Imeli smo te roke, danes imamo znanje in stroje
- Nt.*J*T2?""J ***' v*Bh **°rov skupščlne občlne LJubtjana Cen-L'Jr^Mm v *•'"•*» 6-"»«!/«, so delegatlin števllnl gostje počastlli ob&naU prmznlk, 9. maj. Na ta dan pred 37 letl se /e z zmago nad rašizmom končala druga »vetovna vojna In prav tega dneje v naše 7V^. l™»'«/« zmagovlta partlzanska vojska. Občina Center je določlla ta dan za svoj občlnskl praznlk.
Kot vsako leto so na slavnostni seji tudi to pot podelili občinske nagrade, ki so jih letos dobili:
Baletna skupina Lidije Sotlar, Ja-kob Rozman-Ciko, Ančka Tomšič, An ton Turk in Zveza pioniijev Ljubljana Center.
V imenu pobratene občine Delnice je delegate in občane Centra prisrčno pozdravil in jim čestital k prazniku predsednik tamkajšnie občinske skupščine Nikola Movrin, iz pobrate-ne občine Bijelo polje pa je poslal poz dravno brzojavko predsednik skupšči-ne Muharem Dizdarevič.
Predsednik občinske skupščine Al-bin Vengust se je v slavnostnem govo ¦ ru spomnil tistega dne, ko je 9. maja 1945 junaška partizanska vojska po zadnjih ogorčenih in krvavih bojih na Orlah vkorakala v pomladno, sončno in okrašeno Ljubljano.
Prav v Ljubljani je uspelo Osvobo-dilni fronti vključiti v osvobodilno gi-banje skoraj vse prebivalstvo. Organi zacija OF je bila neizčrpen vir za mobi-lizacijo borcev za partizanske čete.
Za stabilizacijo spet potrebu jemo nekdanjo samozavest
Vojna je bila končana, oborožena re-volucija izbojevana. Naruševinah sta-rega je bilo treba zgraditi novo. Z ena-kim žarom in voljo kot v boju z okupa • torjem so včerajšnji partizani skupaj z delovnimi ljudrni obnavaljali poruše-no domovino. Še preden je bila konča-na obnova, so začeli graditi tudi že nove tovarne, komunikacije in stano-vanja.
Resnično smo lahko ponosni na vse, kar smo ustvarili v naši deželi na poli-tičnem, družbenem in ekonomskem področju. Premalokrat se vračamo v preteklost in pozabljamo, da smo bili včeraj še Dravska banovina, sedaj pa smo že skoraj štiri desetletja republika z vsemi značilnostmi socialistične dr-žave.
Ni dolgo tega, ko je imela Ljubljana le dvakrat toliko prebivalcev, kot jih ima danes občina Center. Samo delav-cev je danes v Ljubljarri dvakrat več, kot je bilo pred vojno vseh prebival-cev. V prvih povojnih dneh tudi sa-moupravljanja nismo poznali, medtem ko danes ni nikogar več, ki ne bi tako ali drugače sodeloval pri utrjevanju in širjenju socialističnega samoupravlja-nja.
Danes je položaj tak, da spet potre-bujemo samozavest, takšno, kakršno smo imeli v letih 1941 in 1948, ko smo bili izpostavljeni najhujšim pritiskom. Pozabljamo, da smo imeli v tistih ča-sih ne veliko več kot roke, danes pa imamo znanje in stroje. Dve leti že govorimo o gospodarski stabilizaciji, pa še niti za las nismo začeli ravnati drugače, kot smo vajeni. V naši občini skoraj ne poznamo delovne organiza-cije, ki bi v svojem programu napravi • la vsebinske spremembe. Imamo take, ki brez sramu načrtujejo izgubo. Vse prepočasi se uveljavlja spoznanje, da trgovina in industrija, kakršni imamo v Centru, zaposlujeta predvsem niz-kokvalif icirane delavce in da je v takih razmerah sila težaven prehod na proi-zvodnjo z visokim deležem vloženega minulega dela. V naši občini moramo storiti veliko več za večjo produktiv-
nost dela, čvrsteje povezati trgovino med seboj in trgovino z industrijo na pristnih dohodkovnih odnosih. Pove-čati moramo uporabo znanja. Znanje naj se preseli iz raziskovalnih zavodov in knjig v glave proizvajalcev, od tod pa v roke, da bomo znali uporabljati sodobno tehnologijo in znali produk-tivno delati. Število izumov in tehnič-nih izboljšav je v naši občini povsem nepomembno. Novatorstvo in raciona-lizacijo bi morali poznati pri vseh de • lovnih postopkih, tudi v občinski upravi in sisovskih službah.
