XI. letnik. V Gorici, dne 18. marca 1908. 12. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne spre-lemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m .1 n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije d K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, sv Hilarija ■štev. 7 1 —J ' gčm: - # j^SucUiv•. ll.SU Li M . £ ' " h v BCiaifflts a. fk.Krt :>riiri' Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semenlška ulica š. 10 Posamezne številke se prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Janški ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovoriti urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna** (odgov. J. Marušič) v Gorici. I Učiteljstvo in mi. Mirno in stvarno smo izjavili in z dejstvi tudi podprli, da učiteljem kot takim manjka potrebnega znanja, da postanejo poklicani voditelji naroda. Naša izjava pa je posebno razburila odbor učiteljskega društva za goriški okraj, ki se je takoj oglasil z odgovorom, v katerem po znanem liberalcem receptu posebno smeši izobrazbo duhovstva. — V člankih „Prim. L'sta“ se niti ni omenjala izobrazba duhovstva. Ker pa učenjaki v odboru učiteljskega društva trde, da so duhovniki manj izobraženi kakor učitelji, dovolč naj nam, da tudi mi njihovo brezobraznost mirno in stvarno zavrnemo v listu, katerega oni sami proglašajo kot glasilo slovenske duhovščine. Pred vsem nam gg. učenjaki v odboru učit. društva morajo pač priznati, da osem je več kakor štiri. V osmih letih se dijak na gimnaziji pač nekoliko več nauči, kakor pa v štirih letih na učiteljišču. Gimnazijalec mora vse realne predmete, zgodovino, matematiko, fiziko, naravoslovje, dvakrat predelali, na nižji in višji gimnaziji. Poleg tega jo na višjem gimnaziju bral, študiral stare klasike: Livij gaje vpeljal v duh starorimske zgodovine in običajev prvega političnega naroda, pri Ciceronu je poslušal klasično dovršene politične govore. Demoston mu je sč svojo temeljito, krepko besedo pojasnil težnje politiških strank in strasti; Tacit mu je razkril politične spletke rimskih imperatorjev in oblastnikov ; Homer ga je peljal v starodavne čase, ko so kralji o političnih zadevah se posvetovali z ljudskimi starešinami itd. itd. Vse to je dobil slednji kaplan na gimnaziji. In sedaj nastopajo učenjaki, ki vsaj po \ večini praga gimnazije niti prestopili niso, ter smelo v javnosti trdč, „da se nauče na učiteljišču vseh predmetov vsaj toliko, kakor na gimnaziji, izvzemši la- LISTEK. Gorske slike. Kako je Kopišer streljal zajca. Na tistem žalostnem potu je bilo, ki vodi človeka prvič v svet Visoko leteče misli ga navdajajo, srce, katero ostane vedno človeško, to čut' vendar — drugače. Od doma, v svet! Kako si človek vse to slika drugače, kakor je res. A srce ostane še vedno pristno, ne nagiba se za računajočim razumom, ki sili dalje za učenostjo, za uspehi. Ali bi ne bilo bolje poslušati srca ? Takrat je torej hib . Kislo sem se držal, a misel na to, da postanem kedaj učen gospod, me je vendar krepko podpirala Pa sva šla z očetom mimo Kopišerjeve hiše in začel mi je praviti, kako je Kopišer lovil zajca. „Veš“, dejal je, »Kopišer se je vedno štel k dobrim lovcem, četudi ni ustrelil nikoli nič. Pa je bil enkrat napovedan lov na njegovem posestvu, katero je obsegalo precejšnje število njiv in velik kos gozda. Med povabljenimi je bil tudi neki študent, ki se je vedno rad šalil s Kopišerjevo ,jago“. Pa reče ta študent zvečer prej zbranim lovcem: »Veste kaj, Jaz naredim za jutri linščine in grščine1*. Če pa se je kdo v gimnaziji spodtnknil in padel, ter potem odšel na univerzo v Koper in mu je sedaj gimnazija zastarela naprava, je njegova stvar. — Toda kaj hočemo, ko pa v bogoslovnico po večini vstopajo samo „puhleglavew.sami božji volki. Tuko nekako vsaj trdi odbor učit. društva za goriški okraj. Mi nočemo milo za drago povra-čati ; smelo pa lahko trdimo, da naša duhovščina častno zastopa znanstveno smer. In kako ludi ne? Pred vsem bogoslovca odpre oči metafizika, sploh filozofija, za kalero so po bogoslovnicah us^novljene posebne stolice ; nadalje mu načela zjasni teologija osnovna in dogmatična. Tu se načelno razpravljajo najvišja vprašanja o Bogu, o človeku, o svetu; tu se spoznavajo razni sistemi, filozofi. Da ne govorimo o učenju sv. pisma, omenjamo, da mora proučiti cerkveno zgodovino, ki dopolni zgodovinsko znanje z gimnazija, sosebno glede razmerja cerkve do države. Slednjič pride cerkveno pravo, ki se povsod dotika naravnega in državnega prava. Učiti pa se mora tudi katehelike in vzgo-jeslovja. Vse te stroke pa razširjajo obzorje prihodnjega, še tako »plitvega11 kaplana. Nadalje vpraša odbor, »kake izkušnje pa imajo mladi gg. kaplani, ki so komaj prišli iz semenišča? Kdo je torej sposobnejši, udeleževati se javnega delovanja, mladi, neizkušeni, plitvi kaplani, ali resni možje — učitelji?** No, seveda, kaplan, ki je navadno polnoleten, ko nastopi službo je mlad, neizkušen; »plitev** pa mora biti, ker je duhovnik Učitelj pa, ki z 19. ozir. 20. leti nastopi službo, je zrel, izkušen mož. Zakaj? Zato, ker gospodje »učenjaki** mislijo, da ne more človek poznati »sveta** in »življenja**, ako ni sam uganjal vseh burk in se udeležil vseh lumparij v kakem zakotnem istrskem gnezdu! Kakor da bi bilo res kar se pravi: »Nur Lumpe sind beschei- prav fino šalo, le izdati me ne smete**. »O ne, o ne“, de lovska družba, »si že brez skrbij In res je skuhal prav gorko. Drugi dan je bil lov, in Kopišerja so postavili v strugo med dva hriba, češ, tu gori proti vrhu mora biti kak zajec. Ostal je sam. Nabasal je puško, pa mislil na to in ono. Pasje lajanje se je že slišalo in hajdi: puško v roke pa pozor I Leze počasi proti vrhu — pa glej sreče — lep, debel zajec se pase tam gori ob grmovju. Puf, in strel je že letel pod zajčja rebra; zajec se je zganil, a ostal. Puf, v drugič, zopet nič. »Glej spaka, kaj pa je, da ne pade“, pravi Kopišer, pa nabije puško na novo. Puf, puf — oba strela zapored, a zajec je le ostal na mestu. »Huj. pa je hudič, ali kaj**, rohni Kopišer. Tam okolu po grmovju pa je bilo vse polno drugih lovcev, ki so se komaj vzdrževali smeha. Kopišer jih seveda ni opazil. Pa nabije zopet puško in gre malo bližje. »Če si zver in ne sam hudič, moraš pasti**, zagodrnja ter spusti zopet oba strela v zajca. Zopet nič. den“! Mi pa (rdimo, da kaplan, ki je bil nekaj let v pastirstvu, si pridobi izkušnje in spozna »življenje**. Duhovnik v pastirstvu sloji v neposredni dotiki z ljudstvom, on mu je učenik, vzgojitelj njegovih otrok, on svetovalec in tolažnik v revah, posebno pa v bolezni in o smrtni uri. A ne le zunanje lice človeškega življenja spoznava duhovnik, ampak dano mu je zreti v najskrivnejše kote človeškega srca, v tiste tajne tmine, ki se nikomur na zemlji ne odpirajo, nego namestniku Božjemu, kakoršen je tudi zadnji duhovnik na deželi. Zatorej mu je pa tudi mogoče o marsikateri reči v javnem življenju izvostniše soditi, kakor marsikomu drugemu. Toliko za enkrat nesmiselnemu odgovoru odbora učiteljskega društva, kateremu se v celoti pozna, da so ga sestavili ljudje, katerim manjka znanja in skušnje, drugi pa so ga brez pomisleka podpisali, K. Politični pregled. 