P« pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 ietrt _ mesec « » 6„50„ 2,20, V upravništvu prejeman: za telo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — , «etrt » » 5 » - » mesec , 1 „ 70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2.1., 17. Izhajavsakdan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 165. V Ljubljani, v soboto 21. julija 1900. Letnik XXVIII. Kje so vdinjani naši liberalci? Zapisali smo že svoj čas na tem mestu, da pripravlja »Narodova« pisarija in vse, kar je ž njo v zvezi, naravnostne odpade od katoliško cerkve med Slovenci Na to moramo biti pripravljeni; prvi ugodnejši trenotek bo to pokazal. Peklensk je ta namen, skrajno umazana je pa tudi zunanja priložnost, ob kateri se je pričela ta naj-strastnejši doba v borbi proti katoliškemu prepričanju med nami. Liberalcev, ki so pod imenom klerikal-stva pobijali katoliško cerkev, zlasti pa njeno duhovstvo na slovenskih tleh, smo imeli vedno. Še pred 1. 1848 srečujemo to na-Bprotstvo. L. 1848 so Konšekove celjske no-vine s posebno slastjo jele udrihati po duhovnikih ; morda bi kazalo »Narodu«, kedar nima od drugod gradiva, da pobrska po njih. Struja, ki se je osnovala proti Blei-•vveisu, Janežiču, Costi in drugim, je stala na odločno -protiklerikalnem« stališču. »Narod« in manjši psički na časniškem polju, ki so se skotili v njegovem kcčurju, nekaj časa lajali, potem pa žalostno poginili, so vsi dosledno pobijali katolištvo na Slovenskem. Pri tem pa opažamo to-le posebno zanimivo dejstvo : Protikatoliška gonja na Slovenskem je bila vedno le pritiklina nemško -židovsko liberalne vojske. Brez duha, brez izvirnosti so prepisavali in prežvekavali slovenski liberalčki, kar so pobrali po židovskih listih in brošurah. Naš sedanji boj je pa še grji za naše nasprotnike. Vnel se je bil o b t i s t e m času, kot se je začela med Sc h o -nererjevciinWolfovciagitacija zaodpadod k a to 1 i ške cerk ve in z a p r o t e s t a n t s t v o i n starokato-1 i s t v o. Vse gradivo, s katerim napolnuje »Narod« svoje predale z umazanimi napadi proti nam, je povzeto iz okrožnice naših iz-dajavskih nemških kričačev. Povestice o duhovnikih s celega sveta, ki jih pa morajo nemški listi zelo velikrat preklicevati, dobivajo »Narodovci« od tam in jim verjamejo. Tudi napadi proti moralki LISTEK. Iz nove pisarije. Časniki drugih narodov imajo navado, da iz moderne poezije pobero najbizarnejše cvetove ter jih povite v šopke podajejo bravcem. Dajmo še mi! Tudi naš narod ima, mislimo, pravico, da izve, kako cvetje poganja razgreta domišljija ali pa strastno hlepenje po nenavadnem, izvirnem njegovih sinov in hčera. Da, tudi hčer! Hčere slovenskega naroda stoje v vrstah najmodernejših modernih, in pred nami leži zvezek j črtic iz ženskega življenja, naslovljen: Mi-\ sterij žene. Cena 1 K. Spisala je te črtice, ne vemo, gospa ali gospica Zolka Kveder, katera se nam koj na prvem listu predstavlja v podobi. Moderna prikazen že po unanjem. Poglejmo malo v notranjost te moderne pisateljice, poglejmo malo v njene črtice. Kar bravec takoj opazi na teh črticah brez naslovov, to je njih kratkost. Črtice kratke, stavki kratki. Čujmo! Koj prva črtica: »Na velikih žrtvenikih svetovja so gorele duše. Krvave zmučene. Kri je vrela raz altarjev v brezmerjc. Ogromni krvavi slapi so padali v vesoljstvo. Po neizmernem sv. Alfonza Ligvorija so vzeti iz nemško-ra-dikalne protikatoliške zaloge. Inomoški Sche-rer, »Ostdeutsche Rundschau« in druga Schonererjeva trobila so že obdelala to tva-rino in jo tudi že dobila po nosu vsled njihovih premišljenih laži in obrekovanj. Naj zapišemc na tem mestu: a v. Alfonza moralka je priznana od najvišje cerkvene oblasti, da se sme brez skrbi rabiti. Ljudje, ki napadajo veličastnega vzornika krščanske popolnosti, svetega Alfonza, enega največjih mož, kar jih je v zadnjih dveh stoletjih imela katoliška cerkev, enega najbistrejših veleumov, kar jih ima izza 18. veka pokazati katoliška veda, najpožrtvo-vavnejšega dobrotnika duhovstva in ljudstva, nimajo več pravice, da se imenujejo katoličani. Čim preje se pokažejo v svoji popolni nagoti, tem bolje za nas. Moralka je veda in na tem polju se z lažmi ne da nič doseči. Napada se kazuistiko sv. Alfonza, ki v posamnih slučajih kaže, kaj je pravo in kaj ne in s tem pojasnuje moralna načela, ki se mora tikati vseh tvarin, katere zadevajo ob moralo, vseh razmerij človeškega življenja, in seči mora tudi globoko v blato, kamor za-gazi človeška natora. Hinavski licemerci! ki govore tu o pohujšanju. Zdravilska veda, ki se tiče telesne strani človekove, mora tudi opisavati vse bolezni in učiti leke