PdUntnft platem t gotovini. Leto XV., štev. 20 Ljubljana, petek 26. januarja 1934 UpravmStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. FlaCunl pri poŠt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Cena 2.— Din Naročnina znata mesečno Din 25.—* Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Usodne pcsledke angleške omahljivosti Sodobna mednarodna politika velikih sil ima to značilno posebnost, da njihovi predstavniki neprestano govore in zagotavljajo, da je treba ohraniti mir za vsako ceno. Kako naj se to doseže, o tem pa so nazori že zelo različni. Angleži in Američani bi radi prepričali svet, da se morajo vse države razorožiti, pa bo odstranjena vsaka nevarnost. Nemci oznanjujejo ravno nasprotni evangelij: ni mogoč mir brez nemške oborožitve. Italijani vidijo spas v diktaturi velesil, ki naj bi omilila nasprotstva med velesilami tako, da bi se žrtvovale male države. Rusija dosedaj še ni objavila nikakega recepta, Japonci pa so edini, ki odkrito priznavajo, da v ohranitvi miru nikakor ne vidijo dobrine, za katero bi bilo treba kaj storiti ali celo žrtvovati. Najbolj iskren in brezpogojen pobor-nik miru je med velesilami brez dvoma Francija. Njen vroče zaželeni cilj je, prinesti človeštvu olajšanje in mu omogočiti napredek s tem, da se države prenehajo oboroževati ter dosedanja velikanska bremena za oboroževanje porabijo za splošno povzdigo materialnega in duševnega življenja svojih narodov. Toda Francija pravilno pravi, da razorožitev ni pogoj za zagotovitev miru, marveč šele posledica take zagotovitve. Pri neiskrenosti odločujočih činiteljev nekaterih narodov bi razorožitev brez zadostnega jamstva proti morebitnemu napadu nevarnost za mir le še povečala. Komur je trajen mir resen cilj, mora priznati upravičenost francoskega stališča. Vidimo pa, da mnoge države, zlasti nekatere velesile tega nočejo storiti, marveč iščejo vse mogoče ovinke, kako bi oslabile obrambno moč drugih, ne da bi obenem oslabile svojo napadalno silo. Take razmere so seveda slabo ozračje za ustvarjanje zaupanja med narodi in možnosti razorožitve. Zato ni prav nič čudno, ako glasilo angleškega velekapi-tala »Investors Ohromele« tolaži svoje čitatelje, da stopa oboroževalna industrija zopet v boljšo dobo. List gradi svoje nade zlasti na oboroževalno mrzlico v Nemčiji in na Japonskem, zaradi katere da bodo tudi vse druge države prisiljene, še povečati svojo lastno oborožitev. Vsekakor pa ima list prav, ko cinično priznava, da gre glavna »zasluga« za to stanje angleški politiki v zadnjih desetih letih in ko konstatira, da je vijugasta angleška politika v Evropi in ob Tihem oceanu silno zaostrila mednarodne odnošaje. Treba je priznati, da zadene Anglijo res največja moralna odgovornost, da je mednarodni položaj danes tako zapleten in nejasen. V napačni domnevi, da ie zaradi svoje otoške lege njena varnost mnogo večja kakor varnost kontinentalnih držav, se Anglija doslej ni hotela jasno in odločno postaviti na stran mirovnega bloka pod vodstvom Francije. Ako bi bila to od vsega početka storila, bi bila razorožitev danes najbrž že izvršeno dejstvo. Toda v Londonu niso bili ravno iskreno veseli dominantne francoske vloge na kontinentu, pa so s škodoželjnostjo opazovali razne politične ofenzive proti Franciji. Dajali so s tem vedno novo potuho nasprotnikom miru, pred vsem pa Nemčiji. Njihova dobrohotnost napram nemškim zahtevam je izvirala iz tega stremljenja, preprečiti preveliko okrepitev Francije in njenih zaveznikov. Seveda niso hoteli prignati stvari tako daleč, da bi se mogla obrniti proti njim samim in ogražati tudi njihovo deželo. To pa se je zgodilo in zato se sedaj tudi Angležem vedno bolj odpirajo oči. Angleški listi ravno te dni zopet priobču-jejo s fotografijami podkrepljena poročila o nemškem oboroževanju v zraku. Ne glede na mirovno pogodbo, ki Nemčiji prepoveduje vojno letalstvo, je Go-ring že dosedaj tako izpopolnil nemške zračne sile, da so skoro enake francoskim in daleko jačje nego angleške. Po teh informacijah bo Nemčija 1. maja imela 2000 najmodernejših letal najtežjega tipa. Otoški položaj Anglije postaja spričo teh dejstev povsem brezpomemben. Anglija je ravno tako izpostavljena nemškemu napadu kakor Francija ali katerakoli druga država. Da pa to dejstvo ni brezpomembno, priča tudi Angležem vedno bolj glasna nemška zahteva po povračilu kolonij. Do približno enake, za Anglijo neugodne situacije je privedla angleška neiskrena in omahljiva politika v Vzhodni Aziji, kjer tudi od leta do leta narašča japonska opasnost za britski imperij. Tudi v tem pogledu se angleški javnosti sedaj že odpirajo oči in čedalje bolj glasna je zahteva, da se Anglija brez oklevanja pridruži protijaponski fronti. Malo kasno prihaja ta preorientacija v evropski in azijski politiki Anglije, 'fnogo dragocenega časa je že zamujenega. . ^klicanje nemekega parlamenta Vrlin. 25 januarja AA Dne 30 ianuar-f>onoldne se bo sestal nemški državni nr f>b tej priliki bo vlada podala svojo ' bi raci io. Vladarski sestanek v Bukarešti Včeraj sta bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana prispela v Bukarešto - Prisrčen pozdrav s kraljem Karolom - Izredno svečan sprejem v Bukarešti Bukarešta, 25. jan. p. Vsa Bukarešta je bila že davi svečano okrašena. Ulice so na gosto okrašene z zastavami, preprogami, slavoloki in prepletene z dolgimi nizi električnih žarnic. Listi poudarjajo pomen bolgarskega kraljevskega poseta za razvoj miroljubnega sodelovanja med balkanskimi narodi ter ugotavljajo, da je s prihodom boigarske kraljevske dvojice postala Bukarešta v presledku nekaij tednov druga balkanska prestolnica, ki je deležna poseta bolgarskih suverenov. Odhod iz Sofije Sofija, 25. januarja. AA. Nj. Vel. kralj Boris m Nj. Vel. kraljica Ivana sta snoči ob 22 v spremstvu predsednika vlade Mu-šamova, rumunskega poslanika Stoike in ostalim spremstvom odpotovala s posebnim dvornim vlakom v Ruščuk Na postaji so se od visokih rotnikov poslovili Nij. Vis. princesa Evdoksija in Nj. Vis. princ Ciril, predsednik Sobranja Maii-nov. vs'. ministri, osobje rumunskega poslaništva, zastopnik sofijstkega mitropolita So-froniie. predsednik sofijske občine, šef generalnega štaba, generalni tainik zunanjega ministrstva, poveljnik sofijske garnizije in druge ugledne osebnosti. Sprejem na meji Bukarešta, 25. januarja, p. V soremstvu ministrskega predsednika in zunanjega ministra Mušanova sta prispela bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana davi ob 8.45 v Ruščuk. Ob njnnem prihodu ie bilo z bol- garske strani oddanih 21 topovskih strelov. Kralj in kraljiica sta prestopila z dvornega vlaka na kraljevsko jahto, da se prepeljeta na rumoMisko stran. Ker je vladala na Du-navu huda megla, je vozila jahta zelo počasi in previdno. Spremljal io je bolgarski torpedni ruši.lec. »Isker«. Ko se ie jahta pojavila na rumunski strani obale pri Djur-diievu je bilo z mnrunske trdnjave oddanih v pozdrav 21 topovskih strelov, ob enem pa so zatrobile sirene na vseh ladjah, zasidranih v luki. Ob 9.50 je bolgarska kraljevska jahta pristala. Ko sta kralj Boris in kraljica Ivana s svojim spremstvom izstopila, ie zaigrala vojaška godba bolgarsko in rumunsiko državno himno. Pristanišče je bilo svečano okrašeno z bolgarskimi in rumunskimi troboikamu, velika množica občinstva pa je bolgarska suverena navdušeno aklamirala. V pristanišču je pozdravil bolgarski kralievsfki par prometni minister Franazovici, prisotni pa so bili M-di komandant divizije general Dona, adiu-tant rumunskega kralja in bolgarski poslanik v Bukarešt' Kralj Boris ie biJ v uniformi pešad nskega generala, kraljica Ivana pa v popotni obleki. Prihod v Bukarešto Po pozdreavu z navzočnimi od-ličniki, sta Nj. Vel. kralj Boris in kraljica Ivana s svojim spremstvom vstopila v dvornij vlak in se odpeljala v Bukarešto, kamor sta prišla ob 11.30. Kolodvor je okrašen z neštetimi bolgarskimi in rumunskimi zastavami. Kraljevske goste so pričakovali na letalca »tretje države" v znaku kulturnega boja Konservativnemu odporu se je ob prvi obletnici pri' družila še katoliška ofenziva proti narodnosociali- stičnemu režimu Berlin, 25. januarja, r. Prvo obletnico narodno socialističnega režima, ki jo bodo po vsej Nemčiji svečano proslavili 30. januarja in ovekovečili z objavo nove upravne razdelitve države na šest upravnih okrožij, spreml ja težka notranja kriza Ob koncu prvega leta Hitlerjeve vladavine se pojavljajo v »tretji državi« močne struje, ki so vse prej kakor naklonjene narodno socialističnemu režimu. Te struje so sicer še le v razvoju, vendar pa se jih glede na splošne okolščine nikakor ne sme podcenjevati. Vsak dan prinaša namreč nova razočaranja celo onim, ki so se poprej vsa leta pehali in žrtvovali ogromna sredstva za to, da so spravil! Hitlerja na krmilo. Računali so pač s tem, da se jim bodo usluge, ki so mu jih storili, bogato poplačale Tem večje je sedaj razočaranje, ki prehaja polagoma v vedno očitnejši odpor in stavlja Hitlerjev režim pred nove nafo-ge in težkoče. Kako jih bo obvladal, od tega je odvisna ne samo usoda režima, marveč tudi ves nadaljnji razvoj Nemčije, v marsikaterem pogledu pa tudi razvoj izven njenih meja. Najbolj razočarani so brez dvoma oni konservativni elementi iz vrst plemstva, veieindustrije, bivši cesarski odličniki in celo sami člani hohenzollernske dinastije, ki poprej niso štedili z dokazi svoje naklonjenosti Hitlerju in njego/emu pokre-tu. Celo desetletje je prav za prav Hitlerjev pokret živel od protekcije in podpore teh krogov, ki so smatrali narodni socializem za ono uspešno sredstvo, ki naj utre pot za njihov povratek do moči in oblasti. Toda Hitler je postopal po zgledu Horthv-ja in ko je prišel p ;d letom dni na oblast ga je minila vsaka volja, odstopiti svoje mesto bivšim mogočnikom. Mnogo bolj, kakor protimonarhistično stališče, ki je prišlo do polnega izraza baš te dni z razpustom monarhističnih organizacij, pa je razočaral te kroge socializem, ki ga je začel izvajati Hitler na vsej črti. Čeravno je narodni socializem napovedal najljutejšo borbo marksizmu in jo izvaja z neizprosno doslednostjo, je na dmgi strani Hitler sprejel v svoj program mnoge točke marksističnega programa in ga sedaj vedno očitneje izvaja. S svojim novim socialnim etatizmom je začel politiko, ki v polnem nasprotjn z interesi kapitalizma Sedaj, ko se je Hitler rešjl marksistov, se je obrni! proti desnici. Že likvidacija Hugenbergove fronte je predstavljala prvi udarec, ki je konservativne kroge do skrajnosti presenetil in pokazal, da Hitler ne misli sklepati kompromisov Od tedaj se je konservativna desnica umaknila, a v zadnjem času kaže nove znake aktivnosti. Skrivajoč se za monarhizem, je začela desnica širiti nezadovoljstvo proti narod-no-socialističnemu režimu To je dalo povod za brezobziren nastop režima Ker je ves tisk uniformiran, v širši javnosti o tem ni mnogo znanega, tem hujši boj pa se bije za kulisami. Pobijanju te agitacije je v prvi vrsti namenjen tudi novi zakon o delu ki najhujše prizadene baš te kroge Proglasitev državne reforme zas'eduie isti cilj in hoče režim s tem za vselej izbrisati poslednje sledove bivšega monarhizma. a s tem izpodnesti tudi stolec njegovim zagovornikom. V tej borbi je dobila konservativna desnica močnega zaveznika v tako zvani »črni intemacionali«, kakor označuje hitlerjevski tisk nemške katoličane. Gotovo ni zgolj slučaj, da se je demonstrativna akcija katolicizma v Nemčiji pričela istočasno z objavo vojne narodnemu socializmu v Avstriji. Zdi se, da se za vsem tem skriva zavezništvo vatikanske in rimske politike. Sklenitev konkordata med Vatikanom is Hitlerjevo Nemčijo se je proslavljala na obeh straneh kot pomembna zmaga. Toda že kmalu se je pokazalo, da v prvih mesecih narodn^socialističnega režima sklenjeno premirje ne bo dolgotrajno. Pokret za osnovanje nemške nacionalne cerkve, demonstrativne proslave Luthra, vzgojni program narodnega socializma, vse to ie ustvarjalo vedno nov in vedno večji prepad med cilji Vatikana in tretjega car-stva. Vedno ostrejši kurz proti katoliškemu pokretu v odgovor na razne akcije katoliškega episkopata je napovedoval neizogiben spopad Do prvega konflikta je prišlo po nedeljskih dogodkih v Stuttsartj. kjer ie tako zva-na katoliška madina po nekem verskem zborovanju pod vplivom politične pridige priredila protirežimske demonstracije. Pri šlo je do krvavih spopadov s policijo, a posledica ie bila. da ie vlada napovedala neizprosen boj »črni intemacionali« to ie političnemu klerikalizmu. ki ie po ni-saniu narodno - socialističnega tiska dobil za režim ieti značaj, kakor rdeča internacir»-nala. Aretacije duhovnikov se množe. sodi šča izrekajo proti njim zelo ostre kazni, a katoliškim organizacijam je zabranjeno vsp ko iavno udeistvovame. Tako se !e baš ob pivi obletnici hitler-jevskega režima pričel v Nemčiji odkrit kulturni boj ki ima lahko nedosledne posledice in b«i brez dvoma zavzel še večji obseg. Tzpreme ni se lahko končno v gigantsko borbo dveh svetov. Pokret za »nemško nacionalno cerkev« pod vodstvom katoliškega Papena ob navlia naiborbenejSe tradicije Luthrove dobe. T idi začasni komoromisi ne morejo več premostiti prepada, ki ee z vsakim dnem vedno boli širi in poglablia. Nemški nacionalizem nričenia juriš na vse internacionalne koncepciie in se mu ni mo7mag0{i polagoma pa je le prodirala resnica na dan in grofove najnovejše zasluge za zopetno vzpostavitev neokrnjene Madžarske so začele kopneti pod kritiko in skepso objektivnih ljudi. Prvi se je proti Bethlenovl politiki oglasil madžarski publicist Fenyes in je v >Manehester Guardianu« popolnoma raztr gal grofove trditve, dokazujoč, da je ne srečo Madžarske zakrivilo izključno le do rnače plemstvo, ki je vodilo in pospeševalo znano brutalno politiko proti nekdanjim ogrskim narodnostim Bethlen je kot bivši predsednik vlade imel še toliko sile. da je sklical zastopnike strank, zastopanih v parlamentu, in na tem konventiklu je bil Fenyes, ki živi v inozemstvu, proglašen za veleizdajalca in Izključen iz madžarskega narodnega občestva. Ta čudni postopek ni po volji marsikateremu dobremu domoljubu, toda nihče si ne upa zavzeti se za »veleizdajnika* Fenyesa boječ se, da bi še njega ne zadela enaka usoda Grof Bethlen bi bil na ta način ostal zmagovalec, da se ni oglasil drugi ma džarski patriot z zahtevo, da bi se morala o Fenyesevib trditvah razviti javna diskusija. ne oa da se s priznanim narodnim de. lavcem postopa kakor z narodnim zločin com Ta mož, ki je imel pogum nastopiti Proti smešnemu madžarskemu revizioniz-lnu in njegovemu oznanjevalcu Beth:enu je bivši tajnik madžarske ljudske stranke Adam Persian Seveda bi v Madžarski ne ime! niti prilike niti možnosti, da nastopi zoper tako ugledno revizionistično oseb nost; ker pa živi v Bratislavi in se mu zato ni bati krivičnih sodb, je naslovil v čeških listih odprto pismo na grofa Bethle na ter je v članku razkril mnogo važnih tajnosti, ki kažejo domoljubje sedmogra škega grofa v zelo čudni luči. Persian je svoje očitke vseskozi potrdil z dejstvi in s še živečimi pričami, zato jih bo težko ovreči, nemogoče pa bo tudi mol če iti preko njih Iz imenovanega odprtega pisma izvemo, da je bil grof Beth'en od 1. 1919 do 1921 član madžarske vlade, le da ni imel portfelja in da se njegovo imenovanje nikoli ni javilo javnosti On je bi! tudi oni, ki je pripravil madžarsko vlado do tega. da je brez ugovora podpisala ri-anonsko pogodbo. Vedel je, da bi v nasprotnem primeru Madžarsko začasno za sedle antantne vojske, kar bi pomenilo de rnokratizacijo države. Bethlen in njegova ožja družba pa so hoteli na vsak način ohraniti plemiško oligarhijo in njena vele-posestva. Da zagotovi nadvlado plemiškemu krožku, si je kasneje Izmisli! revizionl-stično politiko in jo deset let kot predsednik vlade izvajal z železno doslednostjo Persian pravi, da je s tem odvrnil pogle de zatiranega madžarskega ljudstva od plemiške zemlje ter naravnost narkotiziral vso Madžarsko Maja meseca 1 1919 Je grof Bethlen lz javil antantnlma diplomatoma Cuningha mu tn AHsčeju, da »mora sam trpeti za nepravičnosti, s katerimi so dotedanje vla de obsipale nemadžarske narodnosti«:, ln da zato po padcu komunizma ne more uve sti novih vladnih metod Kljub temu pa Jf v«tonll v riadr Vot talni č'an ln nadaljeva prejšnjo nemoralno politiko proti manjši nam. 'Isti Bethlen Je dal nasilno odstraniti drugi strani pa sosedne hrvatske vasi. Ugotovim naj le, da so le pred svetovno vojno obstajali točno in detajlno izdelani regulacijski načrti in proračuni tako pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu, kakor tudi pri merodajnih oblasteh v Zagrebu Tekom zadnjih let je začelo vprašanje regulacije Sotle zlasti v zvezi z regulacijskimi deli ob Savi, ki so se delno že vršila, delno pa so v pripravi zonet jačje stopati v ospredje Banska uprava v Ljubljani je s svoje strani ponovno stopila v stike z bansko uprva v Zagrebu ki je pri centralni vladi predloge iz Ljubljane odločno podprla. In tako je, kakor čujem, končno prišlo do odločitve, da se ustanovi posebna terenska komisija, ki ima nalogo, da celo vprašanje temeljito prouči, da zlasti prouči tudi dosedanje načrte in proračune ter na licu mesta ugotovi potrebne korekture. Tako — upam — je tudi vprašanje regulacije Sotle poleg vprašanja regulacije Savinje, Save, Dunava itd. dozorelo tako daleč, da bo končno padlo kot zrelo jabolko in prineslo prizadetim pokrajinam dvojno korist. Po dovršitvi regulacijskih del se bodo ogromni kompleksi plodne zem!je ob celem toku Sotle obvarovali pred uničujočimi posledicami poplav, ki se niso pojavljale samo v odnašanju plodne zemlje, r uničevanju njiv in travnikov s peskom, blatom in kamenjem, v uničevanju krme in povzročanju živinskih bolezni kakor metuljavosti itd., ampak v zvezi s tem tudi z neprestano naraščajočim obuboža-njem obsoteljskega prebivalstva. Na drugi strani se bo z regulačnimi deli stotinam in morda tisočem revežev ob Sotli nudila možnost zaslužka doma ter možnost prehrane sebe in svojcev. Kaj to pomeni zlasti za obsoteljske kraje, ve le oni, kdor pozna tamošnje težke gospodarske prilike, kdor ve, koliko naroda se je iz teh krajev leto za letom moralo izseljevati, _ ker doma niso našli niti nainrimitivnejše možnosti zaslužka. Vse eno je, ali se prično regulacijska dela na Sotli iz rednih proračunskih sredstev države, banovine, srezov in prizadetih občin, ali iz fonda, ki se bo stekal na podlagi vladne uredbe o javnih delih in iz banovinskega bednostnega sklada, za mene in za obsotelsko prebivalstvo je samo eno jasno in na dlani: regulacija Sotle je nujna, ne prenese nobenega odlašanja več in tudi ne več dolgotrajnega študira-nja kakih komisij, ker je zadeva že davno dozorela in jo je treba nemudoma v roke vzeti! ministrskega predsednika Si>inonyija, ki Je nameraval javnost obvestiti o vsebini tri-anonske pogodbe, še le s podpisom tega miru je postala prosta pot politični karieri Bethlenovl, ker se je zaradi ogorčenja in obupa širokih narodnih množic dalo vzbuditi revizionistično blaznost in potlačiti demokratične namene tedanje vladne večine. Bethlen je vedel, da se da vlada veleposestniških plemičev obdržati samo v majhni Madžarski ln si je na vse kriplje prizadeval, da bi bila stara Ogrska kolikor mogoče bolj okrnjena. To na videz nekoliko paradoksno trditev utemeljuje Persian z naslednjim odkrit, jem: Tedanji rumunski pooblaščenec na Dunaju dr. Ardeleanu je skušal iz madžarskih poiitikov sestaviti skupino, ki bi v Budimpešti prevzela vlado, ko bi rumun-ska vojska pregnala Bela Kuna. Junija meseca 1919 je dr. Ardeleanu stopil v stike z najraznovrstnejšimi madžarskim! predstavniki, pa so vsi odklonili pogoj, da bi ta vlada priznala kaka obsežnejše teritorialne zahteve Rumunije v škodo Ogrske. Vsi vprašani so odrekli sodelovanje, češ da nI Madžara, ki bi v naprej priznal odtujitev tolikega ozemlja. Dr. Ardeleanu Je smeje odgovoril, da je že našel takega Madžara, le da njegova oseba in politična preteklost Rumuniji nista dovoljno jamstvo. da bi se njegova vlada držala prevzetih obveznosti Rumunski pooblaščenec je brez ovinkov izjavil, da Je ta Madžar _ grof Štefan Bethlen Pri tem Je treba pomisliti, da so bile rumunske zahteve po madžarskem ozemlju precej večje nego jih je Rumuniji dovolila mirovna pogodba. Te težke obdolžitve bodo v madžarski javnosti napravile gotovo zelo mučen do-jem Vlada se bo trudila na vso moč. da ljudstvo ne izve teh podrobnosti iz življenja svojega miljenca, vendar se stvar ne bo dala potlačiti. Persian je v madžarskih političnih krogih dobro znana osebnost brezmadežne preteklosti tn je grof dobil v njem opasnega nasorotnika, ki ga ne bo mogel in smel odpraviti z omalovaževanjem aH celo z izobčenjem. Nova estonska ustava London, 25. jan. k. V pretekli noči je bila v Estoniji proglašena nova ustava. Z reformo ustave so se mnogo bavili listi že meseca oktobra. Javnost je zahtevala, naj se ustava reformira po fašističnih načelih Snoči je bila v Talinu svečana seja vlade pod vodstvom ministrskega predsedni ka Konstantina Paetsa, ki mu Je vlada poverila začasno posle ministrskega pred sednika z neomejeno zakonodajno in izvr ševalno oblastjo V Talinu in po drugih krajih so se vršile vso noč velike manife stacije Državni prevrat so praznovali s salvami iz topov, s pritrkavanjem zvonov in znaki siren. Nova estonska ustava je bila reformira na na osnovi parlamentarnega referenda. ki ga je predloži! predsedniku republiKe ob koncu oktobra estonski parlament. No va ustava določa ukinitev parlamentarne ga sistema Vsa oblast je osredotočena rokah predsednika republike ln vlade. Proces zaradi atentata na Venizelosa Atene, 25 januarja č. Poslanska zbornica je snoči s 70 glasovi proti 61 spre jela predlog, da se izroči sodišču rojali stični narodni poslanec Mauro Mihalia, ki je bil zapleten v atentat na Venizelosa. Stavka na španskih univerzah Pariz. 