev štev. 18 na prodaj na javni dražbi sledeča nepremičnina: Zemljišče vi. št. 304. katastralne občine Gameljne, obstoječe iz parcele št. 19, hiša št, 19 v Gornjih Gameljnih s hlevom in šupo in št. 21/1 ter 21/2 vrt pri hiši, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 10.000 kron. Dražba se bo vršila v ponedeljek, dne 17. decembra 1917, ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Gornjih Gameljnih pri hiši štev. 19. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je plačati pri sodišču. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču, soba št. 33, med uradnimi urami. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., 3130 dne 26. novembra 1917. Do K 5000-— brez zdravniške preiskave! Za nabavo Brez poviška za vojake na bojnem poljul K lOOO VII. vojnega posojila v 12 letih »» 15 «« „ 20 „ letno K 63--„ 48--„ 35-- se plača poluletno K 3210 „ 24-40 „ 17-35 četrtletno K 16-30 „ 12-40 „ 910 mesečno K 5-55 „ 4-25 „ 3-10 Nezapadnost hranilnih vlog. — Police se morejo odkupiti ali obremeniti od prvega hipa naprej. Kdor sklene n. pr. zavarovanje za 1000 K na 12 let, pa ustavi plačevanje premij po preteka prvega leta, sc mu izplača — neglede na morebitne male razlike — K 59-46, če tudi jo bil zavarovan celo leto. Zavarovanje ga je stalo torej lc K 3-54. Najnižje premije! Polni obrestni prebitki v prid zavarovancem! Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo; deželna poslovalnica c. kr. avstr. vojašk. zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Frančevo nabrežje 1, okrajne poslovalnice in njih pooblaščenci. Zahtevajte pojasnila o naših otroških zavarovanjih! I ffl) 4 se i/.plaea za vojno posojilno zavarovanje brez zdravniške preiskave (z l2s letno dobo) na življenje otrok (osebe pod li. letom) koncem zavarovanja, t. j. dne l.. novembra 1929 poleg obligacije zavarovanega vojnega posodila za vsukih tOOO K pravomoenoga zavarovanega vojnega posojila. — V sinism zakonitih določb se more v sla'nju smrti zavarovanega otroka pred dopolnjenim (4. lotom mest-o vojnega posoiila izplačati ie povračilo vplačanih premij. Po dovršenem 14. letu no zadene zavarovanje več na nikake urno* jitve n se izroči za slučaj otrokovo gmrri zavarovano vojno posojilo brez vsakih bremen. —• V o no posojilno zavarovanje rANK10K.*-jevo io naipilmornejso božično darilo Vojnoposojilno »varovanje jo toroi izborna oblika otroikega • zavarovanja in je posebno primerno, da se z njim zagotovi na najboljši način hieram dota — sinovom denar za Sfudlje v lagodnih plačilih na obroke „ANKER" Glavna poslovalnica Ljubljana, Prisojna ul, 1, znaša pri 12 letni zavar, dobi Zavar vojno posojilo K. Kino nominaie . iooo . , 3i 00 , . 4000 letno , -aririiTir ske droge (stare). _ hrastov les — smrekovo skorjo (lubje). - Na kubične metre: OkrogeS les smrekov, borov, hojev. — Les za Jame (Grubenholz). Vinko Vabic, vetržec, Žaloc, Južnoštajerska. Semenska trgovina W 1U])U Bleiweisova cesta ali Vrtača 3. kupuje vsa doma pridelana SEMENA, vsako množino, plačuje pa po najvišjih cenah, kakor: KORENJE, REPO, SOLATO, BUČE, KUMARE, KONOPLJO itd. PRODAJA tudi mnogovrstna, večinoma doma pridelana semena. Nov cenik izide v mesecu januarju 1918; dobil se bode brezplačno. hišnega in gospodarskega poslopja, ter vrta v Dobravljah hišna štev. 3, pri Tomaju, se bo vršila dne 16. decembra 1917 v Tomaju v prostorih Hranilnice in posojilnice ob 2. uri popoldne, kjer se poizve tudi pogoje. Kranjska deželna podružnica 9 MaviSa Tn»>u«i S .r* ^apAI Tehnična pisarna 2780 za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev. VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena. kupi vsako množino franko vagon Vpošlevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen. 136 IIIIIIIIIIIIIlilllllSIillllllllllllliiMIHIIIII krznar 296t Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19 kupuje vseh vrst bože diojafine, lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiimiiimHi odpisujte 7. avstrijsko vojno posojilo! I. 5 Vs% amortizacijsko driaono posojilo po K 92' odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po K 91-54; n. 5V. dne i. aognsta 1926 pooračljioi drzaonozakladni listi po K 94* Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto JCranjska deželna banka v Jujubljani. Konjak iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkofah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega 1 polliterske steklenice franko po pošti za 60 kron, mladega triletnega, Čudovito učinUujoCcga kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 4 polliterske steklenice za 48 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči buroundec po K 4'60 liter. Benedikt Hertl, qraščak, grad Goliče, Konjice, Stajcr. F. BAT3EL M v 6orici) lihiiih, Stari tre st. n Moška tn ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke - Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775 Mehanična delavnica na Starem trgu 11 Električna luč s pritiskom roke, nikaka baterija, ne more odpovedati, dolgo let uporabljiva. S poteg-ljejem male rinčice se jame premikati dinamo, ki da električni tok za svetilko in naredi lepo belo luč. Cenejša kot vsaka druga žepnajsvetilka, ker odpade nadomeščanje baterij. Poljubno dolgo sveti brez prestanka. Cena komadu K 30'—. Pošilja z Dunaja proti vposlatvi zneska poleg K 1'50 za zavoj in poštnino franko po ccli Avstro-Ogrski in na bojno polje glavna zaloga Max BofameS, Dunaj, EV. M&rgarsihenstr. 27/32 Ceniki proti vposlatvi K 1*—, 2456 povsod hvaljeni in priljubljeni = cu eo Samo pri | specialna trgovina s šivaln. stroji, kolesi ter zraven spa-| dajočimi deli Ljubljana, Sodna ul. 7, poleg justične palače. rjaisjscsnagzezs Obvestilo. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubijane je vpoštevajoč zelo zvišane cene za premog in vse druge potrebščine pri obratovanju v javni seji dne 4. decembra 1917 plinu in koksu iz mestne plinarne od 1. januarja 1918 naprej določil sledeče cene: a) PLIN ZA RAZSVETLJAVO, vsak kubični meter po 40 vinarjev. b) PLIN ZA KURJAVO IN KUHO, vsak kubični meter po 30 vinarjev. c) KOKS, vsakih 100 kilogramov 9 kron 20 vinarjev. Cene koksu veljajo v plinarni na licu mesta. Dostavljanje na dom ali kolodvor se bode zaračunavalo posebej kakor doslej. za razpošiljanje jajc in sadja! Skalile za poštne in Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154. BRHTH Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi. 1.9u Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6. V Ljubljani, dne 11. decembra 1917. Mestna plinarna. USsžanovIšesi© I. 1893. Ustanovljeno i. 1893. v v Ljubljani : zadrega z omejenim jamstvom Dovoljuje llanom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7>/2, 15 ali 32>/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg St. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4*40/0. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.S48-4© kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1S24 s 13.615 deleži, ko reprezentujejo jamstvene glavnice sa 6,089.350 kron. r ^ ^ bj^zriTi^j^si^zrTip^i^ir^rs^ l ; t . s i i i it s t 11 ii s ii ti M: 11. i i s jiij it 11 i lil 1111 ii 11 it u ijjij li tu rui u. ii^ i iixj Ne puščajte otfok samih, da se požari omejijol g ( BlisriTRnninnniinniiiiiiiinuiminiiiii mmounnoiuiiiDHniiiuaiuimniiiiiniainanmiiiiuuiiuniJiiniii un u u uitnii Eiiaumni iih mm tiiitminnmiiH] na oanimniuiiiinraaninmnnnnfniBaaminuiaiBDsmmiiminnu uiniuunits Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17. Zavarovanja sprejoma proti požarnim Škodami 1. raznovrstne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove ln enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale l. 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farab nastavljeni poverjeriki. Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje Izplačilo. 1439 fle puščajte otfok samih, da se požari omejijo I m E&k. S£i @§r" Hsr sr. mr Ljudska posojilnica reg.zadruga z neom. zavezo v Ljubljam sprejema prijave jedrno 5 72°/o avstrijsko vojno po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100'—: I. devka prosto Vh % amortizacijsko državno posoiilo K 91'54. □□□□ II. toka proste 511 tine l. avgusta t pp Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejmejo v hrezpBacno shrambo in upravo. "^Bi ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI SELENBURGOVA ULICA ST. 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.