i>« priti prtlemati: ca
stlto leto naprej 86 K — h «oi leta , 13 ■ — , »»trt , , 8,60, 3W»ec a i . 80,
VBftavalitvB prsjsBsu: ta
leto naprej 20 K — b 3.0I leta , 10 , - , žetrt , , 6 , — „ a*s«c , 1 „ 70,
j£«s pošiljanje na dom JO k na mesec.
Političen list za slovenski narod.
NareSnliie in Imerat« iprejema apravnlitv« v
Katol. Tlakami, Kopitarjeve ulice št 1.
Rokopisi se oe vračajo, nefrankovana pisma as vsprejemajo.
UredalStve je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Iihaja vsak dan,itvzemii nedelje in pratnike, ob pol 6. ari popoldne.
266.
V Ljubljani, v sredo 19. novembra 1902.
Letnik XXX.
Državni zbor.
Dunaj, 18. nov.
Koalicija zakopana.
Kolikor glav, toliko mislij. Političnih glav ali voditeljev pa je v zbornici mnogo, torej je naravno, da so se rodile tudi mnoge misli in iz teh tudi načrti ter nasveti. Prva misel je bila, naj vlada odgodi zbornico ter prične nova spravna pogajanja mej Cehi in Nemci. Ta misel ni bila prazna, ker v zbornici ali pa tudi vsporedno z obravnavami v zbornici so mirna in stvarna pogajanja izključena.
To misel pa so hitro pokopali pesi-' misti, ki mislijo, da je ta zbomioa sploh nesposobna za vsako delo. Logična posledica je, da vlada razpusti poslansko zbornico ter razpiše nove volitve. Takoj pa nastane vprašanje : ali bodo nova zbornica sposobna za delo, ali novo volitve tudi rešijo češko nemško vprašanje? Odgovor je vsakemu takoj na jeziku, da bi nova zbornica ne bila niti za las boljša od sedanje, ker bi našla stare vzroke parlamentarnih kriz.
Torej naj vlada s § 14. uveljavi tak poslovnik, ki onemogoči vsako obstrukcijo! Dobro, to je bilo že davno potrebno, a danes so razmere take, da tudi najstrožji poslovnik ne ozdravi parlamentarnega bolnika. Tudi splošna in enaka volivna pravica bi v zbornici ne poravnala nasprotij in končala narodnih prepirov. Po domače bi rekli: Konj se pri glavi brzda, a ne pri repu.
Zamašiti je treba virje, iz katerega prihaja divja in kalna povodenj narodnih prepirov. To pa je mogočo potom narodne spravo, mej strankami in narodi. Za spravo pa je treba premirja in stvarnih pogajanj. In v teh razmerah ter z ozirom na vojno predlogo in proračurski provizorij se je rodila misel k o a 1 icij e.
Koalicija pa se doslej v Avstriji ni obnesla. Grof Taaffe si je dolgo časa pomagal s »trinogato večino«, a tedaj so bili še boljši časi. Grel Badeni je izprva skušal skovati koalicijo iz liberalnih življev na levi in desni. V ta nsititn je izdal znani jezikovni naredbi za C ško in Moravsko. O vsebini teh naredeb so fciii merodajni nemški politiki preje poučeni 111 so jim pritrdili v nadi, da ee s časom izbrusijo ostrine naredeb.
Ko pa je Schonerer s tovariši javno razvil vsenemško zaBtavo, pričela se je v zbornici nemška obstrukcija proti jezikovnima nared-bama. Tudi grof Thun in grof Clary sta poskušala s koalicijo, v kateri bi bili vs3j ustavoverni veleposestniki. Na desnici ta misel ni našla ugodnih tal.
Najnesrečnejši poskus pa je bila Win-dischgraetzova koalicija, ki jo izključila češke ljudske poslance. Ravno tako usodo bi doživela koalicija tudi sedaj, ako bi v njej ne bile zastopane ljudske stranke, ki so v vedni dotiki s širšimi sloji prebivalstva. Dobro vemo, da imajo v zbornici veleposestniki na levi in desni vplivno besedo, a ta njih vpliv ne sega daleč iz zbornice. Pa ro cimo, da bi se osnovala koalicija strank v zbornici. Ta je mrtvo rojeno deto v trenotku svojega postanka, ako se preje ne dožene premirje mej Cehi in Nemci. Premirje pa je mogoče, ako se Cehi in Nemci dogovore vsaj o nekaterih prepomih točkah. In to pa je ravno ona mrtva točka, preko katere so ne ganejo razgovori in pogajanja.
Pač je koncem minolega tedna kazalo, da se morda posreči premirje. Češki poslanci so zahtevali češki notranji jezik. Dr. plem. Korber je povabil na Dunaj voditelja praško nemške kazine dr. Eppingerja. Ta pa je takoj kot odškodnino zahteval narodne volivne kurije v češkem deželnem zboru in razdeli' tev okrajev po narodnosti. S tem zopet CJebi niso zadovoljni. Konečno pa pride šo Schonerer ter izjavi: Ako nemški ministerski kandidatje barantajo za kulisami, delajo račun brez vaenemškega krčmarja.
skratka : Misel koalicije se je razbila ob raznih težavah in ovirah. Ako pa pazljivo zasledujemo vse dogodke zadnjih dnij, moremo reči, da so češki poslanci odnehali do skrajnosti, kar še morejo zagovarjati pred svojimi volivci, in da je treba vzroke parlamentarne krize iskati samo na levici.
stvari so pa tako daleč dozorele, da se čez nedeljo kriza gotovo ne vloče. Ako se še ta teden pc sreči ministerskemu predsedniku, da spravi s pota nujne predloge in se drugi teden prične s prvim branjem vojne predloge, potem je igro dobil. V nasprotnem slučaju pa zbornico odgodi do nedoločenega časa. Kaj pa se v tem času zgodi, o tem pa
morda niti gospod dr. pl. Korber danes še ne razmišlja.
Dunajske volitve.
Danes je zbornica šest ur potratila z razpravo o zadnjih dunajskih volitvah v X. okraju. Govorila sta najprvo glavna govornika soc. demokrat Schuhmeier in antisemit dr. P a 11 a i.
Schuhmeier sicer ni izbirčen v izrazih, vendar danes ni pomnožil »parlamentarnega živalstva« z novimi vrstami. Psi, osli, prešiči, krave in teleta, to so domače živali, ki pa se vidijo tudi v parlamentarni menažeriji, seveda če smemo verjeti poslancem, ki so našli vrzeli v Brehmovih knjigah. sicer pa so se čez neddljo vode utekle in danes so se tudi soc. demokratje sprijaznili z dejstvom, da sd vendarle prečrno, bolje, prerudeče slikali dogodke.
Dr. P a 11 a i pa je stvarno in fino dokazoval, da je dunajskih antisemitov največji politični greh, ker niso prepustili bojišča liberalcem in soc. demokratom.
Konečno sta paperkovala še dr. Gess mann inPernerstorfer. Zbornica se je mulo zanimala za stvar, šele glasovanje je napolnilo prazne klopi. Z dvetre-tjinsko večino je zbornica priznala nujnost Gessmannovemu predlogu, naj vlada v bodoče zapreči vse silovitosti ob volitvah, ka-koršne so se godile v X. okraju dunajskem Pernerstorferjev predlog, naj vlada kaznuje policijo, je zbornica odklonila.
Jutri sta na vrsti poročilo o prošnjah za državna podpore vsled uim in žitna kupčija na borzi.
Civilna lista.
Danes je vlada predložila načrt zakona, s katerim naj bi se dotacija za cesarski dvor zvišala za 2 milijona kron. Z zakonom z dne 28. junija 1872 se je dotacija določila na letnih 9,300000 kron- Z zakonom z dne 20. dec. 1889 8e je ta dotacija podaljšala za deset let, to je, do 1. jan. 1902. V zadnjih tridesetih letih pa so so razmere predruga-čile, potrebščine pomnožile, cene raznih stvari so poskočile, zato letna dotecijs, kakor naglaša vladna predloga, več no zadošča. Iz teh razlogov predlaga vlada, naj se dotacija zviša na 11,300.000 kron.
Glasi \z Češke.
Praga, 16. nov.
(Praga. — Na Letni! — In zopet »SvatovaclavBka«.) A) si vendar krasna, slavna kraljeva zlata Praga 1 Vsega nudiš v izobilju, kar si le zamore po-želeti po napredku koprneče slovansko srce 1 Praga ima 55 katoliških cerk\&, krasnih, doloma svetoznanih! Za posvetno znanost je bogato poskrbljeno! Ima: 2 univerzi, 2 visoki tehniki, akademije umetnostij, višjo
obrtno šolo, 15 gimnazij, 13 realk.....