25 januarja- AA Iz Madrida poiu čaio. da ,e na vseh Španskih vseučiliščih ix bruhnila stavka dijaštva Vse fakultete bo zaprte Po poročilu španske vlade doslej ni bilo pomembnejših incidentov. Policija ie brez napora preprečila vse poulične demon-1 etracije. Ustanovitev akademske YMCA v Ljubljani YMCA (Young Men' s Christ'8n Aasock-tion) je svetovna družba anglosaškega izvora. ki ima v 60 državah okrog 10.000 podružnic in preko dva milijona članov. V Jugoslaviji šteje več ko trideset podružnic z glavnim odborom, čigar pokrovitelj je Nj. Vis. knez Pavle To krščansko združenje mladih ljudi je medkonfesionalna in nepolitična organizacija, ki svoje člane in članice utrjuje v temeljnih življeniskih naukih in vrlinah krščanstva in skuša Kristusova nravna načela uresničiti v praktičnem življenju. Popolnoma v duhu praktičnega življenjskega nazora Anglosasov vzgaja in vodi svoje člane ne le duhovno, marveč tudi telesno in socialno, prizadevajoč si. da čim bolj požlahtni mladega človeka in ga napravi za koristnega člana družbe in za dobrega državljana. Ljubliana je bila doslej izjema med ju-goslovenskimi mesti, kar se tiče YMCE Sedaj bo dobila vsaj akademsko podružni co, ki bo vplivala na nese mlado izobra-ženstvo v duhu pravega praktičnega krščanstva, v duhu liubezni pa bo naš m!ad; sebojne pomoči, obenem pa bo naš r^edi človek preko te organizacije dobil stike z enako mislečimi ljudmi širo-m sveta Sestanek ustanoviteljev in akademikov se je vršil v sredo zvečer v damski sob' »■Emone«. Udeležilo se ga je lepo število akademikov Iz Beograda sta prispela zastopnik ženevske centrale YMCE, direktor g. Sitters in tajnik jugoslovanskega osrednjega odbora g. Kovandiič. Sestanek je otvoril vseuč. prof. g. dr. Jakob Kelemina, ki je najprej poudaril informativni znučcj sestanka in nato v angleščini pozdravil direktorja Sittersa. Zatem je v poglobljenem govoru opisal, zakai ni bilo mogoče ustanoviti v Ljubljani YMCE že pred desetimi leti, ko so bili storjeni prvi poskusi. Bil je to čas vrenja in kipenja. borbe med starim in mladim, tipanja za novimi formulami. Mladine se je loteval pesimizem, trpke izkušnje so poostrile pogled za soc;alna vprašanja in be« pod zastave materializma je bil vseobči. Med tem so se časi v marsičem spremenili in v splošni zbor mladine se mešajo novi glasovi. Iz nekdanje pokrajinske univerze je naša univerza postala zbirališče dijakov iz vse države, in to donaša s seboj nove misli in zahteve. Interes države in družbe zahteva, da se vsi ti raznoliki življi medsebojno zbližajo, da se etično in moralno ustalijo na načelih krščanstva in preobrazijo v koristne člane družbe in države. — Pri tem je govorn:k dobro povedal, da sedanja akademska mladina ne vidi v akademskem učitelju samo posredovalca znanosti, marveč tudi modrega vzgojitelja, ki ji bo dajal direktiv za življenje. YMCA se je drugod izkazala za pri—teren okvir takemu sodelovanju. V Ljubljani smo precej odrezan od sveta in YMCA nudi tem bolj dobrodošlo priliko novih zvez. Idejno je govornik opozoril na sodobno težnjo po poenostavljenju in kon-kretiziranju filozofskih nazorov: imamo veliko preveč teoretiziranja in razgaljanja. a premalo praktične dejavnosti v duhu večnih načel. Za g. prof. dr. Kelemlno je zbrane pozdravil v imenu Angleškega društva g. dr. Kermavner, ki ie nato tolmačil tudi govor direktorja g Sittersa. Angleški gost je opozoril pomen sodobnih prometnih sredstev in radija, ki zbližujejo narode. Govornik je v 18 državah prišel v stike z raznimi ljudmi Povsod je opazil isto bojazen nred novo vojno, ki bi pomenila pro-ped civilizacije. To pomeni, da vzlic vsemu tehničnemu napredku ni napredka v najvažnejšem, t. j. v duhovni in v srčni kulturi. Govornik je povsod opazil tudi nezadovoljstvo mladine s seboj in z obstoječimi razmerami. Danes pa je mladina že spoznala, da ne zadošča samo kritika, marveč da je potrebno soaelovanje med mladimi in starimi. Sedanji čas zahteva od akademika, da se zanima za dobrobit sočloveka in da je širokosrčen, a vendar trden v svojih ide'ah. Nato je govornik raz v i', ideologijo YMCE, ki skuša razumeti sodobno mladino in spraviti njene težnje v sklad s temeljnimi idejami krščanstva — ne glede na konfesionalne in politične razlike in brez vsakega proselitstva. O delovanju YMCE v ostali Jugoslaviji je gcvoril g. Kovandjid iz Beograda, ki je na praktičnih primerih pokazal, kako njeni člani izvršujejo veliki nauk ljubezni do bližnjega. Stud. phil. Boris Urbančič je razvil nekatere izpodbudne misli o delovanju YMCE v Ljubliani, phil. dr. M Plechač pa je navdušujoče govoril o delu češkoslovaške YMCE, ki jo vodi nadaljevalec Masarvkove življenjske filozofije, prof. dr. Emanuel Radi. Z najboljšo voljo do nadaljnjega dela je biil zaključen ta informativni sestanek, ki pomeni uspešni začetek YMC-E v Ljubljani. Značilnosti v Rumuniji ponarejenih bankovcev Beograd, 25 jan. AA. Glavne karakteristike po katerih se lahko hitro spoznajo ponarejeni jugoslovenski bankovci po sto dinarjev (Cluj. Rumunija) od pravih ban kovcev, so naslednje: A) Na licu bankovca: 1. nad podpisom je natisnjeno namestu »Član uprave« — »Čdam uprave«; 2. številčna karakteristika sredi bankovca je pri falzifikatih znatno večja in zelo netočno izdelana; 3 na falzi fikatu je podp;s »A Radovič« predebel, podpis »I. J Bajloni« pa pretenak; 4. sim bolična figura na osebi od pasu navzgor je slabo izdelana, zlasti prsti, ki so predebeli in skrivljeni. B) Na hrbtni strani bankovca: 1 pri fa! zif katu prevladuje rdeča barva v močnem karminskem tonu: 2 solnčna polobla na obzorju morske pokrajine na falzifikatu ne obstoji; 3 postava kmeta na hrbtni strani falzifikata je zelo slabo izdelana, zlasti leva roka od lehti navzdol je preveč poteg njena in so prsti ukrivljeni in predebeli. 4.' besedilo na hrbtu falzifikata je slabo reproducirano. pretanko in nepravilno: 5 vodni tisk na falzif:katu se znatno razli ku e od vodnega tiska pravega bankovca ki ie izdelan v f nih črtal med tem ko so na falzifikatih grobe črte Tudi papiT ie pri faizif katib debelejši s topim zvokom in se na prvi pogled razlikuje od papirja pravih bankovcev. Fri*topnite k „Vodnikovi družbi" Budimpešta, 15. jan. A A. Predsednik madžarske vlade Julij G&mbfls Je t svojem odgovoru poslancu grofu Palaviclniju, ki je v utemeljevanju svoje Interpelacije kri-tikoval madžarsko zunanjo politiko, med drugim izjavil: Madžarska ix> ostala svesta politiki svobodne roke, ki predstavlja v njenem «eda-njem položaju najsrečnejšo pot. Madžarska ne taji svojega prijateljstva z Italijo !n Nemčijo, ker ima konkretne dokaze, da iskreno podpirata gospodarsko okrepitev Madžarske; toda Madžarska je obenem tudi odločena, da začne intenzivne:'«1 razgovore v prijateljskem duhu z vsako drugo državo, če bo to zahteval njen interes. Obisk zunanjega ministra Kanye t Parizu je prav tako pripomogel k atm'>qferi kakršno že davno zahteva opozicij* "n 1h-kršne si tudi sam želi. Madžarska bo tudi nadalje zasledovala pravilno politično smer, da pridobi državi, ki je ob ustju Dunava dokaj csamljena, čim več. prijateljev. Potovanja zunanjega ministra niso bila brez političnega pomena. Obisk v Rimu bi mogel roditi tudi konkretne uspehe. London, 25. Jan. k. Zaradi zaprek, ki so nastale v neposrednih francosko-nemških pogajanjih, se je pričel tukajšnji tisk podrobno baviti z vprašanjem angleško-ita-lijanskega posredovanja v Berlinu in Parizu. Včeraj je o tem razpravlja! tudi angleški m nistrski svet, ki je podrobno proučil nemški odgovoi na francosko spomenico. O sklepih angleške vlade ni bilo izdano podrobno uradno poročilo, vendar pa sklepajo listi iz vseh mogočih okoliščin, da so se ministri izrazili za tako posredovanje. ker je sedaj nastopila nujna -otre-ba da se v diplomatska razorožitvena pogajanja vnesejo novi elementi, ki jih morejo prispevati le ostale prizadete»velesile razen Francije in Nemčije. Angleško-itab-jansko posredovanje za nadaljnja diplomatska pogajanja glede razorožitve naj bi se izvedlo na ta način, da bi italijanska in angleška vlada predložili Parizu in Berlinu nov razorožitveni načrt, ki bi upošteval vse one točke, ki sta jih Francija in Nemčija bolj ali mani že sprejeli v svoiih diplomatskih notah Tako bi bilo mogoče doseči vsaj delen sporazum med prizadetimi evropskimi velesilami Po svoji osnovi predstavlja novi razorož;tveni načrt, ki ga je angleški tisk v glavnih točkah že objavil, spremenjene in novemu položaju prilagodene angleške razorožitvene predloge, objavljene meseca marca preteklega leta na razorožitveni konferenci Novi načrt bi italijanski in angleški diplomatski za-stopn.ki vzajemno predložili zainteresiranim vladam kot osnovo za nadaljnja diplomatska pogajanja o razorožitvi, v katerih bi poleg Francije in Nemčije sodelovali tudi Italija in Anglija. Po mnenju tukajšnjih italijanskih krogov bi pomenila taka rešitev posredno dejansko sodelovanje štirih velesil, ki bi nedvomno dovedlo do konference v okviru rimskega pakta. Danes celo že napovedujejo da se bo taka konferenca vršila v Rimu ali v kaki drugi evropski prestolnici. Po mnenju teh krogov se angleška vlada baje docela strinja s takim razvojem diplomatskih razorožitvenih pogajanj Pri tem sc sklicujejo na soglasnost s katero sta po takratnem uradnem komunikeju Mussolini in Smon razpravljala v Rimu o razoro-žitvenem vprašanju. Neugoden odmev v Franciji Pariz, 25. jan. s. O angleški akcij« glede razorožitvemih razgovorov med Nemčijo n Francijo piše .Intramsigeant«. da se seda), ko se more nemško-franooska taza razgovorov smatrati za končano pnčenia angleška faza AngleSke ideje oa so vendarle nekoliko preveč enostavne, ker priporočajo Berlinu in Parizu, naj obe državi opustita 50 odstotkov svoiih zahtev. 2e sedaj se more reči. da angleški načrt v sedanj; f»b'iki ne more ra dovoli i ti Franciie. ker rred«tavlja nekako zopetno oboroževanje Nemčije in razorožitev Francije. Kljub te- zadovoljlti pa »e hoče le z ugotovitvijo, da je bil umesten obisk t državi, ki je Madžarski pripomogla, da se je rešila iz politične osamljenosti. Kar se tiče potovanja t Berlin, ni prav nič prejudiciralo odnoša-Jem med Madžarsko na enj ter Italijo in Avstrijo na drugi strani. Ta obisk je bi! potreben, ker je okrepitev hitlerjevskesa režima v Nemčiji pomembna ne samo za politični, temveč tudi za gospod*rski polo žaj te države. GOmbSs je nato c-menil posete r Bolgariji in Turčiji, ki &o služili manifestiranju prijateljstva do teh dveh držav. Tudi Madžarsko zanimajo balkanska vprašanja. Na koncu svojega govora je G6mb6g obžaloval avtarkične tendence v gospodarski politiki nekaterih držav, vendar pa je pri tej priliki poudaril, da se je trgovinska bilanca Madžarske popravila in da tudi potovanja madžarskih ministrov pripomogla k zboljšanju gospodarskega stanja države in okrepila prepričanje, da je Madžarska činitelj, s katerim bo treba rsčua?tl nn reševanju problemov ob ustju Dur.ava mu se mora delat! hitro. Ako bi t»4i ar g'e§ko posredovanje osta« brez uspeha, Francija ne bo preostajaio drugega nego zahtevat', sklicanje razorožitvene konference, da se tam nadaljujejo razgovori o raz-orožitvenem problemu. Čas za odločitev r tej aii oni smeri je pri5e!. Tudi »Teirsps« piše s!:čno o angteških posredovataih predlogih ter se vprašuje, atlii se hočejo desavuirati načela sporazuma od 14. oktobra in aij hoče An.gnja zatajiti podlago Macdonaldovega načrta, ki je bila soglasno sprejeta kot podiaga razorožitve. Pojasnilo uredbe o zaščiti kmeta Beograd. 25. jan. AA. Na podlagi člena 15. uredbe o zaščiti kmeta je minister pravde izdal naslednje avtentično pojasnilo: Čl. 6. uredbe o zaščiti kmeta se mora tako razumeti, da se morajo vsa sredstva, zavarovana na prem čn:nah in denarnih terjatvah razen tistih, ki se nanašajo na terjatve iz čl. 8. 1 odstavka, 1. stavka, odstaviti in vse te stvari dati v svobodno razpoiago dolžniku kmetu z omejitvami iz čl 11 Prav tako se morajo vrniti dolžniku kmetu na svobedno razpolago z omejitvami iz čl. II vse njegove premičnine, nad katerimi je prisilna prodaja (izvršna dražba) z uveljavljenjem te uredbe odgo-dena. Smrtna nesreča avstrijske letalke Dunaj, 25. januarja. AA. Znana dunajska letalka Margareta \Veiss se je včeraj dvignila 40o m visoki z brezmotornim letalom, ki pa ie nenadoma padlo v globino in treščilo na streho tovarne v \Yoellersdorfu. Letalka ee je ubiia- Vremenska nai>oved Zagrebška vremenska napoved za danes: Napol oblačno, pozneje nekoliko bolj vedro, stalno vreme, v zapadnih gorskih krajih je pričakovati nekolik) snesra. — Sitnaciia včerajšnjega dne: Nad evropskim kontinentom prevladuje še vedno baroinetr£ki mak-slmjm, evropska moria pa e» že pod n>li-vom barometrskib depresij. Vpliv eeverne depresije ne sesa v na*e kraie. sr^ozero-eka depresija pa ie izzvala vzhodne vetrove, ki so v centralnih kraiih države in v Pri-tmriu povzročali padec temperatur. Pritisk le narasel za 1 do fi mm v notranjih delih drzavp in v južnem Primorju. na vzhodu in v sredniem Primorju so temperature narasle za 1 do 2 etoninii. drugod, zlasti pa v raoadnlh gorskih krajih so padle za 1 do 7 alooinj. Duna>«ka vremenska napoved za petek: Se nobene bistvene spremembe, na vzhodnem robu Alp mogoče nizki oblaki. V d^J' nah severnih Alp fažni vetrovi. Chautemps čiščenje med radikalnimi socialisti — Realistične demonstracije v pravosodnem ministrstvu — Nove žrtve aSere Staviskega Pariz, 25. januarja. AA. Dopoldne se je sestal posladki odboir za pravilnik, da prouči predloge o sestavi anketneza odbora za razčiščenie atere s Staviskim. Predsednik vlade Chau.teiiips Je ttjavfl, da bo vlada odistopila, če bo zbornica sprejeta ta predlog. Chautermps se &ai\zerna za to. da se sestavi izvencarlamentarni o^-bor poslancev, senatortjev in višjih uradnikov, ki naj vso afero pre;Sče. Listi poudarjajo, da so se v levičarskih poslanskih skupinah vršite' pogajanja o ve-čini, ki naj odkloni zahtevo po imenovani-u parlamentarne ankete o škandalu Alessan-dra Staviskega. Izvršni odbor radikalu« socialistične stranke je imel snoči sejo, ki H je predse-dova.l Herriot. Po krajši razpravi ie odbor sklenil, da izključi poslanca Bonnaura iz stranke, ker je zapleten v afero Aleksan dra Staviskega. O poslancu in predsedniku bayonnske občine Garratu bo odbor zbral najprej še poorebna dokazila. Pariz, 25. jan. č. Snool je priSlo v pravosodnem ministrstvu do novih incidentov. Neki odvetnik, ki Je v tesnih poslovnih stiskah z nekim ministrom, se je v zgradbi ministrstva sporekel s svojim tovar.šem Angleško car a d! afere Staviskega. Prep«r j« postal tako hud, da je meraia intervenirat* policijska straža. Medlem pa so se pojav m v palači rojalisaičjii dijaki, ki so pričeii razmetavati po hodaikih protirež.mske ietake in demonstrirat: proti vladi. Šele na intervencijo večjega oddelka policije so deanon-strantl zapustiti zgradbo. Afera Staviskega je ^noči zahtevala aovi> »žrtev«. Pristojne oblasti so izročile disciplinskemu sodišču generalnega inšpektorja za kredit v trgovinskem ministrstvu De la Marchea in njegovega namestnika Constamtina. Aretiran je bli tudi cen+iec bayonnske zastavljalnice Nenry Cohen, k: je bil intimen prOj^telj Staviskega in je zapleten v mnogo njegovih poslov. Preiskovalni sodnik je ugotovil, da je pretirano ocenili mnogo draguljev, ki jih je Stavisky zastavil pri bayonnskii zastavljalnici. Tako je ocen,!! neko šatuljo z dragulji na 1 milijon 800.000 frankov, dočim je bila v resnici vredna ie 40.000 frankov. Drugo skupino draguljev je oceni! prav tako visoko, dasO je bila vredna le lOu.OOO frankov. Neki biserni ovratnici je prisodil 500.000 frankov vrednosti, pa je bila vredna le 1000 frankov. med Anglija in Italija nameravata predložiti kov razorožitveni načrt, iz katerega bi tile izločene vse sporne zadeve Maši kraji in lfudje Tretja žrtev — nepoznana Žrtve atentata pri krškem nastopajo zadnjo pot Krško, 25. januarja Dočim je vse pripravljeno za prevoz do- sedaj identificiranih žrtev atentata pri Krškem, je identiteta tretje žrtve Se vedno docela neznana. Sresko načelstvo v Brežicah najodločneje demantira vse vesti, ki so jih objavili nekateri listi, da bi bila tretja žrtev že identificirana. Dr. Jobann Fritsch, ki naj bi bil po teh vesteh tretja žrtev, je živ in zdrav. Ker so vsa poizvedovanja doslej ostala brezuspešna, je sre-ski načelnik v Brežicah g. dr. Brezigar odredil. da se tudi tretja neznana žrtev jutri pokoplje. Glede tretje žrtve so oblastvom na razpolago samo oni podatki, o katerih je »Jutro« že poročalo. Danes je prispel iz Zagreba poslovni prijatelj pokojnega \Vacht-ia. g. Josip Fleš kot zastopnik tvornice cementa »Croatia«. da uredi vse potrebno za prevoz \Vachtia na Dunaj. Truplo so danes položili v kovinasto krsto in ga prepeljali iz mrtvašnice na kolodvor, kjer se je vršila žalna svečanost. Ceremoniji so prisostvovali razen g Fleša zastopniki sreskega načelstva v Brežicah ter celotno postajno osobje s postajenačelnikom Brandnerjem in podnačelnikom Joštom. Ob prenosu krste v vagon je imel lep govor g. dr. Vlado Borštnik, odvetnik v Krškem. Zvečer ob 7. so vagon s krsto priklopili dunajskemu brzovlaku. — Truplo pokojnega Bara-chinija bo jutri z avtofurgonom prepeljano v Hrastnik, kier se bo nato vršil pogreb. Poizvedovanja glede identiteto tretje žrtve se seveda z vso vnemo nadaljujejo. Sedaj se je v zvezi s tem pojavilo ime nekega Tomale, baje češkoslovaškega državljana, ki je s fatalnim brzovlakom dopoto-val preko Avstrije m Maribora, a je sedaj za njim izginila vsaka sled. Tudi to pa so seveda zgolj kombinacije in doslej nimajo oblasti za to