zanje. In ti spisi niso za vsakogar, marveč samo za tiste, ki jih rabijo. Dušne bolezni, nemirna vest, obupno srce, ki je zdravijo milosti katoliške cerkve, so pa pač mnogo važnejše, nego telesne. Če se torej dušnemu zdravniku dajo točni napotki za posamne slučaje, je to pač nujno potrebno, da se ve ravnati, kadar zadene ob nje. To je tako pametno in tako samo po sebi razvidno, da je treba brezmejne strasti in občudovanja vrednega zaupanja v neumnost ljudi, ko se pišejo taki napadi. Kakor smo že rekli, je ta borba med Nemci že končana, ko se pri nas še pričenja. Njen izvor je lahko umljiv. Strupeno sovraštvo protestantstva proti katoliški cerkvi izmišlja vedno novih napadov proti nji; sedaj pa vzlasti, ko se je iz politiških na- menov pričela v Avstriji gonja proti ka-tolištvu. Narod zajemlje iz teh virov. Pribi-jmo ta-le dejstva: 1. Schonererjeva klika hoče razbiti Avstrijo, da vstvari veliko Nemčijo od Bel ta do Adrije. Mi smo odločeni po njihovih namerah, da izginemo v nemštvu. Največji ovira temu je katolištvo v naši državi. To je torej treba najpreje oslabiti. Katolištvo je najmočneje in najzavednejše v alpskih deželah. Zato se je ta agitacija najbolj vrgla na nje: Tirolsko, Solnograjsko, Štajarsko in — Kranjsko. Pri nas opravlja te posle »Narod« s svojimi sorodnimi lističi. Ne vemo, ali so naši liberalci podkupljeni od vsenemške stranke, ali kako drugače zavestno zvezani ž njo; to pa vemo, da so njihovi napadi direktna podpora vsenemške agitacije z namenom našega popolnega potuj-č e n j a. 2. Ta boj ima protiavstrijski in protislovanski značaj. Framasonstvo s svojim sovraštvom do Avstrije, veliko nem-štvo s svojim brezmejnim napuhom, liberal-stvo s svojo dobičkaželjno podlostjo, prote-s tantstvo s svojim sovraštvom do katoliške cerkve, socijalna demokracija s svojo židovsko skvarjenostjo — to so sile, ki se bojujejo v njem. In vmes koraka z mehurjem za pasom, s čikom v ustih kot neotesano ;hlapče naše liberalno časopisje z »Narodom« na čelu. Pojte, izdajavci, kamer vam drago; naš narodnepojdc za vam i. »Glejte zločinca!" Šestnajst let star — doctor iuris! Mladenič z najkrasnejšimi lastnostmi. Lepa postava — vse gleda za njim. Njegov govor je duhovit, njegova beseda ognjevita. Oče je ponosen nanj, ga sili, da naredi karijero. Plemenito ime daje sijaj efektnemu nastopu. Njegov značaj je čist, nihče no najde madeža na njem. Advokat prve vrste, vse dere k njemu. Bogastvo mu odpira svoje zaklade, pogledi ljudstva so vprti vanj. Sorodstvo in svaštvo mu daje pristop v najvišje rodbine. Komtese bodo srečne, ča jim nudi svojo roko. Dota se mu smeje, treba le roko stegniti po njej. Ali hoče biti damagog? Ljudstvo ga ljubi, gre za njim, kamor hoče. Ali se nagne na aristokratsko stran? Orofje ga vabijo v svojo rodbino. Velikanska pravda, on je zastopnik. Vse se zanima za krivca, in veliko bolj pa za mladega advokata, ki z veliko učenostjo in s še večjo iinostjo zastopa stranko. Zmaga je gotova. Sijajna zgovornost njegova je očarala sodnike in občinstvo. Še jedna razprava — in slava s kupi denarja se vsuje doktorju v naročje! Pa pot posvetne pravičnosti je opolzka. Želja po zmagi ga omami. Zmage gotov se spusti v negotove kombinacije. Papirnata palača dokazov se podere. Besede zmagujejo nad resnico. Zvijača triumlira nad pravico. Pravda je izgubljena. Genijalni mladenič je potrt. Ideali, za katerimi je hlepel, so ga varali. Ambicija se mu studi. V dnu duše čuti stud in nevoljo. Vse svoje talente je uporabljal za minljive stvari. On beži iz sodnijske dvorane, se zaklene v svoj tihi stan in premišljuje. Sijajni govornik, priljubljeni družabnik je izginil. Boji so končani, vest jo mirna. Iz advokata strank je postal advokat pravice, advokat katoliške cerkve. Prej je reševal pravdo, sedaj rešuje duše. Vso svojo velikansko juridično izobrazbo uporablja za zveličanje duš. Z neumorno vnemo proučuje bogoslovna dela. Da se več stori za zveličanje duš, ustanovi 1. 1732 red, ki se naj posveti rešitvi najbolj zapuščenih in najrevnejših duš. Na prižnici, v izpovednici deluje neumorno z največjo vnemo, zaničujoč svoje lastne potrebe, živeč le za blagor bližnjega. Škofovska mitra se mu ponuja. On iskreno prosi v svoji ponižnosti, naj se mu ne izkazuje čast, naj se mu ne nalaga toliko breme. Papež Klement XIII. mu ukaže pokorščino, in ga venča s škofovsko mitro 1. 