'Državni zbor. — V državnem zboru je bilo ves pretekli teden na dnevnem redu prvo čitanje državnega proračuna. Govorilo je več govornikov, ki pa niso povedali nič posebnega, marveč so vsak sč svojega strankarskega stališča oštevali vlado ali jo pa hvalili, kakor jim je to bolj kazalo. Mnogo njih govorilo je tudi skozi okno in se zavzemalo za kmetski stan in za obrtnike, pnč stare fraze, ki ostanejo večinoma le na papirju in nimajo navadno v resnici za ubogega kmeta in sploh za delavski stan nobene praktične veljave. Tudi jugoslovanski poslanci, naštevali so vladi razne želje in potrebe Slovencev in Hrvatov in ji dokazovali, kako njeni organi s Slovani na jugu grdo postopajo in kako malo da se vlada za nje v gmotnem in duševnem oziru zmeni, pač pa podpira njih sovražnike, kateri »Da bi te vrag, to pa ni pravenska žival. Ali je sam hudič, ali je pa prikazen. Huj, ti vrag, da sem ravno jaz naletel na to“. Pa gre bližje, pa strelja zopet. Vedno nič. Gre oprezno še bližje — — kaj vidi? vso prestreljeno zajčjo kožo, ki je bila napolnjena z volno in obešena na žico za grm. Glasen smeh po grmovju — —. Kopišer se je zavedel. Razjarjen je zagrabil puško in le s težavo so mu ušli lovsiri tovariši, tako je bil divji od jeze. Posebno tistega »škrica** bi bil rad dobil, kakor so pravili. Od takrat baje ni hodil več na lov in tudi zajčje pečenke ni mogel trpeti, če ni bila posebno dobro pripravljena. Oče je končal in jaz sem pozabil na dom in na vse. Celč veliko bodočnost, katero sem si bil naslikal, je pregnala za trenotek — zajčja historija. Tako je pač človek. Gorski. O Belcu. Bele je bil pa bistra glavica, da malokdo pri nas tako. Dasiravno je bila njegova žena zvita, hči njegova pa še bolj, vendar je on prekanil obe. I kako pa se je to zgodilo? mislijo, da so Slovani za to v Avstriji, da služijo kot sužnji Italijanom in Nemcem. „Slov. 7,voza“ In razprava o proračunu. — »Slov. zveza“se je v petek posvetovala o stališču, ki naj je zavzema povodom drugega branja državnega proračuna in razprave v budgetnem odseku. V razpravi se je z raznih strani povdar-jalo, da se vlada trudi, kako bi Slovane na jugu monarhije izročila v roke narodnih nasprotnikov. To se vidi posebno na Štajerskem, Koroškem, v Trstu in Istri, kjer se slovanski element šiloma potiska nazaj. Tudi dogodki v Dalmaciji dajejo povod resnim pomislekom. Z ozirom na to je klub prisiljen, da glasuje proti proračunu. Opozicijsko stališče se bo pokazalo najprej s tem, da bodo klu-hovi člani v badgetnem odseku glasovali proti dispozicijskemu zakladu, pač pa za zvišanje civilne liste. O konečnem glasovanju v drugem branju bo sklepal klub v posebni seji. Staročehl in Mladočehi. — Praški list »P o,l i t i k“ prinaša vest, da se mislijo Staročehi in Mladočehi zje-diniti v jedno stranko in to zaradi tega, da bi zjedinjeni lažje krotili češke agrarce in radikalce. Trlerski škof Kerum in vlada. — Minule dni je v Nemčiji, posebno pa v berolinskih vladnih krogih, vzbujala mnogo krika afera mej trierskim škofom in berolinsko vJ^do.ki je pa sedaj po-voljno rešena z-z6?agO katoličanov. Zadeva je bila taka: V Trierju je namreč državna nekonfesionalna višja dekliška šola, na kateri pa vladajo v verskem oziru take razmere, da žalijo verski čut vsakega katolika. Višja duhovska oblast je zadevo preiskala in končni tBjSE je bil ta, da je škof Korum v posebnem pastirskem listu pozval katoliške stariše, naj svojih otrok več ne pošiljajo v to šolo, ako hočejo ostati zvesti svoji cerkvi. Nato je pa završalo v vseh protestantskih Eh, ste pa radovedni, potrpite vendar, saj tako mislim vse povedati. Zakaj naj bi pa tudi hranil za-se? Jaz te svari tako že dobro poznam in mi je le na tem, da jih zveste tudi vi. Začnimo! Da so žene ne samo gosposke, ampak tudi naše kmetske zelo zvite in prebrisane, to je menda že znano. In tudi Belčeva je bila jedna taka. Če je le odnesel on pete iz hiše, hej pa so bila takoj jajca v ponvi, pa klobase in druge take reči, ki tudi nam možem niso ravno neprijetne. Pa Barbika, ta je seveda tudi dobila svoj delež, da ni nič povedala očetu. Pa pride enkrat on domov, pa se zde duhovi v kuhinji taki, ki niso nič podobni oblicam in suhemu krompirju. »Jeh, prmojdunej**, pravi, »kako je to, da tu tako prijetno diši. Si pa že kakšna jajca cvrla, ali kaj tacega. »Ježeš, tega pa že ne, tega pa ne. Jej, kako si pa neumen, saj veš, da če bi jih, bi gotovo tebi povedala in tebe bi počakala, saj veš, brez tebe pa že ne, Bog varuj, če bi brez tebe. In tako dalje, skoro cele litanije. On pa le ni hotel verovati. Skomignil je z ramama pa dejal kratko: »Jeh, duh je pa tak in je —. Pa si je mislil: Tu treba kakč priti in liberalnih krogih in v obliki interpelacije je prišla zadeva pred parlament. Vlada je pričela daljše preiskave, nemški poslanik v Vatikanu je moral posegati vmes. Konec afere pa ni tak, kokoršnega si so želeli nasprotniki katoliške cerkve, marveč škof je preklical svoje besede še-Ie tedaj, ko je dobil zagotovilo, da bo vlada v polni meri ustregla zahteva«* j^katoJičMfiviv teio^^em^aš^ji.'^!' 