domnevo še nobenih konkretnih dokazov. Ljubljanska železniška direkcij« je danes po posebnem odposlancu položila na krsto vseh treh žrtev krasne vence s trakovi v nacionalnih barvah. Vzorna požrtvovalnost Brežice, 25. januarja Ob eksplozijski katastrofi t>ri Vidmu-Krškem so se ziasti požrtvovalno izkazali poštni uslužbenci, ki so bili v ambulanč-nem vozu za katerim je bil priklopljen usodni vagon. V vseh dosedanjih poročilih pa ni nihče niti omenil poštarjev. Ko so poštarji začuli detonacijo in odprli okna, se ie bil vlak baš ustavil. Na nasipu so videli opečenega in poškodovanega dr Sterza, ki je bil skočil iz voza, ko je vlak že počasneje vozil Ranjenec je v velikih bolečinah klical na pomoč. Nemud-no so poštarji priskočili k ranjencu in obenem vse pripravili, da rešijo zaupano jim pošto pred ognjem. Ranjenca so prenesli v svoj vagon, kjer so mu nudili potrebno pomoč Obuli so mu tudi copate, ker je bii oos. Dr. Sterzu je zgorela vsa prtljaga s suknjo, v kateri je imel okrog 4000 dinarjev. Medtem so že'ezničarji odklopili goreči vagon in ga oddaljili od ambulančnega ki bi se bil nedvomno tudi vnel, če ne bi pogumna poštna služitelja polivala voza najprej z vsebino minimaksa, nato pa z vodo. ki so jo zajemali v bližnjem jarku ob progi. V poštnem vagonu so bili dva uradnika in dva služitelja, ki zaslužijo za svoj neustrašeni nastop vse priznanjo. Preden je vlak nadaljeval vožnjo sta poštna uradnika v ambulanci ležečemu ranjencu skuhala vroč čaj. za katerega j;ma je bil prav hvaležen. V Brežicah sta dr. Sterza izročila v zdravniško oskrbo Naposled je treba omeniti še okoličane, ki so prihiteli na pomoč in požrtvovalno pomagali reševati prtljago, kolikor se Je to dalo storiti. Kljub temu, da so jim potniki ponujali denar, niso okoličani hoteli vzeti nikakega plačila. Friderik Barachini f Hrastnik, 25. januarja Ugledni in splošno priljubljeni uradnik hrastniške kemične tovarne Friderik Barachini je bil že nekaj časa pripravljen na običajno sezonsko službeno potovanje v južne kraje. Imel pa je dogovorjen lovski izlet in je pot odložil do 15 t. m. Ker je nastopilo slabo vreme in se je tudi nekaj prehladi!, je potovanje odložil vnovič, dokler se ni 22. t. m. odpeljal v _ smrt. Ko se je s kočijo pripeljal v Zidani most, je imel še namen, da se bo, kakor vedno, votli v III. razredu. Kupil je tudi vozovnico za III. razred, a se je premislil ter prosil sprevodnika, naj mu poskrbi kak prostor v II. razredu ker se počuti slabo in ker je utrujen. Snrevodnik ga je odvedel v kupe II. razreda, spiejel doplačilo, potem pa ga je Barachini še prosil, naj ga zbudi v Zagrebu. Po navedbi sprevodnika se je vozil z njim g. Sterz iz Gradca, ki pa se je srečno rešil. Barachini je najbrž takoj zaspal in ga je med spanjem zadela smrt. Njegov klobuk so našli kakih 40 rn od železniške proge. Tja ga je menda ob eksploziji vrgel zračni tlak skozi razbito okno. Poleg malega samokresa na boben-ček so našli tudi njegove škarjice za nohte. Vse te predmete so sorodniki takoj spoznali za njegovo lastnino. K identificiranju nesrečne žrtve pa je pripomogel tudi ljubljanski trgovec g. B zjak, ki je bil njegov znanec in mu je prodal klobuk, ki ga je nosil na usodni poti. Žalujočim sorodnikom, 681etnemu očetu Ivanu, materi Mariji, soprogi g. Herti, hčerki Teji in drugim je železniška uprava ponudila brezplačen prevoz trupla v Hrastnik. Truplo pa bodo pripeljali v Hrastnik z avtomobilom in bo prevoz s pogrebom vred oskrbela kenrčna tovarna, da se tudi tako oddolži spominu svojega zvestega in zaslužnega uradnika. Pogreb bo v soboto popoldne ob četrt na 16. uro izpred hrastniške železniške postaje na dolsko pokopališče. Pred gradnjo najmodernejše šole Iz gramozne jame bo zraslo novo kulturno žarišče Ljubljana, 24. januarja Ko smo pred dvema mesecema poročali o tem, da je dela za zgradbo nove bežigrajske osnovne šole izlicitirala Ljubljanska gradbena družba kot najnižji ponudnik za ceno 3,538.000 Din, smo najavili tudi možnost, da bodo z gradnjo pričeli že v najkrajšem času. Medtem pa so se dela iz raznih razlogov malo zavlekla. Danes je gotovo, da bo družba pričeia z gradnjo sredi marca. Mestni gradbeni urad se v tem času živahno bavi z izpopolnitvijo prvotnih načrtov, prav tako pa mora tudi še banska uprava dati svojo končno odobritev. Načrt nove šole predvideva v celem 18 deških in dekliških razredov, za zdaj pa bo grajeno samo poslopje z 12 razredi. Vsi prostori, namenjeni pouku, se bodo na-najali nad nivojem Vodovodne ceste, kar po-sebej poudarjamo zavoljo tega, ker imajo mnogi ljudje precej nipačne predstave o Soli, ki bo zrasla v gramozni jami. V jami sami se bodo nahaj?'i samo sute-ren-»ki prostori, v katerih bodo nameščene šolske delavnice, kuhinje, kleti in pa pokrito izprehajališče, ki bo v obliki nekakšne verande služilo za odmore v primeru slabega vremena. V jami bo zgrajena tudi velika telovadnica, ki bo po načrtu 22 m dolga in 12 m široka. Če bodo sredstva na razpolago!, bodo tudi telovadnico še letos spravili pod streho. Telovadnica bo kot poseben trakt v piravem kotu prizidana glavnemu šolskemu poslopju in je zamišljena tako, da bo lahko služila tudi sokolski telovadbi oder pa bo za dramatske in druge prosvetne prireditve. Prizidane bodo manjše sobice, da se bodo v njih lahko vršile seje in sestanki. Posebnost nove bežigrajske šole pa je še v tem, da v nji razen upravitcljske pisarne ne bo nobenih ubikacij. Stanovanjskim namenom bo služilo posebno po- ULTURNI PREGLED antropološko proučevanje našega ljudstva Pri narodih, ki se ne tolažijo z varljivo m sliio, da narava sama dovolj skrbi..za biološko podlago njihovega nadaljnjega obstoja. se v zadnjih letih opaža smotrno proučevanje rasne higieneč Zanimanje za evge-niko. t. j. nauk o dobrem rodu, je bilo še nedavno omejeno le na peščico filozofsko m slečih biologov, odnosno antropologov, sedai pa prehaja v širše vrste izobraženstva. a ponekod ie celo stopilo v politične programe. Neprikupne obiike rasno - higienskih teženi nemškega hitlerjevstva nas ne smeio tako moliti, da bi zaradi rasističnega pnroksizma prezrli velik in splošen pomen stremljenja po zdravejšem človeškem rodu. Za sedai ie to stremljenje večidel še znanstven problem in sodi torej med splošna kulturna vprašania deiansko pa je eno izmed osnovnih nacionalnih vprašani vsakega na roda Zakai tudi narodi lahko ponavljajo uvodne besede slovečega Hamletovega monologa : Biti ali ne biti. to ie zdai vprašan je 1 ... . Pri nas se s temi m sorodnimi problemi bavi mladi antropolog priv. docent ljibljan-*ke univerze dr Božo Škerlj. ki ie spisal ooleg strogo znanstvenih razprav tudi vrsto 'joljndnib spisov iz področja antropologije m "vgenike (zlasti v >Naši dobi« 1930. lani v »Ljubljanskem Zvonu« in pravkar v »Življenju in svetu«, kjer izhaja razprava »Ali in kako moremo izboljšati človeški rod«). V »Pedagoškem zborniku« za 1. 1933. in v eeperatnem odtisu je objavljena dr. šker-Ija »Socialno antropološka št jdi-ja k vprašanju manjvrednega otroka«. Samo površnemu pogledu se zdi. da je ta študija zanimiva zgolj za ožji kog strokovnjakov in da nj? izsledki ne bi sodili v kroniko našega širokega kulturnega življenja. Nemara je izid spisa te vrste kulturno pomembnejši in tudi za nas lajike zanimiveiši od kakšne povprečne literarne knjige. Zaradi tega je razprava dr. Škerlja vredna, da — prepjščajoč nje strokjvno kritiko stro-kovnjaškemu peresu — opozorimo nanio s splošnega kulturnega vidika- Sai v gornji krog vsake kulture sodijo tudi temelina vprašania bitja in žitja onega občestva, ki to kulturo nos: in sprejema, presnavlja in razvija v nje neštetih materialnih, socialnih in duhovnih oblikah. Studi ia dr škerlja obravnava samo majhen izrezek iz tiste tvarine. ki io lahko imenujemo živlieniska tvarina našega naroda, namreč tvarina. ki jo 6edanii rod z dedovanjem predaja svojemu potomstvu in fako slopje, ki bo stalo na Južni atrani prav tako izven jame. V tem je obsežen ožji program, katerega izvedba je zamišljena za najbližjo bodočnost. Vsaj nekateri prostori bodo uporabni najbrž že to jesen. V načrtu sta predvidena še dva dvoriščna trakta, ki pa bosta prišla na vrsto šele pozneje, če se bo izkazala potreba razširiti šolo, zlasti če bo Bežigrad dobil tudi svoio meščansko šolo. Na obeh straneh telovadnic« se bodo nahajala odprta igrališča, ločena za moško in žensko šolsko mladino. Dohod v telovadnico bo urejen tako, da bo vstop posebej za šolske otroke in posebej za sokolske telovadce. — Bregovi v ostalem delu jame bodo izravnani v padcu 30 stopinj in na njih bo zasajen estetsko zasnovan park. Ves načrt je zamišljen tako, da so lahko pač vsi Bežigrajci brez razlike na moč navdušeni zanj. Celotna Gramozna jama, ki je bila doslej domovanje najžalostnej-še bede in teme, bo v bližnji bodočnosti postala eno najpomembnejših kulturnih središč nove Ljubljane. Kakor znano, je prostor na južni strani jame ob Staniče-vi ulici namenjen za gradbo nove vel:ke g mnazije, ki jo predvidoma dobi Bežigrad, razen tega pa je tu zagotovljena tudi parcela za bodoči bežigrajski Sokolski dom. To je do neke mere sicer še muzika bodočnosti, toda Bežigrajci zatrdno upajo, da bo tudi krize enkrat konec. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri ka-tari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Proračunska seja jeseniške mestne uprave Jesenice, 25. januarja V torek se je vršila na mestnem magistratu seja občinskega odbora, ki je z majhnim presledkom trajala do 3. zjutraj. Navzoči so bili prav vsi občinski odbor-n:ki in precej ostalega občinstva. Vodil je sejo predsednik občine lekarnar g. Joža Žabkar. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o občinskem proračunu. K tej točki je predsednik mestnega finančnega odseka g. dr. Obersnel Maks poročal, da je finančni odsek razpravljal o proračunu na 12 po več ur trajajočih sejah. Sestava proračuna je bila zelo težavna ker proračuni prejšnjih let niso imeli realne podlage. Kljub temu, da so bile v proračun vnesene visoke postavke za ubož-ni sklad, razširjenje meščanske šole, gradbo Gasilskega doma, popravo mostov in kanalizacijo, razširjenje vodovoda in namestitev novega nujno potrebnega osebja, je proračun le za 73.000 D n višji kakor prejšnje leto in se bo kril z SOodstotno doklado na vse državne neposredne davke. O proračunu se je najprej razvila generalna debata, v katero sta posegla iz vrst opozicije odvetnika gg. dT. Stanovnik in dr. Štempihar. ki sta kritizirala skoro vse postavke in priporočala skrajno štednjo, za nekatere postavke pa zahtevala visoke dotacije. Proračun je zagovarjal g. dr. Obersnel v imenu kluba JNS ter naglašal. da je pretirana štednja včasih bolj škodljiva kakor koristna. Kasneje se je razvila dolga, a stvarna debata o posameznih postavkah proračuna. O vseh partijah proračuna so poročali določeni referenti. Po dolgotrajni debati se je naposled z glasovi večine sprejel skupni proračun, ki Beli zobje zdrava sapa Chlorodont predvideva tudi dohodke ubožnega sklada v znesku 1,916.750 Din. Postavke za izdatke so določene v naslednjih iznosih: a) prejemki občinskih uslužbencev z dokla-dami in nagradami vred 330.000 Din in b) materialni izdatki: občno upravno oblast-vo 40.800 Din, osebna in imovinska varnost 118.523, narodna prosveta 327.947, finančna stroka 269.800, gradbena stroka 277.200, kmetijstvo, živinoreja in gozdar- stvo 13.500, narodno zdravje 88.500, socialno skrbstvo 195000, trgovina, industrija, obrt in turizem 18.000, občinsko gospodarstvo 78.220, dotacije, podpore, štipendije in subvencije 90.800 in nepričakovani izdatki 70.000 Din Opozicija s« Je v vseh postavkah vzdržala glasovanja, tudi v onih, ki so določene v socialne namene. Gorenjska vlomilska družba je dobila za številne vlome zasluženo plačilo Ljubljana, 25. januarja Kranj ln okolico je lansko jesen stra-hovala drzna vlomilska tolpa, ki so jo sestavljali sami mladi delomržniki. Kranjskim orožnikom se je naposled proti koncu septembra posrečilo priti na sled organizatorjem in članom te tolpe. Prijeli so sedem tatov. Najdrznejši vlom so izvršili 7. septembra lani v trgovino Ahačič & šifrer v Kranju. Med opoldanskim odmorom se je glavar vlomilcev splazil v prodajalno skozi stransko, delno omreženo okno, vzel iz blagajne 8900 Din in neopaženo izginil. Vloma so se udeležili trije člani tolpe. Glavar si je pridržal glavni plen, tovarišema pa je dal za nagrado, enemu 2200, drugemu pa 1200 Din. Vsi trije so se odpeljali na Jesenice in potem na Bled, kjer so veselo živeli. V družbi dveh ženščin so z avtom posetili tudi jesenski velesejem v Ljubljani. Dalje so vlomili v Švarino gostilno v Kranju, kjer pa so dobili samo 130 Din gotovine. Glavni inspirator te tatvine je bil po izvršenem vlomu silno ogorčen: »Kaj hudiča, samo par kovačev? Računal sem na 50 jurijev!« V Tržiču so vlomili v Ruehovo gostilno, odkoder so odnesli neznaten plen 3 kovačev, čeprav so se nadejali, da jim pade v roke najmanj 30.000 Din gotovine. Vdrli so tudi v tiskarno »Savo«, kjer je pa bil pičel dobiček. Hoteli so se polastiti tudi gotovine posestnika Anžka v Trbojah. En član vlo- milske tolpe je nekje izvedel, da brani Anžek doma najmanj 300.000 Din, 6eš, da je mnogo denarja vzel iz hranilnice. V Tr-boje so napravili kar dva vlomilsKa pohoda, in to ob belem dnevu. Računali so, da bodo domači zaposleni na polju in da jim bo z lahkoto priti v Anžkov stan. Prvič so jih domači prepodili, drugič pa so se sredi Trboj pojavili orožniki, ki so se jih tako ustrašili, da so jo umih krač popihali na vse štiri strani sveta. Vlome so delno priznali, delno pa so izjavili, da so kot pomočniki sodelovali pri njih. Od obtoženih 7 mladih vlomilskih pajdašev so trije starejši maloletniki. Pred malim senatom se je včeraj dopoldne pričela proti vsem kazenska razprava, ki je trajala do 17. ure. Razprava je bila zaradi maloletnikov tajna. Mali senat je izrekel strogo sodbo. Maloletniki so prejeli primerne kazni, ostali polnoletniki pa so bili zaradi vlomov in udeležbe pri vlomih obsojeni: Viktor Markelj z Jesenic na 9 mesecev strogega zapora, samski delavec Albin 5mid brez stalnega bivališča na 1 leto in 1 mesec strogega zapora, Josip Ahačič, hišnik tiskarne »Sava« v Kranju, na 5 mesecev strogega zapora in samski delavec France Meglic, ki je bil nekak duševni kolovodja tolpe, na 2 leti in 4 mesece robije. Hkratu so bili vsi obsojeni v izgubo častnih državljanskih pravic za 2, odnosno 3 leta. Obsojenci so kazen sprejeli brez hujšega protesta. Zmaga naše narodne umetnosti v Helsinkih Tam od mrzlega severa prihajajo razveseljive vesti o krasno uspeli razstavi domače narodne umetnosti iz Jugoslavije. Razstavo v finski metropoli je organiziral trgovski muzej ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu. Med drugimi se je udeležil razstave tudi naš priznani Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt iz Ljubljane, kar smo že svoj čas poročali. Finska država je ena najbelj naprednih severnih držav in tudi v Ljubljani smo videli pred par leti na velesejmu zelo reprezentativen paviljon, poln najboljših izdelkov finske industrije. Razstava je morala biti dogodek svoje vrste, ker so ji posvetili finski časopisi zelo veliko pozornosti in je izšla kar cela serija lepo in bogato ilustriranih člankov v dnevnikih in revijah. Najboljši kritiki in strokovnjaki so napisali članke in sicer g. Ivar Bleke: Jugoslavien presentvar W I L L I FORST LIANE H A I D v njunem najnovejšem filmu »NJENA VISOKOST' PRODAJALKA" Za smeh in zabavo posebno skrbi Danes ob 4. in 9.14 uri zvečer! slavni komik PAUL KEMP Predprodaja vstopnic od 11.—M>13. Godba: Schmidt Gentner — Rolph Vsako soboto in sredo nov zvočni Benatzky tednik senzacij! Telef. 21-24 ELITNI KINO MATICA Telef 2124 sitt holje«, g. S. T. -It.: »Jugoslavisk hem-slojd«, g. Avataan Ensi Viikolla: »Jugo-slavian Kotiteoi Lisuusnayttelv«, itd. Razstavo je otvoril minister g. Jutila, o čemer piše članek: »Jugoslavisk hunkonst d»-buterade har i gar«. Skoraj za brošuro Je člankov. Vidi se, da je bila razstava skrbno pripravljena, kar je gotovo zasluga direktorja muzeja g. Jaše Grgaševiča v Beogradu, vse priznanje pa zasluži gotovo tudi naš konzul g. dr. Šajkovič v Helsinkih in vse sodelujoče ustanove. Razveseljivo dejstvo je, da so naše čipke dosegle popoln uspeh in da prinašajo časniki in revije tudi slike najlepših del Drž. osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Zato pa tudi zasluži ta zavod vse upoštevanje na merodajnih mestih, ker ima že danes vse pogoje, da so bo razmahnil v vsega vpoštevanja vredna in važno gospodarsko-aocialno ustanovo. Zadnji pajdaš Čaruge čaka na smrt Zadnji pajdaš razbojnika Čaruge pričakuje smrti v podgoriški bolnišnici, *er je bil hudo ranjen na begu iz kaznilnice. To je Franjo Turkovič, ki je bil v Osijeku tedaj, ko so čarugo in njegove tovariša obsodili na smrt, obsojen v dosmrtno ječo, pozneje od višjega sodišča pa na 20 let. Turkoviča so poslali v kaznilnico v Srem-sko Mitrovico, kjer je postal eden od najbolj spretnih pletilcev košar. Ker so pletilni oddelek organizirali tudi v kaznilnici v Podgorici, so Turkoviča poslali tja kot nekakega mojstra in inštruktorja. Z vzornim vedenjem in pridnostjo je mož polagoma dosegel olajšave v kaznilnici, ki pa jih je zlorabil v priprave za beg. Priskrbel si je revolver, strahoval z njim paznika in pobegnil. Na begu so ga orožniki tako nevarno obstrelili, da so mu dnevi šteti. Tur« kovič je vdan v svojo usodo in zatrjuje, da ga veseli, ker ni nikogar ubil na begu. vpliva na bodočo podobo in usodo neprestano se obnavljajočega naroda. Pi6ec navele ne študije ie s svoiim bistrim raziskovalskim pogledom, obboroženim z obsežnim znanjem in s kar moči natančno metodo, raziskal monjvredne otroke na ljubljanski pomužni šoli. Rezultat njegovih izsledkov lahko vrednotimo z dveh vidikov: a) ožjega, znanstvenega, ki pomeni avtorjev donesek k problemom dedovanja in b) širšega, splošnega, ki nam dopušča neke občeveliavne sklene glede našega naroda in njegove vitalne vrednosti. Prvi vidik moramo samo označiti. Pisec ie vsakega manjvrednega otroka na omenjeni šoli preiskal fenotipično ln genotipično Njegov fenotip (to se pravi: zunanji pojav) je določil po vseh metodah sodobne antropologije (presoja tPlesnega razvoja po Roh-rerievem indeksu, oblika lobanje, kompleksi je. pojavi pubertete, anomalije in dr.). Te izsledke pri posameznikih ie statistično pre izkusil glede na splošnost in dobil rez.iltate. ki ee v glavnem krijejo s splošnimi dognanji o fenotipu manjvrednega otroka. Najzanimivejši del njegovega raziskavama pa so genotipične študije manjvrednega otroka. namreč proučevanje niegove dedne obli ke V ta namen je avtor sestavil za vsakega izmed otrok rodovnik, ki vsaj do neke mer« kaže. ali je izvestna anomal;ja boli ali mani dedno zavisna. V tem pogledu ie niegovo gradivo na st. 21—36 tem boli zanimiv nri-mer smotrnega socialno - antropološkega študija manjvrednega otroka, ker ga le dobil iz našega ljudstva, in ker je to prvi primer takega proučevanja pri nas. Posa mezni rodovniki, ki jih navaja na str. 47 do 65. so ponekod v evojem hladnem realizmu vprav pretresljive sličice iz življenja našega ljudstva, sličice, ki kakor skrivnostni reflektorji osvetljujejo ne samo nekatere posamezne asode. marveč prodirajo skozi posameznike v cele tipične plasti podobnih usod v vsem našem nahodu. Kakor X-žarki svetijo v misteriozno temo, odkoder prihaia življenjska podoba naših sedanjih in bodočih naraščajev, v brezno prasil, kjer se nevidno kuje naša obča usoda. In v tej temi, kjer samojiašno gospodujeio demonski nagoni in vitalne potrebe človeškega rodu. srečujemo nekatere znane nasprotnike narodove bodočnosti: predvsem pogubni alkoholizem in nato razne