Kupčija, industrija, obrt pražuka odločuje v svetovnem prometu. In to je čisto slovansko mesto! Onih 7 ali 8 % druge narodnoBti v javnosti niti ne pride v poštev! In to vrvenje marljivega ljudstva! In ta napredek v vseh strokah I Lepo mesto postaja vedno lepše, kakor bi se okraševala nevesta za prihod ženina 1 Veličasten je pogled na slavne Hradčane z njihovimi znamenitostmi: kraljevim gradom in cerkvijo sv. Vita 1 Pa tudi kraji, ki sn bili še pred leti daleč zunaj mesta, Žižkov, Vinohradi, Karlin, Košife, Nusle, zvečinoma umazane vasi, so sedaj krasna pražska predmestja, katerih bi se Pariz ne sramoval, v tesni zvezi z mestom: »Velika Praha«! Da reB velika Praga 1 Ce se domislim še tvoje slavne zgodovine, moram te nehote imenovati »kraljico mest«, »biser Avstrije«, vreden, da se čuva in nje-guje in brani pred pohlepnimi sovražniki. Kaj bi zamogla postati Nemčija, kako mogočna, če bi se smela opirati na kraljevo zlato Prago !
Ah da povem bolj po domačo ! Kdor pozna Dunaj in Prago, mora priznati, da je v zadnjih letih Kraljeva Praga ceaar. Dunaj dejanjsko daleč prehitela, nadkrilila!
V obilniši meri kakor vsako drugo mesto, nudi Praga svojim tudi raznovrstne zabave in razvedrila. Zadnjo nedeljo bili smo na Beli gori, podajmo so danes iz sredine mesta od »prasne brane« (smodnikov stolp, kako prozaično ime za ta staroslavna nekdaj mestna vrata!) naravnost na sever po E!i-ščini tridi. Ko smo prekoračili most cesarja Franca Jožefa in prišli Čez Vltavo, stojimo pred hribom, ki spremlja Vltavo cd llrad-čanov proti izhodni strani. Ta hr;b prav je kriv, da mora Vltava opustiti pod Hradčani svoj tok na sever, se obrniti na izhod in storiti veliki ovinek. Ko 8mo dospeli na hrib kakih 50 m nad mestom, razprostira se pred nami velikanska, kakor miz:; ravna planjava. To je Letna! Kakor iz zemlje zra-stel je tukaj, kjer je bila nekdaj kraljeva »obora« (zverinjak), lepi del Velike Prage (predmestja Bubna, Bubeneč in II Mcšovics)! Kar je pa Letne tje proti Hradčancm še
LISTEK.
Vulkanski izbruhi na Malih Antilih.
V krščansko-socialni zvezi predaval cand. phil.
Anton Jarc.
Ni še kmalu kak dogodek v naravi tako pretresel ljudi, kaker poročilo o grozni nesreči na otoku Martiniku, kjer je ognjenik Mont Pelee zasul mesto S t. P i e r r e. Krog 40 000 ljudi našlo je pri tem svojo smrt. Skoro ob iBtem času začel je bljuvati tudi ognjenik La S u f r i č r e na otoku bv. Vincencija in tudi tukaj je bilo že takoj prvič zasutih par sto ljudi.
Predno se pa natančneje pečam s to katastrofo, dovolil bi si par opomb o ognjenikih sploh in še posebe o ognjenikih, ki so bljuvali v zadnjih desetletjih preteklega stoletja.
Kaj so ognjeniki, ve pač vsakdo, vsaj niBmo tako daleč od najbolj znanega evropskega ognjenika V e z u v - a. To so gor6, ki blipjejo razbeljene/ pline in razstaljeno
tvarino — lavo — iz svojega žrela. Slišali ste gotovo že, da je osredje naše zemlje ognjeno žareče. Na mnogih mestih zemeljske skorje pa so rovi, po katerih si iščejo izhoda ti plini in te žareče tvarine; konec tacega rova pa je ravno gora-ognjenik. Ne smemo si pa misliti, da znabiti mere vsaka gora naenkrat začeti bljuvati ogenj, kakor, ako bi so spomnila tega šmarna gora in zasula okolico in pri tem seveda tudi Ljubljano, ne, marveč te gore, ognjeniki, nastale so sploh šele iz tvarine, ki je privrela iz osredja zemlje ter se polagoma nakopičila do sedanje višine.
Ali pa more nastati ognjenik povsod, kjerkoli bi so naravi zljubilo ? Prej so biti pač učenjaki večinoma teh mialij, zlasti kor so mislili, kakor Blavnoznani H u m b o I d t, p 1. B u c h s itd., da ima pri tem ravno morje velik upliv. Ako pogledamo na zemljevid, vidimo res, da stoje ognjeniki večinoma blizu morja, in učenjaki so sklepali iz tega, da morska voda pride na kak način do razbeljenega osredja zemlje, spremeni se v paro in razžene zemeljsko skorjo kakor stene parnega kotla, razbeljena lava pa privre v ognje-
niku na površje. Toda ta podmena, ta misel, ne odgovarja resnici. Ako bi bilo namreč to res, potem bi bili morali na ta način na-Btati tudi ognjeniki, ki so par sto kilometrov oddaljeni od morskega obrežja. Tako bi na pr. ognjenik, ki je tako daleč od morja, kakor Dunaj od sredozemskega morja, moral nastati tudi na ta način. In mnogi ognjeniki so šo mnogo bolj oddaljeni od morske obale.
Pogled na zemljevid nas pa uči nekaj druzega. Vidimo namreč, da ognjeniki ne stoje osamljeno, posamezni, marveč skoro brez izjeme v daljših ali krajših vrstah, ali v ne preširokih, podolgastih skupinah. Najlepše se to vidi na obali Tihega morja, katero obkrožujejo skoro na vseh straneh gorovja, oziroma vrste otokov, ki so posuti z ognjeniki. Iz tega dejstva sklepajo učenjaki, da so se ognjeniki pojavili na mestih, kjer se nahajajo v zemlji velikansko razpoko in po teh imajo plini, kakor tudi raztopljena lava, ložjo in pripravnejšo kot na površje zemljo. Ako so to razpoke obnovd, začno bljuvati ognjeniki v bližini. In res se pojavljajo takozvani tektonični potresi.
ki nastanejo, ako sa zrušijo ali premaknejo velikanske plasti zemeljske skorjo, večinoma vsikdar pred večjim izbruhom kaerga ognjenika. Tako jc opazil že Ilumboldt, da je pred izbruhom ognjenika na otoku sv. Vincencija 30. aprila 1812, meseca marca in aprila velikanski potres se pojavil po okolici mesta Caracas. In letos: 18. aprila je opustošil potres Guatemalo, 8. majnika je pa začel bljuvati Mont Pe'ee.
Ognjenike ločimo v delujoče in ugasle. Seveda so zadnje pnč za gotovo o vseh trditi ne da, ker mnogi ognjeniki, o katerih so splošno mislili, da so žo popolnoma ugasnili, so naenkrat začeli zopet delovati. Tako je Mont Pelee miroval celega pol stoletja in v žrelu ognjenika La Grand Soufr cre na otoku sv. Vincencija se je naredilo 2e celo jezero.
Danes štejemo na zemlji krog 320 delujočih ognjenikov. Znamenit jo v tem oziru otok S a n t o r i n , ki jo prav za prav le rob žrela velikanskega ognjenika, ki se je pogreznil v morje.
Leta 1866 so se naenkrat pojavile vu!-k.i.l" erupcije; novi otoki so so pričel

Art
prazne, je vse skoraj nedogledno igrališče za raznovrstne Športne zabave. Največ prostora zavzema »football« (nogo-žogarji); Cehi imajo za ta izraz »kopami« (od »kop nouti« <=> z nogo poganjati). Na tisoče ljuai roma vsako nedeljo na Letno gledat teh zanimivih iger in občudovat posebno prai-skih footballistov »Slavie A«, ki se bojujejo s somifiljeniki skoraj celega sveta. Danes so tu Ogri is Budimpešte in footballisti iz Lip* skega. Pretečene tedne so se bojevali s slabim vspehom proti »Slavii« Holandci in Pariiani.
