Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 48 K, Letno 576 K
Inozemstvo:
Mesečno 68 K. Letno 816 K.
Oglasi: enostoipna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust-
JUGOSLAt.''
knJižttia
Liubljani.
Uredništvo:
Wttitova ulica l/l. Tdefcn 36ft
Uprava:
Telefon 44
ae ne vračajo /e priložiti znamke odgovor.
Zaroka kralja Aleksandra.
Beograd, 5. jan. (Izv.) Ministrsko predsedništvo Je izdalo nekak komunike, ki veli, da odpotuje kralj Aleksander na povabilo ramunske kraljeve dvojice v Sinajo, kjer bo prebil
Eravoslavne božične praznike. — ►anašnja »Pravda« piše v zvezi S to vestjo, da se s tem potovanjem izpolni želja, ki Jo že dolgo gojijo romunski uradni krogi. S posetom jugoslovanskega kralja na romunskem dvoru se odstranjajo vsi nesporazumi, ki so nastali v Parizu med našo državo in Romunijo. Tudi naša javnost bo ta poset na sosednjem dvoru sprejela z odobravanjem, tem bolj, ker se hkrati ustvarjajo med obema dvoroma rodbinske vezi. Kralj Aleksander se namreč pri tej priliki zaroči s prin-cezinjo Mariolo. Vladar odpotuje že jutri zjutraj v Sinajo. V njegovem spremstvu bodo romunski poslanik na našem dvoru, minister dvora Jankovič, vojni minister general Vaslč tn dvorni maršal Damjanovič.
Tudi današnja »Politika« se obširno bavi s kraljevim potovanjem v Sinajo In pravi, da se je pred tremi dnevi peljala skozi Beograd grška kraljeva dvojica v spremstvu najstarejše hčerke romunskega kralja. Potujejo v Romunijo, kjer bodo v ožjem družinskem krogu obhajali pravo-
slavni božič. Tudi jugoslovanski kralj Aleksander gre na Romunsko, doslej pa še ni znano, koliko časa se bo tamkaj mudil. Govori se, da namerava ostati na romunskem dvoru do konca januarja. — Pred dobrim tednom se je kralj Aleksander povrnil iz Slovenije, kjer je bil na lovu. Na vsem njegovem potovanju ga je narod najprisrčneje pozdravljal. V Osijeku mu je neka deklica izročila šopek cvetlic, med katere je bil vpleten tudi rožmarin kot simbol posebne želje naroda. Povodom potovanja našega kralja v Sinajo je iskrena želja vseh slojev prebivalstva, da se ta simbol uresniči. — Princezinja Ma-riola je mlajša hčerka romunske kraljeve dvojice in ima 23 let. — Dozna-va se tudi, da se je zadnja leta v Sofiji delalo na to, da bi princezinja Ma-riola prišla na bolgarski prestol kot žena sedanjega bolgarskega kralja Borisa. Svrha te poroke bi bila. da se med Bolgarijo, Romunijo in Grčijo ustvari blok, ki bi bil naperjen proti naši državi. Toda ta načrt ni našel odmeva na romunskem dvoru.
Beograd, 5. jan. (Izv.) Vest nekaterih tukajšnjih časnikov, da se kralj Aleksander namerava zaročiti z romunsko princezinjo Mariolo, se potom Presbiroja uradno dementira.
Protest dimalske Jugcsl. akademske omladine proti italijanskemu nasilju
v Dalmaciji.
Dunaj, 2. Jan. Jugoslovanska akademska omladina je imela danes v prostorih Jugoslovanske akademske menze na Dunaju protestni shod, na katerem Je bila soglasno sprejeta nastopna resolucija:	Jugoslovanska
akademska omladina na Dunaju, »brana na protestni skupščini dne 2. januarja 1922., najenergičneje protestira proti žalitvi naše državne suverenosti po italijanskih vojnih ladjah, ki se proti vsem določbam mednarodnega prava zadržujejo v naših vodah. Da ne p^ide zopet do žalitev, kakor so bile v Šibeniku, za-
htevamo:	1. Da se brez odlašanja
evakuira tretja cona In Sušak z Ba-roško luko; 2. da italijanske vojne pomorske edinice brez odlašanja za-puste naše teritorijalne vode; 3. da naša vlada, odločno braneč našo državno suverenost, odbije Italijanske zahteve in sama zahteva o žalitvi naše državne suverenosti s strani kraljevine Italije. Pri tej priliki jugo-slovenska akademska omladina na Dunaju svečano izjavlja, da bo v odločilnem momentu z vsemi svojimi silami in krvjo znala braniti suverenost naše mlade države.
ITALIJA IN KONFERENCA V CANNESU.
Rim, 5. Jan. Listi naglašajo potrebo samostojnega nastopa Italije v Lamnesu »Corriera d’ Italia« poroča, aa Je ministrski predsednik Bonomi Pred svojim odhodom v ministrskem »vetu obrazložil svoj program za konferenco in ob tej priliki opozarjal na to, da imajo tudi premaganci gospodarske, kulturne In moralične pravice. S tega stališča se Je odločil, »odelovatl pri gospodarski vzpostavitvi Evrope. — »Messaggero« javna. da sta ministrski predsednik Bo-npmi in finančni minister za angleško stališče. »Tempo« piše, da je Versailles že zastarel. Interesi Italije se strinjajo z Interesi Anglije, ne pa z francoskimi. Naloga Italije ni posredovanje, temveč odločitev. »Paese« poudarja potrebo, da se ukinejo repa-ttdje In vojaške misije v Nemčiji.
NOVE AVANTURE HABSBUR-OOVCEV NA VIDIKU.
Berlin, 4. Jan. Kakor poroča »8 Ubr Abendblatt«, ima menda bivša £®*arlca Zlta pri svojem potovanju v Švico k sinu posebne namene. Z biv-**In Prestolonaslednikom Otonom na-Oerava Iti v Budimpešto, se tam z otrokom pokazati v narodni skupščini bi prečltatl pismo bivšega kralja Karla, v katerem se le - ta odpoveduje prestolu in prosi madžarski na-r°d. da bi njegovega sina, zakonitega prestolonaslednika, iz proste volje dvignili na prestol.
Andrassy izstopil iz madž.
KRŠČANSKO - NARODNE STRANKE.
Budimpešta, 4. jan. Na današnji konferenci krščansko-narodne stran-
Je poslanec grof Julij Andrassy ®**nanil. da odlaga mesto načelnika «ranke in da tudi izstopa iz stranke, j-voje zadržanje v vprašanju kralja Tj datančneje pojasnil svoječasno P‘ed sodiščem Na predlog poslanca naiierja je stranka vzela odstop An-arassyja z obžalovanjem na znanje.
nov Madžarski poslanik v
_	PARIZU.
Budimpešta, 4. jan. Drž. oprav-n,k je imenoval Ivana pl. Pracz-notvzkega za poslanika in mu poveril stalno vodstvo madžarskega po-»*W#tva v Parizu.
SEKVESTRACIJA PREMOŽENJA UPRAVNIH SVETNIKOV BANKE Dl SCONTO.
Rim, 5. Jan. S kraljevim dekretom se odreja sekvestracija premoženja upravnih svetnikov Bance di Sconto ter nadomestitev teh svetnikov s sodnijskimi komisarji,
VPRAŠANJE PODMORNIKOV IN FRANCIJA.
VVashngton, 4. jan. Francija je sprejela načelo ameriškega predloga, ki prepoveduje porabo podmomikov proti trgovskim ladjam, delegati pa so si, pridržali končnoveljavno pritrditev tako dolgo, dokler se ne bo končala razprava o ustanovnem besedilu pre-dldga.
GLEDALIŠKA KRIZA V GRADCU
Gradec, 4. januarja. Da se zmanjša primankljaj pri obeh mestnih gledališčih, je graški občinski odbor danes sklenil predlagati občinskemu svetu, da se pričetkom prihodnje gledališke sezije opusti opereta, odpusti operetno osobje in da se potem v dramskem gledališču dajejo samo kinema-tografične predstave, v opernem gledališču pa opere in narodne igre,
NORVEŠKA POMOČ AVSTRIJI.
Kristanija, 4. jan. Vlada namerava predlagati stortingu, naj bi norveška država ravnotako kakor Anglija, Francija in druge države v svrho vzpostavitve avstrijskih financ od-godila za dvajset let svoje zahteve, ki Jih ima za dobavo slanikov na-pram Avstriji in ki znašajo 1 in pol milijona norveških kron.
NEMIRI V BELFASTU.
Belfast, 5. jan. V ponovnih spopadih s četami v pretekli noči so čete streljale s strojnicami. Tri osebe so bile ubite, šest jih je bilo ranjenih. Od danes naprej ne sme nihče po dvajsetih zapuščati hišo.
NEMČIJA ŠČITI ŠPANSKEGA ATENTATORJA.
Berlin, 5. jan. Kakor poročata lista »Freiheit« in »Die Rote Fahne«, se od policije aretirani španski sindikalist, ki je osumljen umora španskega ministrskega predsednika Data, ne bo izročil. Usoda aretiranega Forta, ki je osumljen Istega zločina, Še ni odločena.
KRALJ ALEKSANDER POSETI
SPOMLADI DALMACIJO.
Beograd, 5. jan. Pri včerajšnjem sprejemu dr. ICrstlja na dvoru je kralj Dražil željo, da poseli Dalmacijo pomladi. Kralj je pooblastil dr. Krstlja, da s predsednikom vlade izdela program za to potovanje.
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beograd, 5, januarja. (Izv.) Demokratski klub je imel danes sejo, na keteri je razpravljal o raznih važnih vprašanjih, zlasti o poravnavi dolgov naših trgovcev v inozemstvu. Sklenilo se je, da finančni minister v sporazumu z ministrskim predsednikom Pašičem kot zunanjim ministrom po-voljno uredi to vprašanje. — Nato so bila na dnevnem redu tekoča vprašanja ter organizacija strankinega časopisja, zlasti osrednjega glasila »Demokracije«.
USTAVITEV REDNE PARO-pLOVNE PROGE BAKAR—KOTOR,
Beograd, 5. januarja. (Izv.) Iz Bakra javljajo, da se z današnjim dnem ustavi redna paroplovna proga Bakar Kotor, ker je začel manjkati premog.
RAZDELITEV AVSTRO-OGRSKE-
GA ŽELEZNIŠKEGA PARKA.
Beograd, 5. januarja. (Izv.) »Pravda« poroča, da se začetkom aprila sestane na Dunaju konferenca delegatov nasledstvenih držav, na kateri se bo razpravljajo vprašanje razdelitve železniškega parka bivše avstri>ogr-ske monarhije med njene naslednice.
PREHRANA PASIVNIH KRAJEV.
Beograd, 5. jan. (Izv.) Minister za socijalno politiko dr. Žerjav je dovolil pet milijonov dinarjev za prehrano pasivnih krajev države.
RUSKI TRGOVSKI TEČAJI V BEOGRADU.
Beograd, 5. januarja. (Izv.) Minister za trgovino in industrijo je dovolil ruskim beguncem otvoriti v Beo-ogradu enoletni trgovski tečaj. V to šolo se bodo sprejemali le maturanti in dijaki.
LESENE HIŠICE IZ NEMČIJE.
Beograd, 5. jan. (Izv.) Ministrstvo za agrarno reformo je zahtevalo od re-paracijske komisije naj odredi, da nam Nemčija pošlje gotovo število lesenih hišic na račun vojne odškodnine. Take lesene hišice je Nemčija izročila že več državam, tako n. pr. tudi Franciji, in sicer precejšnjo število.
TRŽAŠKI FAŠISTI IN DOGODKI
V ŠIBENIKU.
Trst, 5. ]an. Povodom dogodkov v Šibeniku so tržaški fašisti izdali proglas, v katerem prete vsem Jugoslove-nom v Italiji, pozdravljajo odločnost italijanskih mornarjev, protestirajo zoper izgrede Hrvatov in poživljajo vlado, naj napravi temu konec.