1 teri angležki Jisti poročajo, da je di/uuu Macedoncev že pripravljenih naboj, Turška armada se mobilizira ter pripravlja na veliko vojsko. Te dni je turško vojno ministerstvo odločilo, da se tretji voj v Monastiru pomnoži za 25.000 turških vojakov iz Male Azije. Ob enem je zopet prišel na vodstvo orientske železnice ukaz, nuj ima vse pripravljeno za vožnjo vojaštva iz Carigrada v Solun in Mona-stir. Tudi za vojaško službo sposobni Ar-nauti so bili’poklicani v službo k svojim vojaškim poveljstvom. Poroča se tudi, da je Rusija obljubila Bolgariji, da pošlje v Bolgarijo koj 100.000 mož, ako bi se hotela kaka tuja država umešavali v balkanske zadeve. Dopisi. I* hribov. — (Dopis glede vprašanja, ali so učitelji sposobni biti voditelji naroda.) Očito moram priznati, da se mi tozadeven dopis v „Prim. listu", kjer se učiteljem odreka vsaka zmožnost voditi slovensko ljudstvo v narodnih in političnih stvareh, kjer se smatra njih omikanost le polutna in površna, ni zdel v vsej smeri opravičen in nekako zares podoben preveč osebnemu napadu učiteljskega stana. Ne, pustimo vsakemu svojo 1 Res, da učitelj nima toliko šol, kot drugi izobraženci, nradniki in dahovniki, a res je tudi, da šole še ne vsposobijo vsakega za narodnega voditelja. Lahko ima kdo vse višje šole, a ne dela trohice za narod, je celo podlaga tujčevi peti — gre se mu za lastno korist, za lasten žep, narod mn je deveta briga, in nasprotno učitelj, vnet, pošten, katoliški učitelj mnogo stori v narodnem vodstvu. Tu glejte bi bilo treba iskati podlage nezmožnosti nekaterih, žal da moram reči, mnogih naših učiteljev za vodstvo našega naroda, ker niso katoliški — katoliški v svojem delovanju. Na misel mi prihajajo še ne davno minuli časi, ko so gg. učitelji in duhovniki vsaj tu v naših hribih složno skupno delovali na narodnem polju, za povzdigo našega kmeta. In ali nista zato tudi oba stanu najbolj poklicana? Oba živita mej ljudstvom, poznata njegove težnje in želje, poznata njegove vrline in slabosti. Bilo je v hribovskem kraju P., kjer sla skupno učitelj in duhovnik delala za ustanovitev bralnega društva, za širitev izobrazbo kmetov, bilo je to i v drugib vaseh podobno. Kmetič naš je res imel spuštovanje in zaupanje do enega iri drugega. A vrgel je med te dobre razmere jabolko prepira znani goriški hujskač in ločila so se pota učiteljstva in duhovščine. Oni, ki je pred nedavnimi leti še udrihal s cepcem čez ves učiteljski stvari do dna. Le čakaj babnica, te že dobim v skopec. Jeh in kmalu te imam, jeh, ti hudir ti, snedljivi. In res je zadel dobro. Gre nekega jutra, pa vstane zgodaj, češ, da gre v gozd po drva. Zunaj v kuhinji pa zleze v prazno kado in vzeme še debelo gorjačo k sebi. Pa čaka. Za nekaj časa je vstala njegova „babnica“ pa šla kurit ogenj. Nato ponev doli, pa jajec notri in masti, in koj je vreščalo in dišalo. Bele je čepel v kadi, a tisti šegetajoči duh ga je tako nerodno drezal v nos, da se je komaj premagal. Čakal je ugodne prilike. Prišla je še Barbka in začeli sta jesti cvrtjč iz ponve. „Jeh, takč tedaj, tako1*, in planil je iz kade na prosto. „Ježeš, Ježeš, kaj bo, kaj bo“, zau-pili sta obe pustili ponev in — bežali. On pa za njima. Za nekaj časa se je vrnil in pojedel z vidnim zadovoljstvom napravljena jajca. „Jeh, vendar enkrat I Ali sem ju, jeh“, in zopet je segnil s prsti v ponev. I potem sem pa tri dni jedel vse presoljeno in prismojeno, in skoro sem bil zadovoljen, da sta prišli zopet domov, dejal je vsakokrat, ko je pripovedoval to prigodbo. O o r i k i, stan, znal jih jo omamiti in oslepiti, češ, kaj sto tako odvisni od furjev, pustite jih, vi bodito prvi, vam so spodobi per-venstvo v narodu. In ros — učitelji so verjeli, zazdelo se jim je resnično, da so bili dosedaj preveč v ozadju. In gladiti se je začelo: „v boj proti farjem1*. Gledati je začel naš kmot, ko je videl no-jrega g. učitelja, kako stoji isti med ne-fdsljsko službo božjo na placu in puši HW#Veto, kako pozablja moliti angeljsko aftfiščenje, da kako še celo zabavlja čez to neumno navado, gledal jo kmet, a tega ni zastopil, da se gre tu le proti farju. Ne, ne gospoda šli ste in greste v boj proti božjim in cerkvenim zapovedim, katerih le priprost oznanjevalec je duhovnik. Poslalo je moderno zabavljanje čez farje med gg. učitelji, sosebno mlajšimi, zabavljanje čez spoved, čez pridige — in to jemlje tem učileljem poklic voditeljev naroda. V čem ima šo naš kmet trpin zaslombo! Edino v veri Kri- stovi, ki ga tolaži, ki f»a še drži, da ne popade za motiko in koso in ne gre na boj proti drugim stanovom. Sledi naj tu učitelju, ki mu kaže se svolim vzgledom, da ni treba ubogati ne Boga, ne bati se hudiča in kam ga ta pripelje ? — — Taki niso za voditelje našega vernega naroda! Odgovorim naj še nekoliko na v Gabrščekovem „Primorcuw pisane proti izjave našega učiteljstva. Iz učiteljskih krogov bil je dopis v „Primorcuu dne 20. febr. t. I. Ta dopis imenujem lahko pobalinsko udrihanje. „Prismojenec“ obrile, „žegnane glaveu Hetzkaplane, že ti izrazi kažejo, da spada dotični dopisnik zares v ..refugium stultorumu t. j. v norišnico. Namesto da bi dopisnik stvarno odgovarjal, zmerja in laja kakor stekel pes Obregaje se ob pismo nekega duhovnika, katero je morda staknil kje na stranišču in iz tega pisma dokazuje sovraštvo nuncev proti učiteljem. Ali ni res opravičen strah poštenega duhovnika, če mu žuga v že poprej slabe razmere priti še liberalen morda celo brezversk učitelj ? O razni izobrazbi na gimnaziji in na učiteljišču se tu ne bom prepiral, ker 3em že pjčetkoma omenil, da ne mi zdi ta prepir preoseben in le nekaka baharija enega ali drugega. — Gg. učitelji goriškega okraja so se tudi odzvali dopisu „Prim. lista" vendar veliko bolj dostojno kot prejšni dopisnik iz učiteljskih krogov. Glede g. Reščiča moramo izjaviti, da je bilo večini duhovnikov neljubo, da ga je naš knezo-nadškof sprejel v semenišče, ne da bi s tem temu gospodu ne pustili, da se posveti poklicu, k kateremu se čuti nagnjenega, ampak, ker smo vedeli, da se bodo gg. učitelji ž njim, katerega so sicer poprej le čez ramo pogledavali, bahali, češ — vidite vsak izmej nas postane lahko „far“, kedar hoče. Seveda so gg. učitelji tu prezrli, da se je g. Reščič kot učitelj še mnogo trudil, da bi se vsaj nekoliko izpolnil v vedah, katerih se poprej ni učil, in da mu je knezo-nadškof le pogojno privolil vstopiti v semenišče. Veseli nas če napreduje v semeniških strokah in vedah, dasi poprej v dopisu trdi učitelj, da ni v semenišču nobene vede, ker teologija — po mnenju učenjakov — katerih ? ne spada med vede, moralka sv. Alfonza je pa po „Narodu“ za veke osmešena in vržena med cunje. V kaki vedi pa napreduje g. Reščič. Morda v obriti glavi, žegnanih laseh, v hinavstvu in klerikalni nadutosti?! Prositi bomo morali še na-učno ministerstvo, da