Kakor v marsičem drugem, prekosila je Praga ostala mesta tudi v — defravdaciji, in menda je ni bilo goljufije, ki bi tako dolgo, kakor Svatovaclavska, sedaj že celih pet tednov, tako zelo zanimala javnost. Skoraj vsak dan prinaša kako novico in vsak petek novi zapor. V preiskovalnem zaporu je dosedaj namreč 8 osob, in vse je zadela osoda 6. dan tedna. Zadnji petek prišli so »policajti« po nekega Jindhha Beleho, ki je sicer kontrolor loterijskega urada, a je od Sratovaclavske dobival na leto 400 gld., da je štirikrat v letu »nepfedvfdane« kontroliral Svatovaclavsko; da se pa uradniki tam niso preveč te »nepfedvidanosti« prestrašili, napovedal jc vsakokrat svoj prihod. — »Mon signore« Drozd se pa nekje prav dobro počuti. Tisto eno kronico, ki mu Bodnija na dan dovoli za priboljšek k navadni hrani kaznjencev, porabi izključljivo za — vino. Le brez vina ne more biti! Kje pa da ima hranjene svoje zaklade, ne pove, dasi je to ie dokazano, da si je .prihranil* mnogo denarja. Kaj tega 64 letnega moža še ovira, resnico povedati, ko ga vendar čaka le dolgoletna ječa, iz katere bode se težko več vrnil v ta svet, je nerazumljivo, in zakaj ne olajša dela stanu, katerega je tako onečastil. Češki duhovniki mnogo trpijo in se mnogo trudijo popraviti storjeno javno pohujšanje. Z vsake prižnice v mestu in na deželi mirijo razburjen narod in se žrtvujejo. Pretečem patek govoril je tukaj zvečer ob 7. v cerkvi sv. Jakoba pred cdličnim občinstvom jezuit iz Heba p. Al. Jemelka o predmetu, ki je bil naznanjen po javnih plakatih: »Smime liž se ještč rozpakovati ?« Dokazoval je s sijajno zgovornostjo, da s padom Svatovaclavske založne ne sme pasti tudi vera Svatovaclavska! Pretresljivo je bilo, kako je govornik primerjal »zlodeja« v Sva-tovaclavski, ki je ogoljufal češko ljudstvo, z »zlodejem« Judažem, ki je goljufal Gospoda aamega in celi apostolski zbor. Omenjal je tudi naporov nedolžne duhovščine, ki da zadnji vinar, »aby tento lid nepro-klinal kre^e.« Ljudstvo bode se čisto pomirilo in pozabilo, ko bode enkrat eodnija izrekla obsodbo, posebno še, ker vse ostale češke stranke toliko slovansko čutijo, da nikakor ne izkoriščajo nesrečnega dogodka proti katoliški reči, marveč še krepko sanačno akcijo podpirajo. — Koliko manjka, ali res 7 milijonov kron, še ni do-gnano, ker še inventarizacija ni končana. Pokazalo sa je pri tem, da so goljufi ukradene svete večinoma zapisovali kot ,poso jila' od založne in vsako leto vestno pripisovali h kapitalu dolžne obresti. Tako bi s časom moral v posojilnici promet sam ob sebi prenehati. Da se pa to ne zgodi, ,vla gali' so navidezno pod izmišljenimi imeni zopet velike svote, vsako leto tem svotam pripisovali narastle obresti, plačevali cd njih dačo in ,čisti dobiček' razdeljevali. Za mnoge take vloge, ki znašajo do 100.000 kron, se do sedaj nikdo ni oglasil. Če ni med temi vlogami trdi denar l)rozdov 1 ?
Deželnozborske volitve na Pred-arlskem.
Včeraj je volila predarlska splošna sku pina, ki voli v deželni zbor tri poslance.
vzdigovati z morskega dna na površje. To je trajalo skoro nepretrgano do 1. 1870. Tudi Vezuv se je 1. 1858 naenkrat zbudil, a še neprimerno hujša erupcija je sledila 1. 1872, pri kateri je tudi krog 300 radovednih gle-davcev našlo svojo smrt.
Leta 1875 je začelo bljuvati več ognjenikov na severovzhodu Islandije in zasulo čez 100 človeških prebivališč. Dve leti pozneje je ognjenik Cotopazi v Andih pokončal kacih 300 ljudi. Veliko hujše bilo je 1. 1883, ko so začeli bljuvati ognjeniki na otoku Krakatau, med Javo in Sumatro. Od 1. 1680 ni bilo ničesar sumljivega opaziti. 20. majnika 1883 pa je naenkrat začel ognjenik Perbuotan metati pepel iz sobe; v noči med 26. in 27. avgustom pa se je pogreznil veči del otoka, drugi otoki pa so so vzdignili iz morja. 30—40 tisoč Malajcev bilo je pri tem pokončanih. Prostor, ki je bil posut s po pelom iz teh ognjenikov, je bil večji nego vsa avstro-ogrska monarhija. Tri leta pozneje je bila erupcija na Novi Zelandiji in 1.1888 je neki ognjenik na Japonskem pokončal krog 500 ljudi.	(Konec prih.)
Izvoljeni so bili kajpada sami kršč. soc. kandidati, in sicer v okraju Bregenc dri. poslaneo Lose r s 85 od 86 oddanih glasov, v Feldkircbu veroučitelj dr. K. D r e x e 1 s 108 od 116, in v Bludenzu pa W al ter s 44 od 54 oddanih glasov. Nasprotniki so torej dobili v celi deželi le 19 volivnih mož, ki so oddali glasove liberalnim kandidatom. Jutri voli kmečka skupina, kjer bodo liberalne stranke še bolj pogorele.
Madjari proti zvišanju civilne liste.
Ogrske opozicionalne stranke, pred vsem pa Košutovci, razvijajo eilno strastno agitacijo proti vladni zahtevi, naj se zviša civilna liBta za ogrsko državno polovico v znesku 2 milijonov. V tem oziru poročajo včeraj iz Budimpešte: »Neodvisna stranka je v zaupni seji sklenila po vsej deželi raz-preči kar najintenzivnejo agitacijo proti povišanju civilne liste Ta sklep vzbuja tu silno ogorčenje. V parlamentu, v časopisju in na javnih shodih nameravajo nastopati proti vladarski hiši in celo proti vladarju samemu. Glavno glasilo Košutove stranke, pri katerem sodeluje poslaneo Košut, prinaša dan za dnevom članke, v katerih kar mrgoli raz žaljenj Veličanstva. Pisani so ti članki v tako revolucionarnem duhu, da ni mogoče podati iz njih niti enega stavka. Državni pravdnik je že jel zasledovati avtorje imenovanih člankov, izmej katerih se imenujeta posebno urednik Seresz in publicist dr. Bernard. V imenovanem listu sa napoveduje, da se vrše prihodnji teden shodi po vsej deželi, na katerih bota govorila imenovana obtoženca in razni poslanci Košutove stranke. — Menda pa vlada ne bo mirno gledala teh rogovi-ležev ter jim primerno stopila na prste.
Ministerska kriza v Srbiji.
V arbiji imajo zopat minister, krizo. Govorilo se je o njej že celi minuli teden, ker je Vuic dobro vedel, da v skupščini ne najde potrebne zaslombe. Včeraj se je sošla skupščina k prvi seji in pokazalo se je, da se Vui<3 ni varal v svoji sodbi. S 58 proti 44 glasovom je skupščina sicer odobrila vladno izjavo o notranji in zunanji politiki, toda vlada ni mogla biti zadovoljna z večino le devetih glasov ter je vsled tega podala ostavko. Kralj se doslej še ni odločil, pač pa je pozval k sebi predsednika in pod-> predsednika skupščine, da so pouči o de-janjskih razmerah v skupščini. Seveda v Balgradu sedaj nihče ne veruje, da bi se poravnala kriza mirnim potom.
Skrivna pogodba.
Iz Petrograda poročajo: Ruski list »S. Petersburskija Vedomosti« napada prav hudo Angleško, ker bi se le ta rada polastila Tibeta. List hvali energično postopanje kitajske vlade proti angleškim nakanam. V Londonu — pravi — se morajo prepričati, da, kar se Tibeta tiče, mora Angleška računati tudi z Rusijo in ne samo s Kitajsko, ker Rusija bi, radi ljubega miru, ne dovolila, da bi se v Tibetu, »ki je samovoljno naprosil ruski protektorat«, nastanil angleški vpliv.
Ta članek v ruskem listu, ki dobiva glede na zunanjo politiko obvestila v mini-sterskih krogih, vzbudil je veliko zanimanje. Vzlasti odstavek o protektoratu Rusije nad Tibetom daje nekako zagotovilo, da je med Rusijo in Kitajem skrivna pogodba, v kate-rej je dal Kitaj vse svoje pravice nad Veliko Lamo Rusiji. Kakor je žo znano, besedilo te znamenite pogodbe priobčil je vojaški ruski list, ki izhaja na Kitajskem. Ru-Bka vlada ni nikdar oporekala temu. Ce res obstoji ta pogodba, bil bi za Anglijo smrten udarec glede na njen vpliv v Aziji, ker Rusija more iz Tibeta gospodovati nad vsemi strategičnimi črtami, ki vodijo v Indijo.
Žid Clenienceau o redovili.
V dunajski Židinji je znani francoski žid in framason Clemenceau priobčil dve strani dolg članek o neizmerni škodi, ki jo pro-vzročajo francoski republiki razni cerkveni redovi. Kratka vsebina dolgoveznega članka je ta: "VValdeck Rousseau je pričel boj proti kongregacijam, a je imel premalo poguma, da bi ga nadaljeval. Combes je boj poostril, a tudi ne kaže toliko eneržije, da bi ga izvedel. Poprej pa ne smemo mirovati, dokler niso zatrte vse kongregacije, potem bo sam po sebi razpadel katolicizem. — V tem oziru
iid seveda preveč optlmiatiško sodi, ker dokler ne pomore zadnjega katolika, ne bodo zatrli katolicizma na Franooskem. Vkljub temu pa framasonstvo prav dobro ve, da bi zadalo katoliški cerkvi v Franciji silen uda-reo, ko bi odpravilo vse redovništvo.
Iz brzojavk.