OJAČENJE POSADK NA ITALIJANSKIH VOJNIH LADJAH V SPLITU.
Split, 5. jan. Predvčerajšnjim je dospelo sem nekaj desetk italijanskih mornarjev in nekaj častnikov, da ojačijo posadko na italijanskih vojnih ladjah »Ribeti« in »Mirabelle«.
FAŠISTOVSKE DEMONSTRACIJE V ZADRU.
Zadar, 5. jan. Včeraj zjutraj so priredili fašisti demonstracije zoper Jugo-slovene. PoskušaH so priti do jugoslo-venskega konzulata, kar pa je policija preprečila.
PREISKAVA RADI DOGODKOV V ŠIBENIKU.
Šibenik, 5. jan. Preiskava o dogodkih še traja. Italija zahteva, da pride v komisijo tudi en italijanski delegat, kar pa so naše oblasti odklonile. Komisija je protokolarno dognala, da so bili jugoslovenski ranjenci zadeti ,s krogljami strojnic z italijanske volne ladje.
ITALIJANSKE VOJNE LADJE PRI KORČULI.
Korčula, 5. jan. Predvčerajšnjem in večraj je plulo po korčulskem prelivu več italijanskih vojnih ladij, od katerih ni nobena pristala v naših lukah.
BALKANSKA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA.
Beograd, 5. jan. Na konferenci, ki se je vršila v Beogradu radi vzpostavitve železniškega prometa med Jugoslavijo, Bolgarijo in Grško je došlo do popolnega sporazuma. Sklepi dogovora bodo veljali od 1. Junija t. 1. dalje. Sedal se vzpostavi direktni promet orient-ekspresa na progi Atene—Dunaj —Muenchen—Pariz. Na konferenco so bii pozvani tudi turški delegati, kt pa oiso prišli. -
:r »M.VV
Država in gospodarstvo.
Pred vojno se je bil splošno razširil nauk, da so tekmovanja svetovnih sil v oboroževanju posledica kapitalističnih interesov in da bodo poslednji privedli do neizbežnega vojnega spopada, ki bo uničil eno ali drugo gospodarsko skupino. Ta teorija se je najbolj propagirala med socijalno gibajočimi se širokimi sloji narodov, v znanstvu pa ni imela pravih zastopnikov, ako izvzamemo zastarele doktrinarce socijalistične smeri. Vsaj za svetovno vojno velja nasprotna trditev, da so pri njenem nastanku odločevala geslo nacijonaHzma, narodnostna čustvovanja gotovih odločujočih nerodnih slojev, predvsem razumništva in pa ambicije militarističnih krogov. Dejstvo je nadalje, da je svetovna vojna, vsaj v Evropi zapustila vesoljni gospodarski polom, v katerem se nahajajo v večjem ali manjšem obsegu zmagovalne in premagane države. Gospodarske obnove ekonomsko razoranih evropskih držav pa ni mogoče izvesti v nacijonalnopolitično ograničeutl gospodarstvih, marveč samo s pomočjo velikega internacijonalnega kapitala.
Najsi so mnenja o socijalnem pomenu kapitala še tako raznolika, bodisi individualistično izkoriščevalna, bodiši socijalno uničujoča, vendar se sod-jalistični in podjetniški nazori strinjajo v tem, da je kapital brezpogojno sredstvo industrijskega in trgovskega razmaha posamezne dežele. Pri tem procvitu pridobivajo tudi široke ljudske plasti, ki iz kmetijstva silijo v industrijske centre, kjer najdejo zaposlenost in vsekakor večje blagostanje, kot pa na deželi, ki bj tudi ne zmogla sama prehraniti preobljudenost polje' delskega sloja.
Brez potrebnega kapitala torej ni mogoče misliti na resno obnovo evropskih držav in še v posebni meri ne držav, ki so nastale na razvalinah avstroogrske monarhije, ki je bila proti koncu vojne spravila svojo denarno edinico prav blizu ničle. \	i	>
Spričo sedanjih ekonomskih konferenc, ki zborujejo v Parizu in Cannesu, spričo podrobnih obnovitvenih načrtov, ki so jih sestavili finančni in ekonomski strokovnjaki zapadnih velesil in ki predvidevajo neposredno udeležbo zasebnega velekapitala in torej tudi zasebno kapitalistično inici-jativo in eksploatacijo srednje in vzhodne Evrope, se vsiljuje mnenje, da so ravno porušeni mostovi rednih in stabilnih mednarodnih gospodarskih stikov, valutnih razlik, trgovinskih zvez, prometnih skupnosti, torej čisto konkretni kalkulacijski in profitni razlogi listi, ki so prisilil zapadne države do edino možnega poizkusa resne in pravilne vzpostave evropske ekonomske skupnosti in torej mednarodnega industrijskega in agrarnega izmenjavanja. Je pač načelo pozemeljskega življenja, da ustvarja edino produkcija in njena izmenjava realne gospodarske dobrine in torej tudi bogastvo posameznih narodov. Kjer pa je bogastvo, je tudi socijalno stanje zdravo, so podane možnosti za prospeh delovnih mas, so prehranjevalne prilike ugodne in življenjske razmere vzdržljive. Čim večja je stabilnost valute, industrije in trgovine, tem večje je blagostanje ljudi, ki žive od teh faktorjev gospodarskega življenja.
Ako je torej mogoče gospodarstvo posamezne države razrešili samo nc ta način, da stopi ista v čim tesnejše zveze s sosednimi gospodarskimi organizmi, to se pravi, ako stopnjuje gospodarska izmenjavanja ž njimi, tedai bi bila ravno sedaj, ko zborujejo velike mednarodne konference, ki terneljijc na teh načelih obnovitvene akcije evropskega gospodarstva, najugodnejša prilika, da tudi naša država stopi v krog interesentov pri teh pogajanjih, da se jih udeležuje vsaj informativno, da polagoma zbira gradivo za samostojno stališče v križanju gospodarskopolitičnih teženj evropskih narodov. Sicer bomo ostali tudi na gospodarskem polju žoga mednarodnih vplivov, za kakršno smo se izkazali pri zadnjem polomu dinarske valute. Kar je rekel češki zunanji minister dr. Beneš o politiki male antante, da se mora (imprej osamosvojiti jerobstva zapadnih sil, velja v še večji meri v gospodarstvu. Pri obnovitveni akciji zapadnega kapitala ne smemo spati, marveč izdelati moramo agilne in konkretne ekonomskopolitične načrte. Država brez zunanjepolitičnega hotenja je mrtvorojeno dete in isto velja za državo, ako zanemarja mednarodno gospodarsko politiko in ako v njej ne brani samostojnih interesov.
RAZPRAVA PROTI 355 RUDARJEM.
Tuzla, 5. jan. Na dne 10. januarja je odrejena pri tamošnjem okrožnem sodišču glavna razprava zoper 355 radarjev, ki so dne 22. dec. proglasili splošno stavke rudarjev v Kreki pri Tuzli in jo izrabili kot pobuno proti oblasti in zakonom. Pri tej priliki je prišlo do spopada med delavstvom in orožniki, ter so delavci streljali na orožnike in policiste. Državno pravd-ništvo obtožuje Karla Železnika, Iv. Bračuna in Frana Mariča ter ocenja njihova dela kot prestopek zoper javni red. Za nekatere obtožence zahteva državno pravdništvo smrtno kazen z obešnjem odnosno z ustre-ljenjem.
SUMARSKI DIRECIJI V ZAGREBU IN VINKOVCIH.
Beograd, 5. januarja. Ministrtvo za šume in rude je izdalo naredbo, da se imata dosedanja šumarska urada v Zagrebu in Vinkovcih nazivati kraljevski šumarski direkciji.
POTOVANJE PRAVOSODNEGA MINISTRA V ZAGREB.
Beograd, 5. jan. Nocoj odpotuje v Zagreb pravosodni minister dr. Laza Markovič, ki ostane v Zagrebu do torka. Namen njegovega potovanja je pregledati pravne inštitucije v Zagrebu in konzultirati tamošnje pravnike o zakonih, ki se v kratkem pre-dlože parlamentu, V nekaterih političnih krogih se misli, da namerava stopiti v stik z člani Hrvatskega bloka, da bo mocel presoditi sedanii no*
litični položaj. Pri tej priliki se bo dr. Markovič bavil z izvedbo organizacije radikalne stranke na Hrvat-skem.
RUSIJA JE PRIPRAVLJENA SPREJETI POMOČ KAPITALISTIČNIH DRŽAV.
Pariz, 4. jan. Kakor se j&vlja, je Ljenin na seji unije strokovnih organizacij v Moskvi izjavil, da bi sovjetska vlada ne odklonila eventualne pomoči kapitalističnih držav hi da bi bila pripravljena na velike žrtve, da bi pa rajša videla, da Rusija ptbiinb. kakor da bi popustila v važnih pro-gramnih točkah komunizma.
USTANOVITEV EVROPSKE REZERVNE BANKE.
Washington, 5,. jan. Senator Nao ver je predložil senatu načrt, ki se tiče ustanovitve evropske zvezne rezervne banke, ki bi imela nalogo, dobavljati Evropi papirnati denar ki bi bil krit z zlatom.
Borzna poročila.
Zagreb, 3. jan. Devize; Berlin 150.50—153, Italija 1212—1280, London 1225—1228, Newyork izplačilo 294—0, ček 288—290, Pariz 2360— 2400, Švica 5400—5500, Dunaj 4.25— 4.50, Budimpešta 48.25 49.25, Prag« 480—500. Valute: Dolarji 286—288, c. rublji 20-27, franki 2350—2390, tiapoleondor 1000—1020, nem. mark« 0—152, leji 0—212, ital. lire 1214-1230, funti 0—1214, čsl. krone 490— 495
M I1
Dne 8. januarja se vrše v Vilni in okolici volitve v vilenski deželni zbor, ki naj bo izrekel končno in definitivno ▼oljo, h kateri naj pripada Vilna, ali k Poljski ali k Litvi. S tem bo odstranjen zadnji teritorijalno-politični spor, ki ga je še pustila odprtega likvidacija svetovne vojne.
Predstoječint volitvam gre potemtakem značaj plebiscita. Ozemlje, na katerem se bo volilo, je dosti veliko, saj spada zraven tudi še okrožje Bra-clav in Lida, skupno z 832.000 prebivalci. Vilenski deželni zbor je imel 03 poslancev. Med pravilne upravičence spadajo vsi oni, ki so do 1. novembra 1921 dopolnili enaindvajseto leto in so pristojni v glasovalno ozemlje.
Kakor znano, je dosegel dosedanji uspeh, glede Vilne v glavnem general Xeligo\vski, ki je s svojimi četami, baje samimi domačini, kratkomalo zajedel Vilensko okrožje in se iz njega ni maral umakniti. Že začetkom decembra, ko je bilo glede opisanega glasovanja vse določeno, je Zeligow-!d vendarle zapustil Vilno in izročil vlado odboru domačinov z Meysto-vviczem na čelu. V svoji Zadnji pro-clamaciji na prebivalstvo pravi, da se je odločil, zapustiti mesto, ker je v igozemstvu razširjeno mnenje, da bi njegova prisotnost vplivala na i/id volitev.
Poljaki upajo, da bodo volitve izpadle njim v korist. V ta namen so glasovalno ozemlje razširili proti jugu, da pridobe tem več poljskih glasov. Sodi se, da bo odločilno, kako bodo glasovali Belorusi in pa Židje, ki jih je na spornem prostoru zelo veliko. Razumljivo je, da se Poljaki zelo trudijo, da bi oboje pridobili zase.
Litevska država oziroma njena vlada v Kovnu seveda s tem razvojem stvari ni zadovoljna. Podpira jo v tem sovjetska vlada, ki je v Riškem miru izjavila, naj zadevo Vilne urede Poljaki in Litavci sami, a v medsebojnem sporazumu. Tako ostane tedaj eanaptej možnost novih zapeti ja jev, pa naj se že danes vprašanje reši ka-:*ork<oli. Za enkrat seveda pa ni pričakovati nikake intervencije.