1762. Kot škof prepotuje vse kraje svoje škofije. Kot apostol deluje, kot mučenik trpi. Kar je slabih, izprijenih ljudij, ga sovražijo, vsakemu njegovemu koraku predbacivajo na- prostoru so orili veliki, mogočni krvavi vriski«. Kajne, dragi bravec, misterijozno ? Kaj neki je to bilo? Čakaj, pisateljica takoj pove, kaj je to bilo: »Bakanal krvi. Krvi duš. Ženskih«. Zdaj torej veš, kaj je bilo. Toda dalje: »Velika krvava morja so plavala v svetovju. Raz altarjev so padale mlade, nežne duše«. Kam? Vsekako v ta krvava morja, kakor žabe v mlako. In zakaj so padale? Poslušaj: »Veliki satani so jih suvali v blatna, krvava jezera«. To je sicer misterijozno, ali umni bravec takoj ugane, da so ti satani moški. In pa ta čudna kri, kaj vse zna! Pisateljica pravi o njej: »In kri je kričala jada, srda, boli in prokletstva. Koncem črtice je tudi nekak nadpis tej črtici: »Bakanal pekla. Pekla duš. Naših«. Po svoje si razlaga pisateljica, zakaj ljudje molijo: »Molimo k Bogu, k svetnikom. Mi ljudje. A vi moški k Mariji, k čisti, sveti, idealni lepoti. Molite k Rafaelovi Madoni, k svetnicam Tiziana, Mihelangela . . . . . K ženski molite!.....A me molimo Krista. Z vročimi, fanatičnimi moli- tvami, ki palijo pamet. Vse občutke telesa, vso strast krvi zlivamo v veliko pijanost duše«. Kedor tako sodi o molitvi, sodi, kakor slepec o bojah, ali pa je njegova sodba samo zato taka, da bi bila izvirna. Pa ni! In zato, ker žensko baje tako molijo, kakor si domišlja pisateljica, vzklikne ta navdušeno : »Me ženske — dekadenti ! Me ženske — nadljudje!« Ubogi Nietsche, kedar zlezeš v žensko glavico, da hoče potem z lučjo tvoje modrosti razsvetliti vse misterije. Toda dalje! »Njene blede, bolne roke so jokale za njim«. Stari Lichtwer je svoje dni rekel: »So ein Lied, das Stein ervvei-chen, — Menschen rasend machen kann«. Pa niso samo pesmi take, tudi v prozi naletiš včasih na tako mesto. Blede roke, ki jokajo za kom! Razume se, da jo je brutalno, trdosrčno zapustil, ker jo bil zdrav, ona pa bolna. Je že tako, zato je pa tak ta misterij žene. Kar in kakor piše pisateljica o razmerji med moškim in žensko, to bi pri pisatelju grajali, pri pisateljici bodi molk edina primerna sodba. Misterije rodbino nam slika kaj živo-bojno pisateljica. Samo to-le ljubko podobico hočemo pokazati bravcem: »Zjutraj jo je pretepel. Samo tako. Višnjeve, na robeh umazano rumene srage udarcev so ji krile rame, pleča, roke. Pod levim očesom se je svetila z krvjo podlita oteklina«. O ti misterij, ti! Kako sodi pisateljica o ženi in o možu, to nam pove v eni najkrajših svojih črtic zelo jasno. Šteli smo vrstice, 17 jih je, med temi ena samih pomišljajev! Črtica pa se da še bolj okrajšati in pove isto. Rabili bodemo pisateljičine besede, samo izpustili bomo, kar se da brez škode izpustiti: »On in ona. On je bil truden in glava ga je bolela .....Ona je prišla k njemu in se ga hotela okleniti.....On pa jo je odrinil: Pusti mo . . .! Mož . . . Ona in on. Ona je bila bolna. Vsaka beseda jo je bolela .... ... On ... je stopil k njej in ji pogladil lase. In ona ie prijela njegovo roko in jo poljubila: Ti zlati, dobri . . .! Žena.-- — Dve ljubezni . . . .« Kajneda, strašen misterij žene?! Skoda, da pisateljica ne obrača svojega talenta, ki ga brezdvomno ima, bolje. Mogoče pa, da smo mi premalo skromni. Za 1 krono 58 stranij misterija je vender veliko. Ali ne? pačne namene, ga preganjajo, se mu ustavljajo. Liberalni elementi v svoji pijanosti in prevzetnosti ga sovražijo, obrekujejo. Krščansko ljudstvo ga ljubi, ga časti, mu je pokorno. Strog proti hudobiji neke hinavske ničvredne klike, ki se diči z imenom napredka, je ljubeznjiv, potrpežljiv zdravnik slabostim ubogega ljudstva. »Sovražnik ljudstva je!« upije nesramna klika. »Ne, on je naš škof, naš vodnik, naš prijatelj!« odgovarjajo tisočeri glasovi poštenega ljudstva. Po trinajstih letih težavnega škofovanja stopi nazaj v svoj red, odloživši težko mitro in se posveti le dušnemu pastirovanju. Celo življenje študira juridične, moralno-teologične in filozofične knjige, da na podlagi dolgoletnih izkušenj in vseobsežne izobrazbe sestavi navod za dušno pastirovanje izpoved-nikom v najtežavnejših slučajih. Boj proti nečistosti in krivici mu je geslo, čaščenje Boga v presv. Zakramentu in njegove pre-čiste Matere mu je namen. Mehak proti slabosti, oster proti zlobi, je pravičen vsem. Namesto prevzetnega racijonalizma in hinavskega liberalizma postavlja trdni, jasni, vsem pravični nauk katoliške morale. Do edenindevetdesetega leta svoje starosti piše, moli, uči. Dne 1. avgusta 1. 1787. leže v grob. Leta 1839. je proglašen svetnikom. Dne 11. marcija 1. 