Kdo bo niije-avstrijski deželni maršal? V parlamentarnih krogih trdijo, da bo deželni maršal prelat S c h m o 1 k in ne princ Liechtenstein. — Dopolnilna volitev v gališkem okraju Stryj. Pri dopolnilni državnozborski volitvi je bil mesto Dzieduszyckega izvoljen posl. dtarzinski. — Bolgarski častniki Makedonci so sklenili, da izstopijo iz bolgarske armade, da bodo tem lažje služili svoji domovini. — Ustanovitev bogoslovne fakultete na vseučilišču vStrassburgu je zagotovljena, ker Be je doseglo sporaz-umje mej Vatikanom in prusko vlado. — — Kriza v Franciji. Vladna večina v francoski zbornici se je znatno omajala v v svoji tesni zvezi. Vsak dan Be kažejo večje razpoke in po poročilu „Figara« so sošteti dnovi Combesove vlade.
Kmetje in šola.
Z Notranjskega 12. nov.
Med kmeti se čuje marsikatera ojstra obsodba novodobnih ljudskih šol. Zlasti jim ne ugaja to, da se postava glede določitve časa za obisk vsakdanje šole ozira le na leta, prav nič pa na učenčevo individualnost. Sest let boš hodil v šolo, začni kadar hočeš, s šestim ali osmim letom, če se boš kaj naučil ali ne! Kako slabo vpliva to na otroke in na stariše, si mora pač vsakdo misliti. Pa tudi učitelji, zlasti na jednoraz-rednicah in sploh po kmetih, isto lahko zapazijo. Stariši pravijo: Ej, saj bo moral šest let trgati hlače v šoli, se bo že še kaj naučil; otroka tem pridneje rabi, kadar je prost šole, za domače delo, in tudi pozim-ski čas, ko ga ima oče ali mati čas učiti, ga ne uči, ker si misli: se bo že še naučil. Prva leta minejo, otrok zna še malo ali nič, pozneje stariši začno delati nadlego otrokom, ker vidijo, da nič ne znajo, a otrok postane že trmast, pa tudi v šoli se že kaj druzega uče med tem, ko so zastalo začeli stariši ponavljati z otrokom.
In tako gre vse narobe.
Vse drugače bi pa bilo, če bi tudi otrokova pridnost vsaj nekaj souplivala na šolsko dobo. Stariši in otroci bi bili skrb-nejši, a tudi učitelj bi imel v rokah za lenuhe veliko moralično šibo. S to preodredbo bi se pač pomnožilo število otrok za po-navljavno šolo, kar je tudi čisto prav. Ta naj se le raztegne magari na 15- in 161etno dobo, in naj se ponavlja v njej pisanje, računstvo in branje. Saj tako otroci vse pozabijo in nekateri tudi nečejo nič ponavljati. Zadnjič mi je dejal 161etni deček, ki sem mu rekel, da naj se podpiše, da že odkar je iz šole prišel, ni imel pisala v roki. Pa tudi kmetijske in druge reči bi se lažje poučevale v ponavljavni šoli, ker bi prišlo v njo veliko pridnih in še mladih otrok, ne pa kakor sedaj, ko pridejo v po-navljavno šolo skoro samo taki, ki nimajo nič, da bi ponavljali kakor svojo nevednost in lenobo.
Dnevne novice.
V Ljubljani 19. novembra. Oporoka kanonika Černetaje tudi dokaz plemenitosti tega blagega starčka. Škofija tržaška ima veliko pomanjkanje duhovnikov in slovenski in hrvatski narod v Istri živi v naj veči bedi. Na to je mislil pokojni vse svoje življenje in na to ni pozabil tudi ob svoji smrtni uri. Zapustil je vse svoje premoženje za ustanovitev konvikta v P a z i n u, kjer se bodo, pohajajoči tamošnji c. kr. hrvatski gimnazij, ubožni sinovi našega naroda vzgajali za duhovski stan. Zapustil je torej pok. Černe največjim revežem naše škofije, bednim kmetom istrskim in sirotam slovenskim in hivatskim cerkvam. To jezi Žide in zato besne cclo ob pokojnikovem grobu. Mi pa kličemo: Slava spominu kanonika Čer-neta!
Pri odprtem grobu! Tržaški čifut še ni prenehal pljuvati srda na blag. pok. Čer-neta. Vse, kar se je pisalo proti dosedanjim škofom, pravi, veljalo je v veliki meri Čer-netu, ki je bil velik prijatelj slovenske agitacije, nasprotne tržaškemu mestu.
Spinčičeva interpelacija. Mej včeraj državnemu zboru došlimi spisi je tudi interpelacija poslanca S p i n č i č a in tova-
rišev radi postopanja deželnega odbora istrskega o oddajanju v zakup deželne užitnine v okraju Volosko.
Orožniki — najvišja lnstanoa. Z
ozirom na poročilo v Vašem listu z dne 21. oktobra 1.1. št. 242 pod naslovom: „0-rožniki — najvišja instanca" prosim v smislu §. 19 zakona z dne 17./12. 1862., da se sprejme v Vaš list na tam označen način sledeči popravek: N i r e s, 1) da bi bil vodja žandarmerijske postaje iz St. Petra dal županu občine Sv. Mihela zato asistenco, da z njo razžene ples; 2) da bi bil postajevodja na plesišču rekel: »Fantje, plešite le, a mirni ostanite"; 3) da bi bil taisti na plesišču županu, kateri je zahteval, da naj ples ustavi, odgovoril: „Jaz se ne bom pustil po cajten-gah dajati, plesa ne bom branil." — Res p a j e: 1) da je imel postajevodja od c. k. okrajniga glavarstva v postojni naročeno, županu v Mali Pristavi, kjer bodo fantje brez dovoljenja ples imeli, asistenco dati; ta asistenca se je imela po veljajočih predpisih omejeti le na vzdržavanje javnega pokoja, javnega reda in javne varnosti in na varstvo župana, katiri je imel dolžnost s občinskimi organi ustaviti nedovoljen ples, ker je to stvar krajne policije; k 2 in 3) je res da je postajevodja že med potoma v Malo Pristavo župana opozoril na dotične predpise in ga zaprosil, naj korektno postopa, da se njegovo ravnanje ne bo kritikovalo po časnikih. Res je dalje, da župan niti ni poskusil ustaviti godbo na plesišču, ampak je v stvari le govoril s krčmarjem, — res tudi, da se je postajevodja, kakor je bila njegova dolžnost, omejil le nato, da je krč-marja in fante opomnil, da bo takoj, ko bi dali povod k motenju javnega pokoja, reda in varnosti, proti njim službeno nastopal — naposled tudi res, da ta povod ni nastopil.
Kosteuzek, ritmojster.
Imenovan je proštom koleg, kapitelja v Velikovcu in župnikom v Tinjah č. gosp. Anton Trobeš.
Občinske volitve v Tinjanu razveljavljene. Tržaško namestništvo je razveljavilo občinske volitve v Tinjanu. Občina Tinj&n se" nahaja v l itri in sicer v pazin-skem političnem okraju. Pri zadnjih volitvah so poskusili Italijani z vsemi sredstvi, da bi dobili to občino, ki je skozi in skozi hrvatska, v svoje roke s tem, da bi spravili v Starešinstvo svoje kreature. To pa jim ni šlo izpod rok. Nadejamo se, da se jim tudi pri novih volitvah to ne posreči, četudi jim nudi tržaško namestništvo 8 svojim odlokom novo priliko.
Poročil se je danes dopoludne v samostanski cerkvi v /jatičini posestnik gosp. Franc Leskovec, blagajnik in odbornik »Ljudske posojilnice«, z gdč. Albino Ma-r e n č i č, hčerko občespoštovane posestnice gospe Marenčičeve iz Kranja. Poročil ju je nevestin brat č. P. Bernard. Pridružujoč se mnogoštevilnim čestilcem kličemo: Bog množi srečo novoporočencev! Na mnoga leta!
Poročila sta se gosp. dr. H i n k o
S u k 1 j e , praktični zdravnik v Celju, z gospodično Gizelo Kuketz in Vinko S t r g a r , c. kr. rudarski komisar v Celju, z gospodično Irmo Kuketz. Obe nevesti sta hčerki g. Simon Kuktza, pivovar-narja iz Žalca.
Šolska vest. Učiteljski kandidat gosp. Vino. Engelmann je imenovan za provizor. učitelja na trirazrednici v Velikih Laščah.
Poitna vest Poštni oficial dr. J. Debelak v Gradcu pride za poštnega konoi-pista k poštnemu ravnateljstvu v Gradcu.
Premeščen je davkar gosp. Anton G r e j a n iz Kozjega v Laško, g. višji nadzornik fiaančne straže Martin Ermeno jo prestavljen iz Ptuja v Laško, davčni adjunkt g. France Ribič pride k okr. glavarstvu v Celje, davčni praktikant gosp. Frane G a 1 a pride k davkariji v Brežice.
Umrl je v Celju g. Ludovik Seitz, c. kr. ritmojster računovodja v pokoju. Bil je zaveden Slovenec. Bolehal je, odkar ga je predlanskim na poti na volišče za-: dela kap.
Častnim občanom je ptujski ob-' činski svet izvolil generalnega ravnatelja
južne železnice dvornega svetnika gosp. dr. Aleks. Egerja.