Razrešitev Vilenske zadeve bo n«.-rvtmmo zelo vplivala na nadaljno konsolidacijo razmer v srednji in vzhodni Evropi. Razčistila bo raz-i:	med Baltiškimi državami, med
temi in Rusijo in pa dala bo Poljski tetri bolj proste roke za akcijo na drugih straneh.
MII«
(Iz govora poslanca Ivana Deržiča v Narodni skupščini.)
(Konec.)
Razmer« na železnicah. — plače uslužbencem.
Jako hrupno pe je odobravalo v fi-nančijskem odboru tudi gospodarstvo V ministrstvu saobračaja. Ministrstvo saobračaja, kakor tudi ministrstvo policije predstavljata največji ognjišči anarhije v naši »državi. Veliko se je že o tein govorilo v zbornici.
Lahko trdim, da je ministrstvo saobračaja veliko krivo, da je deficit v državi tako velik. Temu se ni čuditi, če se pomisli, da šc danes po tretjem letu osvobojenja in ujedinjenja potrebuje vagon iz -Srema ali Bačke v Ljubljano 14 dni, a v Zeleniko celo 2 meseca.
Predvsem bi bilo potrebno, da se že vendar enkrat preiščejo vzroki, zakaj da imatjpo tako slabo administra
Cijo in tako slab promet. Kakor pa vsa znamenja kažejo, popolnoma zastonj čakamo na preiskave, ker vladna večina ne dovoli, da se izvaja kontrola nad poedinimi ministrstvi.
Zanimiv je takozvani nedent, ki se je dogodil zadnje dne v radikalni stranki. Afera obstoji v tem, da je vlada poverila svojega uradnika s posebno pogodbo, da forsira gradnjo proge Niš-Rnjaževac. Dotični uradnik je pokazal v službi popolno nesposobnost. Partijski interes ter protekcija sta pa zahtevala, da se dotičnega gospoda uradnika na drug način nagradi. Vlada pa je zato pooblastila, da forsira gradnjo proge kot privatna oseba, katero je kot uradna oseba zavlačeval. Da je korupcija tem večja, dobiva dotični uradnik še naprej svojo uradniško plačo, akoravno je odslej zaposlen le z izvrševanjem pogodbe, ki jo je sklenil kot privatnik. Ce bi bila vladna večina resna, bi morala vsled tega koruptivnega slučaja dvigniti obtožnico proti ministru saobračaja.
Poslanec. Radojevič je trdil, da so se napravile velike krivice v budžetu s tem, da prečansko osobje boljše plačano od srbijanskega. Kako je prišlo sploh da te drditve?
Beograjski in subotiški železniški direstor sta imela plače kot drugi ukazni srbijaniki činovniki, a direktorji v Zagrebu, Ljufljani in Sarajevu so imeli kronske plače. Radi tega so se ti gospodje pritožili pri ministru saobračaja češ, jaz imam v področju svoje direkcije 3000 km in toliko tisoč uslužbencev, a dobim toliko tisoč dinarjav letno manj, kakor direktor beograjske direkcije. Minister saobračaja je bil napram svojim direktorjem ljubezniv in dovoliti direktorjema v Zagrebu in Sarajevu posebno doklado 833 dinarjev mesečno, tako da imata tiste dphodke kot beograjski direktor. To je izvedel tudi direktor iz Subotice in je rekel: »Jaz sem tudi preča-nin! (akoravno je imel že plačo ukaznega činovnika). Minister je tudi su-botiškemu direktorju dovolil doklado! Kako se je moglo izvršiti, jaz ne vem. Navajam celo zadevo samo zato, da karakteriziram očitke glede višjih plač prečanskega uradtiištva. Tudi v budžetu so se storile pogreške. Izšla je uredba o dinarskih plačah, kjer je določene za direktorje 10.000 dinarjev letne plače. Ce je potem v budžetu navedenih 14.000 dinarjev za zagrebškega in sarajevskega direktorja, je zato odgovoren resorni minister, ker je pogazil sklep ministrskega sveta, po katerem imajo direktorji vseh direkcij po 10.000 dinarjev osnovne plače, kakor jo je imel pred vojno v Srbiji direktor beogradske direkcije.
Razlike med prečanskim in srbi-janskim uradništvbm ter uslužben-stvom so jako velike, seveda v škodo prečanom. Razlike pri draginjskih dokladah pri višjih uradnikih so dose-daj znašale po do 26 dinarjev dnevno, a pri nižjih uradnikih, poduradnikih in slugah do 12 dinarjev dnevno. Ko so železnčarji vseh kategorij in vseh organizacij na inicijativo srbijanskih železničarjev proti tej krivici protestirali, je minisrstvo saobračaja odgovorilo, da ono ni kompetentno, ker o teh dokladah sklepa po ustavi zakonodajni odbor. Tako je nastalo zavlačevanje izenačenja. Zakonodajni odbor je zastopal stališče, da se izenačenje draginjskih doklad izvrši šele tedaj, ko je izvršena redukcija nepotrebnega uradništva. (Minister dr. Markovič: »Da se šele tedaj izplača, a veljavno je Od 1. januarja.«) Jaz bi vam samo nekaj povedal; Vi lahko govorite gospod minister, ker ste si določili posebno doklado 290 dinarjev dnevno. Uslužbenci pa, ki imajo po 2600 kron
plače in komaj 18 dinarjav draginj ske doklade ne morejo čakati!
Od strani zastopnika vladnih strank se je danes prav ostro govorilo o nekaterih prečanskih 'uradnikih, ki se morajo ločiti v prejemkih od ukaznih uradnikov. S to ostro ločitvijo uradnikov ene države se je zopet jasno pokazalo, da se v naši državi tudi v bodočnosti hoče imeti državljane prvega in drugega razreda. Gospodje poslanci, to bi ne smelo biti!
Kakor rečeno se zakonodajni odbor postavlja na stališče, da se vprašanje izenačenja prejemkov reši takrat, ko bode izvršena redukcija uradništva. Zato redukcijo se bode sestavila komisija. Komisija pa samo po sebi razumljivo ne bode hotela nič narediti in izjenačenje ne bode nikdar stopilo v veljavo. Naravnost žalitev za ves pošten uslužbenski kader je, ako se Narodna skupščina s svojo večino postavi na tako stališče in na tak način nastopa proti javnim nameščencem v današnji neznosni draginji.
Glede železničarjev še to. Peta sekcija je predložila projekt izjenačenja draginjskih doklad (čuje se:	»To	je
sprejeto«). Ni sprejeto! (poslanec Še-čerov: »S spremembami.«) Da! Peta sekcija je sprejela projekt zato. da upošteva prilike na železnicah. Plenum zakonodajnega odbora je pa sek-cijske predloge spremenil in ni vprašal za mnenje niti resornega ministra, niti kakšnega drugega funkcijonarja ministra saobračaja. V členu 4 je rečeno: To draginjsko doklado po tabeli, ki je nekaj večja od drugih za ostale nameščence, dobivajo aktivni in tehnični ukazni uradniki in pod-urudniki. Jaz bi g. poročevalca prosil, da mi pojasni, kdo so to aktivni tehnični ukazni uradniki in podurad-niki! Ali je inženir, ki ima fakulteto, ali je to oni prometni uradnik ali poduradnik, ki vrši eksekutivno službo na postajah in v kurilnicah? Kdo je to? Po tem so dekretirali v zakonodajnem odboru kot dopolnilo k temu členu* »Da administrativno kancela-rijsko činčvništvo u ministarstvu i direkcijama prima dodatak na skopuco po zakonu o dodacima na skopu&o državnih usiužbenika gradjatiskog in vojnog reda penzijonera in penzijo-nerki«. To dopolnilo je zopet dokaz, da zakonodajni odbor ne vodi računa o faktičnem Stanju na železnicah in da se niti eden član Zakonodajnega odbora ni potrudil, da bi se točno vzpoznal o razmerah na naših.železnicah. Seveda, če se ozira le na one, ki so se postavili iz ulic v razne direkcije in v minstrstvb saobračaja ter vedo komaj to, da ima stroj kolesa in strojni kotel, potem je naravno, da gospodje zakonodajnega odbora ne bodo videli tistih dobrih in poštenih delavcev, ki imajo za seboj 25 in več let težke naporne železniške službe. Na te resne in požrtvovalne železničarje se ni oziralo. Najboljše uradni-štvo se je pritisnilo ob zid, nikogar se ni vprašalo za svet in vprašanje se je rešilo celo brez ministra sdobračaja.
Ravno tako je nerešeno vprašanje delavstva pri železnicah. Vlada delavskega vprašanja noče rešiti. Vši predlogi, ki so bili v tej ZadeVi predloženi, so obležali v predalih ministrstva saobračaja in ministrstva financ.
Pršli smo celo tako daleč, da se je zastopnik naše države, kot član upravnega sveta privatne železnice pritoževal napram nemškim in avstrijskim akcijonarjem in svetnikom, da na naših progah ni reda. Ako smo prišli tako daleč, da naš uradni pomočnik na Dunaju na seji upravnega sveta južne železnice govori o izjavi, da v Jugoslaviji ni reda, kako morete zahtevati, da ima država na zunaj še
tisti ugled, kot bi ga morale imeti. (Poslanec Sečerov: Kdo je to, povejte ga!) Imamo gospod poslanec samo enega ministra saobrčaja in ru- bo težko dognati imena.
Politike, vkaterih živimo so katastrofalne za državni razvoj in za naše gospodarstvo. Draginja raste, in imamo med uslužbenstvom in delavstvom ljudi, kateri danes v resnici stradajo in so primorani prodati vse, za vzdržijo svoje otroke in rodbine. Na drugi strani pa vidimo sloje in zavode, ki vživajo in se kopljejo v bogastvu. Sedaj pa pride vlada in izjavlja, da mora varčevati pri uradništvu in delavstvu, t. j. pri onih, kateri že tako ničesar nimajo.
Predlog o dvanajstinah je utemeljen v starih naredbah iri minister financ se opravičuje, da to drugače ni bilo mogoče. Uverjen sem, da tudi prihodnje leto drugače ne bo mogoče, ako se sistem, ki danes vlada v naši državi nemudoma ne izpremeni. Ze začetkoma sem rekel, da sega val anarhije v vse naše urade, kamor so postavili ministri nesposobne in nekvalificirane ljudi za uradnike, samo zato, da bi dobili volilce in da hi »lobih na ta način siromašni narod V svoje roke. Nemoralno je zato, da danes ti ministri prihajajo in dopove-
dujejo narodu:	Vidiš	narod,	oniie
uradnik, ki je tam in tam, je kriv, »la imamo tako velik deficit.
To so slabe metode vladanja iri nas prav lahko prevedejo v položaj, v kakoršnem se nahaja sosednja Avstrija. Kot danes ne velja nič avstrijska krona, tudi naš dinar ne bo 'mel nobene veljave, ako se bo na ta način nadalje delalo.
Kje ste bili takrat gospodje, ko ste rešili valuto v razmerju ena proti štiri in ste pustili siromake delavce in uslužbence dve in pol leta s kronskimi plačami. Prečansko uslužbenstvo ste pustili stradati dve in pol leta in pogazili ste zakone, ki so bili v veljavi. Ako bi upoštevali zakone, bi gotovo ne prišlo do tega strahoviteoa stanja v naši državi admistraciji in gospod minister financ bi prav lahko predložil Narodni skupščini tako proračun kot obračun za 1. 1919 in 1920. Ce gospod minister financ pravi, da mora prej dobiti vse podatke za obračun prejšnje Kraljevine Srbije za leta t 913 do 18, je to izgovor, katerega se finančni minister ne bi smel po«lu-ževati.
V znak protesta proti sistemu, ki upropašča blagostanje države moram ižjdviti, da bom glasoval proti dvanajstinam.
Politične vesti.