vzprejme vsaj te predmete kot obvezne predmete za semenišče, da tam bogoslovci ne bodo le postopali in Bogu časa kradli. Teologija — po mnenju učenjakov — trdi dopisnik, ni predmet. Katerih učenjakov ? Najbrže onih, ki ne vedo, da pomeni teologija bogoslovje t. j. nauk o Bogu. Tem učenjakom se gotovo zdi bolj imenitna kot teologija — telelogija t. j. nauk o teletu. Bolj jih zanima zvedeti, kakšna je teletova glava, koliko zob ima tele, kakšen je želodec teleta itd., kakor pa kdo je oni, ki je vse vstvaril, ki vse ohranjuje, ki je gospodar vsega sveta. Čestitamo I Da končam! Ne očitajmo si drug drugemu slabostij, katerih ni. Duhovniki smo vedno za složno delovanje z učiteljstvom — samo nekaj zahtevamo — malo olike in verskih načel, ne zahtevamo pa petolizcev. Ne rabimo pa in ne zahtevamo nikake nadvlade. Vsem do-bromislečim gg. učiteljem v premislek! Hribovaki duhovnik. Iz tolminskih hribov. — Nehvaležnost je plačilo sveta. Noben slan na svetu ne pozna resničnosti tega izreku takn, kakor duhovniki. Že vzvišeno stališče, katero zavzema v človeški družbi in njegov poklic, ga silijo na to, da jo dobrotljiv, prijazen, usmiljen i. t. d. da ne misli hudegj. o svojem bližnjem. Pok!ic duhovnika je pomagati bližnjemu iz zadrege. Ako to velja posameznim osebam, tolikanj bolj velja celemu narodu. In kakšna prevara včasih! Človeka, kateremu je duhovnik stregel, pomagal in usluge skazoval, vidiš v vrsti nasprotnikov, ki iz zatišja strelja na svojega dobrotnika. Kaj ne, hudo do človeku pri srcu! Ako to velja v zasebnem življenju, v večji meri velja tudi na političnem polju. Veliki politikarji svetnega stanu so izkusili tudi nehvaležnost od strani naroda, kateremu so služili. Najbolj pa so dahovniki poskusili, kako nehvaležna stvar je politični delovanje. Pri nas na Goriškem smo marsikaj neverjetnega doživeli, Ne izide ena številka znanih umazanih listov v Gorici, da bi ne bil eden ali drugi izmed duhovnikov razžaljen na osebni časti. Ako bi bili le oni duhovniki napadeni, ki pred leti niso bili somišljeniki sedanjega političnega vodstva, bi se človek no čudil. Ko pa človek zagleda v predalih dotičnih listov take duhovnike, ki so ob svojem časa veliko pomagali z besedo in peresom, da so razžaljeni duhovniki, ki so tako rekoč dvignili znane generale, stoječe za temi listi, potem pa z vso pravico smemo ugovarjati vsem tistim, ki sanjajo o prihodnosti slovenskega naroda. Ko so Izraelci grdo nehvaležnost skazovali Gospodu in njihovim poslancem, ko so usta in ušesa zamašili vsem resnim opominom prerokov — tedaj se je bližalo njih kraljestvo h koncu. Take in jednake misli me obhajajo, kadarkoli berem take napade v zloglasnih časopis:h. Zato naj velja vsem duhovnikom gledš razmerja do svetnih ljudij: Frau, schau, wem! To s pogledom na večkratne napade na znanega gospoda na Kobariškem. Št. Peter pri Gorici. — Na zopetni dopis krčmarja Merviča v sobotni „Soči“ odgovarjamo na kratko sledeče: 1. Nam se no zdi potrebno zavračati Mervicovih trditev o našem poštarju. Ako je on ž njim zadovoljen, prav; mi nismo, marveč si želimo nekoliko več reda vsaj ob uradnih urah. — 2. Mi nismo prvi napadli Merviča, ampak on je prvi in čisio brez potrebe napadel vodstvo našega kmet. društva, ki mn ni storilo še nikdar nič žalega. 3 Ako se Mervič čuti zadetega vsled naših besedi, s katerimi smo izrekli, da sn zaničevanja vredni tisti, ki so skrivaj, zi hrbtom delali proti kmet. društvu, ne moremo pomagati. Naše besede so splošne, namenjene več osebam; ako se Mervič med tiste prišteva, mora že vedeti, zakaj! 4. Mervič nas imenuje lažnika in obrekovalca; no, to ni nič novega, podobnih priimkov je polna vsaka štev. „Soče“. S takim imenom enega ali drugega obkladati, je dandanes prav lahko, a dokazati je to težje. Dokažite — točko za točko — naše laži in obrekovanja! 5. Mervicovega pojasnila (ali prav za prav zagovora) glede prošnje našega kmet. društva za vinotoč ne potrebujemo, ker bomo že mi oh pritožnem času pojasnili ljudem delovanje njihovih „ prijatelj e v “. Za sklep omenimo še, da se nam zelo čudno zdi zakaj Mervič tako poizveduje po našem imenu, ko je vendar ravno „Soča“, ki je evangelij vseh go-riških liberalcev, že tolikrat povdarjala. da se ne sme gledati nato, kdo da piše, marveč kaj se piš el Iz Polic. — MBog daj norcem pamet!** — prosijo dan na dan dopisniki: iz Zapoške, iz Polic in s Št. Viške gore, ker so vsi prepričani, da, kakor hitro usliši Bog to njihovo prošnjo, no bo nobenega naprednjaka več ne v Za-poški, ne v Policah, ne na Št. Viški gori. Še celo Gabrščkov „Narodni škrat“ bo potem stisnil rep mej noge in skril svoje mlade — rožičke. Zato še enkrat: „Bog daj norcem pamet 1“ S SentvišKegorske planote. — izv. dop. Ker je naš dežolni poslanec Iv. Lapanja imel shod na Libušnjem ter stem izpolnil svojo sveto dolžnost nasproti volilcem, zato se je „Soča“ zakadila vanj češ da je „velik kozel“ in da ne razume nič ne o zavarovalnicah za živino, ne o deželni hipotečni banki i. t. d. V prvi vrsti moramo pohvaliti deželnega poslanca, da je stopil prel vo lilce in v domači besedi povedal, kako in kaj je deloval v deželnem zboru. Že sama pričujočnost poslančeva zelo ugodno upliva na naše kmete. Za to naj bo prepričan, da javni nastop bo vsikdar dobro došel in blagodejno uplival na vse strani. Naj se izdajalci v mestu še tako rogajo, poslanec ne sme se ustrašiti. Shodi naj bodo skromni, brez bobnanja in brez posebnega kadila. Da g. Lapanja pozna bolje kmečke razmere, kakor vsi advokati okoli „Soče“, je prav gotovo. Želimo, da bi g. poslanec prišel tudi v naše hribe in našim kmetom po domače razložil položaj v deželni hiši. To lahko stori brez skrbi, saj je cesti iz Ponikev proti Bači in skoz Hoče na Slap krepko podpiral. Na svidenje torej! Iz Bovca. - (Nov dohtar.) Čemu si toliko glavo lomiti in študirati jus toliko časa! V Bovcu imamo Jezičnega doh-tarja“, ki se ni učil nič lega, ampak le za „šoštarja“, pa vendar le zna vse, kot dohtar, in morda še več! Je pač Gabršč-kove sortel Pa še drugih nenavadnih last-nostij ima ta „dohtar“. On gre ljudem na roko, da je kaj! Vsak dan vstane na vse zgodaj in čaka na cesti ljudij, da jim more hitro pomagati s6 svetom in v dejanju; ako ne more hitro pridobiti „klijenta“, mu ves dan ne da miru, hodi za njim, tudi v gostilno in ga prepričuje in nagovarja, naj vendar le poskusi njegovo „dohtarsko“ moč ter mu dokazaje, da mu hoče le dobro — sebi pa — nič! Tu in tam dobi tudi malo „dohtar-skega ponosa**, kmet mu reče v gostilni: „Gospod, prosim Vas za en svet**. A „dohtar“ se osorno odreže, kažoč s prstom proti svoji hiši, ki stoji ravno nasproti gostilno: „Tu ne dam nobenega odgovora, tam viš je kanclija !u No, pa razumi tega postrežljivega dohtarja I — Joža: „Koga si pa prašal za svšt?