Srebrne poroko sta obhajala te dni pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah nadučitelj g. Josip Mavrič s svojo soprogo.
Mali doprsni kipoi slovenskih 11-teratOV. Trgovec s papirjem gosp. Jernej Bahovec v Ljubljani je dal izgotoviti male doprsne kipce Vodnika, Slomška, Prešerna, Simon Jenka, Jurčiča in Gregorčiča. Kipci so kaj lepo izvršeni in je s tem gosp. Bahovec zadostil že davni želji. Naj bi jih Slovenci obilno naročevali za kras svojih domov. Cana posameznim je 1 K 80 v.
Madjari v — Trstu. V soboto zve čer priredili so tržaški Mažari koncert. Na koncertu je sodelovala Mažarka (Mojzes odpusti !) Dolce Levi in Fortunea Levi. Koliko Rosenzweigov, Sonnenscheinov, Morgenro-thov itd. je bilo na koncertu, nam ni znano.
Občinske volitve v Gradou. Včeraj je volil tretji razred. Treba bo ožje volitve, ki se vrši v petek. V ožjo volitev je prišlo pet kandidatov nemške ljud Bke stranke in pet kandidatov soc. demokratov, mej njimi dosedanja soc. demokrat, obč. zastopnika Pongratz in Resel. Kandidat nemške ljudske stranke vrtnar Wiedner je izvoljen, ker so ga podpirali kršJanski so-cialci. Ostali kandidatje ljud. stranke so dobili 1374 do 1081 glasov, socialni demokratje 1365 do 1271 glasov, krščanski socialci 336 do 293 glasov. Krščanski socialci so dali svojim volivcem za ožjo volitev proste roke.
Viva 1' Italia! 44-letnega delavca Zan-grando iz Cadore v Italiji so zaprli, ker je zjal na vse grlo po Trstu: „Viva 1' Italija" (Živio Italija!). — Konzul tržaški, oziroma laški državni poslanci imajo zopet gradivo za diplomatične korake, oziroma za interpelacije v državnem zboru.
Nove poštne nakaznice pridejo z novim letom v promet. Tudi poštne sprem-nice spremene sedanjo obliko. Stare nakaznice in spremnice se lahko še rabijo ali pa do 31. dec. zamene za nove.
Huda nesreča. 15-letni Ivan Ferluga pri Sv. Ivanu pri Trstu hotel je streljati s puško vrabce. V nekem grmu jih je zapazil, vzel je puško, pomeril, sprožil — a izza grma priletela je v obrazu vsa krvava 15-let-na Terezija Godina. Levo oko je izgubljeno. Sprejeli so jo v bolnišnico.
Izvirne platnice za »Zgodbe flv. pisma". Z raznih strani smo dobili v zadevi teh platnic vprašanja, iz katerih raz-vidimo, da gospodje poverjeniki in drugi niso prav umeli zadnjega oglasa knjigoveza g. Breskvarja. Vezava knjige v izvirne platnice stane z lično navadno obrezo 4 K 20 v., z zlato pa 6 K. Same platnice brez vezave stanejo 2 K 70 v. Na željo nekaterih gospodov se pa vežejo »Zgodbe« tudi v navadno polplatno po 2 K, v polusnje pa po 3 K.
Skrivnostna smrt. V Trstu so dobili mrtvega na njegovi postelji poštnega uradnika g. Oskarja S ter k o. Zdravnik, ki je bil pozvan k mrtvecu, ni mogel konstati-rati vzroka smrti. — Nagloma je v Trstu umrla tudi 701etna vdova g. Marija M a n d i c.
„Un Italiano". Ker je bila že zopet laška ona roka, ki je hotela segniti po življenju vladarja, hočejo vsi primorski laški listi izbrisati ta mučni utis s tem, da prav divje napadajo nas. Na vse te napade je pa najboljši tak odgovor: »Kedo je umoril našo cesarico?« — »Ua Italiano«. »Kedo je umoril laškega kralja?« — »Un Italiano«. Kedo je umoril francoskega predsednika?« — »Un Italiano«. Kedo je itd. itd. itd. . . . vedno dobiš za odgovor : »Un Italiano!«
Blagoslovljenje delavskih domov v Rožni dolini. Poroča se nam dodatno k včerajšnjemu poročilu, da je g. knezoškof nagovoril ljudstvo pred hišo g. R e k a r j a, kjer se je tudi pripravil za cerkveno opravilo. Na vse je nedeljska slavnost napravila globok vtisek in hvala knezoškofu se čuje povsod.
V Savi utonil. Valentin Šusteršič, mizar iz Mengša, je dn<5 17. t. m. pri Lazah v Savi utonil. Ponesrečenec se še ni našel. Imel je pri sebi zlato uro z dolgo verižico in okolu 50 gld. denarja.
Tatovi ulomili so v prodajalnico Antona Kobala v Trstu. Napravili so veliko luknjo v zid. Odnesli so jestvin za 400 K.
Epidemija v triaiki garnialji
Bolezen, katera s« je pojavila pri tržaškem 97. pešpolku, imenuje se „trahom". Nemci ji navadno pravijo: »Aogyptische Augen-krankheit«. Iz Gradca poklicani zdravnik pregledal je ves polk. Do sedaj je že obolel eden od sanitetnih vojakov, ki je stregel bolnikom. V bolnišnico ni dovoljeno nikomur. Govori se, da vsi oni, kateri so oboleli na tej bolezni, bodo superarbitrirani, ker jim vid, ako ne oslepe, zelo opeša.
Poskus samomora mlade žene. V nedeljo popoldne izpila je gospa M. W., ki se je komaj omožila in ima 21 let, na tržaškem pokopališču steklenico strupa. K sreči je bila na mestu brza pomoč. Prenesli so gospo v bolnišnico; sedaj je izven nevarnosti. Vzrok: z možem se je sprla. Če bi bile vse poročene ženske tako občutljive, bi bili kmalu na svetu sami vdovci.
Električna nezgoda. Vsled močne burje utrgala se je blizu kavarne Chiozza v Trstu telefonska žica, od katere konec je padel na žico električnega tramvaja. Vsled tega dotika začelo je na tem mestu bliskati in pokati. Kmalu se je nabralo polno radovednežev, ki so hoteli od bližje vse to opazovati, a redarjih je opozoril na pretečo nevarnost in jih oddaljil. Nato je nataknil rokavice iz kavčuka, s katerimi so preskrbljeni vsi redarji ob električni progi, pograbil za telefonsko žico in jo odtrgal in s tem preprečil vsako nevarnost. V bližnjih ulicah je prenehal vsled tega tramvaj nekoliko časa voziti.
»Divji lovec" v Trstu V nedeljo, dne 23. novembra 1902 se uprizori v gledališču »Armonia« prvikrat »Divji lo-v e c«, F. S. Finžgarjev narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih. Režišer gosp. Matež Žužek. Pevske uloge izvaja »slovansko pev sko društvo« pod vodstvom gosp. Srečka Bartel, godbene pa orkester domačeg* pešpolka št 97.
Ernst Wailburg kavarnar. Iz tukajšnje sodoi|ske obravnave znani baron Ernst Wallburg je v Budimpešti otvoril svojo lastno kavarno. Zadnji čas si je služil kruh kot natakar.
Vino v Istri. Iz P a z i n a se nam piše: Trgovina z novim vinom razvila se je prav živahno. Trsni pridelek je letos dober; cena pa v tukajšnji okolici, kjer se prideluje največ dobrega belega vina, je od 24 do 28 h — navadna. V nekojih krajih tudi malo višja. Priporočamo kupcem, da se po mogočnosti obrnejo na kmete, ki pridejo v Pazin. Gospod, zadruga tukaj in one v Bermu, Tinjanu jim bodo brezplačno za posredovanje.
Ljubljanske novice.
Javno predavanje Vdoraj je v »Katoliškem Domu« predaval č. g. dr. Jož. D e -bevec o zdravBtvuv starih časih. Humoristično je opisaval, kako so zdravili ljudi v starih časih. Svoje predavanje bo še nadaljeval. — Prihodnji torek priredi »Slovenska kršč. soc. zveza« zopet javno predavanje.
Židovska predrznost. V neko tukajšnjo kavarno je prišel majhen, rudečeličen ljubljanski Žid in nadlegoval kasirko, katera pa ni marala za židovske neslanosti in je nadležnega Žida zavrnila od sebe. Z,id je na to dejal kasirki v svoji predrznosti, da jej bode dal »eine Watschen«, če ne bo prijazna ž njim.
Zgubljena denarnica. Na Vodnikovem trgu je bila danes dopoludne zgubljena denarnica z enim petakom in nekaj drobiža.
Poročil se je danes v tukajšnji frančiškanski cerkvi posestn k in kovaški mojster v Z.aprcah pri Kamniku g. Fr. D o r n i k, z gdč. Jjžefo Dolžan, posestnico iz Kranja. lskre;io čestitamo!
Društvena godba. Koncert društv. godbe ljubljanske bo danes zvečer ob 8. uri v restavraciji gospoda Ivana Kenda »pri Gam-brinu«. Vstop prost. — V četrtek dne 20. t. m. ob 9. uri zvečer bo koncert v prostorih »Narodne kavarne«. Člani vstopnine prosti. Nečlani plačajo 40 h.