X Spričo levega krila demokratske stranke piše zagrebška »Slobod-na Tribuna«: Glasovi, ki prerokujejo pristop levičarskih demokratov k ne* zavisni jugoslovanski stranki (Dr. A. Trumbic), so brez podlage. V demokratski stranki se vrši v poletnem času nagli in vidni razkroj. Položaj Sv. Pribičeviča n. pr. ni zavidanja Vreden. Glavni besednik demokratske frazeologije je moral utihniti, — RazkrojeValni proces se je v demokratski stranki pojavil tedaj, ko je doživela moralni in politični polom. Pri bližnjih volitvah pa bo doživela končni poraz. Ko je demokratska stranka bila na neogroženi točki, tedaj so se vsi njeni pripadniki vedli objestno, tolkli so se na svoja prsa resnične demokracije, ustavnosti in jugoslovanstva. Protidržavni elementi so naenkrat izginili iz stolpcev demokratskega tiska in kar je posledica temu, tudi iz naroda. Zastopniki nezavisne jugoslovanske stranke niso nikdar mislili pristopiti k stranki (demokratski), ki se je izkazala kot nepoštena in izgrešena formacija. — Svoje nasilno in korupcijsko vladanje pa je demokratska stranka krila
z idejami demokratizma, Jugoslovan* stva in unitarizma. Slobodni Tribu* naši so torej proti demokratski stranki in niso noben njen, bodisi Še tako levičarski privesek. 2at0 o združitvi teh dveh skupin ne more biti govora. V nacijonalnem pogledu so Slobodni Tribunaši za sporazum in revizijo ustave. V ekonomskem, socljalnem in etičnem pogledu pa simpatizirajo s skrajno levičarskimi strankami.
X Obnova samostalne Stranko. Glavni urednik beogradskega »Bal* kana« g. Svetolik Savič pozivlje V posebnem članku k obnovi stare sa-mostalne stranke. Dnevno dobiva številne pozive, naj se na novo osnuje bivša samostalna stranka in odcepi od demokratske stranke.
X Italija predlaga Jugoslaviji revizijo rapallske pogodbe. Jugoslavija naj bi odstopila Reko popolnoma Italiji. zato pa bi poslednja dala Jugoslaviji Zader in otok LaStovo. Ministrski predsednik Pašič je ponudbo odkloni! ter naslovil na Zvezo narodov v Ženevi orošnjo, da se konfino • izpolnijo določila rapallske pogodbe, predvsem izpraznenje tretje, najsevernejše dalmatinske cone.
Časopisni glasovi.
»Slovenec* protestira v uvodnem članku proti postopanju vlade v uradniškem vprašanju. Vladne stranke se poslužujejo uradništva v strankarskopolltične svrhe, kar ima za posledico, da se utadništvo poleni in na račun strankarske pripadnosti ne opravlja vestno svojih dolžnosti. Uradniki Se nastavljajo ne po strokovni usposobljenosti, temveč po politični pripadnosti in demokratsko ter radikalno stranko ni sram, javno dogovoriti ključ (zadnji 9 proti 7), po katerem se bo utadništvo nastavljalo. Sedaj, ko se bodo odpuščali uradniki se pač ne bodo odpuščali »porodičarji«, temveč se bo postopalo po načinu načelnika
v finančnem ministrstvu derrtokrata Petroviča, ki je odpustil v svojem oddelku uradnike, ki ne pripadajo demokratski stranki.
»Julro* piše, da je zavladal v Jugoslaviji najostudnejšl lažimaterijalizem, da je pravo izobraženstvo potisnjeno v kot in da večji del naše inteligence »po naših mestih in selih zapravlja čas, denar in zdravje pri vinu v zakajenih beznicah« ter tekmuje v zabavljanju, neaktivnosti in neln-teresiranosti.
»SloV. Narod* ponaUskUje na uvodnem mestu članek praške »Narodne Politike«. Clankar pravi v njem, da so,postali ljudje neštrpljiVi, ker hočejo hitro zboljšanje razmer, da imajo kratko pamet, ker pozabljajo, da je vladalo tudi med vojno pomanjkanje, da so nedosledni, ker nočejo prenašati onega, kar so med vojno nosili kot sa-mOObsebi razUtnljlvO, da So se med VOjtio klanjali tujim nasilhtkohi, danes pa bi naj raje strmoglavili vse oblasti. Nadalje so ljudje nehvaležni, ker pozabljajo na žrtve svojih prvakov ter da je med njimi premalo dobre volje. Vkljub temtl pa je OpfeŽati mnoge znake napredka k boljšemu. Tpdu nade ne zadostujejo, treba je tudi Volje, odločnosti in delavnosti.
»Novi čas* razpravlja o načrtu Ljudske stranke za žgradbt) ljudske dfžSve. Država bo stala na dvojni pddiagh Na aVJo nomiji pokrajin in fla avtonomiji stUftoV.
Mtichžl Zevuco:
O.STRADAMUS".
: < veljjnlk železne čete je škrtnfl z
. »i. Pogledal je svoje ljudi ter vi-J da čakajo le njegovega zna-
", . \<n »?•]
Priftite ga.« je velel, »a ne po-’ da hočem njegova jetra
V: v o ti!« je zarjul Beaurevers. In strnil njegov rapir kakor bič ; »co Lagardovih lic.
Lagordovemu tuljenju, je odgovorilo ječanje: eden njegovih mož je telebnil z obrazom na tla. To je bil Royalov strašni reverzni sunek! Rapir je opisal širok polukrog; ošvrknil je Lagarda, oprasnil tu nos, tam podbradek, dokler ni priletel do zadnjega, kateremu Je prebodel grlo.
»Prvi!« je zavpil Royal. »Hoj, Vraga! Moja laket je še vedno zakaj! Pozor!«
Osem besnih mečev je hkrati siknilo proti njegovim prsom in osem grl je zarjula:
»Izrujemo tl vampe, da jih sku-fiamo v kotlu!«
A že se je izpremenilo rjovenje v krik razočaranja: rapirji so bili zadeli v prazno. Beaurevers se je vrgel na vla. V naslednjem hipu je šinil . fliftgov meč je uri tej priliki
razparal enemu izmed nasprotnikov trebuh. In Beaurevers je viknil:
»Evo vampov za vaš kotel! To je drugi! . . .«
Ostalo jih je sedem. Umeknili so se, *da si obrišejo znoj«; v resnici so le dreveneli od strmenja in gneva. Royal bi moral biti že davno mrtev, pa je živel. Niti praske ni bilo na njem. In mrliča na tleh — kakor bi jim govorila:
»Pazite! Ta meč ni navadnega kova!«
Odmor je trajal nekaj sekund. Čakali so ugodnejšega trenutka. In sredi čakanja jih je iznenadil hripav krik:
»Izpad! Izpad — da vidite hudiča! ...«
Royal je šinil iz svojega kota hi se bliskovito potuhnil nazaj; toda »Izpad« je dal novega mrliča.
»Tretji!« je zarjul Beaurevers. Njegov meč je bil rdeč, oči krvave; iz ust mu le silila pena kakor steklemu tigru.
»Naprej!« Je zagrmel Lagarde.
Naskočili so, vseh šest namah. Temačni kot se je zalil s strahotnim žvenketanjem jekel ln besnim bruhanjem kletvic. Nekdo je zastokal, zaječal ... Tolpa je zdajci odskočila: bilo jih je le še pet!...
»Poveljnik je mrtev!...«
In res: Lagarde je ležal v blatu s predrtimi prsi. Nič več s« ni staniL
Beaurevers je sopel težko in kratko. Plašč Je v cunjah visel od njega. Obedve rameni sta mu krvaveli. Toda bil je živ, preklicano živ, In v njegovem kriku so zvenele vse stru-n epredrznosti.
»Kdo je na vrsti? Kdo hoče pokusiti Beaureversov sunek?«
»ZakolJImo ga In nesimo njegovo glavo kraljici!« je rekel eden Izmed peterice^
»Da, da! Naprej!«
Vseh pet je planilo, a dospela sta !e dva; ostali trije, ki so se zaleteli na videz najhuje, so porabili priliko in so Izginili — to se pravi, zbežali so, kakor bi jim bil ves pekel za petami. Ona dva sta odnehala, jedva še živa v svoji osuplosti.
Beaurevers Je udaril v grohot. Iztrgal Jima Je meča lz rok in ju je zlomil. Lehko bi Jima bil izpulil brke ln Ju oklofutal, ne da bi bila v svoji grozi pomislila na obrambo. Beaurevers se Je grohotal. Nekaj pravljičnega, pošastnega je bilo v njegovem gro-hotu. ln moža sta sl govorila: »Beaurevers je Beaurevers. Norec si, če se ga lotiš samo v devetero. Topot je po naju!«
A strašni nasprotnik ju je pograbil za grivo In Jel treskati z butico ob butico, rjoveč:
»Izgubita se! Tak zgubita se, ko .vidita, da vama darujem živUeoiel«
Nazadnje ju je Izpustil. Utonila sta se v temo kakor dvoje puščic. Royal pa se je sklonil k Lagardu in ga potipal za srCe. Videl je, da Je smrt že opravila svoje delo.
»Siromak!« je zamrmral.
To je bil ves mrtvaški govor v spomin barona Lagarda, slovečega pobijača...
Royal de Beaurevers pa je tisti hip zapazil, da drži v roki samo še okršek rapirja. Ko ga je pogledal pozorneje, se je zdajci začudil:
»Glej, glej! Saj to ni bil moj rapir! ...«
In res ni bil njegov: pustil ga je v Froidmantelskl ulici. Royal se je boril z Montgomerijevlm mečem; s tistim, ki ga je Katarina de Medicis prinesla Nostradamu, ker je Usoda hotela, da pogine kralj od Montgo-merijevega jekla!
»Kako se je moglo zgoditi, da sem zamenjal rapir?« je pomislil Beaurevers.
Zmajal je z glavo, skomignil z rameni, ozrl se je zadnjič na trupla, ki so ležala okrog njega, ter odšel s trdimi, ponosnimi koraki svojo pot. Krenil je naravnost v tisto zloglasno beznico, kamor so se bili zatekli on In njegovi štirje pajdaši tisti večer po svojem nezaslišanem begu iz pro-fosljskih kleti. Dal si je oskrbeti rane z mazili, ki so jih varile Egipčanke na Dvoru čudežev. Denarja Je imel v
obilju, zakaj Nostradamus ife bil nabasal njegov pas * rumenjaki. Kupil si je širok plašč, zamenjal »VOJ razparani telovnik za celega ter izbral izmed dvesto ali tristo rapirjev tistega, ki je bil najdaljši, najprožttejži in najbolj močan. Nato sl je omtslfi dobrega konja. Vse to ga je zamudite nekako do tiste ure, ob kateri so žjn-traj odpirali mestna vrata.
Prijahal je k vratom Sv. Dioniza. Toda dvižni most Še ni bil spuščen. V Royalu je vse vrelo. Kri mu je sua koma udarjala v lice in vmes je pre blede val kakor zid. Skušal je sam svoje lastno srce, kako je blazno raz bijalo v prsih. Pet let Življenja bi bil dal v odkup za pet minut, ki jih je trebalo prečakati, preden 2atine konju ostroge v bok.
Ko so spustili most, je udrl po cesti kakor vihra. Stražniki so osuplo zijali za besnežem, ki je v divjem skoku zavil okrog Montfauconskega griča, na katerem so štrlela pošastna ogrodja zmerom polnih vešal.
Beaurevers se je kosal z orkanom. Pešci, ki so ga srečavali, niso videli drugega nego oblak, iz katerega se je včasi zabllsnil jezdečev meč ali konjska podkev. In tudi njegova misel je rjula, grmela in blazno drevila naprej, neučakano prehiteva« je besni kalop živali...
(DaJje prihodnjič.)
m
uspodarstvo
+ Jugoslovansko meso na DuaRju. Na Dunaju so cene mesu padle za 100 odstotkov. Še pred 14 dnevi Je bilo meso po 1200 kron kg, danes je pa po 500 do 600 avstr, kron ali 24 do 28 ju-goslov. kron. Cene so se znižale radi ogromnega dovoza živine iz Jugoslavije.