1871. je na proš njo kardinalov, škofov in redov proglašen cerkvenim učenikom. Ta mož je sveti Alfonz Liguo-r i j a n s k i. Glejte zločinca! Oni ljudje, ki na poziv Schonererja in Wolfa, teh mož, katerih svetost je dovolj znana, iz političnih in osebnih vzrokov ru-jejo proti Rimu, v njegovih delih stikajo po »nenravnosti«. Pačijo citate, lažejo izreke, obrekujejo osebe — in najdejo nenravnost. V ta krog je stopil »Slov. Narod« s svojimi od Alfonza svetejšimi uredniki. Še boli laže, še bolj obrekuje, nego jata nemško nacijonalnih bokserjev. Za njim se vleče četa mož, ki se imenujejo »inteligentni«. V tej četi so profesorji, so gigerli, so barabe, so advokati, so krč-marji, so kramarji, so dijaki. Ne vsi, mnogim se studi ta grdi, nepošteni boj, a mnogo jih je, mnogo, ki so zapeljani po predrznosti in samosvestnosti liberalnih »voditeljev inteligence". Živo nam stopa pred oči oni prizor pred jeruzalemsko judovsko-pogansko porotno sodbo, ko je vprašal predsednjk sodišča : »katerega naj izpustim ?" »Živio Baraba ! Barabo izpusti !« je rekla tedanja porotna klop Malo pozneje je svojo kri prelival Pravični. Izpuščeni rovar je sedel v krogu svojih zvestih, veseleč se svobode in časti. „Ži-vio Baraba! Baraba je naš mož ! On je pravičen ! Glejte zločinca — na Golgoti!« Podobno je sedaj stališče katoliške cerkve v Avstriji in na Slovenskem. Stopi v ljubljansko gostilno med liberalce — in lahko doživiš podobne izreke. Glejte zločinca! V uredništvu »Slov. Naroda" so pošteni ljudje. Pošteni znanstveniki so tisti, ki jim sled& Kdor ne verjame, da je vse res, kar piše »Narod« o katoliški morali in zlasti o svetem Alfonzu, temu je »Narod« zagrozil, da mu bo dal priložnost, dokazati svojo nedolžnost, pred sodiščem. Klasično ! Ljubljanski porotniki bodo torej sodili, ali so v morali svetega Alfonza oni nauki, ki mu jih »Narod« podtika ali ne ! Tavčar in Malovrh sta vsekako večja advokata, nego Alfonz Liguorijanski. V očeh liberalcev sta tudi večja svetnika. Katoliška cerkev je pa učiteljica nenravnosti. Glejte zločinca ! Dr. E. L a m p e. Politični pregled. V Ljubljani, 21. julija. O novih Koerberjevih načrtih pišejo »Narodni Listy« mej drugim to-Ie : Ministerski predsednik namerava najprej zbližati Cehe in Nemce v jezikovnem vprašanju s tem, da bo spremenil jezikovna načrta, ozirajoč se na želje, ki sta jih izrazili stranki v svojih spomenicah. Ako se pa Koerberju to ne posreči, spravil se bo na drugo polje. Skušal bo odstraniti obštrukcijo morda s preklicem Kindingerjevega ukaza. Vsporedno s tem bo na dnevnem redu sostava nove večine. — Prav verjetno je, da je češki list uganil pot, ki jo hoče nastopiti Koerber. Stavka nemško-nacijonalnih odbornikov v Žatcu bo menda kmalu končana, ker so se možje v minulih tednih prepričali, da jim ne gre nič kaj po sreči. Njih ugovor proti razpustu prejšnjega občinskega zastopa, v katerem so imeli večino nemški nacijonalci, je sedaj zavrnila tudi druga instanca. Istotako se ni nihče oziral na njih pritožbo proti znatni denarni kazni, ki jim jo je radi abstinence v vseh 12. sejah naložil vladni komisar. Možje so dobili te dni dostavljene dolge nosove in pa nalog, naj takoj plačajo, kar so dolžni. V prihodnjih dneh bodo postali že bolj pohlevni ter se udali v neizogibno usodo. Južnotlrolski italijanski deželni poslanci se že kesajo, da so tako pohiteli s sklepom o obstrukciji v tirolskem dežel, zboru, in radi bi z lepa popravili nepremišljeni korak. Ker si ne vedo drugače pomagati, naročili so pri sestanku minuli četrtek, ki se je vršil v Tridentu, poslancu baronu Malfattiju kot načelniku kluba, naj vpliva na ministerskega predsednika Korberja, naj določno pove svoje mnenje o tridentskem av-tonomistiškem programu, da se morejo eventuvalno nadaljevati sedaj prekinjena pogajanja z nemškimi poslanci, ali pa se pretrga mej njimi vsaka zveza. Lahi menijo, da dobe od vladnega načelnika vsaj deloma povoljen odgovor ter da jim ne bo treba pričeti z neplodno obštrukcijo. Reklama za Nemčijo. Povodom sedanjih dogodkov v Kini poskrbe gotovi krogi, da se imenuje Nemčija vedno na prvem mestu, češ da je najbolj delavna in najbolj vneta za blagor Evropejcev in evropskih interesov na kitajskih tleh. To pa hočejo pokazati tudi še na drug način. Olicijelno se namreč pripoveduje, da so zapustili Berolin vsi državni tajniki in ministri z državnim kanclerjem vred ter se podali na oddih, doma tiči samo državni tajnik grof Billovv in se ne gane od svojega ogromnega dela. Preobložen je vsestranski z delom in kaže občudovanja vredno delavnost, mejtem ko so njegovi kolegi v drugih državah večinoma na dopustu. Ta trditev se seveda že ne strinja z resnico. Grof Lambsdorff, Del-casse, Visconti - Venosta in stari Salisbury vztrajajo istotako na svojim mestu in morda še več delajo kakor grof Biilovv. Sicer pa zunanji minister itak nima kdovo koliko pisarniškega dela. Kakor vidimo, so torej tudi dogodki v Kitaju na svojem mestu ter store svojo dolžnost ad majorem Germaniae glo-riam. Prevažanje nemških čet po sibirski železnici. S tem vprašanjem, ki je pred kratkim prvikrat zagledalo beli dan, se peča sedaj tudi »Novoje Vremja", ki to trditev najodločneje dementuje. Ruski list namreč piše: „Kolikor so na merodajnih mestih poučeni, je to poročilo popolno neosno-vano. Morda so bile to le želje zunanjih krogov, ker mi nimamo povoda, da bi oddajali sibirsko železnico komu drugemu na razpolago. Železnica je delo miru; kot taka se je pričela graditi in kot taka dovršila. Ko bi hoteli po nji prevažati armade raznih narodov, bi s tem provzročili nasprotje vseh azijskih rodov proti sibirski železnici. Konečno ne vemo, kaj bi si domišljala ori-jentalska fantazija, ko bi recimo sibirska železnica cel mesec prevažala samo nemške vojake. Da bi to ne bilo všeč tudi našemu domačemu prebivalstvu, umljivo je samo po sebi, kajti pri nas imamo vse drugačne nazore o dogodkih v Kini kakor pa v Nemčiji. — Iz tega je razvidno, da zahodna Evropa, posebno pa Nemčija ne sme računati na sibirsko železnico, ker Rusi dobro vedo, čemu so jo zgradili, namreč v svojo lastno korist. Angleži v skrbeh. Velemoč Anglije je jela zmrzovati v največji vročini. Vso svojo razpoložljivo armado imajo v Južni Afriki, a je ne smejo pozvati nazaj, akoravno so že davno »premagani vsi burski kmetje«. Upor mej Ašanti še ni udušen, v Indiji morajo biti neprenehoma na straži, objednem jih pa grozno boli, da v Kini ne morejo igrati vodivne uloge. Nikjer ne morejo najti potrebnih močij. Ne smejo jih vzeti ne iz Afrike ne iz Indije, doma jih pa ni več. Velemoč Anglije zmrzuje. Anglija v Južni Afriki. Angleški oholeži so se sedaj že popolno (?) udomačili na južno-afriških tleh ter se odločili po Blaznost. Spisal Jaroslav Dem. »Vzduh je bil napolnjen s čudovitimi parami, ki so se nalik fantastičnim prikaznim dvigale, se razširjale in zavzemale celo sobo. Krajniku se je zdelo, da ga hočejo ti hlapi in dimi zadušiti, zato je krčevito in bolestno krilil z drhtečimi rokami po zraku. VBaka žilica v njem je vtripala strahovite razburjenosti, da mu je stopil leden pot na bledo čelo, in se mu je delala tema pred očmi. Na okno so bile deževne kaplje, in kostanjevo vejevje se je grozeče pripogibalo in se dotikalo šip ; nervozno je vprl Krajnik svoje motne, globoko pogreznjene oči v okno, in v istem hipu mu je padlo v glavo, da so to velikanski demoni, ki stezajo po njem koščene roke, da ga uduše, zadavijo in razmrcvarijo--- Od zunaj je prihajalo zaduhlo šumenje, kot bi se dvigali v zraku davni jeki osamljenih duš, duš, katere so izdahnile bitja, vklenjena v jeklene verige, a kostenjaki, še vedno v železji in okovih, gnjijejo po podzemnih prostorih«. Gospod Jakob Vovk, sodni pisar, je ves začujen prečital ta odstavek iz neke moderne novelete, katero je slučajno dobil v roke. Sedel je v kavarni, pušil cigarete in lepo počasi spuščal dim proti stropu. Prečital je bil dnevne novice, vse od prve do zadnje, in baš ko je odložil časopis, je zagledal pred seboj knjižico s silno čudnim naslovnim listom; vse je bilo zavito v nekako črno meglo, kipi in drevje, ki je bilo v zamazanih obrisih naslikano na listu, Ie v sredi je mogel dobro razločiti tenko žensko postavo, vso ovito s fantastičnim cvetjem rmene boje. Presenečen je zagrabil knjižico in naletel bsš na oni odstavek. Ko je pa odložil knjigo, ni vedel, pri čem da je. > »Blisk in strela«, — to ste bili dve besedi, brez katerih gospod Jakob Vovk ni mogel živeti — »blisk in strela, kaj sem čital! « Strmeče se je ozrl okolo sebe in počel razmišljati. »Je li v istini to napisano, morebiti pa nisem prav čital, zakaj razumel nisem ničesar !« Vglobil se je še enkrat v čitanje. Obraz mu je postajal bled, in oči je imel nepremično oprte na papir. »Blisk in strela, v istini prav ničesar ne razumem, kar je tu napisanega. — Fantastične prikazni! odkod so došle in kaj imajo opraviti, pa hlapi in dimi in demoni, ki hočejo nekoga razmrcvariti! Kaj takega pa vendar še nisem čital! Blisk in strela, saj blede se mi vendar ne, in čitati znam tudi še menda. Moram še enkrat pogledati«. Pogledal je zopet, res, vse to je stalo na papirju. A kako da ničesar ne razume! Saj včasih je vendar razumel, ako je kaj čital, in dnevne novice razume vse, tega pa kar nič ne! Zaprl je knjigo in počel pazno motriti naslov. Pred očmi mu je trepetalo, ko je tako nepremično gledal na Bliko pred seboj. In kar naenkrat se mu je zazdelo, da se podoba pred njim giblje, da je živa. »Kaj je to«, je pomislil ves prestrašen, »blisk in strela, saj vendar nisem znorel!« Obupno se je potipal za lice, nos, ušesi, pogledal okolo sebe, a vedel je prav dobro, da je v kavarni. »Ali to vendar ne more biti res, da ne bi vedel, kaj sem čital 1 Morebiti pa nisem popolnoma zdrav, v pisarni me je malo bolela glava, a sedaj me ne več« Postajal je vedno bolj razburjen; nemirno se je premikal po stolu in plašno gledal okolo sebe. »Gotovo mi um peša, ker nisem razumel, in slednjič bom zblaznel popolnom$. Glava me včasih boli, lasje so mi že skoro dolgem premišljevanju, da ne bo niti Kap-stadt, niti Johannesburg glavno mesto »angleške Južne Afrike«, marveč malo mesto Bloemfontein, ker leži nekako v sredi nove pokrajine in je najzdraveji kraj v celi Južni Afriki. Guverner v Kapstadtu Milner bo degradiran za nadkomisarja, guverner cele pokrajine pa postane George Goldie, mož 54 let in baje zelo izkušen. Dosedanja parlamenta za kapsko kolonijo in Natal ostaneta še nadalje, dokler se ne centralizuje cela južno-afriška kolonija Glede burskih ujetnikov se pričakuje v parlamentih obširnih debat, gotovo je pa že sedaj, da bodo vsi, ki so prijeli za orožje proti kroni (!), in vsi, ki so pomagali sovražniku, izgubili aktivno in pasivno volivno pravico. To zahtevata energično Milner in Sprigg in sicer je po nju mnenju )e to najmanj, kar se more zahtevati. — S tem svojim »programom« so angleški oholeži dosegli, kar so že davno želeli, namreč popolno usuž-njiti si ves burski rod. Današnji kitajski mogočnjaki. V 1 poročilih o dogodkih v Kini se imenuje več vplivnih kitajskih mogočnjakov, o katerih poroča »Koln. Volkszeitg.« mej drugim tole: Mej prvimi se omenja podkralj L i - H u n g-C a n g, zmagovalec Taipinga, bivši predsednik tajnega sveta in podkralj čilski s sedežem v Tientsinu, sedaj podkralj koanški s sedežem v Kantonu. On je državnik prve vrste, zvit in premeten nasilen in neprizanesljiv. Napram tujcem je baje pravičen. — Cang-Ce-Tong, podkralj obeh pokrajin Fu s sedežem v Učango, zagrizen nasprotnik Evropejcev, napram Angležem nekoliko pri-jazneji, surovega značaja, Kitajci ga spoštujejo. — L i u ■ K o e n - Y, podkralj v Nan-kingu, bogataš prve vrste, ljubi sicer mir, tujce pa sovraži bolj nego prva dva. — Tar-tarec J o n g - L u, reakcijonarec in brez vsa-cega vpliva v politiki. — Song-Fau, podkralj v Junnomfu, tudi Tartarec, je zvest pristaš cesarice. — Su-Kin-Čen je predsednik vzhodnih železnic in član Cungli-Yamena. Poprej je bil podpredsednik v ministerstvu za javna dela in poslanik v Nemčiji in Rusiji. Mož je prijatelj Rusov. — Naj-strastneji nasprotnik Evropejcev pridejo se. daj. Mej prvimi je princ Tuan, brat umrlega cesarja Tong-Ce in ded bodočega prestolonaslednika Pu-Tsiuna. Tuan je Tatar, duševno omejen in grozno zagrizen, ker ni mogel priti do veljave. — Kang-Y, črna duša celega gibanja, je vojni minister in desna roka princa Tuana. Njegova perfidnost je vzrok, da je cesarica hodila isto pot z bok-serji. — Y u S h i e n, bivši guverner v Šan-tungu, kjer je ravno podpiral bokserje. Sedaj je podkralj v Shangsy, kjer se živahno udeležuje gibanja. — Yuen-Če Kay, sedanji guverner Šantunga, organizuje sedaj armado, s katero bo obranil Pekin pred Evropejci. — Iz teh podatkov je razvidno, ko' liko se more Evropa zanašati na kitajsko vlado, vsi izpadli, dasi. nimam še več kot triinštiri-deset let.« Roke so se mu tresle vsled neznanske razburjenosti, in srce mu je hotelo počiti, same groze. »Zblaznel bom, zblaznel!« Zatisnil je z rokami oči, povesil glavo in vzdihnil tako milo in obupno. »Zblaznel, a kdo ga bo živil!« Odstranil je roki od obraza in pogledal po ljudeh, ki so bili v kavarni. Videl je vse kot skozi meglo, Ie dva mlada človeka blizu sebe je mogel epaziti natančneje; gledala sta ga nekako pomilovalno - zasmehljivo in šepetala drug drugemu nekaj na uho. »Gotovo se menita o meni; morebit'" se mi že opažajo prvi znaki blaznosti, o, o!« Pograbil je klobuk in skočil iz kavarne. Začul je glasen smeh za seboj; to ga je še bolj razburilo, in hitel je proti domu kot besen. V svoji sobi se je vrgel na obrabljen kanape, in votel vzdih se mu je izvil iz prsij. Glava ga je pričela zopet boleti, žila na sencih mu je močno vtripala, in po ušesih mu je šumelo. »Zblaznel bom, zblaznel!« Strt, brez močij je obležal na kanapeju in zaspal. A spal je jako nemirno. Ves čas je videl v sanjah nekake grozne, črne veli- Akcija velesil na Kitajskem je pomanjkljiva na vseh koncih in krajih in zdi se, kakor bi civilizovane države ne pripisovale prav nobene resnosti rogoviljenju kitajskih barbarov. Postopanje velesil je skoro podobno onemu turškega sultana, ki sicer oficijelno naglaša, da se ne strinja z nečloveškim počenjanjem Kitajcev, na tihem se pa smeji v pest, videč nevspehe cele civilizovane Evrope. Najbolj neumljiva je pa trdovratnost evropskih državnikov, ki se na vse pretege branijo Kitajcem napovedati vojsko. Kar stori Nemčija, to delajo druge države. Pravijo, da še ni oficijelno potrjena vest o umoru vseh tujcev v Pekinu in da ni nikogar, komur bi se mogla napovedati vojska. Kako dolgo bodo neki še čakali ofi cijelnega potrdila? S Pekinom ni nikake zveze, nihče ne more tje, Kitajci pa ne povedo resnice, ali bolje so jo že povedali. V Kino se pošiljajo ladija za ladijo, vedno nove čete dohajajo na kitajska tla in evropski vojaki padajo pod kitajskim morilnim orožjem, a še danes se ne more reči, da so v vojski prelili svojo kri. In še celo Rusija odlaša z napovedjo, akoravno ji je sovražnik že udri v njeno posest! Ali morda res čakajo, da bodo pomorjeni vsi kristijani? konsumna društva po istem kopitu, namreč po konjskem kopitu svoje politične strasti in svoje gorjanske osebnosti, ta mož, ki je kompromitiral svoje gospodarske in narodne somišljenike na način, ki je poleg Dežma-novega in Schweglovega delovanja sedaj je-dini v svoji vrsti na Slovenskem, — ta mož je izdal, podpiran od nekaj mladih ljudij, parolo, da sme v odboru »Glasbene Matice«' biti samo oni, ki harmonira z njegovim političnim žvegljanjem. Žvegljanje pa v plemeniti glasbi že ni prišlo do priznanja, in tudi v Ljubljani poleg nekaterih, vseh disharmonij vajenih lioan n! . t I>« .. neizraznemu šepetu preprostega napeva daje v harmoničnem podstavo velikansko resonanco, res sijajno bliščobo. Zato je pa vča sih okvir napeva preozek, de bi mogel sprejeti toliko duhovitih okraskov. Te pesmi niso uglasbene za cerkev, ampak so iz cerkvenega polumraka prestavljene v električno bliščobo koncertne dvorane. Od tod njihov značaj. Do sijajnega vspeha jim je pri koncertu pripomogla izborna tehnika gospoda Ilubada v dirigiranju takih zborov. »Na vrel u Bosne«. Spjevao Josip Milakovič. Za mužki sbor uglasbio i milom ušes ni n»sin f ,'7 " V.....J J muz«' sbor uglasbio i milom ušes, n, našlo estetičnega odobravanja. S ti- svom pobratimu Božidaru pl. Kukuljeviču 8 tr.enotkom' ko j« Tavčar z nekaterimi posvetio F. S. Vil ha r op 213 »Glasbena neizkušenimi mladimi ljudmi, katerih grla eo Matica« zvezek XXX. - To je moški zbor dobra v raznih pomenih, izdal politično smer onega glasbenega značaja, katerega sta iz za razvoj »Glasbene Matice«, opazujemo, da narodnih hrvaških pesmij zajela najbolj Zaje so postal, najboljši naši strokovnjaki izredno in Vilhar. Menjavanje dura z molom samo- hladni proti temu društvu. Ce pregledamo vrsto naših najodličnej-ših glasbenikov — ne onih, ki delajo samo s svojimi za različno aiiro-hidro- in alkoho-lično-dinamično delovanje izbornimi grli — ampak vrsto teoretikov, skladateljev in za trezno gospodarsko delo v društvu sposobnih mož, tedaj najdemo Tavčarju jako ne- spevi, spremljevanje na podlagi basove me lodije itd. so znani znaki tega sloga, ki je res specifično jugoslovanski. Poleg 'mogočnih glasov, ki se jih se spominjamo iz »Bolgarske davorije«, dobimo tu basov solo-spev in recitativ one vrste, s kakoršnim je Vil-har tako lepo okrasil svojo »Smiljano«. Sploh se vidi, koliko je Vilhar napredoval, ko je zlagal »Smiljano«. Dasi je ostal zvest Niti kitajskih poslanikov ne odslavljajo "na I ^o^^ulZ^ * evropskih dvorih, in jedino ker se ie do- liači vkH»h T * JI , ~ ®g" I "V *""501 "oul,IJano<'- uas> Je ostal zvest sedaj ukrenilo, je prepoved poganja šifri- veziJedaiJ 5ar ' Heglov, P^tični omm tradicijam, ki jih je gojil, izdajaje svoje ranih brzojavk od strani nemšk vl e.Na edoločen a s' ^ ^ » tT P župnemu upravitelju ravnotam, pozivljejo, da isto ali pri podpisanem sindikatu (Dunaj. I., Singerstrasse 7) ali pa pri od tega delegovanem oskrbništvu n. v. r. komend v Metliki na Kranjskem do dne IG. avgusta 1900 10. ure dopoldne ustno ali pismeno naznanijo in z dokazi podpro, kajti na kasneje došle prijave do zapuščine, če ista po plačilu terjatev poteče, se ne bode oziralo, izven če je zadobljena zastavna pravica. Sindikat nemško-viteškega reda na Dunaju, dne 10. julija 1900. L. S. Gustav Bandian s. r., svetnik visok, nemškega mojstra in balaje v Avstriji. $0Sr Dobiva se povsod. 927 (36-29) Najboljše in najcenejše sredstvo za čiščenje zob. Kwizdov korneuburški živino-redilni prašek je dljetlčno sredstvo za konje, govedi in ovce. Žc 50 let sc rabi v premnogih hlevih, ako živali no6e]o Josti, če slabo prebavajo in za zboljšanje ln namno-ženje mleka pri kravah. Cena: ena škatla 1 K 40 b. pol škatle 70 h. Pristno je samo z gori označeno varstveno znamko ter je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnieah dišav. Glavna zaloga: II. 631 20-1 Prane Jan Kwizda, c. in kr. avstr.