Tat v vrhniški cerkvi. Dne 10. t. m. utihotapil Be je tat v farno cerkev na Vrh niki in je ulomil v pušico in odnesel nekaj drobiža. Tat je bil okoli 28 let star, poletno oblečen in je imel rujavo brado in brke. Videli so ga poprej sedeti v klopi v cerkvi.
Fijakarski voz brez fijakarja. Danes po noči pripeljal se je po Kolodvorskih ulicah in po Sv. Petra cesti na Marijin trg neki gospod v fijakarskem vozu. Konj je šel v svojem trabu naprej in so 8e zmenil ni za
to, da ni bilo fijakarja na kozlu. Ko pa je konj zavil v Wolfove ulice in je gospod v vozu to opazil, stegnil je glavo skozi okno in začel vpiti, kam da ga pelje. Konj je tekel naprej, dasi je gospod zabavljal in klical, da naj ustavi. V tem momentu je prišel nasproti neki častnik, ki je konja ustavil. Sedaj je šele gospod opaž 1, da ni bilo Gja-karja na kozlu in da ga je konj sam vlekel naprej. Fijakar — Ivan Kocmur — je bil radi preobilo zavžite pijače ie v Kolodvorskih ulicah padel s kozla, ne da bi to njegov pasažer opazil. K. je konja in voz v Wolfovih ulicah obrnil in peljal na policijo ter šel potem peš domov, konj z vozom pa je ostal na rotoviu, dokler niso našli pijanega hlapca.
V Ameriko. Danes po noči je z južnega kolodvora odpotovalo v Ameriko 71 oseb.
Mejnarodna panorama nas ta teden seznanja z italijanskima mestoma Turinom in Milanom, ki se oba odlikujeta po krasnih javnih stavbah in spomenikih. I'.mej cerkva so posebno odlikuje po svoji krasoti stolna cerkev v Milanu ter ona Gran Madre di Dio v Turinu Omeniti je dalje novega visečega mostu čez reko Pad v Turinu in krasnih spomenikov na milanskem pokopališču. Vidi se tudi kraljeva prestolna dvorana v Turinu. — Prihodnji teden je na vrsti^poset Be r na ter njegove okolice v krasni Švici, za naslednji teden se pa pripravlja novo potovanje po S i a m u.
Tatvina. Na Reslovi časti je bil ukraden perioi Mariji Bricelj z Bizovika zavoj perila, katero je bila pustila prod hišo št. 9, ko je nesla drugo perilo v hišo. Perilo je bilo zaznamovano b črkama »M. Z «
Meščanski klub vabi svoje gospode člane in somišljenike na „večer gospodov" jutri v četrtek dne 20. t. m. ob 8 uri v društvene prostore.
Obrtno gibanje. Tekom meseca oktobra so pričeli v Ljubljani obrte: J. Dažman, Stari trg 24, knjigoveštvo in trgovino s pa-pirjom; Fran Aožič, Poljanska cesta 24, kolarstvo; Anton Prockl, Sv. Jakob trg 5 (prevzel B^rgantovo trgovino); Marija Pire, Kla-dezne ulice, izdelovanje sladkarij; J. Maček, Gradišče, trgovina s Kurivom; \na Vittelič, šivilja; Martin Grilc, sv. Petra cesta 63, trgovino s sladkorjem. — Opustili bo obrte : Franc Meglen, Trnovski pristan, branjarijo; Marija Coriary Gradišče, izdelovanje ženskih oblek; Marija Detter, Stari trg 1, trgovino b stroji; Anton Grablovic, Trubarjeve ulice, branjarijo; Sebastijan Trškan, Šolski drevored, klavec; Jerioa Pire, izdelovanje sladkarij.
Razburjeni židje. V gostilni »pri zvezdi« na cesarja Jožefa trgu so se danes zjutraj trije židje sprli in slednjič še stepli. Očitali bo drug drugemu sleparije in se obdajali s psovkami, dokler je jednemu lo bilo preveč, da je vzel z mize posodo za kavo in jo zagnal v svojega nasprotnika. Nato sta se vzdignila še dva čifuta in tudi začela Iu-čati posodo v prvega Žida, ki jo slednjič le moral zbežati iz gostilne. z,unaj je vpil, da so ga hoteli umoriti in klical po policiji. Ko je prišel policiiski stražnik in se prepričal, da so vsi trije židje enako hudi, je vse tri pobral in jih peljal na policijsko stražnico, in potom predstavil k uradu, kjer so vsi dobili zasluženo kazen.
Ukraden bicikej. Dne 11. t. m. je ukra del neznan tat mlinarju Frančišku Majhnu iz Podrečja izpred njegove hiše v Dobu bicikeij, vreden 120 kron. B cikelj je imel napis »Diirkopp«.
Kotiček za liberalce.
»Ve č žvepla!« »Slov. Narod« je začel priobčevati vrsto uvodnih člankov, v katerih se zaletava v učiteljske članke »Slo-venčeve«. »Več luči« je naslov člankom, a že v prvem se dobi le vedno več žvepla, čim dalje se bere, zakaj niti eno trditve ne more »Narod« ovreči. La v osebe pisateljev se zaletuje, in brani naprednost liberalnih učiteljskih generalov s takimi izrazi: »kalini, štink bombo, hrenijade, analfabeti, ožlindrani vodniki, maščevalnost in zavist« itd. Zabavljanje čez »patriarhalično dobo, ko je bil učitelj še organist«, je pa tako smešno, da kaže le, da vb člankar iz sedanje »nepatri-arhalične« dobo kaj malo povedati.
Škofovi gozdi grozno skrbe liberalce. Nemara bi radi, da bi kak liberalec delal kupčijo ž njimi. Za delavce ao v posebnem strahu. Zdaj pišejo, kako se delavcem v škofovih gozdih slabo godi, da niti zavarovani niso itd. Pred kratkim je pa isti »Narod« pisal, da vsi delavci dero k škofu v službo. Kaj je zdaj ros? Kar se tiče ponesreJencev v škofovih gozdih, naj bodo liberalci le potolaženi, kajti ti dobe za slučaj bolezni, — ne iz okrajne bolniške blagajne, ampak iz škofove blagajne — dobre odškodnine v denarju, v lesu in v delavski priložnosti. Dobro bi bilo, čo bi ee šli liberalci tega učit v G Tnji grad. Vsekako jo bolje, da bolniki tisti de nar, ki bi ga stale ekspedicije raznih komisij v oddaljene hribo, sami dobe. Špekulanti z grajščinami naj nikar ne zabavljajo čez i realno in vestno gospodarstvo!
Književnost Ia umetnost.
Slovensko gledališče.
Hčere gospoda Zajčka.
Včeraj bo je vprizorila prvikrat v tej sezoni nam ie znana ljudska igra »Hčere gospoda Zajčka « O igri sami izpregovorimo le par besedij. Priznati moramo dramatika, da je znal a finim humorjem spojiti zabavo in moralo, dulce z utile. Pokazal nam je na jedni strani zakone v najrazličnejših nuan-sah, na drugi strani šibal napačno moderno vzgojo, kakor bi ne Brnela biti. — Gospa Zajčkova (gospa Danilova) je bila včeraj tip modernih praktičnih mater, ki s svojimi nazori vzgoje svoje hčere ne za njih vzvišeni in sveti poklic, pač pa le za osebno zabavo, za salon in svet. Njena najljubia hčerka Rozs (gdč. R Q c k o v a) je sicer podala vsled slučaja vsode in hipne volje svojo roko značajnemu Korenu, in ga je začela tudi spoštovati in ljubiti, ko je spoznala njegovo plemenitost, a vendar s a ni mogla otresti vzgojenih ji nazorov in pretrgati vezij, ki so jo vezale na svet, dokler je n» opomnil nesrečni zavozljaj na višjo nalogo, katero ima do soproga in do deteta. Obe težki nalogi sta bili v srečnih rokah. Na jedn> strani je igrala glč. R ti c k o v a z vse vnemo mlade, dovzetne duše, na drugi mirno in psihološko študirano plemeniti Koren — Dobrovolni. Ne ravno lahko stališče je imel tudi g. Verovšek. Sirbal je s priat nim humorjem za zabavo, a ob jednem j« vedel dati naravno in neprisiljeno tudi duška svojemu očetovskemu srcu. Vedno sa prepirajoča a vendar srečna zakonska Klinov.-* sta igrala prav srečno gospa Dobrovo 1-nova in g. Hašler. Le žal, da je zadnji poskušal pokazati dober vtis svoje igre b prehitrim govorjenjem. Gospa Klinova je bila zdražljiva soproga g. Dragutinovi č e v a, ki je svojo vlogo soproga napram nji tudi prav »klaverno« izigral. Gosp. Da nilo je bil včeraj salonski lev. G. Mali (g B o 1 e š k a) je bil sentimentalno-nesrečn<> nerodni provizor. Gdč. K 1 e i n o v a je imet-manjšo vlogo razposajene in strašno domi šljave hčerke Franice. Občinstva je bilo včeraj precej. Samo bi pričakovali od neka ternikov nekaj več takta koncem igre.