+ Železniške zveze z Nemčijo. Ko bo zakonodajni odbor narodne skupščine odobril trgovinsko pogodbo, ki Jo je naša država sklenila z Nemčijo in ki so jo pred nekoliko dnevi podpisali naši in nemški delegati, bo ministrstvo za promet uvedlo reden železniški promet med našo državo in nemško republiko. V minstrstvu za promet so se že pričela interna posvetovanja, pri katerih se imajo določiti bodoče železniške zveze z Nemčijo. Te zveze bodo izvedene po predpisanih določilih o prometu, katere tudi vsebuje trgovinska pogodba.
+ Vagoni za prevoz premoga. Ministrstvo saobračaja Je izdalo ukaz, da se morajo vsi prazni premogovni vagoni nemudoma staviti na razpoloženje premogokopom, da se oslgura dovoz kuriva in prepreči grozeči zastoj na železnicah.
+■ Ogrothen deficit Reke. »Voce del Popolo* piše o deficitu v proračunu dunajske mestne občine, ki znaša za prihodnje leto okroglih 7 in pot milijard avstrijskih kron. Pri tej priliki ugotavlja imenovani list, da Je to z ozirom na velikanski upravni aparat Dunaja uprav malenkosten proti deficitu mesta Reke, ki znaša 26 milijonov kron, kar bi po današnjem kurzu odgovarjalo 9 milijardam avstrijskih
kron. Za ta deficit se ima zahvaliti Reka največ »osvoboditelju D’Animti-Ziju.
J- Češkoslovaško vnanje posujha,
V Angliji, Franciji in v Ameriki se vrše pogajanja za posojilo češkoslovaški republiki v znesku 6 milijard čeških kron.
+ Promet novčanlc v Avstriji. —
V drugem tedriu meseca decembra je bilo v Avstriji za 143 milijonov kron novčanic v prometu. V zadnjem času se pa pornnoŽujejo novČanict- tedensko za okrog 10 milijard.
-f- Izvoz valut. Po členu 5. odstavek 2 pravilnika za promet z devizami doslej dopustna odobrenja za izvoz valut se po naročilu generalnega inšpektorata financ do daljnega ukaza ne smejo več izdajati. Izdana dovoljenja, v kolikor niso vporabljena. je odvzeti.
+ Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo. Te dni se pričakuje prihod novega jugoslovanskega poslanika Tiče Popoviča na Dunaj. Njegov prihod je po časopisnih vesteh zlasti radi tega pomemben, ker se računa z otvoritvijo trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Avstrijo in med sklenitvijo pogodbe v večjem obsegu.
-J- Izvoz ovc preko Podgorice namesto preko Rakeka. Ker italijanska Vlada ne dopušča uV02a naše živim? po Železnici, marveč le po morju, je naše ministrstvo za poljedelstvo in vode odredilo, da se kontingent 1500 ovnov in 500 ovc, ki bi se morale iz* vožlti preko carinarnice v Rakeku, Izvozi preko carinarnice v Podgorici.
Bftewne vesti.
. ,, Našim naročnikom, čltatellem in prijateljem pravoslavne veroizpovedi želi->no ssretan badnjak«.
. ...Našim čltatellem sporočamo, da v »Jugoslavija* vsled praznika ne bide. V nedeljo bo Izšla zato v zelo povedani obliki z Izredno zanimivo vsebino.
— Ko/o /ugosl. sester in dvomlllvci. Javno se le Že opetovano, da le rok žrebanja podaljšan In da se bo žrebalo tako! kakor hitro se razprodajo vse srečke. Žrebanje bo In dobitki tudi, kakor Je naznačeno. To bodi pribito radi nekaterih dvomljivcev, ki pravijo: ,KaJ te srečkel Saj ne bo nikoli žrebanja In ne bo nlkaklh dobitkov.« Kolo si Je v svesti svoje mnogo-Stranske in težavne naloge in želi ter hoče, sa si pridobi med Slovenci Išti ugled in KpNv, kakršnega Ima Kolo srbskih sestara V Srbiji. Kolo zadosti s srečkami, kar obo-Ca; o tem ni nikakega dvoma.
—« Vabilo k občnemu zboru društva •Gosposvetski Zvon«, ki bode dne 14. |a-JBarJa 1922 ob 20. uri (8. uri zvečer) v ve-
Siin, ut1ran? 04 magistratu z naslednjim unevnlm redom: 1. Poročilo predsedstva, £?!** i" blagajnika. 2. Razni predlogi ln tmsvetl. 3. Slučajnosti. 4. Volitev novega “«*k'epčnostl članov te vrši eno ur« ™ er? *,e„vllu navzočih čla-
p n° ™n*}t te> prllIkl » lltvo vsi hH-L* “Zbornike, da se zanes-
Itafer	Qo*I>0<llSna Mira Stflck-
Sfodni	“S. bož,Cnl1 daB v »tari
famkailnfiK	pr’ °msl-]u V Ormožu od
tamkajšnjih zavednih Slovencev 882 kros
Oraoffl	V0Bl-	001 M Btrodlie
KoZ/*o	uradnikov	Ima nato črtava?
a*nega	uradnlštva,	diurnistov, straž-
ti »81-36L ukaznih uradnikov pa PJače in doklade za to uradnlštvo w^roI^nn^en° *a tekoče leto na 7 mlll-jardi. 599 milijonov, 406.844 Din,, torej 41 Odstotkov vseh državnih Izdatkov.
- T* Državni proračun za leto 1922 iz-fifn	w^ .u	lard- 267	milijonov, 577.804
Sumi™,n E mlHiard 559 milijonov 464.821 Din. dohodkov.
eu^ši ^S*a,vni	v proračunu to
carina 417 milijonov, direktni davki 594 milijonov, Indi.-ktnl davki, dohodih ort. domen itd. 1357 milijonov Din. Razven tega Je določena 100 dcddada na one direktne davka, katerih donos pa š« ni Utoil
la liplačOo 20 % odbitka pri tzme-mavt starih bankovcev Je v državnem proračunu 25 milijonov Din. Ker mora prora-F™ *«Ie sprejeti skupščina, se odbitki še ne tako kmalu Izplačal!. ta izvedbo agrarne reforme ima r*; Proračun ta leto 1922 celih 90 milljo-ucv Din.
~ Za izplačilo sedemodstotnega drt. n " 1« v drž. proračunu 30 milijonov
— Osebne tzpremembe. Državni službi odpovedal avSkuhmit pri deželnem #®dišeu v Ljubljani g. dr. Stanko Lapajne, avskultante so Imenovani pravn!
raktikantje gg.: Edvard Vračko, .los. Sfl-
“* • - ' .St
Ptflk
Soj in Vinko "Štrukelj. Kenčllstoma g. Rud. v	VlSnJi gori	In g.	Jo*. Kan
slnlKi f	le dovolilo menjati
Cr	il	~ uradne	živinozdravflike v
aoi, J.vaem razredu na dosedaniih me-lv .f0 Imenovani gg.: Jos. Kodre v Žalcu, J'	Vandot	v	Stični, Fr.	Veble	v Konjicah
nem r'	'°bnik	v Gor. Radgoni,	v X. Činov-
Ant razred« pa gg.: Fr. Baš v Mozirju, fkemv0A v Dol. Lendavi, Leop. Karl v Kr-KolenV A Aločllnlk na Prevaljah In Pavel
^ v Dravogradu.
aadoines?J!ofcfe8'« ministra g. dr. Žerjavu
Hko s a. ?, 9reišnji minister za soc. poll-ar- Kukovec.
alk s \’ni,i0Jcn le vi5h policijski
’"ko Baebler. nretvi	generalni	konzulat v Za-
ndriaioče naoro*a' objavimo: Vse vzne-Sflmotne hCSt,!	imložaja Itarmiske
eslmmntn,, , u,';ve so izmišljene. italijansko
artstev' ***!*».*•
m	zavod«,.
n.ic.or-
katerih solidnost Je zajamčena. SmatTa še, da ni daleč dan, ko se bo italijanska esk. banka mogla zopet otvoritl.
— Izprememba pri vodstvu invalidskega odseka v Llobllani. Pokrajinski namestnik g. minister Ivan Hribar Je začasno poveril upravno vodstvo invalidskega odseka v Ljubljani vladnemu svetniku df. Franu GoršIČu. Dosedanji Vodja Invalidskega odseka dr. Anton Brecelj Je upravnemu Vodstvu prldeljen kot referent v zdravniških vprašanjih.
— Spored koncerta, katerega priredita slovenska pianista ga. Claire Trošt-Fledier in g. Anton Trost lz Dunaja v pondetjek, dne 9. januarja 1922 točno ob 8. Url zvečer v dvorani Filharmonične družbe:	1.
Bach-BusonI:	Chaconne. Anton Trost 2.
Beethoven: Sonata v As-duru, op. 110. I. Moderato cantabile, molto espresivo. II. Molto allegro. 111. Adaglo, ma non troppo. Arloso dolente. Fuga. (Allegro ma »on troppo.) Claire Trost-Fledler. 3. Vit Novšk: Balada po Byronovem »Manfredu«. 4. De-bussy: •) Polssons d’or. (Zlate ribice.) b) Jardlns sous la plule. (Vrtovi v dežju.) Skrjdbin:	Etuda. Anton Trost. 5. Salnt-
Saens:: Klavirski koncert v g-molu. L An-dante sostenuto. II. Scherzo. III. Presto. Solo: Claire Trost-Pledler (na II. klavirju spremlja Anton Trost). Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8/1, Da večer koncerta pri blagajni.
— Zimsko športno vremensko poročilo Iz Bohinjske Bistrice dne 5. januarja 1922. Temperatura —6* C. Barometer 739 (zadnje dni padel od 756 na 739). Vreme fiapol oblačno. Sankališče »Belvedere« Izborno, ceste naravne za sanjkanje prav dobre. Buffet pri »Belvedere« otvorjen. Sanlnec Izvrsten. Smuka radi nizkega snega L J. 10 cm v dolini neugodna.
— Kot tolmača za italijanščino Je imenovalo višje deželno sodišče v Ljubljani g. dr. Konrada Janežiča, odvetnika v Kamnika.
— Dostavljanje brzojavk xu zunanji dostavni okoliš. Po novem brzojavnem pravilniku, ki Je stopil v veljavo dne 1. julija 1921, se dostavljajo takoj po dohodu, t J. s posebnim slom samo one brzojavke, naslovljene v zunanji okoliš, na katere Je plačal potnlno že pošiljatelj. Taka brzojavka Je opremljena pred naslovom z znakom xpp. ali xpt. Brzojavke, za katere rii bila plačana potnlna, se dostavljajo z navadnimi pismi o priliki prihodnje dostave. Ta določila Je razglasilo poštno ravnateljstvo že konec junija ali v prvih dneh Jullla; ker pa prihajajo še vedno pritožbe zaradi zakasnitve brzojavk, ki so naslovljene v zunanji okoliš, Jih taZKlaš« vnovič in prav posebno opozarja občinstvo nanje.
— Večno tal bo vsaki gospodinji, Id ne vodi svojega gospodinjstva na podlagi Gospodinjskega koledarja »Jugoslovenske Matice«, kajti draginja narašča in samo skrajna varčnost more obvarovati gospodinjo pred mesečnim primanjkljajem. Tro-škovnlk, ki ga Ima Gospodinjski koledar, Je najboljše navodilo zs dobro gospodarstvo. Poleg tega pa Ima Gospodinjski koledar celo vrsto poučnih člankov ter praktičnih nasvetov ln Je tako v vsakem oziru najboljši prijatelj slovenske gospodinje. Ker Je njegova cena zelo nizka, sl ga more nabaviti vsaka gospodinja. Oospodlnjsld koledar se dob! v vseh knjigarnah Mi p* v pisarni Jugoslovenske Matice, Pred škofijo 21.