dedne bolezni, telesne in duševne anomalije, ki so tem opasnejše, ker se prav manjvredni najbolj množe in tako pospešujejo narodov izrod. S tem prehajamo k avtorjevemu širšemu, občnemu vidiku in k niegovim sklepom- V ospredju je usodne važno vprašanje, koliko je posamezen človek plod dednosti in koliko ie plod okolja. Nekateri bolj naglaša io prevladujočo silo dednosti, drugi pa polagajo večjo važnost na vplive okolja. Dr. Škerlj ne zamkuje velike važnosti okolja, vendar pa kot biološko izobražen mislec, čigar duševnp oči so vprle v misterii genov, teh nosilcev dedne tvarine. povdarja pre«! vsem prvinsko jsodnost in relativno .ieiz-premenljivost dedne tvarine. Pisec odkla-va pretirani optimizem teoretikov okolia. V mnogih težjih primerih ne more niti najboljše okolie izpremeniti urojenih in prirojenih slabosti. Dedne tvarina pa se da izboljšati samo z evgenienimi sredstvi. Edinole večja skrb za zdravi rod bo prerodila narod. Zato pa je treba izločiti iz plojenja potomstva težko obremenjene posameznike, ki polnijo narodu in državi bolnice, blaznice, hiralnice in ječe. Proučevanje manjvrednega otroka le avtorju potrdilo dva obče važna sklepa: taki otroci so družbi in narodu nevarni zaradi svoje težje, nadpovprečne dedne obremenjenosti in zaradi tega, ker statistika kaže, da se manjvredni elementi hitreje množe. Avtor je oba sklepa dokazal s statistiko iz našega materiala in to ob koncu še grafično ponazoril. Dr. Škerlja socialno - antropološka študija o našem manjvrednem otroku je nova prepričevalna obtožnica alkoholizma, pošasti, ki stalno izpodjeda biološko odpornost in silo Slovencev in ki po svojih slabih posledicah rase od rodu do rodu ter z vsemi svojimi spremljevalci preti z usodno degeneracijo našega, nekoč tako zdravega in čvrstega naroda. Zaradi alkoholizma ie pri nas vedno več Mudi obremenjenih in zaradi neomejene ploditve takih posameznikov obojega spola ee nevarnost narodovega izroda stalno povečuje. Skrite sile pogina dobivajo čedalje večjo moč. zdrave regenerativne sile pa 6e stalno zmanjšujejo, sai se posledice slovenskega alkoholizma ne kažejo samo v tako zvanib višjih plasteh, marveč tudi v kmečkem iedru našega ljudstva. Zanimive so ugotovitve dr. Skerlfa. da hidi pri nas potekajo manjvredni otroci nai-več iz mnogoštevilnih rodbin. Ce uvažimo. domače vesti Današnji številki so priložene nove zavarovalne police zavarovalnice »Jugoslavije«, s katero smo sklenili pogodbo za zavarovanje svojih naročnikov za primer nezgode, ki bi imela za posledico smrt takoj ali v teku 6 mesecev po nezgodi. Vsak naročnik je tako zavarovan za 10.000 dinarjev, ako ima naročnino poravnano vsaj za ves čas do 14 dni pred nezgodo. Zato naj blagovolijo spoštovani naročniki v lastnem interesu poravnavati naročnino redno in pravočasno. Vsa potrebna navodila o zavarovanju so razvidna na polici sami Uprava »Jutra«. ♦ Bolgarsko odlikovanja pianista Ivana Noča. V zvezi z uspešnim nastopom na dvornem koncertu ob priliki bivanja Nj. Vel bolgarskega kralja in kraljice v Beogradu je bolgarsiki kralj odlikoval z reuom oficirskega križa za civilne zasluge našega odličnega pianista prof Ivana Noča Mla-demu umetniku k temu častnemu odlikovanju iskreno čestitamo! ♦ Izpremembe v poštni službi. V 9. po-ložajno skupino je napredovala poštna uradnica Avgusta Jenko pri pošti Ljubljana 1. premeščeni pa sta računski uradnici poštne hranilnice Marija Grošelj iz Ljubljane v Zagreb, Anica Porekar pa lz Za-greha v Ljubljano. Velike količine odpadkov odstranjujejo lz telesa pri milem in zanesljivem učinkovanju Artindražeje Vsebina škatlice po a.— Din zadostuje za 4 do 6-krat. Dobiva se v vseh lekarnah. Od©bre-m> *d min. &oc. politike m oaroduept sdrav-j« S- Br 22.M5. "d 12. decembr* 1933 ♦ izpremembe v železniški službi. Z re-fienjem žel. generalne direkcije so napredovali z veljavnostjo od 1. julija 1. 1931. za pomožne strojevodje v X. položajni skupini nastopni predkurjači zvaničniki I. kategorije: Erber Karel, Urbančič Janez in Belič Avgust, vsi v Ljubljani, Gaberschik Karel v Celju; Kaiser Franc v Mariboru, Kastelic Matevž v Celju, Osredkar Mak3i-miljan na Jesenicah, dalje Roš Franc, Slak Josip, Voje Rudolf, Zaiokar Ciril, Zalar Maksimiljan, 2erjav Frančišek, vsi v Ljubljani. ♦ Jubilej hrvatskega prevajalca Kurana. V Derventi slavi 30 letnico svojega znanstvenega delovanja upokojeni gimnazijski ravnatelj Sukrija Alagič, ki je v srbohrvat-»ki jezik prevedel glavno islamsko versko knjigo Kuran Prevedel je tudi kuranska tolmačenja po slavnem islamskem učenjaku Muhamedu Rešidu Ridanu in so ti važni prevodi izšli do lanskega leta v treh velikih knjigah Iz orientalskih jezikov je prevedel tudi mnogo zgodovinskih in leposlovnih de!, plodovit pa je tudi kot pisa telj islamskih šolskih knjig in raznih raz. prav, ki pobijajo razne, še iz srednjega veka izvirajoče predsodke proti islamu ter kažejo v pravi luči njegove etične ideale Učenjak Alagič je do 1. 1931 služboval kot ravnatelj gimnazije v Tuzli, kjer se je tudi rodil 1. 1881 ♦ Druga obletnica emrti dr. DJordJa Jo-anoviča. Včeraj ob drugI obletnici smrti znanega našega učenjaka, raziskovalca raka in ustanovitelja patološkega instituta beograjske univerze dr Dojrdja Joanovi-ča je bila v njegovem rojstnem kraju v Beordi prirejena intimna počastitev njegovega spomina Počastitev ali pomen je priredil pokojnikov brat simon Joanovič, upokojeni konzul, udeležili pa so se je mnogi prijatelji in stanovski tovariši zaslužnega pokojnika ZA SVOJO DRUŽINO če gledate na to, da je Jutrova naročnina vedno pravočasno plačana. ker sicer Vaša zavarovalna pogodba za nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI« miruje. ♦ Nenadna »mrt uglednega beograjskega arhitekta. Na slulbenem potovanju je nenadoma preminil v Sarajevu zadet od kapi beograjski arhitekt Kosta Jovanovlč, star komaj 50 let. Užival ni samo velik ugled kot strokovnjak, marveč tudi kot požrtvovalen narodni delavec. Bil je soustanovitelj pomembne nacionalno-revoluciooarne organizacije »Slovenski Jug« in nekaj časa tudi urednik njenega Istoimenskega glasila. Kot arhitekt je imel velike uspehe že v mladosti. Ze leta 1909. je dobil prvo nagrado za izdelane načrte kraljevskega dvor-ea v Topoli. Pred izbruhom vojne pa je vo dil dela pri gradbi kraljevske cerkve na Oplencu. Med vojno je bival dalje časa tudi v LoaJonu, kjer je v krogih arhitektov vzbudila veliko pozornost njegova knjiga o zgodovinskih zgradbah v Srbiji. Po vojni je ustanovil z nekaterimi svojimi tovariši tehnično podjetje »Otnovo« in prevzemal dela pri raznih važnih zgradbah. Tako je zgradil tudi most preko Drine pri Ljubovi-ii i.n železniški most pri Titelu. ♦ Novi grobovi. V starosti 78 let Je umrla v štepanji vasi M?, gospa Marija Koma. t a r j e v a Pokopali jo iboao jutri ob 15. — V Soteski je umrl g. Ivan Zaje, gostilničar in posestnik. Pogreb uglednega moža bo jutri ob 10. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaMe! ♦ Okrožni urad za zavarovanje delavcev opozarja delodajalce, da priznava izključno samo ona plačila za urad, ki so bila Izvršena pri uradovi blagajni, po poštni položnici pri Poštni hranilnici aH po pravil, no legitimiranem imkasantu proti pobotnici na uradovi liskovini. ♦ Mariborska vest o smrtni nesreči v Triglavskem pogorju k sreči ne odgovarja resnici. G. Franjo M a s t e k, trgovec iz Maribora, nam je včeraj brzojavno spo-čil lz Tržiča, da biva čil In zdrav na Kof-cah. ♦ Glede na naSe poročilo o pripravah za šahovski turnir v Rogaški Slatini nam pišejo, da naše Informacije niso popolnoma točne, ker zadeva še ni dokončno rešena. Naprošeni Izjavljamo, da g. Vasja Pire nI v nikaki zvezi z omenjenim člankom ♦ Nenavadna pravda iz najvišjih vseučl-lišklh krogov v Zagrebu je bila po dolgotrajnih razpravah končana z obsodbo vse-učiliškega profesorja dr. Mikuličiča. Dr Mikuličiča. ki je profesor eksperimentalne patologije na zagrebški medicinski fakulteti, so tožili sorodniki bivšega rektorja zagrebške univerze dr Josipa Belobrka, ki je lani nenadoma preminil med zasedanjem mednarodnega kongresa ortopedov Dr Mikuličič je po tožbi sorodnikov rektorju dr. Belobnku kratil čast, dokler ^e bil še živ, in posebej še pc njegovi smrti. Sodišče je ugotovilo pet primerov klevete ter obsodilo dr Mikuličlča brezpogojno na 6 tednov strogega zapora ln na 900 Din globe V razsodbi je navedeno, kako je dr. Mikuličlč ponovno trdil, da je bil pokojni dr Belobrk progresivni paralitik in da je celo pred tujimi profesorji, ki so prišli na kongres, dejal ob njegovi smrti: »Ali ste videli, kakšnega sifilitika smo imeli za rektorja!< _ Visoko socialno pozicijo obtoženca je smatralo sodišče za obtežllno okoliščino Pri razglasitvi razsodbe dr. Mikuličič nI bil navzoč, njegov zagovornik pa je izjavil, da se bo pritožil. ♦ Desetletnica orožniškega koledarja. V naši državi izide vsako leto mnogo žepnih koledarčkov Med njimi zasluži posebno pohvalo »žandarmerijski kalendar«, ki po opremi kakor po vsebini sliči pravcatemu almanahu Mnogo pestrega gradiva zna urednik žand kapetan I Gjorgje Vujičič spraviti v priročno knjižico, ki obsega nad 300 strani, a je vendar primerna tudi za žep civilista Letos praznuje ta koledar majhen jubilejček: izšel je desetič. Zato je vsebina še posebno Izbrana. Zastopani so razni avtorji, med njimi Vojislav Illč ml. Mičun Pavičevitf, prof. S. Roka, Gr. Božo-vič, unlv prof Dragotln Mašek, unlv. prof. dr. Dušan Nedeljkovič, razni višji oficirji in drugi Med pesmimi, črticami in poučnimi članki je tudi slovenski prispevek o pomenu 20 septembra 1908 Koledarček krasijo dobre slike, zlasti Iz orožniške službe. Zelo poučni so vsestranski podatki o gospodarstvu, zdravju, domovini ln tujini. Nanizane so zanimive statistične številke in nasveti, ki jih orožnik vsak hip potrebuje v svojem priročniku. Koledarček Izdaja orožniška podoficirska Sola T Sremskl Ka-menici ♦ Narodne pesmi z napevl. Nabral ta uredil za štiri enaike glasov« Janko 21-rovnlk. Druga preurejena izdaja v dveh zvezkih _ I. zvezek. — Natisnila ln založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1933. Pred več nego 50 leti Je takrat mladi, za vse lepo in dobro navdušeni, vsestransko delavni učitelj Janko Zirovnlk na pobudo glasbenega učitelja skladatelja Antona N«-dveda zbiral narodne pesmi, ki so v kratkih presledkih izšle v 4 zvezkih žepne oblike Znani Zlrovnikov pevski zbor v 81 | Vidu nad Ljubljano Je pridno ln vitrajno S1 KC >AJ PRIDE? | r ,OUIS GRAVEUR I OGLEJTE SI film napetih borb sa svobodo \ Sibirijo Borba žene za svobodo ljubljenega moža Napeta dejanja; lepa godba Zvočni kino DVOR Telefon 27-30 Predstave ob 4., 7. bi 9. nr! Cene 2.-, 4.-, 6.- in 8.- Din gojil narodno pesem ln z njo fel velike uspehe. Zirovnikove zbirke narodnih pesmi že nekaj let ni več dobiti na knjižnem trgu. Na pogosto povpraševanje po njej je Učiteljska tiskarna v Ljubljani založila drugo, pomnoženo in preurejeno Izdajo v dveh zvezkih male osmerke. Prvi zvezek je ravnokar te dni izšel. V njem je 123 narodnih napevov na 183 straneh Vse pesmi so sestavljene za štiri moške glasove t prosti enostavni harmonizaciji brez VReb modernih primesi in izumetničenj tako, kakor jih poje naš preprosti narod, kakor jih pojo naši fantje v poletnih večerih na vasi, pri ženitovanjih, gostijah ali k nabo-ru gredč Cena kartoniranemu I. zvezku je 50 Din, v polplatno vezanemu 56 Dm. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar. vah In plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane n_ Sveto»avska proslava. Tudi letos bo naša pravoslavna cerkvena občina na Taboru priredila proslavo proevetitelja in učitelja 6rbs*kega naroda, sv. Save. Jjtri dopoldne ob 9.30 bo na Taboru tradicionalna svetosavska beseda, kjer bo poleg ostalega umetniškega programa sodelovala tudi šolska mladina s svojimi produkcijami in dekla maci jami. Zvečer ob 8.30 bo pa na Taboru slavnostna akademija s prav bogatim programom- Svetosavsko himno poje pevsko društvo »Sloga« pod vodstvom kapelni ka g. H. Svetela, nato pa zapoje to društvo še A. Arhangetekega »Ne imami ini-jo« in Lajovičev »Pomladni spev«. Nastopi tudi ga. Pavla Lovšetova. ki bo pela A Forsterievo >Pri oknu« in ariio iz F. He-roldove opere »Le pre ause cleres«. Na izredno dekorativnih vabilih, ki Jih je tiskala Pr! štetju denarja je nevarnost infekcije vedno velika. Najzanesljivejšo zaščito vam nudijo v tem slučaju okusne ANACOT-PASTDLE. Jutri OB l/29- V UNIONTJ BOHE MSK I KARNEVAL SK ILIRIJE Z ZMAJEM! PRIDITE! SENZACIJE SE OBETAJO! da take rodbine v današnjih socialnih prilikah in neorilikah ne morejo nuditi otrokom tudi blagodejnega okolja, t- zdravih življenjskih pogojev in dobre vzgoje, postane pomen tega deistva še večii. Pred takimi in podobnimi dognanii s? bodo morali prei ali elei resno jstaviti tisti idealisti, ki zaradi svoiih nazorov o posvečenoeti zakonske ploditve otrok zagovarjajo ja vsako ceno mnow5tPvilnost rodbin in nasprotuieio ev-genični racionalizaciji zakonskega (brafcne- c?'1 onoln^a i7Živlianin. Prva študija dr. Skerlja o slovenskem manjvrednem otroku nai bi prispevala k poglobitvi evgeničnega mišljenja med S>lo-venci in ozpodbudila k nadaljnjemu -»ro-učevanju teh usodnih nacionalnih problemov. Vsaka. še tako velika kultura ie lahko kljub svoiemj rafinementu samo cvetka na grobu če ne sloni na zdravi dedni tvarmi ogromne narodove večine. Vsi znaki kažeio da pri nas z narodovo dedno tvarino že dolgo ni vse prav in da smo tn na rakovi poti Javnost bi morala znanstvenem, kakor e dr B Skerli. omogočiti še smotrnejše pro-učevanie teh problemov; dobiti bi morali Sorialno - antropološki institut, ki bi se boril zoper degenerativne pojave v našem ra-r,>du Za se-^i smo žal še daleč od tegn in tu veljaio b.«wde ki iih ie naš antropolog napisal na atr 45.: »Nnša generaciia«. ki le začel« »poznavati deistva nosi veliko odgovornost pred svojimi potomci in bo nosila tudi veliko km d? pred niimi če Hm ne bo zanositi* boliSr dediščine' Bodoče generacije bodo vertm lahko pokazale Drav na nas. ki smo spo znavali. p= nismo ntfpsar ukrenili, dasi bi tnor»li ker smo vedeli. .< Razprava dr Skerlja obenem lepo kaže. da ie tudi v antropologijo prodrla sociolo- ška jsmerjenost io da ta veda začenja vedno bolj uvaževati dejstva, ki «e ti6ejo ne le poedinca, marveč ljudskih množic, narodnostnih skupin itd. Problemi te vrsrte «*> tudi za Slovence važnejši od raznih poetično pobarvanih »ideologij«, fl katerimi skuša io nekateri »reševati« slovenski narod Kulturno sodelovanje z Bolgari ii* »Stari hajduk« je balada t 81 kiticah, ki opeva sta res a haiduka, katerega sta rešila sinova ln mu zaklicala: »Oče, oče, prosta domovina, prosta gora. prosta fe dolina, prosti. oSe liubi, prosti vi. prosti so Bolgari, prosti vb!t« In ko mu dopoveš ta, kako ]• prifilo do svobode bolgarske. dč oče: »Gleda, gleda — sleda dolgo Cas«, to bolgarsko zemljo polno krasa gleda, gleda — lz oči svitlč radosti privrelo mu solxA. Sklone roke vele razorane, dvigne gor v nebo oči pijan«, »Prosta, prost«!« tiho govori, nagne glavo, in sladko — zaspi.« Lepa je pesnitev »S a m o d i v e — samo v i 1 e«. o bolgarskih bosiniah. k! Jim fe devoika hotela dati evoie krasne o?i. da iih izpiieio. samo da bi H vrnile lJubSka, ki so ?a Turki ujeli Zgodilo se H ie po volji: »Nesrečna in jadna ti zemeljska hči. • Prvi del glej w včerajšnjem »Jutru« Op. 'jred. obriši, obriši «1 lepe ofcl. Ko tretjikrat vzdigne nad goro se dan, cvetoč se ti vrne tvoi li.ibi Bolan, cvetoč se ti vrne in »rečno obfi spet združena bosta živela vidvfi.« V baladi »Smrt carja Samuela«, ki na skalnem gradu nad Prileoom od bilesti vpije: »Oi BelSslca, gora Belasica, naj solnce ti več ne obsije lica! Ti vragu našemu si pomagdla. Holcmnsko zemlio milo mu izd&lal Obad! eopet pale nam tunake, ix robova reši iadme nam rojake! Oj Beldsica, toina BelAsica. Nai solnce več ti ne obsije lica!« Ali kal vidi: Tam d Ml »e mu bližalo trorpi po ia kov »po zadnjem boju v sožnoet odpeljani«. toda: »Otožno klanjajo letniki glavo, mol'6. počasi gredo črez plan lavo; pred četo vsako mož en<5ok hodi. za sabo sto nesrečnih - slepcev vodi!« Bizantinee fe vse ujetnike oslepil in jih Je zdaj poslal v takih žalostnih trumah., »v zemlio milo bolgarskemu vladarju za ve-«ilo.< In: »No? carju sivemu ofl pokrile, is prsi divji stok m mu izvile, na tla se zgrudi Samuel oonosni in srce poči v boli mj neznosni.« Take ln enake pesnitve, pref od Stritarja, kmalu z« njim od Simona Gregorčiča, a nato od Krilana. so v dobah balkanskih po koliev, v dobi bojev naših premnogih roia kov v Bosni in Herceeovini, v dobi fetaše* s LJubibratiCem in Petrom Mrkoniifem... Delniška tiskarna po osorjtJdlj lo«. Hermana Husa. je na programu tudi nastop direktorja konzervatorija g- Julija Betetta Ker je pa. g. direktor bolan, ne bo mogel nastopiti in ga bo zamenjal operni pevec g. Marijan Rus, ki pa o njem še ne vemo, kai bo pel. Na klavirja bo igral g. Marijan Lipovšek Chopinov »Nocturno« c-mol in Scherzo h-niol. nadalje bo pa ga. Pavla Lovšetova zapela še Konjovičevo »Atnan devojko«, Grančaričevo »Ljuven eanak« in narodno »Igra kolo«. Koncert bo zaključilo pevsko društva »Sloga« z L. Puševo »Kaj ti je deklica?