Danes pojo bmetanovo opero v treh dejanjih »D a 1 i b o r«. Oioba: Vladislav kralj češki — Krd'. Dalibor — Vlček. Mi lada, sestra umorjenega grofa — Hanusov;i Svobodova. Juta, sirota — Prochazkova. B neš, ječar — Aschanbrenner. Vid, Dalibor jev oproda — Hajek. Buiivoj, načelnik Rtraž — Polašek. Sodniki — Liar, Perdan, Štam car. Zdenkov duh — Nučič. — Miladinr dame, vitezi, kraljevi vojaki, svetovalci, kra ljevski paži, trabanti, Daliborjevi pristaši, ljudstvo itd. Kraj dejanja: Praški dvor in njega okolica. Čas: 15 Btolatje. — V so boto 22. novembra boda zopet predstava.
izpred sodišča.
&est meaeoev zapora so prisodili d>>-nes pri dež. sodišču sinu tuk. trgovca g. K. Fricu K., ker je grozil Bvojemu očetu, d. ga bo umoril.
S kositarsko kroglo je udaril Mar tin Lukač, posestnika sin iz Leš, delavci Franceta Gubana; pilo je namreč več delav cev iz kamniškega okraja v Hribarjevi go stilni v Lešah. Kmalu so se pričeli med sebtn prepirati in naposled ao se tudi stepli. Frai Guban se ja napotil proti domu, a kmalu se je pridrvilo za njim več delavcev, me< njimi Martin Lukač, in ta ga je, kakor san priznava, udaril s kositarsko kroglo 8 take silo, da je Guban nezavesten obležal. Sodn dvor ga je obsodil na tri mesece ječe.
Svojega sohlapca pokradel je dio 27. oktobra t. 1. hlapec Janez Arhar iz Žiro« Vzel mu je 60 K. — Obsojen je bil nadv. meseca težke ječe, poostrene z 1 postom n> teden.
Za zimo se je hotel z obutevj> preskrbeti star tat Štefan Rovtar, delavet iz Litije. Dne 6. oktobra t 1. je vzel Rez Pajk na sejmu par novih škorenj in par št, -fl it. Škornje si je obul, Stiliste je pa stisni? pod plašč in jo hotel pobegniti; a zalotit-ga je prodajalka ter tekla za njim in ga vjel > Izgovarjal sa je, da je hotel škornje sam-pomeriti. Ker je bil Rovtar zaradi tatvine ž sedemkrat kaznovan, obsjjen je bil na en leto težke ječe, poostrene z enim postom vsakih 14 dni.
Preveč korajie ni dobro. V nedel j 12. oktobra t. 1. so pili Štirje dobrava!-; fai.t(e v Rotarjevi krčmi v Podsmreki in pr tej priliki se je Dobrovčan Peter Dolin, < posebno korajžnega delal ter zagotavljal, (i ga ni fanta v podsmreški vasi, da bi se j* on bal. Seveda je to domačim fantom pr: sedaio, in sklenili so med Bcboj, da jih > noč prav pošteno naklostijo. Franc Bern. posestnika sin, Anton Martinak, delavec, .1. ne« Koron, hlapec, vsi trije iz P.>dsmrek< in Franc Skopec, hlapec iz Smartna pri Por smreki, pučakali bo jih s poleni oboroži pred Rotarjevo krčmo, in ros jih za boj ».» pripravliene napade|o. Dva Dobrovčana M 1 utekla, bolj narečna pa sta bila Mitija D linar in Jože Novak, ka,ti oba Bta dob!.
talke telesne poškodbe. Bili so vsi itirje krivimi spoznani in obsojeni: Anton Marti nak in Frarc Bernik vsak na 8 mesecev, Janez Koren in Franc Skopec pa vsak na 6 mesecev težke ječe, pri vseh Štirih z enim postom in trdim ležiddem poostrene.
Morilec svoje iene. Včeraj je stal pred mariborskimi porotniki 311etni posestnik Franc L e n a r t i 6 iz R hterovc, ki je hotel umoriti radi vednega hišnega pre pira svojo ženo, svoje otroke in sebe. V ta namen je nabrusil kuhinjski nož, katerega je dvakrat zasadil v ženine prsi. Otroke so ljudje, ki so bili v bližini, redili. Ko so ljudje položili mrtvorsnjeno ženo v posteljo, prišel je k postelji Lenartič in si pred posteljo zadal rano na vratu, llotel je še enkrat su niti se z nožem v vrat, a navzoči Martin trtfarič je zagrabil nož in mu ga izvil. Zeno ao končno pripeljali v radgonsko bolnico, kjer je umrla. Izid obravnave priobčimo.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Dr. Lueger pride meseca decembra v Monakovo tik pred ondotnimi občinskimi volitvami. — Tat sukenj se pojavlja na dunajski univerzi. Doslej je v kratkem času ondi ukradel žo deset sukenj. — češko narodno gledališče v Pragi je praznovalo včeraj svojo 301etnico. — Nenadoma umrl je na Dunaju zgodovinski slikar in profesor na akademiji upodabljajočih umetnosti Julij B e r g e r.— Za omejitev dvoboja z revolver j i so imeli sestanek dijaki vseh nemških vseučilišč. — Vulkanski izbruhi. Iz Honolula se poroča, da na otoku, Havvai strahovito bluje vulkan Kila-nea- Ze 20 let ri bilo ondi take erupcije.— Kip Aleksandra II., ki je name-nien za Z fijo, so pripeljali iz Rima v Reko. Tu je vsak žtlezniški voz premajhen, da bi mcgii nanj naložiti kip. Bolgarska vlada bo morala zgraditi postben voz, na katerem bo mogc če kip prepeljati. — Zarota. Policija v Barceloni je zasledila karlistično zaroto. Našla je v neki hiši 35 pušk in 6000 patron. — Brzojavk za 44.000 1 r a n k o v je poslala pri zasledovanju sleparskih llumbeitovih parižka policija. — Tolstoj je zopet popolnoma ozdravel. — Nevarnega roparja so prijeli v Tra fani na Laškem. Ime mu je Saladini. — Vedno trd. Anarhist Rubino je izpovedal, da je streljal na belgijskega kralja, ker je le-ta tako trdoBrčno ravnal s bvojo hčerko grcfico Štefanijo Lony>y. Velik vtis je sedaj napravilo, ko je gri fica Lonysy svojemu očetu čestitala na rešitvi. A kralj belgijski ostal je trd. Zapcvedal je, da se hčeri Štefaniji ne pošlje nobena zahvala. — Veliko s la n i k o v ulove letos. Predvčerajšnjim so jih ulovili pri Bermonthu 53,000 000. — Velik shod avstrjskih kršč. soc. železničarjev se je v ponedeljek vršil na Dunaju. Razgovarjalo se je o raznih zadevah želez ničarjov Na shodu je govoril tudi dr. Lueger.
Defravdacija v Pragi. Revizija se bliža koncu. Vendar doslej znane in objavljene številke ne izražajo še pravega defi cita. — Primanjkljej je doslej določen na 7,786.530 24 K. Od to vsote pa se morajo odračunati fingirane vloge, katerih visokost doslej še ni znana, deleži členov in njih vloge, kakor tudi kavcije uradnikov. Seveda je mogoče, da se tudi vsaj deloma zasledi, kam so defravdanti spravili tolike ponever-jene vsote. M fe je, da so dtficit po odštetju omenjenih vsot še zmanjša za pol-tretji milij' ti. Za garancijski zaklad se sicer vpisujejo primeroma vistke vsote, vendar se bo dala kaia-tn la riaibrie odvrniti samo s tem, da vlagat,eiji za 10 do 20% znižajo svoje vloge. To bi bilo vsekako v njih last nem interesu. Zakaj Cehi imajo že izkušnje, koliko se izgubi pri konkurzih. Pri konkurzu melniške hranilnice n. pr. so dobili vlaga telji eamo 30 %, pri benešovskem konkurzu pa celo samo 15%, dasi sta obe imeli ne omejeno jamstvo. Konkurz bi bil v tem slučaju nekaj groznega. Trajal bi 8 do 10 let, in v tem času bi izgubili vlagatelji na obrestih mnego, in slednjič bi še rešili samo čisto majhen del svojih vlog. Tudi ves sa-načni fond bi odpadel, ker se sme porabiti samo za likvidacijo. Med vlagatelji se res agitira v tem smislu, da bi vsak za zdaj žrtvoval nekaj malega, da se tako refi večjih izgub. — Kakor je Ilercik v zaporu priznal, so v zaležni tudi fingirali velike vloge, da bi na zunaj pokazali sijajnejae stanje zavoda. Te številke so vzeli revizorji za istinite, in to je tudi pripomoglo, da je primanjkljej tako visok.
Vaje s golim orožjem. Francoski vojni minister, general Andrč, je določil, da so s prvim januvarijem 1.1904 odpravi pouk ■j vežbanju z golim orožjem iz armade. General Andro pravi, da je dandanes to no-jotrebno, ker jo z novim orožjem in z novo strategijo popolnoma izključeno, da bi so mogel mož toliko približati možu, da bi rabil golo orožje. S tem prihranijo okolu •50.000 kron na leto.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 19. nov. (C. B.) V današnji seji je dejal dr. Korber na interpelacijo Sehonererjevo, da ne more dati pojasnila, ako je Cehom obljubil uvedenje notranjega uradnega češkega jezika. Ministerski predsednik je izjavil, da bo o vprašanju, ako bi v slučaju, da se Cehom ta koncesija da, bila mogoča uvedba nemškega drž. jezika, vlada pojasnila svoje stališče, ako bi zadeva prišla v posvetovanje drž. zbornice. Ko sta še železniški minister in poljedelski minister odgovarjala na razne interpelacije, je zbornica pričela obravnavati v zadevah glede uim.
Dunaj, 10. nov. V slučaju, da se razmere v državnem zboru ne bodo mogle urediti, bodo nove volitve meseca februvarja. Nemci pravijo, da ne odnehajo od nijedne točke svojega bin-koštnega programa. Nekateri poslanci predlagajo, naj bi se drž. zbor pečal tri leta samo z gospodarskimi vprašanji in izločil politiŠka vprašanja, a to Čehi odklanjajo.
Dunaj, 10. nov. Vlada predloži v par dneh državnemu zboru predlog, da se opusti službena kavcija državnih uradnikov.
Dunaj, 19. novembra. Kakor znano, sta se »Slovanski centrum" in „Sloven-sko-hrvatski klub" fuzionirala. Sedaj se je sklenilo, da se skupen klub imenuje „S 1 o v a n s k a zveza".
Dunaj, 19. nov. Današnja seja drž. zbora je bila mirna. Na vrsti so bili predlogi glede podpor vsled uim in po vremenskih nezgodah prizadetim. Vlada je predložila predlog, naj se v ta namen da 3,900.000 K. Koerber je odgovarjal na razne interpelacije. . Dunaj, 19. nov. „Vaterland" se danes zopet v dopisu iz parlamentarnih krogov ogreva za predlog dr. Kathreina, ki pravi, da so edina rešilna pot konference vseh strank, ki naj so tako sporazumejo, kako nadaljevati parlamentarno delo. Med posvetovanji in temi konferencami naj bi drž. zbor bil odgoden. Splošno se zatrjuje, da je to tudi dr. Koerberjevo mnenje.
Dunaj, i 9. nov. Odbor shoda avstrijskih gostilničarjev je prišel danes v parlament, kjer so ga sprejeli ministri in poslanci. Odboru je ministerski predsednik zagotovil podpirati težnje gostilničarjev, v kolikor so opravičene. Pred vsem zahtevajo gostilničarji, da smejo pivo v steklenicah prodajati samo gostilničarji, in da morajo v večjih krajih gostilničarji imeti dokaz sposobnosti.
Dunaj, 19. novembra. Slušatelji na živinozdravniški višji šoli stavkajo in ne pridejo k predavanjem.
Budimpešta, 19. nov. Baron Ernst Wallburg je dal svoji novi kavarni naslov „Pri Habsburžanu". (Glej dnevne novice. Op. ured.)
Rim, 19. nov. (0. B.) Kraljica je povila princezinjo. Mati in hčerka ste zdravi.
Rini, 19. nov. V parlamentu je oklofutal poslanec Leali poslanca Ga-luppija, dolgoletnega rimskega podžupana. Sedaj se bosta dvobojevala.
Krakovo, 19. nov. „Czas" prinaša članek, v katerem priporoča, da se poslovni red v državnem zboru spremeni. Prej v dižavnem zboru ne bo zdravih razmer.
Umrli «'i>:
16. novembra. Marija Karlič, pek.pom. hči, 2 leti, Klailezne ulice 17, Bronchitis.
16.	novembra Vincencij \Vinkler, c. in kr. stotnik v p„ 85 let, Poljanska cest* 12, apoplcxia cerebri. — Otilija Pokom, Šivilja, 21 let, Cegnarjeve ulico 0, pljučna tuberkuloza.
17.	Ana Brence, dekla, 50 let, Hrenove ulice 7, otrpnjenje srca.
V bolnišnici:
14. novembra Antonija Blal, dninarica, 58 let, jetika — Marija Medved, babica, 79 let, niarastoa oslabelost, spridenje srca. — Valentin Bergant, ktižar, 41 let, kap. — Valentin Peterlin, goslač, 72 let, kap.
16. novembra. Anton FriSkovc, dninar, 47 let, prina vodenica
Iti nov. Marija Meden, posestnikov« hči, 4 leta, combustio. — fvan Zdravje, soda«-, 47 let, delirium tremens. — Fran Nokovar, klepa-, 67 let, alcocho-lismus chron kap. — Alojzij Berti, metlar, 36 let, endocarditis aruta.
17. novembra. Albina Bedenk, krojačeva žena, 26 let, jetika.
V vojaški bolnišnioi: 21. oktobra. Ludovik Licbtenegger, c. in kr peiec, 21 let, pneumonia duplex.
Spominjajte se
ljudskega sklada.
Meteorologi 5sio poročilo.
ViSina aid morjem 306-2 m, srednji tračni tlak 736*0 i
Cas opa-zoT.nj.
Stanje Imre-fuetra T min.
Temperatura
po Celeija
Vetr.rl
Nebo
lil Pl
18, 9. tvefl. | 745 0 | - 6'0 |p. m. mh.| sneg 7J 4-9 I —5 5 I
1qj t. sjuti. |2. popol. j 743 9 | —38 |
3-4
sr. svzh. I oblačno sr. jvzh. | oblačno Srednja včerajfinja temperatura —5 0*, normale 3 0*.
I)un»jsiift borza
dne 19. oktobra.
Skapui državni dolg v noUb.....101'—
Siupni ilrtavni dolg v srebru..........10075
.Ivtitrijska zlata renta 4»............120 75
iystrijska kronska renta 1*..........100 05
baraka zlata renta 4* .............120 55
j,?erska kronska renta 4 «4......97 55
ivstro-ojerske bančne dehiico, 600 gld. .	15-55
Kreditne delnice, 160 gld.......663-_
!>ondo"* vista......................239 10
SsmSki drž. bankovci za 100 as. ne« drž.telj.	116-90
JO mark...........23-41
:-'< frankov (napoleondor) . ....	19 07
italijanski bankovci . . , •.....9515
i kr. cekini...........11-33
1249 1-1 Ci
„Styrla" vrelec
pomaga.
Zoper zaprtja telesa in zlato žilo
E&ogaški
katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani za i. 1903
z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katoliški B u k v a r n i" krasno vezan 2 K 30 h., po pošti pošiljan 10 h. več.
priporoča raznovrstna
vi^itmice
po nizki ceni.
v Ljubljani, Pogažarjcv trg. Fotoplastiena umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak teden druge dežele.
Le še do sobote, dne 22. novembra:
Zložno potovanje
skoz zanimivi Turin in Milan.


f////////./S
i
Najnovejše so ameriški
mutoskopi.
pef novih, zabavnih podob.
5 znamk, ki so vržejo v poaamen
inutoakop 50 vin. 1. slika: Boj z blazinami. — 2. Ponesrečena vožnja v fiolnu^, — 3. Prekanjeni fotograf. — 4. Zlv dlvan. 5. Sanje ljubezni.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne ■ do 9. ure zvečer. =====

Božično darilo!
1135 14
Razvedrilo starim in mladim so:
d r a m o f o n i,
cena od 15 do 125 gld.
A v t o m a t i,
ki se sprožijo z 10 h, gostilničarjem velik dobiček.
Prodaja se tudi na obroke.
Velika zaloga plošč; stare se zamenjajo.
Zahfevajte mol llustrovani cenik.
RUDOIiF &UEBEa
utraf, v Lijubljani, Stari trg št. 16
ae
< » O
^ ao ™ C?
S O B
• ® rt •■j
/^^MŠŠm:
-{mlttm	M. «»«<.. '.AMUMI«'*. ...v ^•ei-.f^j.A
^bd^^^mim^sm^ Jmspl im\
Mlad knjigovez,
Slovenec, išče takoj službo. Naslov: Plochl. Gradec, Cari Luchvig lling Nr. 9.
1291 3-3
Kemične barve
ine barve	-- tvrdka
za sobne slikarje,
meljne barve bratt ebebi. v
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke.	524 14 11 — 6
Učenec
iz boljše rodbine, ki jc dovršil dva gimnazijska razreda, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v drogueriji	1294 3—3
Anton Kanc-a
Ljubljana, Šclenburgovc ulice.
1W Iščem
konc
pegeji egedni.
Dr. Ivan Šusteršič,
1303 3—2	ad- ok'it v Ljubljani.
eo-
eo *»
n
co
Za nadrobno prodajo špecerijskega blaga
išče	1
trgovina na deželi, katera dela le na veliko,
prodajalca
na lasten račun s primerno kavcijo.
Sprejmo se tudi za to samostojna, iz-vežbana ženska.	1300 3—2
Ponudbe sprejema upravništvo »Slov."