** Tona: „1 no, šošlarja!** Joža: „Kak<5 pa da njega, saj šošlar je le „šoštar?“ Tona: „Saj se je učil za »dohtarja 1“ Joža: „Pa čevlje zna dobro delati ?M „Tona: „Saj nima časa delati; Soštar in dohtar se ne more biti škrati. Bajč tudi držijo njegovi akti, vsaj on tako pravi, ker jih piše menda se — smolo! Čudno je le to, kakO, da „vsem pomaga11, ako ne drugače, do „špinthov“, samega sebe in svojih otrok pa ne moro pricoprati z vso svojo „dohtarsko“ spretnostjo iz smolel So pač menda že preveč v njil Iz Dutovelj na Krasu. — Poročali ste, da je pri naših občinskih volitvah zmagala kat. narodna stranka. Liberalci so mislili, da bode zmaga njihova; a ko je zmagala naša stranka, so bili izven sebe. Zdihovali so: „Kaj bo rekel Gabršček !u Naj reče kar hoče, mi nismo njemu nič dolžni; ž njim nočemo imeti ničesar opraviti. Ako imajo liberalci ž njim kako zvezo, naj sami obračunajo. Mi nočemo o Gabrščekovem liberalizmu ničesar vedeti, še manj pa po njegovem kopitu voliti. To naj si naši liberalci dobro zapomnijo. Mi smo ž njimi za vselej obračunali. Poročali ste o naši slavnosti papeževe 26-letnice. Zares je to bila slavnost, kakoršne še nismo imeli. No, naše liberalce je silno v oči bodla. Eden njih je rekel, da je to neumnost. Naj le bo za njegovo liberalno glavo neumnost, za nas je bila to izjava naše ljubezni do papeža, kateremu se klania ves svet. Dva druga liberalca pa nista hotela razsvetliti na predvečer slavnosti svojih hiS; o tem sta pri nas izgubila še ono malo veljave, katero sta imela samo pri nekaterih. Ako je sedanji papež tako malo vreden v njih očeh, potem vemo, kaj sta ona dva — Eden pristaš Gabrščekov je pa vendar razsvetlil svojo hišo; ali na željo nekega liberalca iz Sežane, ki je bil takrat slučajno pri njem, je moral lači odstraniti z oken svoje hiše, ker drugače bi mu bil ta sežanski liberalec odpovedal komparatvo in prijateljstvo. Ta sežanski liberalec je tudi neki rekel, da čemu za papeža delati svečanost in razsvetljavo? Uboga sirola! Ko bi bil molčal, bi bil ostal filozof, tako pa je pokazal vso svojo liberalno puhlost. Pomilujemo ga od srca. Po njegovem odhoda ,e pa hišna gospodinja zopet postavila luči na okna. Čast tej ženi! Novice. Prevzvišeni knezo-nadškof je bil v petek v avdijenci pri sv. očetu. Po dokončani avdijenci je prevzvišeni sv. očetu predstavil tudi semeniškega vodjo msg. •f dr. Gabrijelčič in našega rojaka, gojenca v Germaniku, dr. Jožpfa Srebrniča. Prev-zvišeni jo v soboto večer došel z Kima. Obletnica smrti in prenos ostankov pokojnega kardinala dr. Jakoba Mlssin v novo grobnico. — Dne 24. t. m. bode minulo loto, kar ie našaško-lija zgubila svojega višjega pastirja. Ta an bodo prenesli na Sv. Gori zomske ostanke pokojnega kardinala v novo grobnico v kapeli sv. Mihaela in bode prezv. knezonadškof imel slovesno za-dušnico po pok. svojem predniku v sve-togorskem svetišču. Vernikom priporočamo, da se v obilnem števila udeležč zadušne sv. maše na Sv. Gori. Nadvojvoda Franc Ferdinand se je v petek vrnil s svojega potovanja po Egiptu v Trst. Umeščen je bil v torek č. g. Miha k agelj na župnijo Šebrelje. Imenovanja. — Za avskultante na Primorskem so bili imenovani pravni vežbenci gg Ivan Grusovin, Hermann V at rek, Peter Cink in Anton Pe-tronio. V davčni službi pa je bil imenovan davčni kontrolor Alojzij Sel lak za davkarja. Za davčnega kontrolorja pa sta bila imenovana davčna oficijala gg. Anton Furlani in Josip Snsanj. Davčni kontrolor g. Rihard Dalla Zonka in davčni pristav g. Attilij D'minič sta bila imenovana za davčna oficijala. Za davčnega pristava je bil imenovan davčni praktikant g. Josip Ranzatto. PrcmeSčenje. — Gospodična-Antonija Besednjak prej učiteljica v Boršta, je imenovana za učiteljico v Kamnjah na Vipavskem. Zn slovensko sirotiščc v Gorici oziroma za „kat. društvo detoljubov" so darovali: P. n. M. M. 2* K, M. M. 1 K, Leopobl Lisjak 40 vin., Miha Gabrijelčič 40 vin. „Žctiska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici4* prirodi v nedeljo dne 22. t. m. v „Goriški čitalnici*' „Besedo“, pri kateri se bode predstavljala spevoigra „Pepelka“. Spored: 1. Uvod: „Materin blagoslov". Poje ženski zbor in alt-solo. 2. a) Deklamacija, b) Živa podoba: ,,Pepelka pri maternem grobu, c) Petje: „Pepelka in bela ptičica-1. 3. a) Deklamacija, b) Tro-spev: „Hudobni sestri in Pepelkn". 4. a) jf Deklamacija, b) Samospev Pepel ke: „ Sestri se lišpata na ples14. 6.. a) Deklamacija, b) Živa podoba: „Pepelka in ptice1*, c) Zbor in samospev: „Dobre ptičice1*. 6 a) Deklamacija, b) Samospev bele ptičice: „Srečno dekle". 7. a) Deklamacija, b) Živa podoba: „Pepelka sprejemši dragoceno opravo1'. 8. a) Deklamacija, b) Prizor s petjem ženskega zbora: „Sveča-nost na kraljevem dvoru". 9. a) Deklamacija, b) Samospev: „Pepelkina blaženost". 10. a) Deklamacija, b) Živa podoba: „Najdena nevesta", c) Sklepni spev. Poje ženski zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono; za šolsko mladino 40 vin. Rojaki I Poznata vam je požrten-valnost goriSktTTenske podrnžnice sv. Cirila in Metoda v Gorici. Ves čisti dohodekje namenjen d r n ž bi sv. Cirila in Metoda v L i n b 1 i a- j n i (kar je po neljubi pomoti izpuščeno i I na plakatih in vabilih), fcj p tnlib-n yovalno3tio vzdržuje prepotrebne šole 'v dfflnejnm Krajin. Vrhu tega pa vam kon-cčri podružnice nudi res umetniški užitek, kakoršnega ne moremo vživati vsaki dan. Kdortor^Jjubi_svo^rod in ljubi ^epfMi^jK^neHpljo^ne^o^e ostal doma. v nedeljo vsi z. čitalnico, da pomagumo prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda, ter se bkratu naslajamo obprekrasnem petja čitnlniškega ženskega zbora. Odbor „slov. kat. delavskega društva v Gorici** je sklenil, da se bode društvena zastava blagosluv'la dnn 3. majat.j. na praznik varstva sv. Jožefa. Po slovesnosti bo slavnostno zborovanje in veselica v proslavo papeževega jubileja. Več naznanimo v kratkem. „Slov. kat. delavsko društvo", ki Šteje zdaj nad 500 