— ZJl. podrutntea Litija priredi dne 6. januarja 1922 na praznik *V. Treh kraljev v gostilni gosp. Srlbarja v I-ltlJl (gostilna na »Pošti«! društveno veselico s sodelovanjem pevskega zbora ZJ2 Iz Ljubljane ln godbe Kvartet Korošec lz Zagorja. Na obisk te prireditve se cenjeno občinstvo vljudno vabi.
Podružnica Slov. lovskega društva za Prekmurje se ustanovi dne 15. t. ra. v Murski Soboti.
h Sodražice. Gotove oblasti delajo
med Kranjcem in ciganom sledečo razliko: Ce hoče Kranjc konja, ki ga slučajno rie iriofe rabiti, prodati pred pc.l letom, si mora za to preskrbeti koncesijo za trgovino s konji (čc Jo sploh dobi), mora imeti zato od živ inozdrnvnika pregledan hi potrjen .hlev, plačati obrtni davek, se izkazati z živinskim potnim listom, če konja le iz hleva .pripeke ta koBčn«, iuxe& Mtaočao evidenco
komu je proda! konja. Vsega tega pa cigan ne potrebuje. On kupi in proda veliko več konj kakor vsak trgovec, ne da bi ga ovira! kak Žandar v njegovih kupčijah. Rado-vc-drii smo, kako dolgo še bodo oblasti pro* težirale cigane, nas Kranjce pa smatrale za manj vredne državljane?
— Obe nogi je odrezal vlak na postaji Grosuplje dijaku ekspertne akademije fla Dunaju Jos. Bradaču. Bradač se je vračal iz Novega mesta na Dunaj, a ga je napadla slabost na stopnjicah, preden se je ustavil vlak, da je padel pod kolesa. Nevarno ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico, vendar je upanje, da mu rešijo življenje.
— Erman Matija iz radovljiške okolice,
0 katerem smo poročali, da si je v samomorilnem namenu prereza) vrat in Žile na rokah, Je v ljubljanski bolnici podlegel ranam.
— Smola tihotapcev. Veleposestnik Lippit, njegov zet Pongratz in drogerist Poberaj iz Ptuju so v dogovoru ž hekitn Domanjlcom vtihotapljali blago Iz Avstrije. Končno so bili zasačeni in obsojeni: Lippit na 13.000 din., Pongratz lia 23.400 din., ln Poberaj na 33.800 din. Poleg tega so Jim zaplertilf tudi voz, konje ih nekaj blaga.
— Nesreča z ognjem. V Trbovljah so zakurili delavci, da So se greli. Pri njih je Siala tudi hčerka premogarja Glavača. Potegnil je veter ih Ogenj Se je prijel krila GlavaČCve, nakar je bila takoj vsa v ognju. Močno opečeno so prepeljali v bolnico.
3- V znamenju prostitucije. Mariborska policija je aretirala 3 osebe, ki so se Ha ulici obnašale tako sumljivo, da so izdale svoj pravi poklic.
Ker je ponaredil živinski pregledni Ust, je bil Obsojen Janez Likozar it Cerkelj na 6 tednov ječe.
— Vlom na s\’etl večer. V skladišče Vojaška oblačilne delavnice pri Dev. Mar. v Polju je bilo na sveti večer vlomljeno in odnašamo blaga za 32i>0Q kron. Oblast je £e prišla na sled storilcem, to sta namreč vojak-krojač ManoloVlč ln njegov tovariš Savica.
— Nesreča v premogovniku. V zagorskem premogovniku je*29. p. m. žasUlo rudarja Iv. Tomšeta. Tovariši so mo k sreči rešili življenje, Vendar je pa težko poškodovan.
EJubUanft.
■* »Bratstvo« posetl danes (6. t. m.) korporativno Umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu. Zbirališče točno ob pol 10, url dopoldne v društveni čitalnici (Rimska čeSta št 19). Vabhrt vse člane in članice k polttOšteVilh! udeležbi. Predsednik.
»*■ *Bratstvo.« Prva plesna vaja se vrši v soboto 7. t m. točno ob 20. Uri V salonu gostilna Pri »LOzarlu« ha St. Jakobskem trgu. Bratje ifi sestre polnoštevilno. Točnost dolžnost
»Bratstvo.* Seja plesnega odbora se vrši v soboto 7. t. m. točno ob pol Žp. url v salonu gostilne pri »Lozarju« ha St Jakobskem trgu. Zadeva Važna, zato udeležba dolžnost
== Hišni posestniki v Ljubljani, ki do sedaj Še nišo predložili hišnih Irt Stanovanjskih pol, se poživljajo, da jih prinese dopoldne v mestno posvetovalnico, ker bi se Jim sicer naložila občinska globa. Isto-tam se imajo zglasiti všl oni gospodarji, lei dosedaj morda še niso dobili hišnih pol.
=■« Društvo »Soča« naznanja, da bo v soboto, dnfe 7. t. m. predaval V salonu hotela Lloyd ob pol 9. url zvečer g. univerzitetni profesor dr. Ilešič o utiskih s potovanja po Južnem delu naše države. Vstop prost Vabljeni so vsi člani in prijatelji dru-štVau
* Ljubljansko občinstvo opozarjamo ha koncert našega najresnejšega umetnika klavirskega virtudža Antona Trosta Irt hje-gove soproge, ki se vrši v pondeljek, dne 9. t m. v Filharmonični dvorani. Spored obsega najlepše točke klavirske literature. Naša dolžnost je, da moralno podpiramo svoje umetnike. Lansko leto Je bil njegov koncert slabo obiskan In to moramo v pondeljek popraviti.
■» Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 25. do 31. decembra 1921 se J* rodilo v Ljubljani 31 otrok (19 dečkov, 12 deklic), od teh sta bili 2 deklici mrtvorojeni. V Istem času je umrlo 12 oseb (4 moški, 8 žensk), med njimi 3 tujci. Smrtnr vzroki So bili: 3 življenjska Slabost, 1 škerlatinka,
1 rak In ? drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni so bile naznanjene:
2 slučaja škerlatljnke ln po 1 9lUČal trebušnega logarja in griže.
* Uredništvo ln uprava družinskega Usta »Kres* sta se preselila z Aleksandrove ceste 5 v Židovsko ulico 1, 1. nadstr.
Razdelitev mosta Ljubljane v 10 ometalnlh okrajev. Ministrstvo trgovine ln industrije, oddelek v Ljubljani, razdelilo je mesto Ljubljano glasom razpisa z dne 30. decembra 1921, štev. 88.074, na prošnjo deželne zadruge dimnikarjev Za Slovenijo v Ljubljani In Iz požarnopollcljsklh ozirov temeljem določila § 42 obrtnega reda do prelci ica v 10 ometalnlh Okrajev, katerih obseg Je razviden iz objave, razglašene na magistratu na uradni deski. Iz te objave so tudi razvidni dimnikarski mojstri, ki so v dotičnlh ometalnlh okrajih edino le opravičeni Izvrševati redoma dimnikarska dela« Izvzemšl seveda slučaje nujne potrebe. Zoper dimnikarje, kateri bi se te razdelitve ne držali, postopal bode mestni magistrat kazenskim potom.
“ Beg 14 letnega dečka. Joško Perka!, 14 let stari vajenec pri tvrdki Bahovec na Sv. Jakoba trgu Je že dne 27. decembra p. I. neznano kam izginil. Ker se Je zadnje čase družil z nekim 30 letnim ključavničarjem, se sumi, da ga Je ta zvabil v kake nepoštene koristi.
* Našel se Je včeraj popoldne na Zmajskem mostu mal wertheim ključek z verižico. Dobi se ga v Komenskega ulici it 20 (gostilna).
«• Koncert v hotelu Tivoli v petek, dne 6. t m. od 15. do 20. ure. Domače Jetrne, krvave in mesene klobase. Vstopnina prosta, Se priporoča Vek. Dolničar.
Maribor.
Vprašanje natega gledališča M bflo moralo biti z novim letom rešeno. Tako se Je zatrjevalo od poučene strani, da bode z novim letom imenovan upravitelj. Novo leto Je prišlo, a o kakem Imenovanju upravitelja ni ne duha ne sluha. Menda se Je zatonilo, ali pa obležalo kje med potjo. Čudno le vsekako, da se tako rade zakasnijo pri nas tudi važne zadeve. Ali pa niso na merodajnem mestu še na čistem, kateri osebi bi ponudili to mesto, ker je toliko re-flektantov. Upamo, da ne bode .treba čakati zopet do prihodnjega novega leta zaman. Sicer pa je gledališče zadnji čas boljša obiskano, dasi se uprizarjajo večinoma stare igre. 2 aovfttatoml	*»iranv
Kako se dela s koncesijami? Restav-later M^tz pri G5tzu se preseli v lastno hl56. Zato prodaja svojo koncesijo in sicer zahteva za njo nič manj kakor 160.000 K, Kolikor je nam znano, se koncesije itak ne smejo in tudi ne morejo več prodajati. Gre le Zato, kak človek pride na izpraznjeno Matzovo mesto. In v tem oziru s O Matz ln Gotzova tvrdka edtoL Na tako mesto, katero Je imel doslej Nemec, more priti ie m samo Nemec. Tako se je zgodilo i Gčtzovo restavracijo v Jurčičevi ulici in tako se bode tudi tukaj. Tvrdki GOtž so Slovenci dobri le kot odjemalci piva, da jo bogatijo. Drugače se pa za nje ne zmehL
Novo lekarno ustanovi na Frankopan-ski ulici neki magister Albaneže. Ali ni bilo nobenega domačega farmacevta, ki bi se bil potrudil za koncesijo?
Pogreb ubitega dr. Scheachenbauerja se ie vršil dne 2. L m. lz SfrftiŠČa na ptujsko pokopališče,
V znamenju tatvin. Vdovi Kristini Kosar, stanujoči »Rod mostom«. Je bilo 11. decembra p. I. ukradena večja množina perila ln obleke v skupni vrednosti 2800 kron. Šele sedaj se je posrečilo izslediti storilko v osebi 26 letne brezposelne ter Že devetkrat zaradi tatvine predkaznoVane služkinje Marije Daniš. — Delavec Ludvik Meiin lz lennersdorfa na Madžarskem Je bil po prestani trimesečni kazni koncerti decembra 1. i. kot nevaren tat izgnan iz naše države. Na vožnji proti Špilju pa se mu je posrečilo uteči in se je povrnil Zopet V Maribor, kjer je njegovo navzočnost Včeraj občutil Že revirni nadzornik varnostne straže štefah Pribošič, stanujoč v Ga je vi ulici SteV. 5. Ko se je namreč njegova žena Vrnila iz trga domov, jč zapazila nekega moškega, ki jo je baš v trenutku njenega prihoda urhih krač popihal škOži Oktio. Klicala Je takoj rta pomoč in posrečilo s«
Je prijeti ubeglfega tička, ki ni bil nihče drug kot Melia. Pri njem So našli 2 zlate ure, 2 zlati verižici, 2 žlata obeska ter b prstanov v skupni vrednosti 5t).SOO Krna Pri Zasliševanju je prižrtal, da je ukradel takoj drugi dan po svojem pobegu Iz vlaka tudi nekemu Ivanu Sladiču iz Trbovelj, š katerim je skupno prenočeval, 1212 krOtt Nevarnega ptička so spravili zopet v sod-nijske zapore. — Hlapec' Jakcb K, iz Žg. Volčine se Je Ustavil z vozom svojega gospodarja pri gostilni »Črni orel«. Pr! tem je porabil ugodno priliko, da je segel po tuji lastnih!. Po njegovem odhodu je namreč opazil neki VOžnik, da mu je zmanjkala zimska suknja, dva druga pa zopet, da so Izginili razni predmeti, ki Sta Jih imela naložene na vozeh. Obveščena je bila tako) varnostna straža, s koje pomočjo še je kmalu posrečilo najti uzmoviča, ki se bo moral Za svojo nepremišljenost zagovarjati pred Sodiščem. — Dne 31. m. m. Je hfi-žnan storilec Vlomil v stanovanje neke Ane Sehafhalter na Koroški cesti. Nasilno J e odprl razne omare, ker pa je bilo v njih 1 sahio perilo, je pustil vse pri miru ter zopet Izginil, ne da bi bil jidVŽfOSil kakšno večjo Škodo. — Aretirana Je bila bivša Služkinja Marija D, ki Je pri svoji bivši gospodinii ukradla nekaj obleke v skupni vrednosti okrog 6000 kron.