-oger., kr. rumunski in knj. bulgarski dvorni založnik okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju. S 4 01 o h n o p. s 4) O k Pozor, kolesarji! Vsled poletnega časa nabavil sem si velikansko zalogo voznih koles (bicikljev), kakih 400 komadov "fMS in sicer od najznamenitejših tvrdk, kakor: » ali ii » 9 ter kolesa raznovrstnih drugih sistemov od gld. 80"— naprej. W Peugeot ■ kolesa 'M po izvanredno nizkih cenah in sicer od gld. 1401— do 2301—. A. Putrich, Ljubljana, Dunajska cesta. 286 20-18 3 i »»t/ >*7 »f<|»»Ti » »TV,""V LJV »Ji »7V »* klA Js*^»V ilAblA -A> UAMA-zU* i" »O' -»-,r »-.r -»'■r * »<•< »♦« » Narejena sita in rešeta z lesenim obodom v vseh velikostih. (T-Zl,'. Ograja gozdov, pašnikov vrtov itd. .•.vm.v.v.v.-.v.i Elastične posteljne mreže (Spiral-Drahtmatratzen) iz galvani-.................zirane jeklene žice. 584 10-3 Karol Zupančič, Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko, izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom, priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje ]>lleteniiK.e at*«?«, pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za lazanerije, kurnike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. — Ceniki na zahtevanje brezplačno. •o* * VINCENC Č AMERNIK kamnoseški mojster * * * v Ljubljani, Slomšekove ulice 17 (nasproti elektrarne). * Izborna zaloga grobnih spomenikov $ ^ iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov. ^ JJj Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del. ^ itf Stavbena dela. 465 25-11 ^ = Priznana solidna dela, točna postrežba. ^^ €>i 1m' ■(x:»lo S* pi scfr „The Mutual", zavarovalna družba za življenje v New-Jorku. Popolnoma vzajemna. Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let nezapadljive. Konečne številke bilance za l. 1898 : Denarno stanje.............1,309.576,693'29 kron Zavezanosti na račun lastnikov polic .... 1,150.168,487 79 » Prebitek na račun lastnikov polic...... 219.408,20550 » Zavarovalno stanje vštevši telesne rente .... 4,795.509,175-81 » Dohodki leta 1898 ........... 299.660,000 — » Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Letne di viden de. — V polici sami zajamčena posojila in odkupi v gotovini. Pojasnila, prospekte itd. daje 858 26-20 generalno zastopstvo za Kranjsko v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, H. nadstr. M 'tre-' H - i Sv nfcgSS oSti GjSiSf1 mM trsrj s,'- I> u n a j s k a f ilialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 88 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., flerrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah. Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. Dunajska b o r z a. Dnč 20. julija. Skupni državni dolg v notah ... . . 97-35 Skupni državni dolg v srebru......97-15 Avstrijska zlata renta 4°/0..... . 115 55 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97 40 Ogerska zlata renta 4°/0........115-45 Ogerska kronska renta 4"/„, 200 ..........9095 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1720 — Kreditne delnice, 160 gld........668-— London vista ........ . 242-52 Semfiki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veli 118-56 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 20. julija. 3-2°;0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 23-71 1932 90-45 11-37 171-164-50 194- — 95-50 139'-251'— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106 50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94-20 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 405'— > » južne železnice 3°/0 . 319" — » » južne železnice 5°/0 . 119-80 » » dolenjskih železnic4°/0 . 99'50 Kreditne srečke, 100 gld..............385' — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 340"— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 43-— Ogerskega » „ » 5 » 20'— Budimpešt. bazilika-srečke, o gld.....12 60 Rudolfove srečke, 10 gld.......63-50 Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 172--183-- 47-50 277-50 6160--760 -110 60 148 — 450 50 418'— 255-50 B Nakup 1& prodaja *&&> vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrehanje. K u I a n I n a izvršitev naročil na borzi, Menjarnična delniška družba „.,» E R C I I., INollzeila 10 in 13, Dunaj, I. 66 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvarvh, potem o kursnih vrednostih vseh jpekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti .Sf naloženih (£ l n -v-11 i o. "SLtt