rednih članov, je pristopilo k „slovt*nsko-krščanko socijalni zvezi** v Ljubljani. Tombola, katero prirodi letos „slov. kat. delavsko društvo1*, bo drugo nedeljo meseca junija. To odgovarjamo na razna vprašanja. Poverjeniki „slov. kat. delav skega društ\a“ za Gorico so: Ivar. Orel, strojar, Josip Soban, pek, de- Umrl je dne 16. t. m. v Cerknem bivši dolgoletni župan, cerkv. ključar, c. kr. poštar, ud c. k. okr. šolsk. sveta, načelnik cestn. odbora in posestnik Peter P o d o b ui k, previden se sv. sakramenti, v dobi 69 let. Bil je mož stare korenine, i^Kmceiinih zmoinostij, dobro znan po celem Tolminskem. Svetila mu večna luč! Umrl je pri sv. Ivanu pri Tr-itu tamošnji kapelan č. g. Ivan Zupančič. Bil je zvest sin svojega naroda. Koliko spoštovanje je užival pokojnik v svetoivanski fari, pokazal je pogreb. Priporočamo ga posebno vsem sošolcem v pobožno molitev in spomin. Goriški mestni svet. — Ker ni goriški mestni svet v petek rešil vseh točk dnevnega reda, nadaljeval je svoje seje v soboto in pondeljek. Kakor smo zadnjič poročali, jestavil starašina dr. Faidutti v petkovi seji predlog, naj bi mestni svet čestital sv. Očetu papežu o priliki njegovega jubileja. Ker pa ni bil predlog dovolj podprt, se ni o njem niti razpravljalo. V soboto pa je prišel k seji tudi mestni starešina Zoratti, ki je stavil isti predlog, kakoršnega je stavil v poprejšnji seji dr. Faidulti. Župan dr. Venuti se je nekoliko otresal, češ, da v smislu mestnega Statuta ne more postaviti tega predloga na dnevni red te' seje. Dr Faidutti predlagal je isto, kar je predlagal stareSina Zoratti. Konečno je izjavil župan, naj vloži dr. Faidutti pri županu formalni predlog, katerega postavi župan na dnevni red jed-ne prihodnjih sej. V ti seji je mestni svet pooblastil župana, da sklene z upravo ur$ulinskega samostana pogodbo, vsled katere bi uršulinski samostan mestni upravi odstopil del svoiega vrta, nahajajoči se tik prehoda Edling, za določeno ceno in proti temu, da dovoli mestna uprava uršulinskemu samostanu, da sme zagraditi oni prostor, ki se nahaja pred samostansko cerkvijo. Mestna uprava po-mbiti ho^e, namreč oni del vrta, katerega ji odstopi uršulinski samostan, za razširjenje deške ljudske šole, nahajajoče se v prehodu Edling V ti seji se je dovolil tudi znesek 1300 K za napravo mostiča čez potok Korenj na Grčini, to je, namreč tam, kjer je pod Kornjem izpeljan mestni vodovod in kjer je bila poprej neka vrv, katero je povodenj odnesla že pred par leti. Dolgo bo študirali mestni očetje predno so se odločili zato tako malo, a tako nujno potrebno delo. So pač slovenski kronberški kmetje, katerim bode prihajalo to delo v največjo korist. Mestni svet je tudi sklenil, da se izkoplje in odstrani osem dreves nahajajočih se pred palačo grofa Strussoldo na trgu starega sv. Antona. V pondeljkovi seji pa je priSlo do hudih rekriminacij v zadevi naprave električne razsvetljave in pa zaradi tega, ker ni mestna uprava vzela v lastno režijo plinov9 razsvitljave. Navzoči starešine so priznavali, da je mestno starešinstvo vstrelilo velikega kozla s pogodbo, katero je pred p,ar leti sklenilo z danajsko plinarno družbi. ..Gas-Industrie-Gesell-schaft". Onih starešin pa, ki so pogodbo pred par leti predlagali in zagovarjali, ni bilo pri seji, a glavni zagovorniki te pogodbe, med njimi dr. Ivan Luziatto, so pa pravočasno položili svoje mandate. Način, kako so se prisotni mestni očetje izgovarjali drug na drugnga, bil je tako ganljiv, da se je moralo občinstvo na galerije smijati. Goriške mestne zadeve. — V Gorici je začelo zadnje dni jako vreti proti sedanji mestni opravi. Nezadovoljnost mestnega prebivalstva je taka, da so se čuli nekateri liberalni mestni očetje prisiljene odložiti svoje mandate. V pismu, katero so pisali županu, ko so mu naznanili svoj odstop, povedali so sami da iztopijo iz mestnega starešinstva zaradi tega, ker ne uživajo med prebivalstvom zaupanja. In res se je mestno prebivalstvo že do grla naveličalo dosedanji liberalne mestne uprave, ki je vedno in povsod povdarjala in se zavzemala za neke liberalne principe, a puščala v nemar vse najnujneiše potrebe prebivalstva v gospodarskem oziru. Kaki so pa ti liberalni principi ? Ti liberalni principi obstoje pač v tem, da se v mestu širi najskrajnejša italijanska radikalna struja, katera sovraži vse ono, kar je slovenskega in recimo tudi ,££0, kar je avstrijskega. lavni plesi v postu!! — Da, res orici naprpduiemo. ('lesar v lionm ni~ . --------»r—,— Jlo. irpama-sedai. V gostilni na Goriščoku avec; za St. Peter: Franc Blažiča, (Piazza Caterini), ki je last grofa Baguer-a, tvorniški delavec; za Vrtojbo Leopold: se prirejajo tudi sada) y «=iv pnetnom Lisjak; za Sovodnje: Anton Čotič; -času nh javni plesi. Opomnimo z*roagoro; Ivan Leban. da so se tudi v adventu vse nedelie in praznike v isti Irrflmi prirnjulj javni plesi (or so iste oznanjali lepaki na vogalih goriških ulic. Nadejamo se, da grof Baguer, ko tzve za to, pač ne hode še nadalje dopuščal, da se v njegovin prostorih daje tako pohujšanje. Zato prosimo merodajne kroge, da na to opozore veler. grofa, da kot prepričan katoličan to pohujšanje prepreči. O tej stvari smo dobili od raznih strani z goriške okolice^ jako pikre dopise. Podražanje kuhinje v ‘tovatrTl v Stračicah — Nek delavec nam poroča, da je vodstvo tovarne podražilo kosilo v kuhinji, ki je last tovarne. Zaradi tega vlada med delavstom nevolja, katera je popolnoma opravičena, ako se oziramo na to, kake se protivi vodstvo tovarne za zvišanje delavskih plač. „Slovenlja“ tudi beračil — Zelo smo se zavzeli, ko smo izvedeli da bo dobile razne posojilnice v roke prošnjo akad. društva „Slovenija“ za podporo. Ta jo pa lepal Kolikor je nam znano, so v „Slovoniji“ zbrani saini narodno-napredni, to jo liberalni dijaki, ki se vnemajo, kakor trde v svoji prošnji za ppravo narodno idejo", v resnici pa mrxe in lahko rečemo, tudi sovražijo vse, kar je katoliškega, razun denarja kat. društev in ustanov, kakor je videti. NaSe mnenje je, da naj narodno-napredna ali liberalna dijaška društva podpirajo bogati liberalni mogotci; mi pa podpirajmo, kolikor nam je mogoče, dijaStvo na Danaju, zbrano v katol. akad. društvu „Danica", v Gradcu pa v katol. akad. draštvu „Zarja“. Da, tadi tu se ravnajmo po zlatem navodilu: Svoji k svojim! * Oznanilo. — Ravnokar je izšlo novo delo:„Ave Regina coelorum". Šmar-nične pesmi za moške (tudi ženske) glasove. Uglasbil Danilo Fajgelj, op. 263. Z dovoljenjem in toplim priporočilom preč. kn. nadš. ordinarijata v Gorici, dne 23. jan. 1903, br. 138. Cena 1 K. V Ljubljani. Založil skladatelj. Tisk I. Blasnika naslednikov. 