umetniške samostojnosti v njihovih nastopih. G. Ivan Slals, profesor ljubil, konservatorija se je v taki družbi mogel čutiti deplaslranega. Igral je z ognjem češkega muzikanta. Ritmično Je interpretiral Izredno točno. V kantilani je razvijal opojno mehkost. Končno je tehnično na zelo visoki štopniL Drugi in tretji stavek Grlego-ve G-dur sonate je razlival resnične občutke. Kadar kapajo v srca poslušalcev neprisiljeno pristni Občutki, tedaj Imame, opraviti s človekom, ki je poleg tehnika št umetnik. Program, ki si ga Je g. Slals Izbral Je bol) priložnosten, boli cikajoč na virtuozne efekte. Mislim pa, da bi mogei svoje velike zmožnosti trajnejše in plodnejše Izrabiti, ako bi sistematiziral svoj« delovanje v naši sredini ter vsako leto pripravil vrsto koncertov, ki bi bili posvečeni reprodukciji klasičnega sonatnega repertoarja vljollnske literature. Recimo dva, tri večere, posvečene Bachu, Mozartu, Beethovnu, ali pa moderni sonatnl kompoziciji, Brahmsu Itd. V Ljubljani Se ni snob«, ki obožuje paganinsko čarovništvo, pač S* je dosti mladine, ki jo Je treba vzgojiti • pomočjo klasične enostavnosti za resnično glasbeno umetnost. Koncert je bil po SVOji sestavi ponesrečen, rešil ga je g. Slfll* Toiiko na splošno o koncertu.
Književni dar Slovenske Solškč Motttt za 1921 bo obsegal sledečih troje knjig: Pedagoški ZborMk (164 sff.), uredil dr. K. Ozvald. — Telovadba, II. del (s 47 slikami In mnogimi načrti — 112 strj. spisala dr. Rivko IH prof. Schaup. — Posebno ukoslOV• le pouka v elementarnem razredu osnovnih šol (76 str.), spisal Fr. Fink. Ker b« M V*t» ga Skupaj 352 strani ali malone 2Ž tiskanih jpoi dobrega pedag.-didakt, beriVfl za narož* ninO celih 8 dinarjev, Zžto pač letošnjim publikacijam §S.M ni treba š« posebnega priporočila. Knjige bodo vsak Sat dotiskan*
ter se začno Kmalu razpošiljati.
Ce! 1®,
Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponde-Ijek 9, januarja predava Ob fiavadni uri v risalnici meščartske šole g, dr. Rak »o štabu — Srbečici ali garjah«. Ta bdleZen je danes žčlo faZširjena. Ker bO g. df. Rak predaval tudi o zdravlieiiju te bolezni, še pričakuje Obilne udeležbe. Vsakemu bo v korist, če si pomnoži znanje o domačem Zdravljenju in hlgijeni.
Učiteljsko društvo za celjski okraj ima danes v petek na pfazttlk 6. t. Hi. sVoje glavno Zborovanje v risalnici mestne osnovne Šole v Celju ob 9. tiri dopoldne. Na sporedu so poročila društvenih funkci-jonarjev, Volitev odbora, predavanje gdč. Anice Cernejeve o temi »Oton 2upančiČ kot otroški pesnik« Itd. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe.
Celjski Nemci napovedujejo več Svojih prireditev za prihodnje tedne. Smo radovedni, če še jih bodo tudi letos tako Pridno udeleževali naši slovenski Celjani, Kakof lansko teto.
Pivo se pri nas od novega leta dalje prodaja po 18 krbfl liter, Ce še Bo ptvd tako po nepotrebnem dražilo, ga bo treba bojkotirati in piti za potrebo raje mesto vrček piva en četrt vina.
m ii.
Koncertno turnejo po Jugoslaviji priredita začetkom meseca Januarja 1922 naša Jdavlrska Virtuoza g. Antort TrOst in njegova soproga ga. Claire Fledier-Trost z Dunaja. Koncertirata v sledečih mestih: Dne S. Jan. v Celju, dne 6. lan. V Ptuju, dne 8. jan. v Zagrebu, kjer igra g. Anton
Žrost veliki Lisztov klavirski konceft v S-duru t orkestrom. Dne 9. jrtn^ to je prihodnji pondeliek pa nastopita oba umetnika v samostojnem koncertu V Ljubljani v dvorani Filharmonične družbe na Koh-Brethtnti trgu. Spored tega koncerta javljajo lepaki, vstopnice pa so V predprodaji v pisarni Glasbene Malice, Gosposka ul. 8, I. nadstr. od sobote dne 7. januarja L L dalje.
Koncert v dvorani •Filharmonične družbe« dne 4. januarja. Po dolgih letih čakanja smo prišli do akustične dvorane malega obsega, k|er se bo mogla gojiti intimna tlasbena umetnost Akustične prilike Filharmonične dvorane so Jake tako, da so se zdele naravnost pretirane. To pa izhaja od tega, ker le bilo doslej navajeno na akustično rezonanco Unionske dvorane. Upamo, da eo sedaj Slovenski Filharmonični družbi dani pOgoJL da razvije podroben načrt glasbetiOreproduktivnega dela, ki ga misli oživotvorlti v smislu društvenih pravit. Za človeka, Id ne more Živeti brez glasbenoumethlškega uživanja. Je Sam pogled po dvorani neka] ljubkega. Spomnil sem se na trenotke nftjglobokejšlh srčnih utripov, ki sem jih doživel v dvorani ženevskega konservatorija, kjer se, kot na Francoskem sploh, goji solistična glasba, ki Je povprečno globokejša kot Orkestralna, v okviru takozv. auditlon muslcale. Predpogoj pa Je dovršenost izvajanih skladb. Ne moremo ravno reči, da je Glasbena Matica izbrala v sodelujočih najsrečnejšo skupino umetnikov, da posveti dvorano slovenski glasbeni kulturi. Preko vsega negodovanja, domišljavosti, pretiranega kritiziranja, medsebojnega sovraštva, nestrpljivo-sti smo v Ljubljani vendarle prišli tako daleč, da že publika pravilno ocenjuje umetniške kakovosti, ki se ji predstavaijajo. ! V tem oziru je izpadla sodba o gg. Deylovi j In RCthl-Nostisovi sila neugodno, kar od-scvarja povsem popolnemu »oaunlkanrii
sokolstvo.
Telovadni in konce rini velet Sokola 1 v soboto 7. januarja 1922 ob 20. uri v veliki dvorafll hotela »tlnloha«. Spored: I. G. Ruccihi: Madaine Butterfly. (Orkester Sokola l.) fl. Vasiiij Mirk: a) Na trgu, b) Katrica (kvartet »Primorje«). HI, Zenski naraščaj: Rltrflične prdštč vale tiS K. Po-Spilltovo godbo. IV. Clanl: Skupinske proste vaje. V. Članice: Ritmične vaje ž venčki VI. F. S. Vilhar: a) Veni cVUfte,,. b) Ant Foerster: Spak (kvartet »Primorje«). Vil. V, Billi:	Mon dernler rSve —
Vulse lente — (Orkester Sbkdla i), -» Odmor. — Vtlt. 8) Grieg: RrdtiKa. b) Pahrif: Lahko noč, podoknica, (Orkester Sokoli 1.) IX. Gjuro EtšMhtit: Tebe, žlatt), la tfllitijem! (Marolt France.) a) Zar je morala doč? b) Moj Dilbere; c) Jaz pa 'mam kojn’ča; d) Oj ta soldaški boben. (Kvartet »RrlffiOfje*.) X. Člani:	»Peteroboj« s
spremljevanjetn klavirja hrt fC PošpIšllCVO godbo. XI. Clanl: Vadba na Bradlji XII, Članice:	Skupinske proste vaje na treh
gredeh (izvajale Češke Sfjksličg kot posebno točko v Lllle na K. PospiŠilctvo godbo). XIII. Smetana: Prodana nevest#: (Orkester Sokola L) Sodeluje celotni Ork* š ter. Sokola f pod Vodstvom br. Pahorja.
— Pevske točke izvaja kvartet »PriffiBrje«,
— Zajetek točno Ob SO, Url. — VstOpflina: Sedeži na balkonu la v prVl Vrsti V dvoran* 10 dift. Sedeži v drugi vrsti 9 dih. Stojišča 3 dinarje. K Obilni udeležb! vaBt Odbor Sokola I.
Dramatični odsek sokola Vit vprizor ha praznik dne (L ifl«. t, 1. ob pol 9. nri
zvečer v Sokolskem domu dfafISO: »Ve« leja«.
Sokolsko društvo v Šiški priredi predavanje v soboto ob S, tiri žvedet. Terna o splošni anatomiji. Predava df, TrauMf. *“» Zdravo!	  _
Šport Ifi turlssilta.
SpOtliii klub f Primorje* POCOVB0 Opozarja vse člane m redni občni zbor, ki še bo vršil v petek, dne 6. f. M. Ob 10. Uri dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Vabljeni SO tudi vsi prijatelji kluba.
ifiM—■Pi«aiiiiiiii1l«iat rr iirinFnr ..
Prlmorie.
Občinske Volitve še bodo vfšile v Julijski Benečiji dne 13. L m. za nekatere manjše občine, dne 22. t. m. pa 2^1 ostale občine s Trstom vred. Za 4 občine Mrliškega polit, okraja in za nekatere istrske občine, katerih meje so se izpremenlle. se vrše volitve tekom dveh mereesv,
Za angleškega generalnega konzula v Trstu Je imenovan W. R. Macknfcss.
PpkraSina.
Zagorje. Na Štefanovo se le vršila v »Sokolskem domu« veselica tukajšnja požarne brambe. Naši Vrli brambovci, kakor tudi občinstvo, je storilo svojo dolžhvit. a
Žd 300 hišnih posestnikov sO prišli !e trije, lelavci in mali obrtniki kakor tudi uredništvo se je obilno udeležilo veselice ter tako podprlo »Požarno brambo«. — Radi tega brezprimernega zapostavljanja so brambovci upravičeno užaljeni in se govori o prostovoljnem odstopu in corpore. Tako se plačuje pri naS požrtVovalndsl in nese?/*.-nost. — Akoravno država SHS že 3 leta obstoji, vendar nima naša pošta še nikakega napisa.
It Hrastnika nam pišejo: Jako karakterističen napis nosi v 278. štev. »Napreja-poročilo iz socijalno-demokratskega sheht v Hrastniku: »Bratomorilcl na delu!« ga in krstil »Naprej«. — Tukajšnji »fcatri-clje. pa so hudi češ, takega naziva pa zopet ni* smo Zaslužili; drugi pa So Zopet mnen;, da Je bil le »SlUkfeler« poročevalca in ti se imelo glasiti:	»Zepopolnilci ha delu!«
Vsekakor pa sta oba naslova zelo prime i* na za g. sodruge, kaj »e proletarec Malovrh? — Pa tudi v poročilu samem so zapazili ljudje več pomot; tako trdi mrta drugim g. dopisnik, da so poslušalci govornika, sodruga Leskošeka iz Celja prekinili Z večkratnim, burnim odobravanjem. K&f pa tega, razen g. dopisnika, til hikdo drugi slišal, Je prišel nek hudomušnež na Idejo, da Je moral imeti »Naprej*v« poročevalifi ali na ušesih pritriene nevidrte mikrofon«, vsled česar mu je bilo mogoče slišati aplavze, kar pa drugim, havadnlm zemljanom ni bilo usojeno, ali pa mu še done 99 ušesih burna pritrjevanja (Z nogami!) hrastniških rudarjev, ki so mu ob priliki občnega zbora kons. društva hoteli dati — za njegovo vestnost seveda 1 — absolutorfj v obliki — fcTreiieUuu u Hrastnika.