Denar je v mirujočih stro jih, neizrabljenem delovnem času
Kar naprej trdimo, da ni denarja in da se moramo odpovedati investici-jam. Pri tem pa vsi vemo, kako nez-nanske količine denarja ležijo v zalo-gah razdrobljetie trgovine in številnih skladiščih podjetniško mislečih toz-dov. Koliko denarja leži v slabo izkori-ščenih delovnih sredstvih zaradi neu činkovite tehnološke organizacije, za-radi delovnega časa, ki ni prilagojen človeškemu bioritmu in ko vsi vemo, da je popoldanska storilnost bistveno večja od dopoldanske.
Odločneje moramo v bitko za dina-mičen in stabilen gospodarski razvoj ter uveljavljanje zavesti, da smemo po-rabiti le toliko, kolikor smo ustvarili. Kot skupščina občine moramo neneh-no ocenjevati, ali in kako se gospodar-ske in druge delovne skupnosti dejan • sko spreminjajo v organizme, ki so sposobni uspešno nastopati na svetov-nih trgiji.
Slovensko združeno delo je po ne-"kajletni stagnaciji v izvozu blaga lani doseglo zavidljive rezultate. Vrednost družbenega proizvoda v blagu, ki smo ga izvozili, jeznašala dobrih 31 odstot-kov celotnega družbenega proizvoda, ki smo ga ustvarili. Ljubljana se je že slabše odrezala, samo s 27, občina pa le s 16,5 odstotka. Pričakovali bi, da bo slika obratna. Slovenija bi morala gle-de na svojo ekonomsko razvitost izvo • ziti okoli polovico vrednosti družbene-ga proizVoda, vendar ne z izgubo t\a dohodku, pač pa z enakopravnim go-spodarskim položajem na tujih trži-ščih.
Predvsem bi se morali vsi skupaj strokovno in samoupravno došolati, da bi znali racionalno izkoriščati druž-bena proizvajalna sredstva in da za združevanje sredstev ne bi bilo omeje-
vanja ne v republiških ne v občinskih mejah, da o tozdovskih niti ne govo-rim.
Posebej v naši občini ne bi smeli biti ponosni na število ozdov in tozdov, ampak bi se morali vprašati, kaj te trgovine in delavnice pomenijo za za-dovoljevanje standarda delovnih ljudi in kaj pomenijo v sk^upni produktivno-sti družbenega dela. Pred nami ni sa-mo stabilizacija, ampak gospodarska reforma z globokimi družbenimi spre-membami, takimi, ki pravzaprav po-menijo nadaljnji korak v naši revoluci • ji. Tu pa naj vstopa s svojo močjo dele-gatski sistem, da bo socialistična sa-mouprava še hitreje napredovala, da bo temeljno delo delegatov v delegaci-
jah, kjer naj polno izstopa pluralizem konkretnih interesov.
Ob našem občinskem prazniku, 9. maju, ko praznujemo dan zmage, je prav, da se vračamo v mladostne dni naše revolucije. Spomnimo se, kaj smo želeli ustvariti in dati novemu svetu, svetu brez krivic, z obilo soli-darnosti in sosedske pomoči, da si bo-mo enaki, zadovoljni in srečni v vseh družbenih središčih.
Priznajmo, da je tak svet še daleč. Hudo bi se motili in strašno bi bilo, če bi bila revolucija odvisna samo od prve generacije. Socializem še ni zma-gal in zato ima vsaka generacija svoje možnosti in svoje naloge. Vsak čas ima svoje junake, pomembno je, da jih je čimveC.