1903. Zvezki se naročujejo pri skladatelju v Gorici, Gosposka ulica St. 14, h partitur zamore se pevati najbolj konštaktno zato, ker pevci lahko sledijo harmonični masi; ob enem pa se s tem prihrani trudapolno odpisovanje glasov. Zato pa naj se naročuje toliko zvezkov, kolikor je pevcev. V okrajni šolski svet je bil kot zastopnik učiteljstva izvoljen nadučitelj v Ajdovščini g. Bajt. Tudi znamenje časa. Kmetijski shod v Medani se je obnesel prav sijajno. Ker niso mogli vsi poslušalci v šolske prostore, moral se je vršiti na prostem. Potovalni učitelj za kmetijstvo g. A. Š t r e k e 1 j, razlagal je zbranim kmetovalcem, kaj je trtna uš, od kod je prišla, kako se plodi in razširja in kako se je pripravljati Bricem, da jo sprejmejo, kakor se tiče takemu neprijateliu Nato so pokazali kmetovalci z različnimi vprašanji, da so v resnici vneti za kmetijski nauk. Videlo se je, da naše briško ljudstvo ni nazadnjaško, marveč da je vneto ža napredek na gospodarskem polju. Po shodu zbralo se je lepo omizje posestnikov in učiteljev v Gradnikovi gostilni. Ker je po krčmarjevem računu nekoliko denarja ostalo, namenilo se je, da se dopošlje malo svotico „Šolskemu Domu" v Gorico. To svoto je povečalo veselo omizje na 16 K. — Gospod Anton Š kol ar is iz Vipolž, pa ni bil še zadovoljen s tem, marveč izmislil si je prav srečno idejo, da bi se ta svo-tica postavila na dražbo. In uspeh je bil lep, kajti prodala se je kmalu za lepo svoto 36 K, katero je ponudil sam gosp. Školaris. To je bilo olje v naše narodne Brice. Dražba se je pričela vnovič za poslednjo svoto, katero je konečno zopet kupil gosp. Školaris in sicer za 72 K. Tudi drugi niso hoteli zaostati in dražba morala se je celo osemkrat vršiti. Zadnjo svoto kupil je na tretji dražbi naš veleposestnik g. Leop. Toroš /a 89 K, a na četrti zopet ta gospod za 108 K. Ta denar dobil je na peti dražbi veleposestnik g. K. Toroš za 113 K. To svoto je kaf>il na Sesti dražbi veleposestnik in župan medanski gosp. Anton Zuchati za 116 K, katere pa je dobil na sedmi dražbi gosp. Školaris za 120 K. Konec dražbi napravil je gosp. Zuchiati s tem, da je kupil to svoto za 132 K. -r- Tako je rodoljubje naših vrlih Bricev! Bog jih živi! Cestni odbor kanalski sejo zadnji čas vendar zganil ter začel priprave za prepotrebne ceste v kanalskem okraja. Nas najnovejše gibanje cestnega odbora prav veseli, če tudi ni naš list provzročil najnovejše delavnosti njegove. Papeževa slavnost v Cerknem. — Tudi pri nas se je obhajala papeževa petindvajsetletnica na zelo slovesen način. Ljudje so kar tekmovali, da bi povišali 8jayost po svojih močeh. Na predvečer lovesno zvonenje, pritrkovanje in Ijanje oznanovalo nenavaden dogodek kršč. zgodovini. Kmalu na to pa se je zasvetila vaa vas v lučicah in umetnih lampijonih, da bi počastili njega, ki se po pravici imenuje „Luč z neba". V nedeljo (1. t. m.) je bila v dekanijski cerkvi slov. sv. maša s primernim govorom, h kateri so prišli c. k. uradniki, Starešinstvo, orožništvo, šolska mladina in ogromno število vernega ljudstva. Pa tudi naši vrli čitalničarji so se sč svojo zastavo korporativno vdeležili cerkv. slo-vosnosti in so potem koj po sv. maši v svojih proslorih s petjem in govorom poveličevali velikega Leona, kateremu je Čitalnica brzojavno čestitala in kmalu na to dobila zahvalo in blagoslov od sv. Očeta. Cel dan so vihrale zastave po vasi v veseli spomin, da se g& sv. očetom skupno radujejo tudi njegovi verni otroci. Zadnji živinski sejem v Cerknem bil je zelo živahen in privabil mnogo kupcev od vseh strani. Kdor je imel žival zato, jo je lahko prodal in potegnil lep denar za njo. Klanec na Reki na Cerkljanskem bo kmalu odstranjen in mesto njega se bo pod njim vila lepa, ravna cesta, ki se v kratkem odpre. Tudi na Želinu se bo pričelo z delom že letošnjo spomlad in tudi todi bodo nadomestili hnd klanec z lepo cesto, tako da zdaj iz Cerkna oz. iz Idrije do sv. Lucije ne bo takorekoč nobenega klanca več. Kdor je hodil še pred 10. leti po naši dolini in vidi zdaj složno cesto, nove mostove, odpravljene klance itd, ta lahko spoznal velikansk razloček med nekdaj in sedaj. Knjižnice „slov. kršč. socijalne zveze** stu ravnokar izšla 1. in 2 snopič skupno. Obsegata začetek obrtnega reda, ki ga poljudno razlaga iur. Anton Kralj. Celoletna naročnina za 12 mesečnih snopičev znaša 3 K 60 vin. in se pošilja pod naslovom: L. Smolnikar, slolni vikar v Ljubljani. Šolar ubil Šolarja. — V Št. Jakobu ob Savi je nek učenec iz šole gredfe toliko časa bil svojega so učenca s kamnom po glavi, da ga je ubil. Stare desetake In petake je mogoče oddati le še do 26. t. m. pri glavni davkariji. Torej pozori Doftra kava! — Kateri gospodinji ni do tega, da prinese dobro kavo na mizo? Zal, da se pogostoma |najboljša vrsta kave izpridi z malovrednimi primesmi, potem pa dolže kavo, da ni za nič. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava je priporočna kot izredno okusna in obenem cena primes zrnati kavi, pa tudi kot najboljše njeno nadomestilo. Na posebni Kathreinerjev izdelni način dobi Kathreinerjeva Kneippova sladna kava priljubljeni vonj zrnate kave, tako da je pijača milejša in tečnejša, pa tudi zdravju koristnejša. Kdor hoče biti deležen prednosti pristne Kathreinerjeve kave, pazi v svoj prid pri nakupovanju na izvrne zavoje z imenom BKathreiner“ in varstveno znamko „Župnik Kneipp". Kar se odtehtuje odprtno in prodaja za Kneip-povo kavo, je po navadi opražen ječmen ali pivarski slad, nikoli pa Kathreinerjeva kava. Tržne cene Za 100 kg. • Kava: Santos . . . K 190- do 200- „ Sandomingo „ 240- » 260 — „ Java .... „ 240- )f 260 — „ Portorico . . „ 260 - )) 280 — „ Ceylon . . . „ 320- II 360 — Slakdor „ 88- j) 89- Špeh „ 160 — H 180- Petrolij v sodu . . „ 32- || 33- „ „ zaboju . „ 1060 II 11- Maslo surovo . . . „ 170- )> 190 „ kuhano . . „ 200- j) 220- Otrobi debele . . „ 1040 ff 12 — „ drobne . . „ 1040 j) 11 — Turšiča stara . . . „ 1640 ff 17-- „ nova . . . „ 16- ff 1660 Oves „ 16 — Moka ogerska: » 18 — št. 0 K 28 — št. 1 K 26 80 št. 2 K 26 20 „ 3 „ 26 80, „ 4 „ št. 6 K 26.-, „ 22-. 6 „ 24 — ..Krojaška*# ##*zadruga“ Gorica, Gosposka ulica št. #. Ravno došle 30 zadnje novosti raznega krojnega blaga za spomladansko in letno sezono, kakor: Volne, perkal. Oksfort, Batist, satin, Zefir, svilo za prati, Tennis, : Pique bele in barvane. — Moška sukna po vsaki ceni in veliki izberi. — Nadalje ima bogato zalogo plaina, Chif-rona im prtenine, hlačevine, volnene odeje, kovtrov, bombaževine, žepnih rut. robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih drobnin. Preprogi1, zagrinjala in pogrinjala iz volne in lxnnl>a-Tudi sr* še iiaznjnnjji slavnemu obcinslvu, da sc razproda vse o«I lastno ceno. Na zahtevo stranke pošiljajo se uzorci poštnine prosti hitro in točno. lionečno se n a /.nanj a »lavnemu občinstvu, (la ho cene tnrii vsemu novemu blagu tako ni/.kc, da se ni bati nikake konkurence! Cene so stalne! Zdaj si1 nudi rojakom v mestu in na deželi prilika za pošteno in solidno postrežbo ! na Karol Draščik, pekovski mojster na Korun v Gorici odlikovan z 6astno diplomo najvišjega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svctlrro izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. m Pozor! Ravnokar seje otvorila popolnoma novo urejena prodaja niillroga liiaga velika zaloga: sukna volne in tkanine, ženskega in moškega perila, preprog in zastorov, kakor tudi vseh krojaških potrebščin. Nadalje bodeva imela vsakovrstne ! pletenine pristno domačega izdelka „Prve kranjske mehanične tovarne pletenin** D. Hribarja v Ljubljani, in razno drugo blago vse pD mjižjh 'cenah. Priporočujoč se za obilen o-bisk bilježiva se z velošpošto-vanjem Hadžet & Koritnik l «5 id vinarsko arnstvo za JSrda v gorici Prodaja naravne in pretite briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. Berite! Berite! V BaaaruL Glvcerinovo milo 2 » Velika zbirka razglednic po 1 » Opomba. Omenja se, da gori omenjeno blago ni ceni primerno bazarsko blago, lenivci solidno in regulerno. Nastavljene nizke cene se opravičujejo s tem, i d:i je blago kupljeno iz velike konkurzne I mase. katera se je prodala sodnim potom % pod tovarniško ceno. C. kr. priv. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ▲ Priporoča sl. občinstvu vseli stanov i svojo izborno zalogo manufakturnega T blaga iz domačih in inozemskih tovarn A in gotovili oblek in perilo. A Suknje in lalarji /.a častito duhnv- J ščino.................od 28 K naprej ^ Površnjake za vsak stan » 32 ► » x Obleke » » » » 18 » » T Haveloke > » » » 17 » >■ ^ Obleke za dečke ...» 1’70 » 4 Izdelava jopiče in pelerine za dame. T Blago na meter in gotove obleke se T prodajajo tako po ceni, da je z mojo ^ trgovino nemogoča konkurenca. ^ Na svidenje, sl. gospoda! ^ M. Poveraj. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 (na Travniku St. 5) civilna, vojaška in uradniška. J ♦ ♦ ♦ ♦ f ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Teodor Slabanja, srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. JJj Viktor Toffoli v Gorici, via Teatro št. 20 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno . . kr. 40 Corfu ... kr. 56 „ boljše „ 44 Bari ....60 dalmatinsko „ 48 Lucca ... „ 7q istrijansko . „ f>6 Nizza • . . „80 Priporoča sc preč. duhovščini za naročbo olja za cerkv. svetilke. Naznanilo! Podpisani krojaški mojster naznanjam slav. občinstvu, da sem odprl novo delavnico v lastni hiši na Kolehah št. 205 pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna. tkanine in izgotovljenih srajc. A. Mavrič, krojač. mmb®®®#®«®®#®®®#®®®®©*« ® Nova delavnica j | cerkvenih posod O O O O O O in orodja, Gorica, magistratna ulica St. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnie itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker Se nima iiustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča sc tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljeney Udani Franc Leban, srebrar. ®®®®#®#®®®®##®®®®®®®®#®®®®®®® PETER COTIČ I čevljarski mojster i v Gorici, Gosposka ulica št. 14. s priporoča svojo delavnico, e®®««®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® [ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ [ ♦ 15 pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa J. Zornik Gorica, Gosposka ulica 7, vse zimsko blago, kakor n. pr. krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, Muse, volno, kožuhovino, zimske čevlje itd. — Nikdo naj ne aamndi te lepe prilike aa ceni nakup! č Lekarna ^ {Mfololli Strici! Prave in edine žel. kapljice z anamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popijp _ Okrepi belo dec, storč, da zgine v . kratkem času omotica in hi-votna lino&t (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo sc v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in p o š i 1 j a t v c pa jedino lc v lekarni CKISTOFOLETTI v Gorici. Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ, krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — ima bogato zalogo blaga vsake vrsle in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, lastni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne! Naznanilo. 3 Podpisani si usoja naznanjati slav. občinstvu, da dokler ni pripravljen fologr. atelier v mestu, imam na svojem stanovanju delavnico in pomočnika, da bodem sam lahko popotoval po okolici, ter bodem sprejemal naročila, in jih izvrševal v kolikor mogoče najkrajšem času. Torej se priporočam slav. občinstvu za naročila na vsa v fologr. stroko spadajoča dela. Priporočam tudi velike fotogr. (povečave) do naravne velikosti, eno barvene, in v naravnih barvah, kakor tudi na platno z nlnatimi barvami. Nadalje fologr. na porcelanasto in stekleno posodo, in na porcelanaste plošče za nagrobne spominke itd. fologr. na papir, plntno, žido, les, na poduratne igle za ženske in moške, na zapestne gumbe ild. z zlatimi ali tudi z double okovi, tor majhne fologr. v obliki pisemskih znamk, po vsaki fotografiji, tudi po slari. Posebno pa priporočam krasno dovršene razglednice, najnovejše vrste, kakoršnih še do sedaj ni bilo po deželi, ter za manjše občine tudi samo 600 kom. Vsako naročilo pismeno ali ustmeno izvršim takoj, ter pridem na dom brezplačno. Dokler ne naznanim v časopisih mojega prihodnjega stanovanja in aMierja, naj se vsako naročilo in naslov glasi: Goric«, St. Peterska ulic« fitev. 48. v S6 spoštovanjem se priporočam udani 1 en [L i n ti S f fi Fran Weis, fotograf. W