IZRABR
kosovec
Ljubljani.
Podružnica
in Doljnji Lendavi.
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom.
v Murski Soboti
Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici
obrestuje hranilne vloge in
vlogo na tekoči račun po JfSjtfl
Ustanovljen septembra 1919.
Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K.
* Zenska prepodila štiri tatove. Pred nekaj dnevi so vdrli štirje ne-tnani tatovi v trgovino Filipa Zan-grande v ulici Pozzo Bianco št. 6 v Trstu. Ropot, ki so ga povzročili tatovi, je slišala gospa Ritocca, ki sta nuje nad trgovino. Gospa je imela dovolj poguma, da je potolkla z metlo po podu in s tem prepodila predrzne tatove, ki pa seveda niso zapustili trgovine praznih rok. S seboj so vzeli za 650 lir raznih živil. Ce bi jih pa gospa ne bila razgnala, bi ti malone izpraznili trgovino, kajti imeli so pripravljenih več cul z živili, da z njimi izginejo.
* Tragična smrt angleškega izdajatelja. Iz Londona poročajo, da je tam pred nekaj dnevi umrl tragične smrti izdajatelj mnogih angleških revij in izdajatelj »Dailly Expressa« sir Artur Peaston. On je 1. 1914 popolnoma oslepel. Za časa vojne je daroval ogromne vsote v korist slepcev. Peaston je šel v kopelj in ko je stopil v banjo, se mu je spodrsnilo, da je padel. Pri padcu se je tako udaril ob rob banje, da se je onesvestil in utonil.
* Morilka svojega moža. Zgodilo se je v Parizu. Neka 34 letna žena, ki se je dala ločiti od svojega moža, je kmalu nato opazila, da »človeku ni dobro samemu biti« in se zaročila z nekim 10 let mlajšim mladeničem. Pred nekaj dnevi je v družbi zaročenca srečala svojegn bivšega moža in vsi trije so šli v restavracijo, kjer so v najlepši slogi povečerjali. Ko so odšli it gostilne, je prišlo med njimi do
kratkega prepira, na kar žena potegne iz žepa revolver in odda štiri strele na bivšega soproga, ki je težko ranjen omahnil na tla. Ranjenca so prenesli v bolnico, žena pa je morala na policijo, kjer je izjavila, da je moža ustie-lila zato, ker jo je on hotel že dvakrat potom neke njegove rojakinje ubiti.
* Ženin v spodnjih hlačah. Te dni je v neki londonski ženitbeni urad prišel ženin v copatah, samih spodnjih hlačah, ogrnjen z nočnim plaščem. On se je namreč pred nekaj dnevi z uradnikom ženitovanjskega urada dogovoril glede ženitve in določil čas j>oroke. Toda kritičnega dne se je ženin prepozno zbudil ter je v naglici ogrnil samo plašč, ki je deloma zakril njegovo čudno toaleto. Prišedši v urad, se je opravičil pred uradnikom in nevesto, katera se nista rnogla zdržati smeha. Uradnik mu je dal na razpolago sosednjo sobo, da se je mogel stanu m dogodku primerno obleči. Med tem je nevesta plačala uradne stroške, nakar se je izvršila poroka. Po dokončanih ceremonijah jo je mladi par urno cd-kuril.
* Poizkusi lzprenuenlti zemsko lice.
Cisto naravno je, da Je Lessepsov sueški in panamski prekop podžgal človeško podjetnost. In res prihajajo poročila iz Zedinjenih držav o nekaterih velikanskih načrtih. Tako so napravili načrt, razširiti otok Manhattan, na katerem stoji srce njujorškega mesta, za Šest milj proti morskemu zalivu, pri čemer bi se pridobilo 6 štirijaških milj neizmerno dragocenega sveta. S tem načrtom se baje že bavi skupina resnih
njujorških interesentov. Še vse boli dalekosežen pa je načrt, napraviti nasip med Novim Fundlandom in Kanado, zbog katerega bi morski tok šel k obrežju Zedinjenih držav. Ta tok bi napravil v teh krajih napo! tropično podnebje. Nič manj zanimiv je načrt, napraviti iz mest, ki leže ob Velikih Jezerih, morska pristanišča. Tu gre za to, da jih zvežejo po reki Sv. Lorenca z morjem. O tehniški rešitvi tega vprašanja ni nobenega dvoma, a vpraša se, če bi se ogromni stroški za to kdaj izplačali.
* Umor in samomor. Neka 18 letna pariška ženica je v vojski zgubila moža. Objokovala ga je dve leti, pm:cm pa je dobila nadomestek v osebi nekega 18 letnega mladeniča. Ta je pred nekaj meseci izgubil službo, a namesto da bi si poiskal drugo, je začel precej arogantno zahtevati denar od svoje izvoljenke. Vsled tega je prišlo med njima do vedno pogostejših prepirov, ki so se neki večer končali tako, da je mladenič ustrelil njo, zatem pa pognal še sebi kroglo v glavo. Oba sta bila na mestu mrtva.
Raj je Elsafluid - to st zna! Lekarnar Feller - Mica!
Proda se:
DVE ŽE NOŠENI ZIMSKI SUKNJI
na prodaj. Karlovška cesta 2411.	29
1 MESECEV STARA PSICA', ČISTOKRVNE PASME DOBERMAN
se proda- Naslov v upravttišftv vlujfo-slavile«.	33
MALO POSESTVO
na prodaj. Cesta na Pobrežje 22, Maribor.
26
VINOGRADSKO POSESTVO
v Halozah, tropinovo in slivovo žganje ter naravno haložko vino se proda. Več se poizve pri Alojzu Mir v Ptuju.	20
mp m
Kupi
>t sc:
POZOR, PEKARJI.
Kupim stroj za deljenje testa. Pismene ponudbe pod »Stroj štev. 32« na upravo Usta.
32
Službe:
MOČAN, 16 LETNI MLADENIČ
bivši učenec meščanske šole želi priti kot vajenec v kakšno trgovino z mešanim blagom. Prijazne prijave pod štev. 1000, poštno ležeče, Tržič.	24
UCENEC
poštenih staršev za trgovino s papirjem in galanterijo se sprejme. Naslov v upravi Usta.	11
POPOLNOMA 1ZVEZBANEGA BRIVSKEGA POMOČNIKA
iščem. Nastop takoj. Vekoslav Ojurte, Maribor, Jurčičeva ulica 9.	17
KONTORISTINJA
kot samostojna pisarniška moč, vešča slovenščine in nemščine ter knjigovodstva in strojepisja se sprejme takoj. Prednost imajo one gospodične, ki so že služile v stavbni pisarni. Ponudbe pod upravo lista pod »vestna«.	13
Razna:
MODEL,
Išče se ženski model, dober statut zaslužek. Poizve se Stritarjeva alica S, 1L nadstropje, leva	24
DOBRA, ZDRAVA DOJILJA
sprejme dete v rejo. Naslov pove aprara »Jugoslavije« v Mariboru.	tl
GOSPODIČNA
išče mesečno sobo, eventualno s hrano. Ponudbe pod »Soba«, poitaoleteča, Lltib-
IjUML	22
11 LET STARA, ZDRAVA KMEČKA DEKLICA
(sirota brez očeta in mater«), Katera Mag« duša bi Jo hotela vzeti ca svojo. Dopise prosim na naslov »Sirota 26« npravništva »Jugoslavije«, Ljubljana.	26
500 K NAGRADE
kdor odda solidnemu trgovcu sobo s posebnim vhodom, meblovano ali nemeblo-vano. Ponudbe na naslov J. Oortšček, Sv. Petra cesta 6. Ljubljana.	2500
MLAD PROFESOR
Išče ca takoj ali ca 1. Januar raeMovaae sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2444-B na upravo lista.	2444
VEČJA PRAZNA SOBA
pripravna za pisarno, se išče. Ponudbe a« upravo »Jugoslavije« pod »Pisarna 21«.
21
ZENITNA PONUDBA
Poduradnik v državni službi, inteligenten, lepe postave, v starosti 32 let, Želi znanj« z gospodično ali vdovo v starosti do 26 let, katera ima trgovino, ali gostilno v mestu ali na deželi. Le resne ponudbe s sliko, katera se na zahtevo vrne. Tajnost zajamčena. Pondudbe pod šifro »Srečna ljubezen« na upravntitvo lista.	25
Naznanilo.
Naznanjam, da sem 31. decembra 1921 izstopil iz tvrdke Fr. Kalmus & F. P. Vidic & Komp.
Moja pisarna se nahaja od 1. januarja 1922 dalje
na Dunajski cesti It. 14
v Mathianovi hiši zraven tvrdke Schneider & Verovšek.
Fr. Kalmus,
tovarna glinastih peči in štedilnikov.
-ItlDUSTR STRilBE-nOSTOVIH OBISK iŽEMCT BREZPtflČfiO. E|
Tesarje išče
IVAN PFEIFER, les. tu. CEUE
KUPIM
vsako množino zdravega tresla, lepo tesanesa lesa, največ od 5/8 debel in do 60C0 m okroglega lesa od 25 — 50 cm debel od 4, 5 in 6 m naprej dolgosti. Prosi se ponuditi franko vagon nakladalna postaja.
Manufakturist,
dober prodajalec
Plača K 3000*— do K 5000*-Reflektira se samo na prvo moč.
Ponudbe »Dober prodajalec"
poštno ležeče Maribor.
Proda se:
iz proste roke večje obrtno podjetje z vodno močjo v bližini Ljubljane Podjetje se nahaja v najboljšem stanju. Več se lahko poizve v upravništvu lista pod „VODNA MOČ".
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
/seh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo babor tudi za industrijska podjetja in razpečava
. ii wM Hs a lin in domato vpoiabi. Hi mn l imi mi
Z „L* Orčal Henn6“, Parls
barva lase v vseh nuancah in izdeluje vsa lasna dela M. Podkrajšek, frizer za dame In gospode, Ljubljana, Sv. Petra cesta št 32.
lni Sr. Miroslav
obUstvano poverjeni
stavbni Inženir
UUBUAtlA
HlišerjCM vika številka &
Specjjai. stavbeno podjetje M betonska, leiezobetMt-eka la vodne ggndb«.
Izraba vodnih slL
Stečaj.
U kancelariji inžinjerskog odelenja Dravske Divizijske Oblasti u Ljubljani na dan 25. januara 1922. godine u 8 časova održače se ofertalna licitacija za nabavku gra-djevinskog materijala za opravku zgrada barutane u Kamniku. Materijal je izložen u opštim uslovima, koji se sva-kog dana mogu vidjeti u kancelariji inžinjerskog odelenjf Dravske Divizijske Oblasti.
Svaki licitant pre licitacije polaze kaši Dravske divizijske Oblasti kauciju i to podanici kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 10%, a strani podanici 20 % od predračunske sume materijala.
Pozi vaju se sva zainteresovana lica da prisustvuju n§ ovoj licitaciji.
Iz kancelarije inžinjerskog odelenja Dravske Divizijske Oblasti 1. Br. 5204 u Ljubljani.
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19.
prvovrsten
kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista.
Dobava samo v vagonih.
Ustanovljena leta 1831.
ASSICURAZIONI GENERALI V TRSTU
Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg — Sv. Petra cesta štev. 2 v lastnem domu.
OH na zavarovalnica.
Zavaruje zoper požare na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov, na življenje in za doto v vseh mogočih
sestavah. Družba je izplačala za škode nad poldrugo miljardo kron. Premoženja družbe znaša preko 550 milijonov kron.
I1	0	
1	2	O
Glavni la odgovorni urednik Zorko Fakin
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani