Poštnina plačana v gotovini
Stev. 120.	F	Ljubljani,	v	petek,	29.	maja	1942-XX	Leto	VII.
IsKlJufina pooClaičenka ca oglalevan]« Italijanskega in tu]eg> | Ocednlitve la spravni Kopftarteva k, Ljubljana. | Concessionarts Mclnahra pet Is pnb&IidtA dl, provenieau ttallan* c Izvorai Uniona PnbbUdt* it&liana & A, Milano.	I	Redadone.	Amministrazlone: Kopitarjeva k Lobiana. |	ed	ecterai	Uniona	fubbUeit*	Uaiiana	ti	A-	Milana
II bollettino No. 727:
Incessante attivita aerea nella Cirenaica
II Quartiere Generale delle Forze Armate com linica:
Concentramenti nemici di truppe e di mez-zi vigorosamente batluti dalle forze aerec del-l’Asse in Africa settentrionale, hnnno subito ieri ingenti pordite; la piazza di Tobruk, gli aeroporti e gli impinnti ferroviari delle retro-vie avversarie sono stati pure attaccati con accertato successo. Cacciatori italiani e tedes-ohi hanno abbattuto in combattimento 13 ve-livoli.
Sono proseguite le azioni di bombardamen-to sugli obiettivi di Malta.
Nel MediterranCo orientale un nostro aereo ha avvistato e silurava un piroscafo armato di duemilla tonnellate.
La notte scorsa apparecchi britannici han-no compiuto in piu ondate una nuova incur-sione sulla cita di Messina danneggiando al-cune abitazioni. Nessuna vittima tra la popo-lazione civile. Le artiglierie contraeree hanno colpito quattro dei velivoli partecipanti all’azi-one che sono precipitati: uno in prossimita di S. Ranieri, uno tra Catona e Scilla, uno fra S. Giovanni e Pelaro ed il quarto nei pressi di Messina.
Anche nei dintornl di Catania e di Sira-cusa sono state sganciate bombe che non hanno causato perdite umane ne danni di rilievo.
Un altro apparecchio inglese, centrato dalle batterie della difesa, e caduto tra Villa S. Giovanni e Catona.
Vojno poročilo it. 727:
Nepretrgani letalski nastopi v Cirenajki
Uradno vojno poročilo St. 727 pravi:
Letalske sile osi so v Severni Afriki živo tolkle zbiranja sovražnikovih čet in vozil, ki so včeraj pretrpele hude izgube. Z ugotovljenim uspehom je bila napadena tudi trdnjava Tobruk, letališča in železniške naprave v nasprotnikovem zaledju. Italijanski in nemški lovci so v bojih zbili 13 letal.
Nadaljevali so se bombniški nastopi zoper cilje na Malti.
V	vzhodnem delu Sredozemskega morja je naše letalo zagledalo in torpediralo oborožen 2000-tonski parnik.
Preteklo noč so angleška letala znova v vcc valovih udarila na mesto Messino ter poškodovala nekaj stanovanjskih hiš. Med civilnim prebivalstvom ni nič žrtev. Protiletalsko topništvo je zadelo štiri letala od tistih, ki so sodelovala pri nastopu. Letala so padla na tla: eno blizu S. Ranierija, eno med Catono in Scillo, eno med S. Giovannijem in Pelarom, četrto pa v okolici Messine.
Tudi v okolici Catanije in Siracuse so bile vržene bombe, ki niso povzročile človeških žrtev in tudi ne poudarka vredne škode.
Neko drugo angleško letalo, ki so ga zadele obrambne baterije, je padlo med Villo S. Giovanni.
Velika zmaga v obkoljevalni bitki južno od Harkova
Doslej že 165.000 ujetnikov — V severnem Ledenem morju potopljenih za 86.000 ton ladij;
ob ameriški obali pa za 26.500 ton
Hitlerjev 'glavni stan, 29. maja. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je včeraj objavilo tole posebno vojno poročilo:
Obkoljevalna bitka južno od Harkova je nemškemu orožju in zaveznikom prinesla veliko zmago.
Tudi poslednji razbremenilni sovražnikovi napadi niso mogli več spremeniti usode obkoljenih armad.
Le nekaj osamljenih sovražnikovih skupin se še upira. Uničevanje teh je v teku.
Doslej so že našteli 165.000 ujetnikov, 517 oklepnih voj, 1180 topov, na tisoče motornih vozil in konj ter velike množine drugih vojnih sredstev. Te številke pa še stalno naraščajo.
Hitlerjev glavni stan, 29. maja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo še tole posebno vojno poročilo:
Nemška ogledna letala so 25. maja zapazila v vodah na skrajnem severu skupino sovražnih ladij ter jo prestregla. Od tedaj jo z uničujočimi udarci napadajo letalske skupine pod poveljstvom generala Stumpfa, ki delujejo skladno z ostalimi vojnimi silami. 2e ob mraku tega dne so letala, ki so preletela več sto kilometrov, potopila 8000 tonsko trgovsko ladjo in z bombami poškodovala pet drugih ladij. Naslednjega dne se je letalom posrečilo potopiti še eno 8000 tonsko trgovsko ladjo in zažgati tri do vrha napolnjene prevozne ladje. 27. maja so sovražno skupino ladij zasledovale naše podmornice, ki so ji zadale posebno hud udarec. Kljub siloviti obrambi močnih sovražnih zaščitnih sil so oddelki bojnih letal tega dne po-
topili enajst ladij s skupno 72.000 tonami ter hudo poškodovali dve druge ladji in en rušilec. Vrh tega je bilo po bombah poškodovanih še enajst ladij. Od vsega prevoza, ki je bil na poti v Rusijo, so nemška letala torej potopila trinajst ladij s približno 88.000 tonami. K temu je treba še prišteti uspeh neke nemške podmornice, ki je potopila 8000 tonsko ladjo, kakor je objavljeno v današnjem vojnem poročilu. S tem znašajo skupne nasprotnikove izgube 86.000 ton. Ostanki te skupine ladij skušajo bežati proti severu, kjer ni ledu. Zasledovanje se nadaljuje.
Hitlerjev glavni stan, 29. maja, Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj izdalo naslednje vojno poročilo:
Na srednjem in južnem odseku vzhodnega bojišča so nemške čete po krepkih napadih popravile bojne črte.
Na odsekvo ob Ledenem morju je bilo pristanišče pri Murmansku uspešno bombardirano. Velika trgovska ladja je bila poškodovana.
V	letalskih spopadih nad obalo Severne Afrike so nemški in italijanski lovci sestrelili 14 sovražnih letal.
Ob južni angleški obali so lahka nemška bojna letala potopila ogledni čoln.
Nemške podmornice so uspešno delovale po raznih morjih.
Na severnem in srednjem Atlantiku so potopile tri ladje s skupno 14.000 tonami, ki so plule v močno zavarovani skupini, ter torpedirale še tri druge, o katerih pa ni dognano, ali so se potopile ali ne. OH“ vzhodni ameriški obali, v Karibijskem
Slovesen pogreb zarskega prefekta in drugih padlih
Zader, 29. maja. s. Včeraj popoldne je bil pogreb slavnih padlih pri Erbeniku: zadrskega prefekta eksc. Vezia Orazia, stotnika kr. karabinjerjev, Umberta Bonassina, podporočnika Gia-cinta Trupoiana ter brigadirja Pietra Barbello-nija. Mrtvaški sprevod se je začel pri vladni palači. V njem so šli: guverner Baslianini, kot zastopnik Duceja podtajnik stranke Barberini kot zastopnik tajnika stranke, prefekt Stracca v zastopstvu državnega podtajnika za notranje zadeve ter poveljniki različnih vrst vojske. Za njimi je šla gosta skupina zatopnikov oblasti ter
dostojanstvenikov stranke.
Sprevod je v dežju cvetja šel po glavnih mestnih cestah med dvema gostima in nepretrganima vrstama ljudstva, zbranega v ganjenem in spoštljivem češčenju. Tako je bil ves Zader navzoč pri tem obredu ponosnega sožalja za junaškim prefektom in za drugimi prečistimi in plemenitimi padlimi.
Pred domom GIL-a ta trupla blagoslovila zadrski nadškof ter škof iz Šibenika. Nato je bil na čast padlim junakom zapovedan fašistovski pozdrav.
Važen donesek italijanskega letalstva pri harkovskih zmagah
Vzhodno bojišče, 29. maja. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Lovska letala italijanskega ekspedicijskega zbora so se spet junaško izkazala pri napadu na sovjetsko letališče v odseku južno od Harkova. Oddelki italijanskih lovcev, ki so spremljali in ščitili bombnike vrste »Heinkel 111« na poletu proti sovjetskim silam, obkoljenim južno od Har-
Uspelo predavanje italijanskega finančnega ministra
v Budimpešti
Budimpešta, 29. maja. 6. V navzočnosti italijanskega poslanika Anfusa, madžarskih ministrov za industrijo, trgovino, kmetijstvo, finance in propagando je italijanski finančni minister Thaon di Revel v veliki dvorani poslanske zbornice govoril
o	»Vojni in denanstvu« in to pred izbranim ter zelo številnim občinstvom, med katerim 60 opazili najvidnejše madžarske politične, gospodarske in denarniške osebnosti. Predsednik društva za italijansko- madžarsko sodelovanje, bivši minister Fa-bianyi, je pozdravil govornika ko enega najodličnejših zastopnikov, fašizma.
Predavanje ministra Thaona di Revela so vsi navzoči spremljali s kar 6e da živim zanimanjem, 6aj se predmet, čeprav 6e nanaša na italijansko denarno jjolitiko v vojni, vendar v glavnem dotika načel, ki morajo biti temelj denarne politike tistih držav, ki proti veljavi zlata postavljajo veljavo dela.
Posebno zanimanje je vzbudil tisti del predavanja, ki je poročal o nastopih fašizma na denarnem področju in pa oni, ki je razpravljal o ukrepih za omejitev prevelikih vojnih dobičkov ter o ukrepih zoper špekulacijo. Med odobravanjem poslušalcev je minister omenil Ducejeve besede zoper špekulacijo in za obrambo štednje te obrambo lire. Govornik je končal s tem, da je izrazil neomajno prepričanje, da bodo iz sedanje vojne zmagoviti izšli tisti narodi, ki so znali vladi zlata zoperstaviti silo dela in krvi. Zvečer je poslanik
24 milijonov ljudi dola v Nemčiji za vojno
Berlin, 29. maja. s. Konec preteklega^ februarja je v Nemčiji bilo zaposlenih 24,000.000 delavcev, konec februarja I. 1941 pa 23,000.000. Navzlic kar se da visokemu številu tistih, ki so poklicani pod orožje, se torej kaže znatno povečanje v primeri z lanskim letom. To razlagajo z dejstvom, da so v izdelovalni postopek potegnili na stotisoče tujih delavcev. Nemška vojna izdelava se je v, zadniih 12 mesecih | j-fcmožJfa. za 50 ** *»%!,
Anfuso priredil večerjo, katere so se jx>leg italijanskega finančnega ministra udeležili predsednik madžarske vlade, ministra za finance in kmetijstvo ter visoke osebnosti iz zunanjega in finančnega ministrstva.
Mehika napovedala vojno Italiji, Nemčiji in Japonski
Rim. 29. maja. s. Mehika se je dokončno pridružila seznamu držav, ki so podložnice Anglije in Amerike ter je napovedala Italiji. Nemčiji in Japonski vojno.
Ameriško-kltajska pogodba o posojanju in oddajanju vojnih potrebščin
Rim, 29. maja. s. Združene države so jx>-slale Kitajski predlog za sklenitev pogodbe o posojanju in najemanju vojnega blaga. Pogodba je podobna tisti, ki jo je Amerika sklenila z Anglijo.