« in KamoviSevo »Klepetuljo«. vse točke bo pa spremljal na klaviru g. Marijan Lipovšek. Po koncertu bo do 3. po polnoči ples. Obleka po volji, a tudi vstopnina je prav nizka. Vstopnice so v predprodaji v Zvezni knjigarni nasproti pošte. u_ Javen shod Zveze zidarjev, tesarjev In gradbenih delavcev, ki je včlanjena v Narodni strokovni zvezi, bo v nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Na shodu se bo razpravljalo o hudem položaju delavstva gradbene stroke in o težavnem položaju sploh. Mezde gradbenega delavstva so padle sramotno niz ko; poleg tega pa so gradbeni delavci izvzeti od vsake javne podpore za primer brezposelnosti, kar njihovo že itak bedno stanje še poslabšuje. Na shodu toodo poro čali g. dr. Alujevič in drugi poročevalci. Za shod vlada med gradbenim delavstvom veliko zanimanje, pa tudi drugo delavstvo se zanima za zbor, na katerem se bo iz-pregovorila odločna beseda v obrambo našega delavstva. Zveza zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev in Narodna strokovna zveza vabita vse delavstvo, da se udeleži shoda v čim večjem številu. u_ Javna produkcija gojencev črt. kon- eervatorlja bo drevi ob 18. v dvorani Fil-harmonične družbe. Ta produkcija se bo vršila v proslavo sv. Save, zaščitnika naših učnih zavodov in bo imel pred začetkom sporeda govor o bv. Savi prof. Marjan Lipovšek. Nato sledi spored, ki ga Izvajajo gojenci sOlopevskega, klavirskega In instrumentalnega oddelka. Vstop na produkcijo je prost, vsak posetnik si mora nabaviti spored, ki se dobi tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice za 2 Din. Ravnateljstvo opozarja starše ln gojence zavoda, pa tudi vse prijatelje konservatorija ln Glasbene Matice na to produkcijo. u_ Predavanje o novem zakonu o R 19. v OUZD predavanje o novem zakonu o Rdečem križu. Predaval bo društveni predsednik g. dr. Fettich Oton. Za tečajnike ln tečajnice sedanjega samaritanske-ga tečaja je predavanje obvezno. K predavanju se pa vabijo samaritanski odredi vseh ljubljanskih rejenov, samaritanske in samaritani prejšnjih tečajev in prijatelji Rdečega križa. u_ V društvu »Soči«, matica Ljubljana bo jutri ob pol 21. v salonu pri »Lvu< predaval g. prof. Vinko šarabon o življenju, splošnih in kulturnih razmerah v južni Srbiji. Dalje nas bo popeljal na zemljevidu po vseh krajih, ki jih je obiskal (Niš, Skoplje, Bitolj, Ohrid, Debar, Prizren. Kosovska Mitrovica, Kraljevo, Hruševar Priština, Podgorica, Kotor, Mostar ln Sa. rajevo). Predavanje bo zelo zanimivo In tudi poučno za vse one, ki niso imeli 6e prilike videti te naše lepe krale Južne Srbije. Vabljeni vsi »Sočani« ln prijatelji. Vstop vsem prost. u— Omlaaina Narodne odbrane priredi pod okriljem ZKD jutri 27. t. m. ob pol 20. predavanje o Makedoniji. Predaval bo g. Marjanovič Humbert u_ Okrajna Organizacija JNS za Kra- kovo In Trnovo v Ljubljani bo imela v soboto 27. t. m. ob 20. v gostilni pri Sokllču (Svabičeva ulica) redno letno skupščino. Občnemu zboru bosta prisostvovala tudi sreski poslanec minister g. dr. Albert Kra-mer in poslanec g. dr. Stane Rape, ki bosta poročala o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Na občni zbor so vabljeni vsi člani okrajne organizacije. u_ Šentjakobska organizacija JNS v Ljubljani bo imela v soboto 27. t. m. ob 20. v salonu gostilne pri Lozarju redno skupščino, Občnem zboru bosta pristvova la tudi sreski poslanec minister g. Albert Kramer ln poslanec g. dr. Stane Rape, ki bosta poročala o aktualnih političnih ln gospodarskih vprašanjih. Na občni zbor so vabljeni vsi člani okrajne organizacije. u_ Zveza akademsko Izobraženih ien vabi zastopnice vseh ženskih društev na sestanek v damski sobi Emone v petek 26. t. m ob 20. uri. Dnevni red: razgovor o civilnem zakonu. u_ Jadranuši! Drevi ob M. bo ▼ društveni čitalnici važen članski sestanek. Ker je na programu važna odločitev naše. ga stališča do ZKD pričakuje odbor polnoštevilno udeležbo. u— Ljubljančani In šampanjec. Ljubljančani po statističnih podatkih razmeče-jo v tem času stiske mnogo manj denarja za šampanjec kakor prva leta po vojni. Statistika pravi, da je bilo lani zatrošarl-njenih le 432 steklenic pravega šampanjca. LULULH t I I I H M M II I I II I liTTT Danes velefllm lepote ln razkošja Orienta u RAMON NOVARRO I „S IN INDIJE"| □ Daljna Indija v vsem svojem čaru B □ in lepoti. Ljubezen mladega rajaha! g H Vsako soboto in sredo nov □ ZVOČNI TEDNIK □ □ Predstave ob 7. in 9. \\ url rvečer □ □ Zvočni kino IDEAL g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D u_ Danes odpade v Elitnem kinu Matici predstava ob 19.15. Predstavi bosta torej samo ob 16. in 21.15. Oglejte s! to veselo opereto polno dovtipov, lepe goibe in popevk, oglejte si »Njeno Visokost Prodajalko«. Wil!y Forst ln Liane Haid nam v njej pokažeta ves čar razkošne scenerije, dovršene igre in neprekosljivih dovtmov in popevk Pavel Kemp, priljubljeni komik, pa krekosi samega sete. — Louis Graveur. slavni tenorist Metropolitan v Newvorku, bo v kratkem pel v Ljubljani v veHk: zabavni opereti »Pevčeva ljubezen«. V tem delu nastopa tudi priljubljena igralka Jeny Jugo in dobri znanec Heinz Rfihmana _ >Sen vsake žene* je, da postane zanimiva In nekako središče družbe Kako to lahko vodi v pogubo in propast je znano. Ni nam pa še znano, kaj sta Gustav Frčh. lich in Nora Gregor naredila, ko so Jim prišli na sled. Gustav Frohlich ee le Izkazal. da zna biti tud! detektiv velikega formata. PRIDE GUSTAV FR6HLICH NORA GREGOR u_ Film ZKD. »Ekscelenca !n ajegov šofer« je filon, ki nas zabava, kakor malokaterl doslej. Moramo priznati, da nam predstave ZKD nudijo za jako nlzso vstopnino res prvovrstne zabavne fllmo. Predpuatni program je tak, da moramo bi. ti z njim Jako zadovoljni. Komur je do te-ga, da pozabi za nekaj ur brige sveta, naj si danes ob pol 15. ogleda film »Eskce-lenca in njegov šofer.< u— predvajanje belokranjskih ftlmov, kj 60 jih izdelali ob priliki pomladnega lanskega fotoamaterskeca izleta v Belo Krajino znani naši kinoamaterji gg. prof. Ja-kac. dr. Moro in prof. Noč. priredi društvo »Bela Krajina« skupno z vodjo izleta a- Renom Gregoričem v ©redo dne 31. t m- ob 20.30 v dvorani Delavske zbornice. Vstop _ zaradi rezerviranja sedežev — le proH izkaznici, ki ee dobe brezplačno v droge-riji GregoriČ. Prešernova lihca. Fotoama-terji, ki ©o se izleta udeležili, člani drušiva »Bela Krajina« in vsi prijatelji našib kino-amatenskih filmov, naj se predvajanja it-nesljivo udeleže. u— Konzum suhih gob. LJubljana rada je gobe. Presne gobe prihajajo na trg v velikih množinah, a o njih ni posebne statistike, za suhe gobe pa vemo, da jih Ja LJubljana lani pojedla okoli 24.532 kg. u— S strehe je padel. Delavec Anton Sefic, ki stanuje v Mostah, Je včeraj dopoldne popravljal streho neke hiše na Sv. Petra cesti. Pri tem pa mu je na gladki strehi spodrsnilo, da je omahnil ln padei na tla. šefic se je precej pobil na glavi li> dobil najbrž tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. u_ Unlonska dvorana J« videt! vea de- mollrana, zmaj je že prispel ln v dvorani Je vse polno slame, mrve in drugih užitnih anovi. Vse to za zmaja, ki mu Ljubljana zelo ugaja! Pridite Jutri, v eoboto na bo-hemski karneval SK nirije v Union! Same senzacije na sporedu. _ Ba. — Ronny. __ Radio-reportaža. u_ Na vseh tramvajskih listih J« rekle ma za Rogaško Slatino, ki Je t rvezi t dobitki. Pojasnilo v vsakem tramvajskem vozu, u_ Vesela hiša V neki hlfli, v »redSSČn mesta &o se vršile do zadnjih dni prev čudne stvari. V hiši je stanovala samostojna ženska, ki je oddajala sobe raznim, ps večini tujim ženskam, ki so se šele priseli. Ie v Ljubljano. Bile so na lovu za moškimi podnevi na cesti ln v gostilnah In kavarnah, ponoči pa največ okrog prodajalcev hrenovtk. Policija, ki Ji je bila stvar prijavljena, preiskuje vso zadevo. u_ Drevi, nadaljevalni plesni tečaj Jor. kove šole v Kazini. Posebne plesne are hi Informacije vsak dan. ■ ________________________Ji Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe* divno odmevale v mehkih dušah našega naroda. V tistih Časih ie naša idealna mladina ponevala >unaške pesmi o srbski in o bolgarski raji, ki so H Stritar, Gregorčič. Kri-lan peli iz dna sočutne slovanske duše. To >e bila doba najčistejše poezije, odmevajoče iz globoko čjtečih src pravkar probuie-nega naroda. Komaj pol leta po ofetovl smrti Je nenadno preminul tudi naš Krilan v svoji hiši v Gorici, kier ie bil takrat odvetniški konci-pijent v pisarni odličnega laškega odvetnika dr. Frapportiia. Prepeljali so mrtvo trjolo v Kobarid, a spremljala eta ga od Gorice Simon Gregorčič in kobariški rojak notar Ignacij Gruntar iz Logatca. — Po vseh vaseh so spreieli mrtvega Krilana najsvečaneje. a v Kobaridu mu ie prišel na-oroti Gregorčičev »vrli mož«, dekan Andrei Jekše. Vse slovensko časonisie ie posvetilo nekrologe odličnemu — velikemu Slovencu, komai 261etnemu pesniku Krilanu. Iz njegove dobe sem po 50 letih, ob »voli 70letnici. menda edini mož. d.i mu pišem te «nomine še iz lastnega doživetia. lastnega sodelovanja. — V Li lbliani sta dol<»o živela -n delovala Krilanova sodelavca Tvan Hrast, dolgoletni tajnik in ravnatelj Mestnp hranilnice. dalie Tvan Ktnniec. ravnal; hranilnice, umrla komai 1. 1032 Tu živi ooleg mene edino še nnokoieni nadnfite! Albert Dominko. sin Franca, kobarišk^ nadufitella. ki ie bil Paglianfziieve rodbi ne dolgoletni nriiptpli in sodelavec v niiho vih pisarnah Pa? tn živi vrli Grp.«or**pvn •ičcnka. hči n''e?ove duhovne matere Moriie Gabr5?ekovp. moie tete. In sodelavka Krilanova Ana Faningerieva. ki ie imela ™ len' naslov »nnibol? narodnega tr^n na Slovenskem« veliko zeslug poleg Krilana in drugih kobariški h znanih delavcev. — Poleg Gre- gorčiča in Gruntarja so živeli tu in sodelovali tudi Simon Rutar. naš sloveči zgodovinar, več desetletij Giegorčiceva >planinska roža« Dragoiila Milekova, teta ljubljanskega dr. V. Knafliča, tu je e Krilanom eodel>vaJ Ivan Krainik, ki je pred nekai leti umrl v Mariboru — in naštel bi lahko celo vrel^ vrlih narodnih delavcev, ki so ee odlikovali no raznih krajih Slovenije in delali čast svojemu Kobarida in svoji djmovini. — Tak ^ nioi spomin na Krilana in na dobo njegovih pesnitev za bolgarsko rajo, pesnitev, ki so ijpdne. da bi jih Bolgari pobliže spoznali. Med Slovenci in Bolgari so bili navezani prav živahni etiki o priliki neoslovanske-za konsre6a 1. 1910. Jaz sem bil kot član ekse-kutivnega odbora podpredsednik in v kulturni eekciii celo predsednik in torei vem. kako živo smo tedaj hiteli nadomestiti — zamujeno. ^Sioveneki Narod« je takrat znal veliko povedati o slovenskih nastopih v Sofiji. Rasto Puetoslemšek ie ovekovečen v bolgareki karikaturni umetnosti, mene so ove-kovečile sofijske dame na banketu mesta Sofije, kjer sem bil zaeut s cvetiem ... in v svoii goriški delavnosti sem postal narav-noe' častni član sofpsk" Trgovske zbornico, •'ar se ie svetilo vsako leto na prvi strani zborničnega zbornika - še isto leto na i«~ sen nas ie postil generalni tainik zbornice, pozneiši poslanec Georgii Pejev; bil ie ' idi ori meni na Bledu in v Gorici, kjer smo mu toliko tega znali pokazati, da ie napisal l. 1911. celo kniigo in si zapomnil mnogo tega. kar nai bi Bolgari od nas posnemali pejev bil še pred n.pkai leti živ in upam. da ie še zdai — Pejeva kniiga ie važen dokaz za — uspphe bolgarsko - slovenjih gospodarskih stikov; kujmo vroče žpIpto dalje j A. Gabršfek. Ttaečak ukraden a kuhinjsko knjigo. Izpred De beljakov« gostilne t Dravljah je ukradel a tovornega avtomobila na Skoao natakarice Marice Uletove iz VtimanJ paket s vsebino nekaj knjig »Slovenska kuharica«. Na prrl strani t knjigi Je bil napis: »Spomin — Ivan PečkaJ, semenifek) duhovnik«. V knjigi Je bila tudi zaleplje na kuverta z ibankovcem za 1000 Din. u._ Za 3000 Din kož so mu odnesli. V veži čeSnovarjeve gostilne na Dolenjski c»-stl je spravil posestnik in trgovec s Kozami Franc Mlhellč iz Šolnika vreCo, t Kateri Je imel 6 lisičjih, 10 zajčjih, 1 dlhurjevo ln več polhovih kož. Ko pa se je Mihelic za neka t Časa odstranil lz veže, je mogel presenčen ujotoviti, da mu Je vreča s ko-žami medtem izginila. M niste tako stara kakor Izgledate. Želite h pa izgledati mlajša kakor ste in se odlikovati z mladostno svežnostjo polti, potem uporabljajte redno najnovejši šlager kozmetike »HORMOLLN-KIlEMO-Paracel-sus«, ki vsebuje potrebne hormone. Iz Celja e— Iz državne službe. Gdč prof. dr. Inž. Marija Perparjeva in g prof. Peter Kova-čič, oba na drž. realni gimnaziji v Celju, »ta napredovala v 7. skupino. e— Predavanje o New yorku. Na Ljud-»kem vseučilišču bo predaval v ponedeljek ob 20. g. prof. dr. Pave! Breinik iz Ljubljane o New Yorku. največjem mestu sveta. Zanimivo predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. e— Funtkovo »Tekmo« bo uprizorila celjska »Soča« na Svečnico ob 16. v veliki dvorani Narodnega doma Režira g. R Rožanc. Vstopnice so v trgovini Močnika nasl. na Glavnem trgu. »— Zavarovalna dela ob Savinji. Tehnični oddelek sreskega načelstva v Celju bo oddal zgradbo nasipa pod mostom čez Savinjo na Polzeli za znesek 19.589 Din in dobavo lomljenca za zavarovanje obrežja za znesek 15.405 Din. Ustmeni licitaciji za ta. dela bosta 10. februarja ob 11. odnosno 12. v občinski pisarni na Polzeli. Načrti in pogoji za ta dela so na vpogled pri tehničnem oddelku v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 r»očna opereta »Glas srca« in zvočna predigra. Iz Maribora «— Mestni svet je rmel predsinočnjim sejo, na kateri je razpravljal o raznih zadevah in izdal med drugimi uporabno dovoljenje trgovki Frančiški Šmidererjevi za preurejene trgovske lokale v Gosposki ulici, gradbeno dovoljenje pa Mariborskemu kreditnemu zavodu na Grajskem trgu za preureditev stanovanj v prvem nadstropju. Tudi je mestni svet sklenil zgraditi nove ulice in ceste v petem mestnem okraju, "cako kakor pač zahteva naraščajoči promet, in sicer bodo hodniki najmanj 3 me tre široki, cestišča pa od 6 do 9 m. a— Ljudska univerza. Drevi bo predaval zagrebški univ prof. g. dr. Ljudevit Hauptman o podunavskih problemih, v ponedeljek 29. t m. ob 20.15 pa bo planinski večer ge. Mire Debelakove. najodličnejše slovenske plezalke, ki bo pripovedovala o svojih turah po Julijskih Alpah in po gorovju Prokletije. a— O srbski -fodovini bo predaval drevi ob 20. v mol dvorani Narodnega doma inž. Staničevič. Predavanje so organizirale mariborske nacionalne organizacije Dolžnost vsega članstva je. da se predavanja udeleži v čim večjem številu. a_ Javnosti sporočamo, da ima mariborska protituberkulozna liga pri Poštnem čekovnem uradu svoj tekoči račun pod štev. 11.615. Vsak, kdor želi prispevati v fond z a zgradbo protituberkuioznega azi'>a v r Mariboru, naj se posluži navedeneg- čekovnega računa Poštne čekovne položnice se dobe v uredništvu »Večernika« oziroma t palači OUZiD v Mariboru. s— Glede napovedi pridobnine naj se zgkse vsi obrtniki, člani Slovenskega obrtniškega društva v Mariboru, v društvenem tajništvu v Vetrinjski ulici 11/I. Ker je zadeva veleva/na. naj to store takoj. a— Izplačilo kupnine za vojaštvu prodano krmo. Mestno načelstvo sporoča uradno, naj vsi oni, ki so lani prodali živinsko knno gamizijski komisiji v Slovenski Bistrici. nemudoma, a najkasneje do konca januarja t. 1. pridejo k isti komisiji v svrho izplačila za prodano krmo. a— Za nabavo preciznega strelskega orožja, s katerim bo mariborska strelska ekipa nastopila v borbi za državno prvenstvo na letošnji vs»*državni strelski tekmi, je darovala tekstilna tovarna Doctor in drug znesek 1000 Din. Iz Novega mesta ti— Kino 'Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes, v petek, in jutri, obakrat ob 20.15. ter v nedeljo ob 15. 18. in 20.15 uri zvočni film »General Platova. V glavnih vlogah: Conrad Veidt in Olga Čenova. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Iz Murske Sobote ms— Umorjen novorojenček. Posestnica Novakova iz Martjancev je pred dnevi našla v svojem sadovnjaku zavoj s tru-pelcem novorojenčka Dete je bilo ženskega spola in prav krepko razvito. Orožniki •o na otročičku našli znake nasilstva Na glavi je imelo dete rane, prizadete z ostrim predmetom. Najbrže je brezsrčna mati takoj po rojstvu udarila novorojenčka s kolom. Za enkrat manjka vsaka sled za storilko. Vremensko poročilo StevIJke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. »mer in brzina vetra, 6. oblačnost 1_10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo. 25. januarja Ljubljana 7, 783.4, -4.8, 81, NI, 2, Ljubljana 13, 782.2. -1.4, 78, mirno, 0, _, Maribor 7. 781.3, _8.0. 84. mirno, 10. _ _ Zagreb 7, 781.6, -2.0, 58. NW1, 10. _, _; Beograd 7. 782.5, —4.0, 90, mirno. 10, megla Sarajevo 7. 783 6. _8.0, 90, mirno. 10, _ Split 7, 774.6. 6.0, 55, NE2. 0, Kumbor 7, 774 3. 4.0. 90. mirno, 0, — ^ab 7. 777 6, 5.0, 39. El, 0,--- Temperatura: Ljubljana —, —6 2; 0 0, _ pribor 1.8. _80; Zasreb 2.0, -2.0: Beo-id 4.0, _5.0; Sarajevo 3.0, —9 0; Split 0 4.0; Kumbor _, 30: Rab _. 2.0. jolnce vzhaja ob 7.32, zahaja olb 16.53. GOSPODARSTVO Zahteve lesnih izvoznikov Težavne razmere, ki vladajo zlasti zadnje čase v našem izvozu lesa. so privabili zastopnike sekcij lesnih trgovcev v dravski banovini na sejo odbora osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj, ki se je vršila 24. t m. v sejni dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani. Sejo je otvoril in vodil podpredsednik osrednje sekcije Fran Skrbeč. Zvezni tajnik I. Kaiser je pri tej priliki podal zanimiv referat, v katerem je podrobno orisa! položaj naše izvozne lesne trgovine. V zadnjem času so se vršili med predstavniki lesne trgovine in industrije Jugoslavije, Avstrije in Italije skuprn sestanki, ki so imeli namen, da se doseže sporazum med glavnimi državnimi izvoznicami lesa v Srednji Evropi, zaradi izvoza mehkega lesa v Italijo. Predstavniki Italije so na teh sestankih večkrat poudarjali nujno potrebo ureditve italijanskega tržišča mehkega lesa in to pod grožnjo, da b v primeru, če se tak sporazum ne bi dosegel med državami izvoznicami, Italija povišala uvozno carino na mehki les, da s tem zaščiti svojo, sicer skromno produkcijo v severnih pokrajinah. Sledila so nato v Rimu pogajanja o reviziji trgovinske pogodbe, ki pa so na podlagi dosedanjih poročil za nas neugodno potekla. Italija namerava povišati uvozno carino na devetkratno sedanjo izmero. tako da bi znašala nova carina na I tono lesa 90 lir. Tak povišek carine bi docela ubil naš izvoz lesa v Italijo, zlasti če upoštevamo, da uživa Avstrija na italijanskem lesnem tržišču velike ugodnosti, ki jih mi nimamo. Na italijanskem tržišču so torej izgledi za naš izvoz lesa zelo neugodni. Sklenjena avstrijsko-italijanska lesna konvencija bo našemu izvozu s preb-renčno carino mnogo škodovala; poleg tega pa oživa Avstrija že danes ugodnost v taritah, ki omogočajo Avstriji do 200 lir pri vagonu cenejši prevoz. Za naš zunanje-trgovinski položaj je nadvse važna tudi vzpostavitev izvozne organizacije. Po sklepih mednarodne konference bi se morala v vseh srednje-evrop-skih državah-izvoznicah lesa osnovati avtoritativna izvozna organizacija, ki bi bila sposobna, da prevzame odgovornost in obvezo za mednarodne dogovore. Vse države, Avstrija, Češkoslovaška, Poljska in Rumunija so ob sodelovanju državne uprave že docela ali vsaj deloma izvedle izvozno organizacijo. Pri nas se to vprašanje rešuje že dve leti, pa kljub vsem naporom naših strokovnih organizacij še ni prišlo do upostavitve te organizacije. Osnovanje avtonomne, na uredbi sloneče izvozne organizacije je pri nas življenjska potreba. Če dejansko obstoja mednarodni sporazum, zlasti glede italijanskega tržišča, tedaj ne sme naša država, ki je na italijanskem tržišču najbolj zinteresirana. stati ob strani in opazovati, kako nam sosedne države razkosavajo to našo edino stalno tržišče. Treba je zato nujnih ukrepov, da se izvozna organizacija po predlogih, ki se obravnavajo sedaj v ministrstvu za šume in rudnike, nujno izvede Referent je tudi podrobno orisa! položaj našega izvoza lesa na Madžarsko ter pokazal težkoče, ki ovirajo naš izvoz v prekomorske dežele. Razvila se je obširna debata, v kateri so člani obravnavali posamezna vprašanja. Soglasno je bila sklenjena naslednja resolucija: Razpravljajoč o težkem položaju, v katerem se nahaja naša lesna trgovina, je osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj ugotovila, da 60 Nadaljnja deSlacifa našega denarnega obtoka V najnovejšem izkazu Narodne banke od 22. januarja smo dosegli nov rekordno nizek obtok bankovcev, in sicer v višini 4146 milijonov Din. Doslej smo zabeležili najnižji obtok 22. decembra, ko je znašal 4177 milijonov; ob koncu preteklega leta smo zabeležili povečanje na 4327 milijonov, od tedaj pa zopet padec za 181 milijonov. Krčenje pa ne opažamo samo pri obtoku bankovcev temveč tudi pri obtoku kovanega denarja, ki priteka lz prometa v Narodno banko. Zaloga kovanega denarja v srebru in niklju pri Narodni banki je 22. t. m. narasla že na 317 milijonov Din. če sedanji obtok bankovcev primerjamo s obtokom v istem času pred nastopom gospodarske in kreditne krize, tedaj vidimo prav občutno skrčenje. Tako je znašal naš obtok bankovcev dne 22. januarja leta 1930., torej pred 4 leti, 5415 milijonov, ln je bil torej za 1270 milijonov večji nego je danes. Tudi če upoštevamo, da je danes okrog tri četrtine milijarde več kovanega denarja v prometu nego pred krizo, imamo še vedno za pol milijarde manjši skupni cbtok bankovcev in kovanega denarja nego leta 1930 Vrhu tega pa je še znaten del sedanjega skrčenega denarnega obtoka tesavriran. Krčenje obtoka Je posledica stalnega krčenja meničnih in lombardnih posojil. Menični portfelj je popustil že na 1765 milijonov nasproti 2205 milijonom v času najvišjega stanja v jeseni 1932. Lombard-na posojila pa so od najvišjega stanja sredi 1. 1932. nazadovala že od 356 na 280 milijonov. Zlata in devizna podlaga se Je v tretji četrtini tekočega meseca povečala za 7.6 na 1884.5 milijona Din, istočasno pa so narasle devize, ki se ne vštejejo v podlago za 4.5 na 85.6 milijona Din. Obveznosti Narodne banke na pokaz pa so narasle v zadnjem izkazu za 56.2 na 1154.8 milijona dinarjev, in sicer predvsem obveznosti na pokaz po raznih računih (klirinški računi!) za 40.9 na 593.4 milijona Din. Razmerje kritja se ni bistveno spremenilo in znaša kritje v zlatu in devizah 35 55 odstotka (zadnji teden 35.55%), v samem zlatu pa 33 86% (34%). Stanje na dan 22. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju na dan 15. t. m.): aktiva: podlaga 18815 ( + 7.6), od tega v zlatu 1795 0 ( —), v valutsh 0.4 (+0 4). v devizah 89.1 (+7.2); valute, ki se ne štejejo v podlago 85.6 (+4.5); kovani denar 316.7 ( + 27 6); posojila na menice 1765.2 (—7.3); lombard 279.6 (—07); stari dr žavni dolg 1716 2 ( + 03); Z3časni drž dolg 600.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4? 45.7 (—34.1); obveznosti na pokaz 1154.8 za omiljenje katastrofalnega položaja nujno potrebni naslednji ukrepi: Glede na mednarodni položaj ▼ lesni trgovini je nujno potrebno takojšnje osnovanje avtonomne, avtoritativne izvozne organizacije, ki naj usposobi naše lesno gospodarstvo, da lahko prevzame mednarodne obveze. Revizija trgovinske pogodbe z Italijo bo težko prizadela naš izvoz lesa, zlasti zaradi znatnih ugodnosti, ki jih bo dobila Avstrija z uvel javi jen jem avstri j-sko-italijanske lesne konvencije. Avstrij-sko-italijanska zvezna tarifa je že sedaj pri vagonu lesa za nad 200 lir nižja nego naša. kar odvzema našemu izvozu vsako konkurenčno sposobnost Da se omili položaj, zahteva lesno tr-govstvo, da ministrstvo za promet preko generalne direkcije državnih železnic stopi nujno v zvezo z upravo italijanskih državnih železnic in izposluje, da se tudi za naš izvoz doseže znižana zvezna tarifa enake konstrukcije, kakor je pogojeno z Avstrijo. Naša lesna trgovina in industrija jc ▼ popolnem zastoju. Pod pritiskom težkih razmer je do skrajnosti reducirala svoje obrate. Vsaka delavnost ji je zaradi obstoječih denarnih razmer onemogočena. Krediti so usahnili, dolgovi groze podjetjem s propastjo, obresti naraščajo. Izvoz lesa iz naše države je poleg tega obremenjen s številnimi taksami in pristojbinami; med njimi obremenjujejo izvoz zlasti pristojbine za potrdilo o izvozu, za zavarovanje valute, za carinsko manipulacijo, cestne izredne doklade itd. Naša železniška tarifa za prevoz lesa v ničemer ne ustreza sedanjim cenam lesa in znaša tovornina do 100 odst. vrednosti blaga. Ta neprimerno visoka obrememtev lesne trgovine s taksami, pristojbinami in tarifami pa je skrajno škodljiva tudi za narodno gospodarstvo, ker na domačem trgu izpodjeda posredno ceno, ki jo dobi kmet za les, na inozemskem trgu ubija konkurenčno sposobnost Glede na to je nujna potreba, da se izvede čim prej revizija vseh pristojbin, ki obremen;ujejo izvoz ter da se lesna trgovina zaščiti. Mnogo težkoč v izvozu povzročajo lesni trgovini devizni predpisi. Način obračunavanja valute je v veliko škodo izvoznikom. Izvoz v Italijo se obračunava z uradno premijo 28.5 odst., kar pa ni v skladu z dejanskimi tečaji na prostem trgu. To povzroča izgubo našim izvoznikovi in gre v korist italijanskim kupcem, ki prihajajo k nam kupovat z valuto, kupljeno po dejanskih tečajih v inozemstvu. Lesno trgovstvo zato ponovno zahteva, da se obračunavanje valute vrši po dejanskih tečajih. Vsem tem težkočam, s katerimi se_ bori naša lesna trgovina, pa se pridružuje še postopek državnih šumskrh podjetij, ki s svojo ogromno eksploatacijo in s svojim izvozom škodujejo interesom zasebne lesne trgovine in industrije, kljub temu, da baš zasebna lesna trgovina in industrija prenaša vsa težka javna bremena. Prekomerna eksploatacija državnih gozdov po državnih podjetji in velik izvoz znatno omejujeta zasebni izvoz: zato Je solidarna zahteva vse lesne trgovine in industrije, da se eksploatacija, kakor tudi izvoz lesa po državnih lesnih podj*etiih omeji, tako da ne bo v škodo zasebni lesni trgovini in industriji. Razpravljalo se jc na seji še o pripravah za osnovanje lesne izvozne zadruge in o prireditvi zbora vse slovenske lesne trgovine in industrije. (+56.2), od tega nasproti državi 11.5 (+6.2), po žirovnih računih 549,9 ( + 9.1), po raznih računih 593.4 (+40.9); obveznosti z rokom 1131.4 (—7.2), Zaposlenost v posameznih gospodarskih panogah O^ozm urau za za valovanje deiavcev v Ljubljani je pravkar sestavil statistiko o gibanju zaposlenosti v dravski banovini v posameznih gospodarskih panogah za december. Globalne podatke glede članstva v tem mesecu smo že objavili pred tedni. V decembru je bilo pri okrožnem uradu v Ljubljani zavarovanih 74.205 delavcev m nameščencev, to je le za 10 manj nego v istem mesecu 1932. V posameznih panogah pa zaznamuje članstvo večje spremembe. V teku decembra se je število v gradbenih strokah (giadnje nad zemljo, gradnja cest in vodnih zgradb, industrija gradbenega materiala) zaposlenega delavstva sezonsko skrčilo za 2914. Vrh tega se je zmanjšalo število v gozdno-žagarski industriji zapo slenega delavstva za 666. Manjši prirastek zaposlenosti pa je zabeležiti v tekstilni industriji, v grafični industriji, oblačilni in dustriji, v kemični industriji, pri hišni slu žinčadi in v gostilnah ter kavarnah, vendar ta prirastek članov ni mogel pokriti primanjkljaja zaradi znatnega padca v stavbni industriji in v lesni industriji in se je skupno število članov od novembra na december zmanjšalo za 3672 (nasproti 3173 v decembru 1932). Ce stanje zaposlenosti v posameznih panogah v decembru preteklega leta primer jamo s stanjem v decembru 1932, dobimo naslednjo sliko; število Razlika članov naspr. dec. 1932. gradnja cest ln vodnih ajradb 2181 + 373 + 21.7 % tekstilna ind. 11.709 + 2284 + 19.5 „ občinski obrati 1414 + 264 + 18-7 „ tobačna ind. 960 + 89 + &-3 „ kemična ind. 3627 + 130 + 8.0 „ papirna ind. 1867 + 120 + 6.4 „ usnjarska ind. 1536 + 83 + 5.3 „ grafična ind. 1138 + 30 + 26 „ hišna služinčad 8382 + 181 + 2.2 „ gozdno-žag. ind. 5622 + 108 + 19 „ prehranb ind. 3642 + 57 + 1.6 „ gostilničarstvo 2836 — 39 — 1.4 „ kovinska ind 6213 — 118 _ 1-9 .. ind. grad. mat. 2S95 — 76 — 2.6 .. oblačilna iDd. 4346 — 264 _ 6.1 .. čevljarska ind. 3258 — 310 — 9.5 .. predelov, lesa 3316 — 702 — 212 .. trgovina 3386 — 732 — 21.6 .. gradnje n. zem. 1754 — 1382 — 78 8 .. V primeri z decembrom 1932 beleži nal večji relativni padec stavbna industrija (gradnje nad zemljo), ln sicer za skoro 80 odstotkov. Industrija za predelovanje / za vse. Ta nadvse elegantna, luksuzna škatljica za Pyra-midon Iz odlične snovi, bode najlepši okrasni predmet Vaše torbice I Ko kupite omot Pyramldo-na po 20 tablet, prejmete popolnoma zastonj luksuzno škatljlco v okusnem kartonu v dar. P y r a m I d o n: svetovno-znana tableta proti vsem bolečinam In posebno proti težkočam pri menstruaciji TABLETE V. t: »JUGEFA« k. 5 den. PAB 241 50 — 245: industrijske vred note: Sečerana Osijek 140 — '55 Sečerana Vel Bečkerek 670 den., Trbovlje 105 — 115 Beograd. Vojna ?koda 776 z*'M., za februar 277 zaklj 7 % invest 60 5S zaklj 4% agrarne 31.50 22« 145 - 165; >5< 130 - 150; *6< 100 -110; »7« 75—85. >8< 67 50-72-50; sremska. slavonska »Oa« in >0ga< 165—180; >2« 145 - 165. >5« 125 _ 145; 6« 100 do 110: .7« 75 - 85: >8< 6750 - 7250. -Otrobi: baški, sremski in banateki 57 — 50. Fižol: baški in sremski 125 — 130. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Pstek, 26.: Zaprto. ^bota, 27.: Pravica do greha. Izven- Zmtno znižane cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 28. ob. 15.: Turške kumare. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20.: Gospodična. Premiera. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Patek. 26.: Zaprto Sobota. 27.: Ples v Savoru. Premiera. Izven. Nedelja. 28. ob 15.: Nižava. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Ples v Savoju. Izven. Ponedeljek. 29.: Zaprto. , ★ Izvrstna feška komedija »Pravica do greha« se ponovi po znatno znižanih cenah «d 5 do 14 Din v soboto 27. t. m. Nastopijo ge.: Nablocka. Vida Juvanova. Mira Danilova. Medvedova in Kukčeva ter eg.: Jan, Cesar in Saucin. Opozarjamo na znatno znižane cene. Premiera Deralore igre »Gospodifna« bo v nedeljo 28. t. m. Glavno ulogo gospodične vzgojiteljice igra aa Marija Vera. njeno varovanko igra ga SariČeva. varovankino mater pa ga. Nablocka. Glavni moški ulogi «*ta v rokah gg. Gregorina in Zeleznika. no'e^ tega nastopijo še gg. Bratina. Debevec. gu. Rakarjeva. ga. Gabrijelčičeva. gdč. Slavčeva ter g. Pianecki. Režiio ima režiser g. Skrbi nšek. Premiera Abrahamove operete »Ple* ▼ Savoju« bo v soboto 27. t m. izven. Opereta je izvrstna in bo prav gotovo ena narpri-viačnejših predstav zadniega časa. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Palek. 26 : Zanrto. Sobota. 27.: Scanipolo. A. Vedelia 28. ob 15.: Študentje smo- Najnižje cene. — Ob 20.: Mala FIoramTe. Gostovanje tenorista Stjepana Ivelje. + Prihodnja elasbena premiera bo Fallova izvrstna onereta »^tambnlska roža« Delo zaradi svoie mnzike in pocre5?n.> 'abflvne vsebine drži stalno na renertoarlu rledališfa >Stamb'iTsko rožo* nr?r>r"TTifatq kanelnik Herzoe ln režiser Hs^^^^ft V <>r>erpM so zatv^lfnl: rM"v**«»ra t»-»fV*i»va Starčeva. Savinova. OorinSkova. ^ervičeva, Rasberger. Sancin. Gorinšek. Harastjvic, Medven, Nakrat In Furtjan. Sonce kot delovna sila Problem izkoriščanja sončne energije - Zanimivi poskusi Helio- instituta v Samarkandu Plinska soba namestn električnega stola V Rusiji delajo že dalj Časa zanimive poskuse za pridobivanje sončne energije. S temi poskusi se bavi zlasti zavod za raz-iskavanje sončne energije »Helios« v Samarkandu (Turkestan), najbolj sončnem kraju v sovjetski Rusiji. Te dni je zavod objavil posledke svojega enoletnega delovanja. V Turkestanu so postavili več poskusnih Zgradb, ki obratujejo s sončno energijo. Sončno toploto pridobivajo v koncentrirani obliki in jo hranijo v specialnih pripravah. Tako obratuje med drugim v Tašken-tu poskusno sončno kopališče, številni, umno sestavljeni aparati dobivajo tu stalno precej visoko vodno temperaturo. Nadaljnji zanimivi poskusi so se vršili s tako zvanimi samovarji na sonce. Ti so zgrajeni tako, da ne priteče iz njih nič vode, dokler ta ne zavre. Prav tako so uvedli že v prakso prevozljive sončne kuhinje, ki obratujejo s paro. Sprejemnik sončne energije je tu sestavljen iz celuloida. Velik pomen imajo poskusi za čiščenje žvepla s pomočjo sončne enereije. V teh aparatih, ki so zgrajeni zelo preprosto, se proizvaja toplota do 120 stopinj. Letos bo- do zgradili velik obrat sa Cttčenje ki bo uporabljal izključno sončno energijo. Še večji pomen bodo Imele vodne Črpalke, ki bodo delovale isto tako s pomočjo sončne energije in ki bodo izločevale iz vode Kapižkega morja !n Aralskega Jezera sol. To je zelo važno za ondotne kraje, kjer je pitne vode zelo malo ln so jo morali novim tovarniškim veloobratom dovajati po ceveh ali s posebnimi ladjami iz zelo oddaljenih krajev. Sončna energija bo odslej slano vodo neposredno spreminjala v pitno. ■■■■■ V državi Kolorado so uvedli namestu električnega stola smrtno sobo za usmrtitev obsojencev s strupenimi plini. Prva žrtev te sobe je bil mladostni zločinec W. J&eppia Vsfollčenje nebeškega sina Priprave za svečano kronanje cesarja Puja — Poklicni ideali češkoslovaške mladine — Spor med državo in cerkvijo v Nemčiji — Volčja nadlega Kakor poročajo iz Sikinga, bo vstoličenje cesarja države Mandžukuo nadvse slovesno. Nebeški sin. kakor tradicija imenuje japonskega cesarja, se bo z avtomobilom pripeljal k posvečenemu altarju, kjer bo opravil daritev za sebe in svoje prednike. Prisego bo izrekel najprej v prvotni mono-teistični formuli vladarske dinastije Hu, ki je vladala Kitajcem že 1000 let pr. Kr. nato pa jo bo ponovil še v sodobni obliki. Puji bo izvršil ta del obreda v feldmar-galski uniformi. Daritveni obred bo opravil pri sončnem vzhodu na dan kronanja na piedestalu iz ilovice, in sicer na pragu še nedograjene cesarske palače kjer bosta pred njim ležala dva zaklana bika Pred bikoma bosta ležali dve skrinji iz rdečega laka. pod pokrovom pa bodo listki z imeni vseh Puje-vih prednikov. Poleg lakastih skrinjic bodo pred Pujem razvrščeni še dragulji, nakit, dalje cesarska zastava iz rumene svile ter zrna peterih žitnih vrst. Cesar Puji. ki ga bodo na tej poti spremljali najvišji dostojanstveniki, bo stopil na sredo prostora, pobral z zemlje posamezne darove in jih dvignil proti nebu, kar pomeni. da priznava enega samega boga, tistega, ki vlada svet. Potem bo prižgal lučko in se zatopil v molitev. Po končanem obredu se bo Puji vrnil v cesarsko palačo, ki je bila prej uro dno poslopje davčnega oddelka za sol v šangtungu. Tam ga bo pričakoval njegov dvor in začele se bodo civilne in vojaške slovesnosti, katerim bo prisostvoval v imenu japonskega cesarja general Hišikari. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo je nedavno priredilo anketo, ki je imela namen ugotoviti, katera dva poklica sta najbolj priljubljena pri moški in ženski mla- dini. Učenci so se z veliko večino izjavili za poklic letalca. Za tem poklicem cenijo učenci najbolj poklic vojaka in učitelja. V primerni razdaiji so se učenci izjavili za naslednje poklice: trgovski, gozdarski, in-ženjerski, slaščičarski poklic itd. Deklice pa so pretežno izjavile, da bi najrajše postale modistinje; šele daleč za odstotkom, ki ga je dobil ta poklic, pridejo na vrsto drugi poklici, namreč: učiteljice, kuharice, uradnice, prodajalke itd. + Policijski ravnatelj v Ulmu je poslal ondotnemu katoliškemu dekanatu pismo, v katerem opozarja cerkveno oblast, da je nedavno opustila okrasitev svojih cerkvenih poslopij z državno in cerkveno zastavo. Politična policija v Ulmu vidi v tem upor proti vladi, kar je tembelj obžalovanja vredno, ker se je to zgodilo po kon-kordatu, ki je uredil razmere med nemško cerkvijo in državo. Na koncu pripominja policijski ravnatelj, da ne bo stopil v nobeno ulmsko cerkev vse dotlej, dokler ne bo ta popravila prestopka ter se bo vedla nasproti ljudstvu in državi, kakor veleva duh časa. ★ Iz laponske vasi Wilhelmine poročajo o strahoviti volčji nadlegi, ki jo prizadevajo volkovi ondotnim prebivalcem. Zveri zalezujejo v prvi vrsti lose, in sicer v takšnem obsegu, da so posamezne naselbine morale nastaviti lovce, ki pritiskajo samo za volkovi. To je povzročilo občinam tako velike izdatke, da se zdaj nekatere obračajo na finsko vlado s prošnjo, naj jih podpre z novcem iz državne blagajne. V ilustracijo volčje nadloge služi primer, ko je trop 13 volkov napadel nekega Laponca na smučeh. Mož se je rešil samo s svojo urnostjo, drugače bi ga bile zveri raztnga-le in požrle. Sarrebruck - prestolnica Posaarja Akcija treh vplivnih osebnosti pred plebiscitom Afera bankirja Alexandra Ogromne goljuHje na račun državnih uradnikov Iz Pariza poročajo, da zavzema škan-dalna afera bankirja Alexandra čedalje večji obseg. Georges Alexandre je po dosedanjih ugotovitvah od 1. 1931 dalje osle-paril za večje vsote tri poslance. 18 prefek-tov, 30 intendantov, 12 predsednikov sodišč, 2 državna tožilca. 2 namestnika državnih tožilcev, 50 sodnikov 12 policijskih komisarjev, 103 vodje zemljiških knjig, Georges Alexandre, ravnatelj »Banke funkcionarjev«, ki so ga aretirali v Parizu zaradi poneverbe 200 milijonov frankov Za dobro in slabo voljo Pacientinja: »Ali bodo moji napačni zobje sličili naravnim?« Zobni zdravnik: »Milostiva, napravil Jih bom tako naravno, da vas bodo boleli!« ★ »Neverjetno! Kako spretna Je nova po-žtarica! V osmih urah je sortirala enajst tisoč pisem!« »Nič čucinega. Saj pričakuje ženitne ponudbe po pošti!« ★ Mlada dama: »Rada bi kupila psa, neke vrste dogo, toda s kratkimi nogami, veliko glavo in ne s tankim trupom. Ali imate takega psa?« Prodajalec: »Ne. pse te vrste utopimo takoj po rojstvu!« 307 izterjevalcev davkov in 75 častnikov. Navedenim je prodajal delnice podjetij, ki jih je bil sam osnoval, a so bile popolnoma brez vrednosti. Alexandre je n. pr. osnoval Narodno združenje prodajalcev tobaka ter izdal za 150 milijonov frankov zadolžnic. Ustanovil je fingirano družbo z glavnico 150 milijonov frnakov. L. 1930 je osleparil Ale-xandre neko podružnico bančne firme So-cietč Generale za 7 milijonov frankov, nekemu inženjerju pa je izvabil 8 milijonov frankov gotovine. Pozneje je osnoval slepar banko za državne uradnike, ki je izdala za 80 milijonov zadolžnic. Banka je seveda napovedala polom in s tem je prišlo 2500 državnih uradnikov Ob svoje prihranke. Alezandre je postopal pri svojem sleparskem snovanju z nenavadno bistroumnostjo. Nekoč si je slepar poželel delnic Majo-quineries Reunis. Predsednik družbe Jee-ner pa mu ni hoteft nasesti, zato je sklenil Alexandre, da ga bo odstranil. Alexandre mu je nato le izvabil prevesni paket akcij, saradi česar se je Jeener tako razburil, da j« umrl 1. 1930. Pred smrtjo pa je še poslal ovadbo državnemu tožilstvu, ki je odredila naj »e banka pregleda. Revizija je bila poverjena nekemu strokovnjaku Cau-joleu, kj pa je preiskoval tri leta. Ta čas je izrabil Alexandre za nove goljufije, ki »o ga naposled le privedle v roke pravice. Afera je vzbudila razumljivo senzacijo m velikansko pozornost O Sarrebrucku, prestolnici Poeaarja, ki je danes v polnih pripravah za plebiscit, govore toliko po svetu, da toliko govorjenja morda niti ne zasluži. Je to večje provincialno mesto s popolnoma provin-cialnim obeležjem in nič več. Šteje 130 (XX) prebivalcev in nihče bi mu jih ne prisodil. Čez dan je popolnoma zaspano, brez sledu modernega tempa. Šteje tri ali štiri kinematografe. Šele ob večerni uri se malo razživi. Takrat, ko se vračajo tipkarice z dela. med tem ko so tri četrtine moškega prebivalstva odšle na delo v rudnike zunaj mesta. Zato nudi večerna »promenada« kaj nenavaden pogled: cele f>r očesi je žensk, med nj'mi pa kakor utop-jenci v valovih, posamezni moški. Zrak je za nevajenega človeka komaj znosen, ves prenasičen s premogovnim prahom. Domačini pa pravijo, da je zelo zdrav. Sicer pa je premog v resnici življenjski vir Posaarčanov. Statistika pravi, če bi morali živeti od tega, kar morejo pridelati na svojih njivah in vrtovih, bi morali umreti po kvečjemu 40 dneh od gladu. Sarrebruck v splošnem nI lepo mesto, kakor ni menda noben kraj v premogovnih in izrazito industrialnih revirjih. Ima pa vendarle svoje mične strani in posebno njegov glavni trg »Johannisplatz« s svojimi starimi pivarnami in nizkimi, slabotnimi hišami spada med takšne mične delo mesta. V ostalem se ne razlikuje mnogo od sosednih nemških industrijskih mest. Tudi ne na zunaj. Uniformirancev in kljukastih križev na rokah sicer tu ne vidiš, zato pa po vseh izložbah polno »Fiihrerjevih« in Goringovih slik. In tudi ljudje se z neko posebno vnemo pozdravljajo s hitlerjev-skim pozdravom. Ljudje govore skoraj izključno nemški, francoščine večinoma sploh ne razumejo. Čemu potem plebiscit? Stari »tiger«, Clemenceau. J« dosege! posebno stališče za Posaarje s trditvijo, da zahteva to 150.000 posaarskih Francozov. Ali je število točno, ni znano, vsekako pa utegne plebiscit prinesti hitlerjevski »Nemški fronti«, ki si je svesta 95 odstotne (?) zmage, večje razočaranje, nego si mislijo celo njeni nasprotniki. V deželi sta soc:aldemokracija in komunizem, da niti ne govorimo o frankofilskih skupinah, namreč zelo močna in ta dva činitelja nimata v sedanjih prilikah absolutno nobenega povoda, da bi se navduševala in da bi delovala za priključitev k Nemčiji, kajti v tistem trenutku bi ju vzel konec, kakor so klavrno končale levičarske skupine v rajhu, ko je hitlerizem zasedel prestol. Vendar je treba upoštevati, da je opozicija proti povratku k Nemčiji ras-cepljena, dočim je struja, ki deluje za ta povratek, zelo enotna in zelo prežeta s hitlerjevskimi gesli. Trije možje so danes glavni predmet vseh razgovorov v Sarrebrucku: šef vlade in zastopnik Društva narodov Knox, Ma-thias Braun, vodja posaarskih socialdemokratov in Alois Spaniol, vodja posaarskih • kakor n. pr. v primeru nemScUi beguncev. Se bolj osovražen je vsaj t krogi!) nemške fronte Braun, to pa rato ker z največjo odločnostjo pobija povratek Posaarja vsaj k sedanji Nemčiji. To njegovo stališče je razumljivo, saj bi ga čakala v nji kakor vse levičarske eksponente usoda koncentracijskega taborišča aH dosmrtnega prisilnega dela. Zanimivo je pa, da se Pogled na Sarrebruck »nacijev«. Med temi uživa Knox kot tujoc menda splošno sovraštvo ali vsaj nenaklonjenost. Očitajo mu vsak korak, v nič spravljajo vsak njegov, tudi pameten poskus, da bi se ohranil v deželi red in da bi jo svetovna gospodarska kriza kolikor mogoče malo zadevala. Hitlerjevci so mu posebno gorki zaradi tega, ker ne vodi računa o nastanku »tretjega carstva« v Nemčiji, ker jih smatra prav tako za ekstre-miste kakoT komuniste in ker je sprejel brez ceremonij tisoče beguncev, ki so pri-bežali v Posaarje pred sedanjim nemškim terorističnim režimom. V resnici je pa Knox angleški diplomat z visoko kulturo, ki se ne briga mnogo za svoje nasprotnike in ki ima po svojem položaju pravico izkazovati komur koli svoje velikodušje. Braun, ki Je po rodu iz Porečja, kj« m Je svoječasno udejstvov&l kot novin«, ple-biscitarnih volitev sam ne bo mogel udeležiti, ker ne živi v Posaarju že od L 192!X, kar je za glasovalno pravico odločilno. Spaniol, hitlerjevski voditelj, je trgovski nameščenec in šteje komaj 28 let Ima absolutno moč nad svojimi pristaši, dasi še ni mogel pokazati svojih govorniških sposobnosti, ker so vsi javni shodi v Posaarju prepovedani. Tako čaka svoje ure in se udejstvuje kot organizator. Da ni brez sposobnosti je dokazal i« t tem, da se mu je posrečilo osnovati že večkrat omenjeno »nemško fronto« vseh meščanskih strank, ki je pod absolutnim nadzorstvom nacijev. Po »Tribune d« Genfe"^®« Tisočletna pošast v Loch Ljudska pravljica in stvarna resnica V »Neue Zlircher Zeitung« se bavi neki naravoslovec s tako aktualno temo lochneške pošasti in pravi med drugim, da velja to jezero že svojih 1370 let za bivališče grozotnega zmaja. Bajka o morski kači je dosti starejSa od pripovedke o letečem Holandcu. 2e Kur-cius Rufus je opis obleganja mesta Sido-nije po Aleksandru Velikem okrasil s takšno pošatjo, da niti ne govorimo o Se starejših zadevnih poročilih. Tudi kraj sedanje senzacije ni v tem oziru neznan Cerkvene kronike pripovedujejo, da je že sv. Kolumbija 1. 564. v Največji centralni trg grosistov na Daljnem vzhodu 00 otvorili pred kratkim v Tokiju ln nam sa kaže slika po posnetka iz letala bližini Loch Nessa obudila v življenje moža, ki ga je do smrti ugriznila pošast, ki je prišla iz jezera. Odtlej niso zgodbe o lochneškem zmaju nikoli več utihnile. Ljudstvo je bilo vsekakor o tem in o drugih bližnjih jezerih prepričano, da so domovanje grozotnih živali. Stari opisi teh živali so se v splošnem tudi vedno skladali z novimi opisi, a vsi kažejo na živali, kakršne poznamo le iz fosilnih oblik: 5 do 6 m dolg trup. dolg vrat z jeguljasto glavo, poldrug meter dolg rep, plavutmi podobne okončine — to vse nas natančno spominja »mozazavrov« iz kredne dobe. Seveda, dokler te živali ne bomo imeli v rokah in varno shranjene v kakšnem zoološkem vrtu ali muzeju, nam še ni treba misliti, da je res, o čemer nam pripovedujejo ljudske pripovedke in »očividci« današnjih dni. Res je pa, da se Je že mar-sikakšna ljudska pravljica izkazala za stvarno resnico in tudi v tem primeru nam ni treba takšne možnosti zanikati že v na-prej._ CE BEREŠ TO, IZVEŠ: da bo izdala čsl. vlada poštno znamko s podobo generala štefanika; da je pristojna oblast v Angliji odklonila medicinski študij nemških emigrantov na svojih univerzah ter njih nastanitev v Angliji in njenih dominionih; da je v Konstanci zgorela ondotna tvor-nica za sladkor. Ogenj je uničil celo poslopje in velike zaloge sladkorja v skladiščih; da pripravljajo Italijani nov polet v Južno Ameriko brez vmesnega pristanka. Letela bosta letalca Lombardi in Mazzotti; da je pravkar izšla nova številka ilustrirane tedenske revije »življenje in svet«; da delajo Japonske vojaSke oblasti poskuse z miniaturno podmornico, ki meri v dolžino 9 m ter je v nji prostora za štiri može. To podmornico ženejo električne baterije in se lahko potopi do globine 160 metrov. Tagore nevarno bolan Po vesteh iz Kalkute je sloviti indski pesnik in filozof Rabindranat Tagore hudo zbolel. Tabore leži v Nagpurju in svojci so v velikih skrbeh za njegovo življenje. Pogreb gospe Paderewske V Montmorencyju, kjer počivajo telesni ostanki mnogih poljskih plemen;tašev, so položili k večnemu počitku ženo velikega poljskega klavirskega virtuoza Paderew-skega, Heleno Paderevvsko. 2eno bivšega predsednika poljske republike so spremili na njeni zadnji poti poljski poslanik v Parizu grof Chlapowski, Marija Mickie-wiczeva, general Sikonski, kne-za Ponia-towski in Sapieha, grof Sobanski in mnogi drugi odličniki. Paderev/ski je prejel ob smrti pokojnice okolu 600 sožalnih brzojavk. V Montmorencyju stoji tudi grobnica rodbine Mickiewicz. ANEKDOTA Auber ni nikoli šel poslušat oper svojih sodobnikov kljub temu, da je bila pri vsa-ki takšni predstavi loža zanj na razpolago- Nekoč ga Je vprašal dober znanec, Cem*i dela to? Auber se je nasmehnil: »Ce delo propade, mi ni všeč. Ce pa uspe, me nepopisno jezi.« VSAK DAN ENA i •. »Gospod baron, pomagajte mi vendar, mar ne vidite, da se ne morem braniti?« f.\Iocca«j »JUTRO« St. 20 * 7- Petek, 2«. L 1034 S O R T Mednarodni hockey turnir na Bledu V (Voboto ln nedeljo na Blejskem Jezeru Na Blejskem jezeru pred hotelom »Toplice« se bo odigral v soboto in nedeljo mednarodni hockey turnir, na katerem sodelujejo VVintersportklub z Dunaja, Villacher-sportverein. FTC '-z Budimpešte in Ilirija Iz Ljubljane. Prireditev bo nudila priliko videti hockey, ki ga igrajo prvorazredna inozemska moštva. Hockev na ledu zahteva od igralca ostalih športnih iger največ, ker 2-.ahteva od njega silne brzine, izvežba-nosti in moči. zato je pa igra zanimiva in nudi gledalcu s hitro izmenjavo situacij velik užitek. Ni torej čudno, da so obiskane n pr v Pragi hockey tekme številneje kot nogometne. V vseh športnih krogih doma in v inozemstvu vlada za turnir na Bledu veliko zanimanje in se pričakuje rekordni poset. Poleg tekem v hockeyiu se bodo vršile tudi tekme v umetnem drsanju, kjer nastopijo naSi najboljši drsalci s Polo Schwabom in Turno na čelu. Prvak turnirja bo prejel kot nagrado srebrni pokal, vsi Igralci prvaka pozlačene plakete, drugoplasirani posrebrene plakete, tretje in četrto plasirani pa bronaste medalje Naša Ilirija se za tekme temeljito pripravlja tn upamo, da nas bodo naši fantje na turnirju častno zastopali. Ponovno opozarjamo občinstvo, ki bo pohitelo v soboto in nedeljo na Bled, da je «a prireditev dovoljena polovična vožnja. Tekme za jimski pckal V nedeljo se nadaljuje nogometni turnir *a zimski pokal. Na igrišču Hermesa bosta nastopila ob 13.30 Jadran ln Slovan, nato pa Sloga in Disk. Turnir je že precej napredoval ter je stanje "sedaj naslednje: Skupina A Primorje 4 4 0 0 18:2 8 Reka 4 2 0 2 12:8 4 Slovan 3 2 0 1 11:10 4 Mars 3 1 0 2 5:11 2 Jadran 3 0 1 2 4:9 1 Domžale 3 0 1 2 8:18 1 Skupina B Korotan, Kranj 5 3 1 1 17:10 7 Hermes 4 2 1 1 25:12 5 Korotan, LJubljana 3 1 1 1 5:5 3 Disk 2 0 2 0 5:5 2 Sloga 3 1 0 1 4:9 2 Svoboda, Vič 3 0 1 2 4:19 1 Naša vojaška ekipa za Rdmunijo je sestavljena takole: vodja podpor. Ivan Koren, namestnik podp. Tihomir Petrovič, dalje narednik Julij Višnič, podnarednik Armin Grad in redova Valentin Jakelj in Karel Girandon. Slednja dva sta člana SK Ilirije in že znana s prejšnjih tekmovanj. Kakor smo že beležili, se ekipa silno vztrajno vežba že od 4. t. m v Bohinju in uspehi so vidni od dne do dne, tako da lahko upamo na njen najčastnejši plače ment pri tekmah v Paimuniji, kjer se bo borila za prvenstvo z vojaškimi ekipami držav Male antante in Poljske. Tekmovanje bo sredi februarja. Najbrž bo ta ekipa tekmovala tudi v našem državnem prvenstvu Te dn: je ekipo posetil tudi g. komandant armije. Želimo vrlim zastopnikom naše vojske najlepši uspeh v borbi za lovor sredi bele zimske opojnosti! Vsa naša javnost bo po-zjirno spremljala njihova tekmovanja. Zanimiva nogometna prireditev ae nam obeta zopet po daljšem odmoru na igrišču Ilirije ob Ceiovški cesti v nedeljo ob 14. V brzoturnlrju, v 50 minutnih tekmah, nastopijo: Ilirija : Korotan, Reka s Korotan, Ilirija : Reka. Korotan in Reka predstavljata dvoje mlarlih, tehnično dobro izvežbanih moštev, ki bosta svoje znanje tem lažje uveljavili, Ker pač skrajšan čas ne bo stavil t*ko rekoč nikakih zahtev na kondicijo posameznika. Ilirija nastopi s kompletnim prvim njo štvom in bo to pot preizkusila nove, ljubljanskim športnikom in občinstvu dobro znane moči. Pričakovati imamo torej nad vse zanimivega poteka in hudafa tempa. Gledalci bodo prišli v vsakem pogledu na račun. — Vstopnina je enotna in minimalna. Ju]!>jbl|ana fe dobila table teniški podsavez Slovenskim klubom, ki so pred kratkim na državnem prvenstvu dokazali, da zavzemajo v tei panogi športa vodilno mesto v državi, se je končno uresničila upravičena zahteva po ustanovitvi svoiega podsaveza. Nedavno so na ustanovni skupščini LT IP zastopniki ljubljanskih klubov soglasno :z-volili to-le upravo: predsednik 3■ prof. dr. Baiec. podpredsednik L dr. Mauri, podpredsednik II g Iskra Vekoslav, tajnik I-Z. Griinfeld Leopold, tajnik II. g. Zelezni-kar Dušan, blagajnik g. M. Cigler. tehnični referent in 1Evropa«. in sicer tako. da bodo dopisi vsaj tri dni pred terminom opoldne v rokah OZDS (torej n. pr. do četrtka opoldne za tekme prihodnje nedelje). Protest SK Trbovlje št. 187-84 od 12. t m. proti izreku kazni po k. o. LNP igralcem Kašman Ernest, Razboršek Edi in šuln Dani se odstopi k. o. v izjavo. Na dopis SK Ilirije — Ljubljana od 8. I. 1934 se sklep sporočil klub j pismeno. (Dalje.) Jugoslovenska akademska smučarska organizacija priredi dvodnevno ekskurzijo na Kofce. Odhod Jutri zjutraj ob 7.20. Zbirališče točno ob 7. na glavnem kolodvoru. Tovariši, kt se mislite udeležiti ekskurzije, podpišite se na društveni deski na univerzi. Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 19.30 redni sestanek tekmovalcev v klubski sobi Sestanek zelo važen, zlasti zaradi udeležbe na državnem prvenstvu in drugih bližnjih tekmah ter zaradi ureditve nekaterih zadev. Po sestanku se udeležimo poslovilnega večera našega trenerja gosp. Stechlika — Tekmovalci se pozivajo, da se sestanka in poslovilnega večera udeleže polnoštevilno. Mariborski zimsko - športni podsavea. Smučarske tekme za prvenstvo Mariborskega zimsko-sportnega podsaveza in za prvenstvo dravske banovine, določene za 27. in 28. t. m. v Mariboru, se zaradi slabih snežnih razmer prelože na poznejši termin v mesecu februarju, o čemer se bo pravočasno obvestilo. Razposlani razpis se ■premeni ▼ toliko, da bo «tart aa tekmo t teku v Pekrah pri Mariboru ▼ soboto ob 14., skakalna tekma v nedeljo na skakalnici MZSP v Betnavi. Termin se bo objavil ob prvem snegu. Smučarski klub Ljubljana priredi drevi ob 20. url v kletnih prostorih Zvezde od-hodnico trenerju naših tekmovalcev gosp. Leošu Stehliku ter pozivlje celokupno članstvo, da se tega družabnega večera udeleži. Za tekmovalce Je udeležba na od-hodnici obvezna. Službeno iz OZDS. Za pokalne tekme v nedeljo na igrišču Hermesa se delegirajo: ob 13.45 Jadran : Slovan g. Lukežič, ob 15.15 Sloga : Disk g. Vidic, rez. Groznik, na igrišču Ilirije ob 14. Hirija : Korotan g. Kušar, ob 15. Korotan : Reka g. Pfundner, ob 16. Reka : Ilirija g. Galič. ASK Primorje (kolesarska sekcija) vabi vse svoje člane in odbornike na važen sestanek danes ob 19. ▼ prostorih Delavske zbornice. TSK Slovan. Drevi ob 20. pri Krušiču seja upravnega odbora. Zaradi važnega dnevnega reda udeležba strogo obvezna. SK Jadran. Danes ob 20. trening v telovadnici na Cojzovi cesti. Gotovo naj pridejo: Brcar, Kalčič I, Kosmač, Kisel, Ll-povžek, Oven I in m, Marolt, Prezelj, Modrijan, Pele, Verbič, Markič, Blažič, Goli, Klir, Lukežič, Trepše, Plantan, Tomšič, Kalčič H, Lovišček, Rokavec, Kocjan, Bezlaj, Vailgoni, Marjetič, Jeršek, Vrančič, Kranjc. Gabrovšek, Terbako. Po treningu se bo razpravljalo o nujnih zadevah zato vsi. _ SK Grafika. Drevi ob 3». »eja upravnega odbora. SK Svoboda (Ljubljana). Drevi ob 20. sestanek nogometaSev v Delavski zbornici. Po sestanku seja odbora. Važno aaradi bližnjega občnega zbora. SK Sloga (Ljubljana). V nedeljo ob 15.30 igramo pokalno tekmo z Diskom v Ljubljani na igrišču Hermesa. Ob 14.30 naj se javijo pri gostilni Mtiller, Janševa ul. 15 načelniku nogometne sekcije Zupančiču: Umek, Ninkovič, Trobec, Zupančič, Starman I, Podrekar, Lejka, Senčar I, Praun-seis, Starman n ln m; rezerva Pipp. Reditelji Lipovšek, Filip, Sušnik, stranski sodnik Samar. — Oprema naj se dvigne do sobote v na h. zadr. Masarykova e. IT. SK Trbovlje ima v nedeljo ob 19. v klu-bovem lokalu gostilne Ane Berger na Vodah svoj letni občni zbor. Dolžnost članstva je, da se istega polnoštevilno udeležijo. Nečlani — prijatelji kluba — uljudno vabljeni. Vremensko poročilo. Savinjska podružnica SPD sporoča, da je na Mozirski planini in okolici Celjske koče vreme 90lnč-no, sneg pa suh in idealen za smuko. Sokolstvo III. smučarska tekma SKJ v Bohinju V soboto se je * Izžreban jem nastopnih številk zaključil rok, ki je bil določen za prijavo tekmovalcev. Za tekmo so priglasile župe Beograd, Celje Kranj, Ljubljana. Maribor, Sarajevo in Zagreb 123 članov in 15 članic, vsega skupaj torej 138 oseb in sicer iz 28 sokolskih društev. Za posamezne panoge je bilo izžrebanih tekmovalcev za 18 km 86, za skoke 21, za sestavljeno tekmo (18 km in skoki) 20 in za smuške like 97, tekmovalk pa za S km 13 in za smuk 15. Največje zanimanje je torej pri članih za tekmo vrst v smuških likih, kjer se bo borilo 26 tričlanskih in štiričlanskih vrst za naslov prvaka pri članicah pa za tekmo v smuku To dokazuje, da sokolska društva tudi to telovadno panogo popolnoma pravilno pojmujejo in goje. Iz prijavljenih imen se nadalje tudi vidi, da so priglasila društva k tem tekmam v nasprotju z dosedanjo prakso samo že bolj izurjene tekmovalce in tekmovalke, ki so dosegli na iupnih tekmah primeren uspeh. Za tekmo samo je že vse pripravljeno, tako da se bo izvršila s tisto točnostjo in redom, kakor smo na to navajeni pri vseh estalih sokolskih nastopih in prireditvah. Po zadnjih poročilih je v Bohinju 15 cm suhega snega na stari zmrzli podlagi. Ker je torej v vsem Bohinjskem kotu zadosti snega, bo vodstvo tekme lahko izvedlo dele tekme razen skokov na popolnoma novih progah, kar bo napravilo tekmovanje veliko bolj zanimivo. Za tekmovalce in tekmovalke je preskrbelo vodstvo tekme skupna, kurjena prenočišča in sicer zastonj. Netekmovalci pa naj se obrnejo zaradi prenočišča na brata Humra. Boh. Bistrica, hotel »Triglav« Celodnevna dobra hrana bo veljala v Bistrici od 15—25 dinarjev. V soboto in v nedeljo torej tsI v Bohinj. kjer se boste prepričali, da sokolstvo tudi na belem polju vidno napreduje. Sokol D Ljubljana. Jutri 27. t m. ob 19. bo predaval pod okriljem ZKD g. Boris Režek o plezalnih turah v Savinjskih Alpah Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. Sokol Šiška. Drevi ob 20. bo v Sokolskem domu predaval pod okriljem ZKD g. Vekoslav Iskra, akademik, o Primorski in Koroški. Sokol Moste. Pod okriljem ZKD bo drevi ob 20. v sokolski kinematografski dvorani predavanje g dr Brileja o Bolgariji in njenih gorah. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. Po predavanju dva kulturna filma. Vstop prost! Sokolsko društvo na Viču bo imelo občni zbor to nedeljo ob 9 v dvorani So-koiskega doma Ker se bodo na občnem zboru reševale važne društvene zadeve, predvsem proslava društvene 25 letnice, je udeležba za vse članstvo obvezna in častna dolžnost — Velika maškerada Sokola na Viču bo tudi letos na pustno soboto, 10. februarja Sokolsko društvo na Koprlvniku ▼ Bohinju priredi na Svečnico 2. februarja ob 15 uri v Sokolskem domu igro v treh de-ianjih: »Begunka«. Po igri bo domača zabava. Vsa okoliška drušštva naj se v čim večjem številu udeleže. Ravno tako cenjeno občinstvo! Smuka je idealna in tudi za prenočišča je preskrbljeno. Najvišja sokolska postojanka 969 m. Pridite nas pogledat v obilnem številu. Na svidenje! Sokolska četa pri Sv. Duhu na StaH gori je imela 14. t. m. drogi redni občni zbor. Članstvo se ga je udeležilo polnoštevilno. Uprava je z majhnimi izprememba-mi ostala ista Starosta je br. Horvatič. Četa šteje 40 članov in članic ter se prav lepo razvija. Sokol v Cerknici. V nedeljo 28. t. m. ob pol 17. bo predaval pod okriljem ZKD profesor g. Stepišnik o kmetovem boju za obstanek. Letošnje sokolske slavnostl v zapadnl Poljski Sokolstvo v Poljski se deli na velike župe, ki imajo po več kakor deset okrožij Na zapadu države, kjer je še pred 15 leti gospodaril pruski škorenj z vso silo in hotel ponemCiti avtohtono poljsko prebivalstvo, se je bila kljub nemškemu terorju razvila tudi sokolska organizacija Najstarejše društvo je biio v Inovraclavi Središče vsega Sokolstva v bivših pruskih pokrajinah sedanje Poljske pa Je bi-!o mesto Poznanj, kjer je bil že leta 1929 večji zlet. Zastopniki sapsdnlh lup so sklenili, da prirede njihove župe letos v juniju in prvi dan julija zopet večji zlet v Poznanju. Zlet bo najbrž združen s sokolsko razstavo, ki naj bi pokazala pol-stoletno delo poljskega Sokolstva na območju teh žup. Iz življenja na deželi Iz Ptafa J— Pogrebni zavod mestne občine Je z novim letom znižal pogrebne stroške v vseh razredih. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. velefilm *V svitu« z Rudolfom Forsterjem. Dodatek Foxov tednik. ★ IVANJKOVCI. V nedeljo 28. t m. po rani maši bo v postajni restavraciji predaval sreski kmetijski referent g. Zorčič o vinarstvu in banovinski veterinar gospod" Nardin Jožef o kužnih boleznih domaše živali. CERKLJE NAD KRANJEM. Pomladek Jadranske straže na Davorin Jenkovi državni narodni šoli v Cerkljah pri Kranju priredi v nedeljo 28. t. m. ob 15. v šolski dvorani veliko akademijo z izbranim sporedom: petje, deklamacije in igrica v treh dejanjih »Morje«, spisal Josip Lapajne. Ob sklepu alegorična slika. ŠIBENIK. V'soboto 20. t. m. so priredili podoficirji kr. mornarice plesno zabavo v vseh prostorih grandhotela »Krke«. Prireditev je uspela nad vsako pričakovanje. Zabavo so obiskali številni podoficirji z družinami, odličniki vojske in mornarice, kakor tudi meščanstvo. V velikem številu s« prišli predstavniki sokolskih društev Šibenika. Drniša in Mandaline, kakor tudi Jadranske straže, četnikov, Akademskega kluba, športnega društva »Osvit« in »Do-ška« iz Drniša. Okras dvorane in režija sta bila odlična. Ples je ©tvorilo kraljevo kolo, nakar se je razvila zabava, ki je trajala pozno v noč. Dame so bile v zelo okusnih in modernih toaletah. Jazz-orke-ster kr. mornarice je ves večer marljivo igral in je tako seveda mnogo prispeval k velikemu uspehu prireditve. ŠMARTNO OB PAKI. Občinska organizacija JNS bo Imela letno skupščino na svečnico po rani maši v gostilniških prostorih g. Bizjaka. ZGORNJA SISKA. DramatsJcl odsek narodnega prosvetnega društva »Vodnik« v Zgornji Šiški je v letošnji sezoni sicer malo predolgo zaspal, vendar se je pa sedaj toliko požuril, da nam je v razmeroma kratkem času dal na oder dve deli. Prva se je uprizorila Schonpflugova veseloigra »Druga mladost«, ki je pri premieri in pri reprizi razveselila srca vseh gledalcev in jim izsilila smeha v obilni meri. Prav gotovo ni bilo nikomur žal, da je žrtvoval tiste dinarje za vstopnino. Preteklo nedeljo pa smo imeli priliko videti globoko Klabundovo žaloigro »Krog s kredo«. Ze dolgo gojena želja načelnika dramatskega odseka je bila, da povede občinstvo v dalj- no Kitajsko ter odkrije duio tega naroda. To se mu je po zaslugi igralcev in njega samega v pogledu scener'je, kostumov in igre same posrečilo. Igralci so se do skrajnosti potrudili in želi priznanje gledalcev, ki so sledili igri z veliko pozornostjo in odobravanjem. Obžalovati je le, da dvorana ni bila tako zasedena, kakor se je pričakovalo m kakor to delo povsem zasluži. Opozarjamo že danes ljubitelje globoke dramatike in vobče vse občinstvo, da re-prize ne zamudi. Dokažimo vendar, da ima tudi Zgornja Šiška smisel za kulturo in da izkazuje priznanje tistim, ki se požrtvovalno trudijo na deskah.__L. P. Vrsta 1837-21 Lahki čevlji iz laka za ples in družbo. — Fine molke nogavice ,,■•>. Din. 13.- Vrsta 1337-27 Lakasti čevfli kombinirani z semisom ali mat-boksom. m :* f ij . / . * - r.. ^S&ri- -V v-4V *? V-Sr-.V . J- ■ . -K- .- .*. . r •*-..• - v »>*VT-\y V. v-v . '-\V'>-■•>*••->,-rV.. •. . ' »•,«1*-.«' t' ■ *'»**-'■ v* • • >.-' ' *••■>''v . UPRAVNI SVET, VODSTVO, UBADNI9TVO IN NAMESCENSTVO TOVARNE KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D., javlja tužno vest, da je njen dolgoletni uradnik ln priljubljeni tovariš, gospod postal dne 22. januarja t 1. žrtev zločinskega atentata s peklenskim strojem ▼ vlaku Zidani most—Zagreb. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 27. januarja t L ob 15.15 uri izpred kolodvora v Hrastniku. Ohranili mu bomo trajen spomin. 'frastnik, dne 25. januarja 1934. 147« A. Christi: 87 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Oh, kakšni otroci ste moški,« je vzfcliknfla plesalka. »Seveda, razvajenega otroka igraš proti meni, že ves ta čas. Od tistega d-ne, ko si z jezo odšel z mojega stanovanja! To je nezaslišano!« »Ljubo dete,« je rekel Derek, »res ne vem, o čem govoriš! V Londonu je bilo med nama vendar jasno in sklenjeno, da se podgane selijo z ladje, ki se potaplja. Glede na to je pač škoda vsake besede!« To je rekel lahkotno in tja v en dan, a njegov obraz je bil videti utrujen in poln skrbi. Mirelle se je mahoma sklonila naprej. »Proti meni ne moreš igrati komedije. Vse vem — kaj si storil zame.« Ostro jo je pogleda1. Skrit zvok v njenem glasu ie zbudil njegovo pozornost. Pokimala mu je. »Ne boj se! Molčati znam. Krasen dečko si! Pokazal sč nezaslišan pogum. Seveda sem bila jaz ista, ki sem ti vdahnila to misel. Ali se spominjaš, kako sem ti rekla v Londonu, da se časih dogajajo nesreče? Menda ti ne preti kaka nevarnost? Ali te ima policija na sumu?« «Kaj vraga —« »Pst!« Svareče je vzdignila vitko maslinasto roko, ki jo ie krasil en sa-m velik demant. »Nehajva govoriti o tem. Cas skrbi je minil. Najino skupno življenje bo krasno — krasno!« Derek se je mahoma zasmejal — s hripavim, neprijetnim smehom. »Podgane se torej vračajo, kaj? Dva milijona nista od muh? To bi si biJ lahko mislil!« Spet se je zasmejal. »Kaj ne, Mirelle, rada bi ml pomagala zapraviti tista dva milijona? Saj, kadar h treba zapravljati, imaš kar pravljičen talent!« »Pst! Pst!« je šepnila plesalka. »Kaj ti Je, Derek? Ljudje se že ozirajo po naju.« »Kaj mi je? Nu prav, pa ti povem, če ni drugače. Končal sem t teboj, Mirelle, razumeš? Končal sem!« Mirelle je sprejela te besede drugače, ne tako, kakor je pričakoval. Za trenutek ga je pogledala, nato se je lahno nasmehnila. »Kakšen otrok si! Jeziš se — užaljen si, samo zato, ker sem praktična. Ali ti nisem zmerom pravila, da ne morem živeti brez tebe?« Stisnila se je k njemu. »A saj te poznam, Derek. Poglej me — čutiš moje telo? Sam veš, da tudi ti ne moreš živeti brez mene. Zmerom sem te ljubrla; poslej te bom ljubila še stokrat bolj. Sanje bom napravila iz tvojega življenja. Saj veš. da ne zna nobena tako ljubiti kakor Mirelle.« Njene oči so gorele v njegovih. Opazila je, kako je postajal bled in kako je sunkoma d hal. Zadovoljno se je nasmehnila. Spet se je čutila zmagalko nad moškim! »Torej veha. kaj ne?« mu je šepnila na uho. »In zdaj, Derek, bova vendarle skupaj kosila?« »Ne!« Globoko je zasopel in planil pokoncu. »Obžalujem. Saj sem ti že prej povedal. Dogovor imam.t »Mar obeduješ s kom drugim? Ne verjamem ti!' »S tistole damo!« Kar iznenada je zapustil mizo, stopil k dami v beli obleki, ki je bila pravkar prišla po stopnicah, in jo nekam zasoplo pozdravil. »Gospodična Greyeva, ali vas smem povabiti na kosilo? Pri lady Tamplhxrvi ao me vam predstaviti, morda se me Se spominjate?« Katarinine sive, zamišljene oči so ga čudno pogledale. »Prav rada,« je odvrnila po kratkem molku. »Zelo ste ljubeznivi.« 19. POGLAVJE Nepričakovan obisk Grof Laroche je bil pravkar končal svoj ddjeuner, izbran dejeu-ner — dejeuner, ki je bil res vreden grofovskega želodca. Nežno si je potegnil s prtičem po črnih brkih in vstal. Ko je stopal po salonu, se je njegov pogled z veščim ugodjem ustavljal na umetninah, ki so bile malomarno raztresene po prostoru; tobačnica Ludvika XV satenasti šolniček, ki ga je bila nosila Marija Antoineta, in druge take reči. Grof je bil samemu sebi izvrsten režiser. Svojim lepim obiskovalkam je rad pripovedoval, da so to podedovani rodbinski zakladi. Stopil je na balkon in se raztreseno ozrl po sinjem morju. Ne, danes ni bil prave volje. Skrbno zasnovan načrt mu je bil mahoma izpodletel; treba je bilo začeti od kraja. Grof se je zleknil v naslanjač in se zatopil v svoje misli, vrteč cigareto med belimi prsti. Sluga H i pol it mu je prinese! kavo in izbrane likerje. Grof se je odločil za konjak letnika 1884. Ko je hotel sluga oditi iz sobe, mu je grof lahno mignil z roko, naj ostane. Hiipolit je obstal, kakor živa slika poslušnosti, čakaje gospodarjevih ukazov »Mogoče je,« je rekel grof, »da pridejo te dni kaki tujci v hišo. Bržkone vaju bodo hoteli izpraševati o meni.« »Razumem, gospod grof.« »Morda se je kaj takega že zgodilo?« »Ne, gospod grof.« Cene malim oglasom ženttve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro aii za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kamr, »Aulo-moto« »Kapital«, »V naiem«, »Posest«. »Lokali«. »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije»Živali«, »Obrti in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslu-tek«, te se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, miroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. K fi** Obe mesto pot mu, plača m vsako bust-d© 50 par; za da janj-e D«.«!®™ ali ia iifrv S Di-j. — Kdor iprejeni« potnice, p'a e* besedo po 1 Din; ia dajauj-e naslova ali n šifro p« 5 Din. (5'! Zastopnike •prejmemo v vseh krojih dravske ban-cvine za ca« oddelek »Male štedaje«. — Jucosl o v . vza 'em.na zadru gx. Ljubljena! 2013-5 Potnik ievtjarsfce stroke, Terrirnn in dobno vpeljan. z de' j So prakso, dobi f«!no službo Ponudbe na os'as. oddelek »Jutra« pod »Čevljar«. 2085-5 Beseda 1 Din; za dajanje ali za šifro 5 D-n. D'jaki. k' iSčej« instrukcije. piv ča j« vsako bes edo 50 pa-r; ta šifro aii za dajanj« naslova 3 Din. (4) Nižješolcu boljie ro-Jbine. ki rab! pomoč pri očfDjU. ugodno auštev pridejo le popolno-rA znesljive Is sposobne itjoč'.. s primerno prakso v jrvvlra «1; galanterij. stroki. Kavcija ali jamstvo potrebno. V ponudbah je ravesti točno vs« dosedanja službena mesta, mož oo»t nasv-pe. znanje !ti točno tudi zahtevke g*ede jv«5» itd. — Ponudbe na o?'a«. oddelek »Jutra« pod »Dve prodajalk'-«. ?127-1 čedno dekle M mora znati tudi malo kuhati in samostojno voditi gospodinjstvo, spre, rai-m v gostiln-o na deželi. Sem brez gospodinj«. Ponudbe e eliko, ki se čast-no vrne, na oglasni odde-'ek »Jutra« pod šifro »L»»pe naprej«. 2089-1 Starejšo žensko za varuhinjo dveh ot.rok ki ima nekolCko premoženj. v gotovini ali knjiiži-cv. bi vrela ▼ dosmrtno oskrbo uradniška rodbina v fgu na Stajenske-m. — Ponudbe na oc'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Popo'»n dem«. 2128-1 Mesar, vajenca sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod š;fro »Na deželo«. 3104-44 Službe išče Vsaka bt»eda 50 par: za dajenj« naslova ali za Sif'0 pa 3 Din. (2) Kuharica pridoa tn pošt-ena, s.rednj"lli iftt. želi službo pri orožni kih al«, majhni družini. — Ponudbe ca oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridna in poltena«. 1947 2 Mehanik- ključavničar v »rti'an r elektrom-eha niC ni stroki, z dobrimi sp"i-ier-a!', iSJ1* «lužbo. — Po nii'll>e na og. asnii odde'e-k »Jutra« t*od šifro »M"ha nk 1334«. tli rti Oglasi ag. značaja po i P1g beseda: ia da Janj* nasiova ali ia Jifro 5 Din. — Og'asi ■»oelaln-ga i-rvaJaja vsa ka be-sed« 30 par; za dajanje naslna 3 Din. (6) Umivalniki Sidngi, kakor drugi vodovodni instalacijski materija! najceneje kupite pod Šifro »Instalacije« na og'. oddelek »Jutra«. K21-6 Kratek klavir 5timgel. jedilnico in drugo opravo prodam radi selitve. Xes'ov r oglasnem oddelku »Jutra«. 2134-6 Zajtrkovalnlco n« Aleksandrovi eestif t Mariboru proda plane. 1951-6 Smučarske čevlje St. 44. rwk-at rabljene, zelo ugodno prodam. Po-izve se v trgovini A. Gore«. Tyrševa ce?ta št,. 1. 21114-6 G. rh. Botraan; Bili, Bobijev sin Bum! se Jc že zgodilo! Bili pridirja mimo in se spotakne ob dežnik; konec dežnika se zadene v režasti pokrov cestnega kanala, dežnik se pogrezne vanj, gospod Cebž se pa prekopicne kakor klovn v cirkusu in telebne na tlak. Poceni prodam otroško košaro s stojalom, gu-gaini stolček, par škornjev št. 43 io m«'.o mrežno anodo »Kai^li«. Mnri-boTsii ulica 24,-1 (Stad.i.on) Škarje za pločevino do 12 nun, dobro ohranjene, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra S10C-6 Za 8000 Din prodam še skoraj nov aparat za trajno ondulaeijo. znamke »Fuva-Eu>rop«. 150 volt. Nabavna cena 17.500 Din. Pojasnila dqje salon Navinšek v Ljubljani. 202C Avto, moto V^aka beseda 1 Din: za dajanje n«Vtrva ali za šifro pa 5 Din. (10) Ugodna prilika! V radust-rijskem prometnem kraju na Gorenjskem prodam avtotakso z limuzino, novejše tipe Ford. petse dežno, 4 oil., i majhno uporabo bencina, dobremu in zanesljrlvemu vozafn. — Vožnje tudi v inor.emstrvo. Samo resini reflekta.ntii. ki imajo denar ali knjižico Kmečke hranilnice, naj se javijo ca oglasni oddelek ►Jutra« pod »Sigurna ek sistenca«. Žiai-10 »Buick« limnzina sedemsedežen. I. 1931. vo-žen 32.000 km. kakor nov. gume. motor in karoserija v perfektnem stanju za Din 2?.500 v Ljubljani — (brez carine} (»roda Luilč, hotni »Kajfež«. Lj-uhl;ana. 2135-10 2 tovor, avtomobila znamke Ford. čiste nosil nosti 3 V« in 2 toni. v zelo dobrem stenju ugodno orod« 2 u ž e k. Ljubi a na. Tavčarjeva al. 11. 2158-10 KolisW i* t>e»edo. Oglasi so-cijalnega »nač^ija po 50 pa.r be«ieda. Za da janje naslova ali za šifro S Din, oziroma 5 Din. (lil) Poiuteretna kola lagana, zatvorena, tražim. Ponade n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Br. 12«. 2093-1:1 Kupini Uglaai trg. značaja po ; 1 Din bejeda; ti da- i janje naslova ali ■ šifro 5 Din. — Ogla»; I socialnega »načaja vsa • l ka ijeseda 50 par; za : ! dajanj« naslova aii za i j šifro pa 3 Dia. (7) Plinski aparat za kopalnico rabljem, ku.pim. Ponudbe n« oglasni oddelek Jutra pod »Aparat«. 2099-7 Železno blagajlno srednje velik-os-tii, dobro ohranjemo kupimo. — Ponudbe na oglasroi oddelek »Jutra« pod šifro »Občin »ka uprava«. 2136-7 Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslova ali ta fcfro pa 5 Din. (161 Vloge bank Nakup, prodajo, zastavitev in pisojii«. k«kor tudi vsa ostala naroiiia izvršujemo najugodneje. Poslovni za vw3. d. d.. Zagreb. Praška ulica 6/n — telefon 38-38 Za odgovor priložite znam ko u S Din. 52-16 Posojilo 120—200.000 Din i g & e m Dobre obresti, vknjižba na prvo mesto Spre:mem tud: knjižic« Ljudske posojilnice v Lj-ubljani. v polni vred nosut. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kretikopo&no«. 2137 16 Iščem posojilo (cca 60—80.0fK» Din) proti •vknjižbi na prvo mesto — 2a zgradbo stanovanjske in obrtne hiše. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Obresti«. 2053-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice Ijitbljan ske, z vlogo cca. 60.0ar; j j za dajanje naslova ali | j za šifro 3 Din. (21-a) t Dvosob. stanovanje s prit-iiiinami, v mirni h: ši, ne daleč od centra iščem m stalno za maji-v termin. Ponudbe na ogl: oddeek »Jutra« pod šifro »Dve oseb: 555«. 1995-21'a Stanovanje dreh sob. kabineta in pri tiikiin, iščem s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna in mirna stranka«. 1993-21/a //'J/^/fff' Vsaka beseda 50 pa-: ia dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23) Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za ši""ro pa 5 Din. (20) Kupim vilo n* periferiji Ljubljane ali v Mižni okolici za 80.000 Din — na hranilne knjižice Mestne hvan. L.u-b ijanske. Ponudbe na o-g'. oddelek »Jutra« pod šifro »Vila«. 2006-20 Trgovsko hišo na prometni točki prodam. Potrebna četrtina v gotovini, os-enek vlo-žne knjižice Kmetske hran. ljubljanske. Po-nud'be na og'. oddelek »Jutra« pod š:fro »400«. . 2107-20 Vsaka b&seda 1 Din: za dajanje naslova aii «a šifro pa 5 Din. (12) Lesna industrija »Javor«, Logatec Ljubljana, Masarrkova ce sta št. 12, proda pohištvo iz zaloge aa hranilne knji žlice in n« obroke. 1937-12 Suho sobo prijazno, čisto in zračno, i«rket, elektrika, poseben vhod. sploh z vso oskrbo, na željo s prvovrstno domačo hrano, nudim po nizki ceni gospodu a'i gospo-d'čn.i v Tovarniški uli-oi št. 27 — visoko pritličje. 19.9-23 Lepo, prazno sobo odda Kajfež n* Sv. Petra oesti 2. 2103-23 Opremljeno sobo v visokem pritličju rile, s souporabo ko|«Inice oddam s 1. februarjo-m v Groharjevi uiici Me v. 7. 2087-23 2 opremljeni sobi s popomo-ma soparira-nim vhodom, predsobo, kopal nico. plinom in elektriko, v centra mesta oddam dvema solidnimi gesp^oma Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2128-23 Opremljene sobe poseben vhod. Din 110^250 event. s hrano, pri mitnici blizu tramvaja oddam v Sp. Šiški, Ceroetora 31. •3149-23 Mirno stanovanje v mestu, obstoječe iz 2 sob in kabineta, iščem za maj. Ponudbe na oga sni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerne cena 553«. 1994-21/a Dvosob. stanovanje event. a kabinetom in ko pafoico, išče tričlanska družina a 1. februarjem, v mes'u ali bKiiiu Rimske ceste. Ponudbe z navedbo ene do 27. t. m. pod »R"d.ni plačnik 1934« na ogasni oddeek »Jutrn«. 2133-31 a Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a'i iičeim ▼ Sobo bližini gla-vmega koiodvors. — Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod značko »85«. 2111-Ž3.a Mirno sobo strogo separirano. iščem s 1. februarjem. Ponudbe v.e oglas, oddelek »Jutra« pod »Navedb«! cene«. 2077-23/a rtJl Vsaka beseda 2 Din: za dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (24) V oglasnem oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma Alpinist-Smučar, Banja, Biser, Bodočnost, Biiligst, Bliiina centra. Center, Ce- POZIV Spor, ki ga imam trenotno v družini, Je dal nekomu povod, da trosi o meni vesti, ki mi kratijo čast in ugled. Oni, ki se drzne namigavati, da je imel z menoj, ko sem bila še dekle ali pa sedaj kot žena, intimne razmere, naj se javi, da obračunam z njim. Do danes ga ni, ki bi mi mogel očitati nepoštenost in nemoralo. Ce pa iščem pri komurkoli nasvetov, ali če sem bila z bratoma kedaj v gostilni, ne bo na tem noben poštenjak našel kaj slabega. Opravliivci pa itak ne vidijo bruna v lastnem očesu, dočim vidijo pezdirje v očesih, v katerih jih poštenjak ne vidi. Marija Pečovnik. 1482 žena ravnatelja Alpeko. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljuba mati, stara mati, teta, gospa Marija Komatar, roj. Cimerman v četrtek, dne 25. t. m. ob uri zjutraj v 78. letu pre-videna s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Štepanja vas št. 50 na tukajšnje pokopališče. Štepanja vas, dne 25. januarja 1934. 1469 žalujoči ostali. loletni zaslužek, Dobro i d oči, Dru-žabnik, Dobra metoda. Dobra gospodinja Dolgoletna spričevala. Družabnik, E.nergčen in inci-jativen. Februar 16, Gnan ter is*. Gotov nov a c, H epenenje, Izvanredno, J. M. G., Izkušen. Izvrsten, Kritje, Kolesa, Komfortno Karkoli. Knjižica. Krojač, Kontoristiin a. Lovski d^ m Leksikon 26. Le;ca. Ljub-'jena 11, Mirna stranka. Marljiva, Mesto, Miroljubna, Mladost, Nevesta, Na-meščenje 30.000. Novo pohištvo, Nujno 218. N^meza Obrt, Potovanje, Pridna in poštena. Poštena dobra moč Pisarniška moč. Predpogoj poštena in pridna. Preša. P! p rama. Pogumnima pripada svet. Pošten plačnik. Razvedrilo. Reci. Resna. Reden plačnik. Resnost. Sibica. Spretna. Simpatija Stalna im mirno stranka. Samsko, Stalno. Snažn-o, Sigurno, Staini na;emnik. So' nčno. S r eč ne bodo č nost S'alne. Središče, Siguren, ^potnica. Siguren denar. Skalno m "sto, S^kač. Takoj 4. Tajn:k 1001, Temperamentna, Takoj go»orina. Terjatev. Uma. Ugodno Ui-oden nakup. Učenka Ves>en inštruktor, V^dno vese'a. V Ljubljani, Vele-gozd. Vpsten. V več;i stanova n">ki hiši. Vile v L;nhl :an.i. Zajamčen usp°h. Zanosi'iva -:n poštene, 100. 200—250. 300. Vsaka bM^ia i D'.n. u dajanje naslova ali za šifro rw " Din. f29 Motor 40—60 HP, v dobrem tfe- uju. na sesalni plin ali ca surovo olje, kupi Vaste-linstvo grofa Diaškoviča. Veliki Bukovec, pošt« Mali Bukovec. 2079-29 Vsaka boseda 1 Din. &a dajanje naslova ali šifro i>a 5 Din. (31) Preklic Podpisana Franc Stale In Ivanka Kern vi Svet je 1 pri Medvodah, preklicujeva žaljivke, katere sva izrekla proti Ivani Tehovnik. Ladje pri Medvodah. 2129 31 Izgubljeno Vsaka beseda 50 pa-r. ea dajanje naslova aJ« za šifro pa 3 Din. (28) cta v fom 69.- Vrsto 5705-26 Pri plesu ne beste niti čutili teh lahkih čeveljčkov iz atlasa ali crep de china. Vsaka beseda 2 Din: ia a-janje naslova »H šifre pa 5 Din (20) Drž. nameščenec srednjih let, ločen, ne po .astni krivdi, želi poznan sr.vo z gospodično ali vdovo, čedae zunanjosti. — Dopise na og'asni oddelek »Jut-m« pod »Vigred«. 2093-25 Glasbila Vsaka beseda 1 Din_: za dajanje naslova ali Za šifro pa 5 Din. (26) I Vsaka »est-da 1 Din. I za dajanje naslova ali 1 za Šifro pa 5 t>in. (37) Koncert, trompeto v na:boljfrem stenju kupim Ponudbe do 28. t. m. na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Trnmba«. 20SS26 Živali vsaka beswla 1 D'n za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (27", Foxterijer 5 let star, resaste dlake, be'e barvp s črnimi odzna-ki. prijeten družabnik in dobt-r čmvaj, poceni naprodaj. Vprašati pri hišnici v Tavčarjevi alici 12 v Ljubijo ni 2118-27 (Hbum' Poziv! Osebe, ki je vzele iz »Nebotičnika«, se pozive. da istega takoj pošlje po pošti na oglas, oddelek »Jutra« pod š':fr>) »Album« — ker je poznana osobju kavarne. 2102-26 Plava, mala papiga je ušle. Najditelja prosim, da jo prosi nagradi odda pri Zui[«nu, Cesta v Rožno dolino 7 2118-38 Vrsta 5705-23 Moderni p'esni čeveljčki Iz svilenega atlasa z okusnim okrasom. Telefon 2059 PREMOG suha drva POOACNIK Bohoričeva ul. št. 5 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. KRASNA KRZNA v vseh barvah za večerne toalete nudi po najnižjih cenah 1304 KRZNARSTVO KENK LJUBLJANA, Židovska ulica št«v. S Vsak naročnik „JUTKA" — fe zavarovan — — za 10 OOO Din! — T j. ••'v'.' ■ ' Neizmerne žalosti potrti, naznanjamo žalostno vest, da je danes ob 6.30 zjutraj previden s svetimi zakramenti, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal naš dragi, ljubljeni soprog, oče, stari oče in stric, gospod IVAN ZAJC GOSTILNIČAR IN POSESTNIK Pogreb predragega pokojnika bo v soboto, ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Soteski štev. 5. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Jakobu. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. M i sfer Mv: m% Soteska, dne 25. januarja 1934. 1470 MARIJA ZAJC, soproga; IVAN, J02EF, FRANC, ALOJZIJ, sinovi; IVANKA por. BOBNER, MICI por. KLANDER, JULKA por. LOGAR, TONČKA, hčere; JULIUS BOBNER, IVAN KLANDER, ALOJZIJ LOGAR, NE2KA ZAJC, zet je ln sinaha; vsi vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani.