Tefedske nnice. žrtve Drave. V zadnjem «Gospodarju« smo javili pretužno vest, da so valovi Drave pogoltnili po nesreči štiri duhovniška življenja. Drava je naplavila dne 17. t. m. pri* Sv. Lovrencu doslej tri žrtve in sicer oba ^ospoda župnika M. Volčiča in Baznika ter premicijanta Ribiča. Pogreb gospoda Volčiča se bo vršil v Breznu v petek, dne 20. t. m. ob 8. uri zjutraj. G. župnik Baznik in premicijant Ribič pa sta bila pokopana pri Mariji v Puščavi danes v četrtek, ob 8. uri zjutraj. Bogoslov ca Deržečnika, ko pišemo te vrste, še niso našli. Dravska nesreča. Josip Držečnik. Najmlajša žrtev cbravske nesreče je bil bogoslovec gosj)od Josip Držednik. Rojen je bil 7. aprila 1902 v Orlici, župnija Ribnica tia Pohorju. Bil je sin vrlo krščanske, ugledne, zavedne in daleč okrog znane družine Vinšekove. Že v ljudski šoli je kazal posebno nadarjenost in marljivost. Zato ga je dobri oče dal v šolo. V dijaškem semenišču je našel v razburjeni mladeniški dobi varno zavetje. Bil je zelo dober dijak. Ko je izvršil gimnazijo ga ni nihče silil ali mu prigovarjal za bogoslovje. Sam se je zato odločil ter spolnil tiho željo svojih dobrih staršev in blagih sorodnikoy. Letos po drugem letu bogoslovja je bil posebno pobožcn ter je skoraj vsaki dan pristopil k mizi Gospodovi. Bil je vobče mirnega, ponižnega in dobrohotnega ¦enačaja; bil je abstinent. Soboto pred grozno nesrečo je 6e opravil prav lepo svojo pobožnost v cerkvi. Preden so stopili v usodepolni čoln je opominjal, da bi bilo boljše, iti na most a ga niso poslušali. Ta blagi gospod je bil "veselje staršev, sorodnikov in ponos cele župnije. Tega tlagega gospoda je morala kruta smrt na tak način iztrgati iz lepega mladeniškega življcnja. Velika žalost In potrtost obdaja dobre starše, sorodnike in celo župnijo radi te izgube. Naj bo v tolažbo staršem vzgled očaka Jakoba, ki je tudi na kruti način izgubil najljubšega Jožefa a jo bilo po dolgem času snidenje tem bolj veselo. Tako je šel dobri Pepek k Očetu, da prosi za svoje ter bo snidenje nekdaj tem bolj veselo. Dobri Pepek, počivaj v miru. Bridko in hudo je, da še do 14. julija ni tznano nič o vtopljencih. Iz škofijskega dvorca. Priprave in poprave v škofij skem domu so toliko napredovale, da je škof dr. Anton Karlin 18. t. m. že odprl svoje prostore za one, ki bi želeli v kateremkoli oziru ž njim govoriti. Kedaj se bo vršilo slovesno ustoličenje za danes še ne moremo naznaniti. Kakor slišimo bo slovesna in&talacija škofa dr. Karlina dne 29. julija. Važnosti in podrobr.osti glede katoliškib shodov v Ljubljani in Zagrebu bcmo začeli priobčevati v prihodnjih števiUcah Gospodarja. Lepa slovesnost pri Svetemu Roku nad Šmarjem pri Jelšah. Že dva dni pred 16tim julijem so vrla šmar ¦ ska dekleta in domači Orli se posvetili popolnoma pripravam na slavnost. Fantje so v soboto postavljali mlaje in slavoloke ob potu k sv. Roku, deldefa pa so opletla vse z nebrojem vencev; v nedeljo se je odela še romarska cerkev sv. Roka v prazniono oblačiio. Vnema za zunanji sijaj je bila povsod tem večja, ker se med jubilanti nahaja tudi šmarski miljenec — rojak g. prcfesor J. K. Vreže. Kakor je pri vseh katoliških prireditvah zadnjih let gosp. proiesor Vreže vedno desna roka šmarskega gospoda kanonika I. Bohanca, neustrašeno skrbeč zato, da Šmarčanom pripravi kaj lepega, tako je sedaj tudi cela šmarska fara tekmovala, da se oddolži po svojih močeh svojemu najdražjemu rojaku-jubilarju. Povečevalo pa je zanimanje za pomenljivo slavnost še dejstvo, da je z izbiro Sv. Roka za proslavo 351etnice mašništva počastii Šmarje eden najznamenitejših letnikov lavantinske duhovščine. Naj slede samo imena in vsak, kdor nekoliko pozna našo domačo zgodovino, bo lahko spoznal, da je s temi imeni v najožji zvezi vsak znamenitejši pokret med nami v zadnjib štirih desetletjih. Izmed 15 novomašnikov, ki so poleti 1889. šli obdelovat lavantinski vinograd Gospodov, jih je med tem že 5 odšlo po plačilo v večnost (Bogataj J. Munda, A. Šuta, Zagajšek, Urban). Deset pa jih je dočakalo 351etnico v službi Gospodovi in prihitelo k Sv. Roku zahvalit se Bogu, za v tem času prejete milcsti. In sicer so to poleg gospoda prof. Vrežeta še sledeči gg.: Franc Moravec, stolni župnik in kanonik v Mariboru, dr. Anton Medved, gimnazijski profesor v 'Mariboru, Josip Cerjak, konzistorijalni svetovalec in dekan v Slov. Bistrici, Martin Medved, dekan v Braslovčah, Štefan Pivec, dekan v Vuzenici, Janez Rotner, dekan v Škalah, Jožef Gunčer, župnik v Šmihelu nad Mozirjem, Franc Ogrizek, župnik v pokoju v Vojniku m Peter Zadravec, župnik pri Sv. Lenartu nad Veliko nedeljo. Vsi jubilanti so prišli v Šmarje že na predvečer. Ko je večerni vlak privozil v Smarje, zažarela je romarska cerkev sv. Roka v bajnem svitu veiikanskega kresa, zagrmeli so tcpiči in glasni «živio«-klici na hribčku zbrane množice, pritrkavanje zvonov obeh cerkev pa je ob ravno nastopajočem mraku nazna.njalc jutršnjo slovesncst. Zjutraj 16. julija — obletnica mašniškega posvečenja gg. jubilantov in posvečenja cerkve sv. Roka — so sv. mašam v farni cerkvi sledile po prekrasno sestavljenem sporedu sv. maše še v vseh večjih kapelah proti Sv. Roku, ki so jih jubilanti darovali za vse žive in rajne svoje učenike, dobrotnike, prijatelje in svoji skrbi izročene vernike. Neutrudno je pri tem poveličeval čast božjo domači pevski zbor pod vodstvom gospoda Zeliča. Ob 8. uri so množice vernikov že napolnile romarsko cerkev in še so prihajale vedno nove. Pridiga se je vgled tega morala prestaviti izven cerkve. Ob pol 9. uri je nastopil kot cerkveni govornik gospod profesor dr. Anton Medved, ki je najprej pozdravil na tisoče broječo množico, posvetil nato Erce pretresajoče besede duhovniškim žrtvam Drave, potem pa v globoko zamišljenem govoru predočil duhovnika kot srednika med Bogom in ljudstvom, kot svetilnik sredi teme in kot delivca božjih dobrot. Sledila je zahvalna slovesna sv. maša, ki jo je daroval gospod dekan Rotner, nato pa črno sveto mašo za v Dravi pokopane sobrate, ki jo je daroval gospod profesor Vreže. Ob pol llh je bila cerkvena slovesnost končana, a množicez branih vernikov se kar niso mogle ločiti od kraja prebitro minule slovesnosti. Skoro od poldneva naprej je cerkev odmevala od Marijinih in drugih nabožnih pesmi. Le počasi se je hribček sv. Roka zopet izpraznil. Cerkveni slovesnosti je nato sledil bratski sestanek duhovnlkov v gostoljubni hiši čuvarja Sv. Roka g. prof. Vrežeta, katerega se je poleg jubilantov udeležilo še \fečje število drugih gostov. Slavljence so tukaj prihiteli pozdravit tudi župani in občinski svetovalci obeh šmarskih občin ter načelnik krajnega šolskega sveta, ki so jubilantom želeli, da se sestajajo naprej kot bratje vsako leto še petnajst, da še petindvajset let k enakim slovesnostim. Isto žele tudi vsi dobromisleči Šmarčani. Kdo je kriv vsega gorja v Sloveniji? Od Sv. Lenarta nad Laškim nam poročajo: Naši samostojneži trosijo okoli laži, češ, dr. Korošec je glasoval za kuluk (tlako), za strašne davke, huda vojaška bremena itd. Zopet bi radi vse na dr. Korošča navalili. Kdo pa je kriv vseh teh bremen, ki se hočejo naložiti na naša bremena? Centralizem, za katerega so ob svojem času glasovali vsi samostojni poalanci, ki so bili v Beogradu le petolizci Srbijancev. Ako bi se delale postave za Slovenijo v Ljubljani, pa ne v Beogradiv potem bi gotovo ne bilo ne kuluka in drugih strašnih bremen. Torej samostojneži, le lepo tiho, sicer pridemo z imeni na dan, da bo svet spoznal naše samostojne dolgoustneže. Shod SLS v Kamnici pri Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 22. julija po rani sv. maši ima gospod poslanec Žebot v Kamnici pri Mariboru na posojilniškem vrtu, v slučaju slabega vremena pa v posojilnici zborovanje SLS oziroma Kmetske zveze. Vabimo vse naše somišljenike v Kamnici, kakor tudi iz sosednjih župnij, da se tega zborovanja v veHkem številu udeležijo! Shodi poslanca Pušenjaka. Dne 29. julija ima gospod poslanec Pušenjak po rani sv. maši shod na Ljubnem, ob 4. uri popoldne shod v Lepi njivi v gostilni Brinovšek. Mariborske novice. Pretekli teden se je zgodilo v Mariboru primeroma zelo malo novega za širšo javnost. Mariborska gospoda je bila v dnevih pekočega solnca zelo nezadovoljna z vročino. Minuli pondeljek je blagoslovljeni dež omilil vročino in neprecenljivo veliko koristil vrtovom, vinogradom, travnikom in polju. Zadnjo nedeljo smo doživeli v Mariboru zopet dve smrtni nesreči. Pri i kopanju oziroma pri skakanju v vodo je utonii sin čev- j Ijarja Gobeca Edvarda, trupla še do sedaj niso potegnili iz vcde. Proti včeru v nedeljo je vlak na drobne kose ra»- j mesaril železničarja Rcberja pri severni bločnici glavnega j kolodvora. Sokol v Studencih je imel svojo veselico v nedeljo in zvečer se jo Maribor jezil nad sokolskim tul- jenjam po ulicah. Orjuna miruje, ker ima preveč opravka s sodiščem in policijo. Romarski vlak k Mariji Poniagaj bo vozil v petek, dne 24. avgusta. Na Brezjah ostanemo v soboto. V soboto zvečer pridemo v Ljubljano, ker bomo drugi dan navzoči pri katoliškem shodu. V nedeljo zvečer se povrnemo domov. Ako se bo prijavilo zadosti romarjev, bi lahko vozili pose^bni vlaki iz Brežic, Dravograda po Savinjski dolini, Ljutomera, Maribora in Celja. Romarski vlaki se bodo organizirali v Ljubljani in bodo od tam razposlani potrebni oklici na župnijskc urade. — Kdor želi meti glede teh vlakov kako pojasnilo, naj se obrne na pripravljalni odbor za Katoliški shod v Ljubljano, ne pa v Maribor. Romarji bodo imeli polovične cene na železnici. Natančnejši pogoji s<? bodo pravočasno objavili. Učenec Ivan Gostenčnik je pobegnil od dcma iz Maribora vsled slabega spričevala. Videii so ga že večkrat v okolici Maribora, kjer se zadržuje pri kmetih. Fant je star 13 let, oblečen v črne žametne hlače do kolen ter v siv športni suknjič. Na nogah ima črne nogavice in čevlje. Lase ima piave, po licu pa solnčne pike. Starši od fanta prosijo vse, ki bi ga kje videli, da to naznanijo policijskemu komisarijatu v Mariboru, ali pa naravnost starišem na naslov: Jurij Gostenčnik, sprevodnik juž. železnice, Aleksandrova cesta 35, Maribor. Smrt pač bridke seka rane. (Dopis od Sv. Marjete na Dravskem polju.) «Smrt pač bridko seka rane«, pravi pesem, to smo močno občutili tudi mi, ko smo 10. 7. položili v grob vrlega moža Štefana Cafuta, moža poštenjaka, dobrega srca, pa tudi trdne, r.eustrašene volje. Bil je skrben oče svoji družni, a hidi otroško vdan sv. Cerkvi in ivest sin svojega naroda. Bil je odločen narodnjak vedno> tudi takrat, ko je v naši vasi bilo skoro vse zastrupljeno in nahujskano od nemškutarije, kakor tudi sedaj, ko sokolskoorjunskc-samostojno učiteljska šuntarija pri nas razsaja in grozi s pobojem in uničenjem. V začetku vojske so ga preganjali zaradi njegovega odločnega narodnega mišljenja, bil je z drugimi narodnjaki na «črni listi«, a on se ni ničesar ustrašil, ampak je ostal zvest veri in narodu svojemu. Ni pa tega kazal samo z besedami, ampak z dejanjem. Dokler je bil zdrav, je bil v občinskem odboru, do zadnjega je bil cerkveni ključar ter med ustanovitelji posojilnice ter član načelstva. Bil je zvest naročnik krščanskih časopisov ter požrtvovalen prijatelj naših mladinskih organizacij, zlasti Orlov. Vdano je prenašal težave dolge bolezni. Pevski zbor mu je v znak hvaležnosti zapel ganljivo nagrobnico, z vznešenimi besedami mu je govoril ob grobu v slovo njegov rojak, šentiljski kaplan gospod Ivo Greif. Zvestoba do Boga, cerkve in naroda je dičila tvoj blagi značaj, naj bo Gospod plačnik Tvoj za zvestobo Tvojo, a tudi mi ti hočemo ohraniti zvest spomin. Bivši samostojni poslanec Dobnik obsojen. Od Sv. Janža na Dravskem polju poročajo: Dne 13. julija 1923 je bil Štefan Dobnik, bivši jurist in samostojni poslanec, sedaj mlinar v Zlatoličah kaznovan pri okr. sodišču v jPtuju na 300 dinarjev kazni ali tri dni zapera radi razžaljenja časti, ker je na nekem zakotnem samostojnem sestanku rekel, da je kaplan Krušič «Hauptbaraba«. Dasiravno se je Dobnik hvalil, da je on mogočen in spreten pravnik, kateremu ni mogoče do živega, jih enkrat le pošteno skupil celo od enega kaplana. Da Dobnik sovraži duhovščinov zlasti kaplane, to je dobro znano, saj se vedno tožari In spletkari zahrbtno, kjer le nvore. Posebno pa mu je na poti Slovenski gospodar, ker pacrkrat preveč Jcritiziral Dobnikovo politiko. Sicer pa človek, ki se v javnost podaja, mora biti pripravljen, da ga javnost tupatam tudi okrtači. Zdravo. Poslanec Pušenjak je stavil interpelacijo I. na mirtfstra prosvete, v katerem zahteva, da se da občini Sv. Primož nad Muto izdatna pomoč za zgradbo nove šole tik cerkve sv. Primoža nad Muto, 2. na ministra saobračaja, v katerem zahteva, da minister upliva na južno železnico v tem smislu, da ista napravi nasproti gostilai Janiš med postajaml Vuzenica in Dravograd postajališče in nakladiSče, kar je dolgoletna zahteva prebivalstva. Od Sv. Miklavža. Vsled neresničnih vesti, ki so se širile po občini in o slabem delovanju župana Jožefa Vauhnika, je sklenil isti podati ostavko. Ker pa je občinski odbor na javni seii dne 13. t. m. dognal, da so bile vse te vesti neresnične ter, da so jih namenoma širili gotovi ljudje, hoteč škodovati g. županu, je istega naprosil, da nadalje ostane na svojem mestu ter mu s tem izrekel po polno zaupanje. Občinski odbor pozivlja ves širitelje teh vesti na odgovornost, ker drugače se jih bo smatralo za najpodlejše zločince in obrekovalce. Občinski odbor. Kaj nam poročajo zanimivega od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Nabori v vseh občinah so končani: enega so odbrali za topničarje, 1 za dragonce, 1 za saniteto, 3 za pcšadijo. 3 so začasno oproslili vojaške službe. — Ko je hotela leta 1918 neka družba otovriti reden avtomobilski promet mcd Mariborom—Št. Lenralom—Ptujem, je državna oblast ugovarjala, češ: ceste so preslabe. Zdaj pa vozi po isti cesti tcžki Pirichov tovorni avto, časih cek) z dvema vozoma opeko in druga stavbene potrebščine ia Ptuja k Sv. Lenartu, vrhutega švigajo brezštevilni osebni avtomobili po tej cesli vsak dan gor in dol; zdaj pa je cesta dovolj močna, četudi ni več vidcla grainoza ž» dobrih osem let. In zakaj je zdaj dovolj močna? Ker nikdo ne vpraša visoke gospode, ali sme voziti ali ne. To je tudi posledica vojske — pomagaj si sam. Seveda bo moral okrajni zastop od takih dmužb ali tovarn, ki rabijo cesto izredno močno in jo radi tega tudi izredno pokvai'ijo, zahtevati redne prispevke za vzdržavanje ceste, drugate bi eni imeli samo stroške, drugi pa hasek. To pa ni pravično, Ali pa naj prevzamejo take družbe tudi javni promet na primer pošto, osebni promet itd. in jim bomo jako hvaležni. Odkar imamo namreč Jugo slavijo, je pošta za nas mrtva točka. Ne veš nikdar, kdaj bo šla, tudi ne ali bo šla peš, ali se bo vozila; včasih je sploh ni nazaj k nam, ampak gre črez Moste in Gabernik, včasih pa pride samo do naše meje in odda vrečo pismonoši. Vse to je seveda protipostavno in prepovedano. Trpimo pa vsled te nemarnosti vsi, zato pa želimo iz srca, da bi se pri naši vožni pošti upeljal zopet stari •n lepi red. Z domačo poštno upravo smo seveda zadoivoljni, ker posluje vzorno; nered pride samo črez Pesnico k nam. Požar pri Sv. Urbanu pri Ptuju. V soboto, dne 14. t. m. popoldne ob 5. uri je zbruhnil ogenj v viničariji gospoda F. Stross v Placarskem vrhu. Nagloma so prihiteli dobri prebivalci obojega spola iz Placarskega vrha, iz obmejnih oz. sosednih občin Mestni vrh in Derstelja na pomoč. Ker je bila voda mlaka pri hiši, se je delalo z naporno silo v silni vročini, da se je ogenj omejil samo na gospodarsko poslopje ter je zraven zidana stanovanjska hiša ostala srečno rešena kakor tudi sosedna hiša. Tu se je pokazala vzgledna srčnost in ljubezen do bližnjega, posebno, ker je bilo glavno rešilno sredstvo — voda pri hiši, kar bi moTalo biti pri vsakem poslopju zaradi varnosti pred ognjem. Kot vzrok požara je na sumu nek popotnik, ki je prejšnji dan prosil za prenočišče. Anino se bode letos obhajalo pri romarski cerkvi sv. Ane pri Barb. tik Drave v župniji Sv. Barbare v Hal., kakor prejšnja leta. Dne 26. julija bode več sv. maš, dve pridigi. Č. g. dekan završki bo takrat blagoslovil novo zvonikovo streho, jabolko in križ. Istotako bode v soboto in nedeljo pozneje več sv. maš. Romarji se pričakujejo od vseh krajev, ki bodo imeli priliko opraviti svojo pobožnost. C. g. o. Janez Reberc, kapucin iz Varaždina, pa naš rojak bode sam pomagal na prižnici in v spovednici! Blagoslovitev novih zvonov pri Št. Joštu na Kozjaku se vrši na lepo nedeljo, dne 29. t. m. ob 7. uri _jutraj. Dobimo dva zvona iz Maribora; blagoslovil jih bo preč. g. dekan Ivan Rotner iz škal. Pri proeesiji in poznem sv. opravilu bota že pela. Dobrotniki in prijatelji zvonov, od blizu in daleč vsi dobrodošli. Pridite v jjutranjem hladu na naš hrib, ker je «na planincah luštno biti«! Cerkvene slovesnosti v Rajhenburgu. Pri nas smo, kakor vsako leto tudi letos prav slovesno obhajali 2. julij te>t obletnico posvečenja naše lurške cerkve. Prihajali so romarji že v nedeljo popoldne. Zvečer prvega je bilo krasno gledati v večernem mraku rimsko procesijo, ki se je vršila pred cerkvijo s prižganimi svečami in razvitimi zastavami. Ta slavnost se prične vselej s tridnevnico, katero so vodili čč. gg. misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem, katerim se vsi župljani za ves požrtvovanli trud prisrčno zahvaljujemo ter kličemo: Bog plačaj! V nedeljo, dne 15. Julija smo zopet obhajali dan radostnega veselja, ker smo zopet dobili tri nove zvonove, s krasno ubranimi glasovi. ^opet so prihiteli od blizu in daleč častilci Marijini, da sfe z nami veselijo toliko zaželjenih zvonov. Blagoslovil jih je č. g. opat trapistov. Po dokončani blogoslovitvi je pevski zbor v prekrasni melodiji pozdravil nove oznanje•valce žalosti in veselja. Vsak darovalec je vdaril po zvonu in izrazil svojo željo. Topič je tudi imel svojo nalogo, da je celi dan s svojim gromenjem naznanjal vsem, da je želja faranov izpolnjena. Prihodnje leto bodo že novi 4je zvonovi vabili in prozdravljali romarje in vse častilce Marijine, ki bodo zopet pribajali na dan 2. julija. Torej na svidenje!