Zmaga nad krizo v nemški kmetijski pridelavi
Berlin, 29. maja. s. Količine živil, pridelanih na kmetih in ki so jih kmetje oddali državnim zbiralnim ustanovam, letos prekašajo v posameznih pridelkih povprečno množino pridelave v zadnjem času, kakor kažejo statistični podatki za poslednja kmetijska leta. Pravna oddaja živil je bila povsod izvedena brez tež-koč. Ti uspehi jasno kažejo,, da je nemška kmetijska pridelava ne le premagala razdobje krize. ki je nastopila zaradi pomanjkanja ženske delovne moči, katero je prineslo vojno stanje in zaradi tega, ker so moško delovno silo nadomestili z manj izdatno (z ženskami, otroki ter vojnimi ujetniki), temveč dokazuje tudi zavestno dhcimlino vseh pridelovalnih slojev . tsuomektiia MMftkMflčaa*- ta
kova, so na povratku zagledala sovjetsko letališče. Letališče je bilo dobro skrito in ga je bilo težko opaziti zaradi gostih gozdov naokrog. Potem ko so nemški bombniki opravili svojo nalogo, so se naši prosti lovci odločil iza napad s strojnicami na letališče. Iz višine 400 metrov so se naši letalci z največjo brzino spustili na sovražnika in ga s smelim napadom presenetili. Na letališču je bilo razvrščenih pet lovcev ter štirje bombniki. Italijanski lovci so napadli s strojnicami, se potem spet dvignili in pripravili pot drugim lovcem. Prva skupina je hudo poškodovala sovjetska lovska letala, drugi oddelki pa so z bombami razdejali motorna vozila in bencinsko skladišče, ki je zgorelo. Močne protiletalske postojanke po okoliških gozdovih niso mogle ovirati dela naših letal; ki so se vsa ne-poškodovana vrnila domov.
še en madžarski polk za rusko bojišče
Budimpešta, 29. maja. s. Dane6 bo na vzhodno bojišče odpotoval 6. polk madžarske pehote iz Kaposzvara. Polk nosi ime Ludovika Velikega dn je njegov pokrovitelj italijanski vladar. Polk je pred odhodom pregledal general, poveljnik armadnega zbora.
Judom hiter izlete
Bolgarska vlada je prepovedala vsem vanje v letoviščih in kopališčih izven kraja, v katerem prebivajo.
V	Romuniji je bilo poslanih v konfinacijo 153
oseb, ker so se bavile s kupčijami na črni borzi, drugi pa s prepovedanim političnim delovanjem.
Vlada južnoameriške republike Venezuele je v
celoti odstopila.
Med Dansko in Nemčijo so odpravljene posebne poštne pristojbine in veljajo za Dansko ista določila kakor za notranji poštni promet v Nemčiji ali pa pošto med Nemčijo, Češko in zasedeno Poljsko.
Japonski državni izdatki in dohodki so se podeseterili v primeri z zadnjim letom pred začetkom vojne med Kitajsko in Japonsko. Proračun za prihodnje leto znaša 23 milijard jenov, to je zn 7 milijard več kakor v preteklem letu, je jx>vedal japonski finančni minister v zbornici.
Glavni razlog za ameriške izgube pri japonskem napadu na mornariško oporišče P earl Harbour je ta, da je vojski in mornarici dovoljeno piti, trdi ravnatelj vseučilišča v Colgateju. Njegove trditve so v ameriški javnosti vzbudile veliko zanimanja in j»re-
I	| pjlfH
morju in pred Mississipijem so podmornice potopile 8 ladij s 26.500 tonami ter s torpedi poškodovale še štiri druge ladje. Blizu otoka Martinique je podmornica trpedirala ameriški rušilec, ki se je z razdejanim kraom še lahko rešil v bližnjo luko.
V	Sredozemlju je podmornica dvakrat torpedirala močno zavarovano petrolejsko ladjo in poškodovala dve prevozni ladji z oskrbo
Berlin, 29. maja. s. Nemčija se raduje zaradi velike zmage pri Harkovu. Nemški narod se z občudovanjem in ponosom ozira na svoje vojake in na hrabre zavezniške sile. ki so potolkli zagrizenega in strahotno oboroženega sovražnika ter odnesli veličastno, za nadaljnji potek vojne kar moč važno zmago. Navzlic srditim ruskim napadom in kljub nenehnim Timošenkovim naskokom proti vzhodnemu krilu, so bile sovjetske sile obkoljene in uničene v neverjetno kratkem času. Osamljene skupine, ki se še upirajo, ne morejo več spremeniti usode te bitke, kvečjemu še lahko zvečajo obilno mero plena.
Sprejemi pri Duceju
'Rim, 29 .maja. s. Duce je v navzočnosti ministra Riccija sprejel predsednika narodnega zavoda za cepivo, generala Agostinija, ki mu je izročil prvi izvod cepilnega letopisa.
Duce je sprejel prof. Montija ter založnika inž. Antonija Vallardija, ki sta mu poklonila delo »Italija v sto letih dvajsetega stoletja dan za dnem ilustrirana«. Delo so začeli leta 1898.
Duce je sprejeli senatorja Berija in narodnega svetnika Del Buffalo, predsednika in podpredsednika Državne zveze za nadzorstvo nad gorivom, ki 6ta mu poročala o delovanju v letu 1941., ki je navzlic težavnim časom prineslo zadovoljive uspehe.
Duce je sprejel eksc. Frignanija, glavnega ravnatelja Banco dii Napoli, ki mu je poročal
o	delovanju zavoda v letu 1941. Ravnatelj je Duceju izročil 4,000.000 lir, ki jih je Duce poklonil za razne podpore in dobrodelne namene prebivalstvu v Napoliju in nekaterih juino-ltalijanskih mestih.
Darilo maršala Goeringa Duceju
Rim, 29. maja. s. Po nalogu maršala Gorin-ga kot vrhovnega mojstra nemških lovcev, je profesor Wilhemser z državne akademije v Braunskebergu izročil Duceju enega izmed prvih izvodov silovite >Knjige o sokolih«, ki jo, je spisal cesar Friderik II. Duce je dar sprejel s posebnim zadovoljstvom ter pri tem poudaril vlogo, ki jo je cesar Friderik II igral kot posrednik med italijanstvom in nemštvom.
Vesti 29. maja
Haile Sriasie je izustil zares nezaslišan predlog: da naj italijanski obrtniki in strokovni delavci ne zapuščajo Abesinije, temveč naj jih pridrle tam, da bodo dajali pobude gospodarskemu življenju v državi, poroča »Neue Ziiricher Zeitung« iz Londona.
Pri madžarsko-bolgarskih trgovskih pogajanjih so v preteklih dneh določili količine blaga za izmenjavo po novi trgovski pogodbi.
Madžarska poslanska zbornica je začela razpravo o zakonu glede razlastitve judovskih posestev. Vladni zastopniki so nujnost zakona zagovarjali z razlogom, da je tireba Jude odstraniti iz kmetijstva in s tem preprečiti judovsko špekulacijo na kmečkem tržišču.
V	newyorškl luki so pričeli dvigati največjo francosko potniško ladjo »Nonnandie« (83.423 ton). Delo je bilo oddano jx>djetniku Willia-mu Sullivanu, ki je rekel, da ne more reči, kdaj utegne biti končano in če bo- uspešno. Potapljači so odstranili že veliko opreme iz ladijskega trupa in zalili odprtine s cementom, tako da bodo kmalu pričeli iz ladje črpati vodo, da se bo zravnala, nato pa jo bodo dvignili s posebnimi napravami nad morsko površino.
Na kongresu bolgarskih rezervnih častnikov je bila izglasovana resolucija, ki pozdravlja zmagovite vojske osi v boju za novo Evropo in zahteva od vlade najstrožje ukrepe proti bolgarskim prevratnim elementom, Judom in framasonom.
Nov angleški proračun za leto 1942-43 izkazuje skupno 5286 milijonov funtov izdatkov. V tej številki pa ni Še obseženo plačilo za ameriške dobave, ki jih cenijo približno na 1 milijardo funtov. Predvideni primanjkljaj znaša 2 milijardi in 886 milijonov. Država upa, da bo dobila dve milijardi z novim notranjim posojilom, ostanek bodo pa morali kriti z novimi davki.
Na Portugalskem so včeraj praznovali 16. obletnico narodne revolucije s katero je predsednik sedanje vlade Salazar iztrgal portugalski narod iz levičarskih zmed.
Poveljstvo hrvaške mornarice je sklenilo povečati in razširiti pristanišče v Celo Gornje na Koločepu.
Pred dnevi so filmali Sarajevo za kino. Kinooperaterji so potem odšli še naprej na jug v Mostar in Šibenik. Lepote teh krajev bodo kmalu prikazovali na platnu.
Hrvaška državna uprava je izdala, posebno odredbo, s katero je zapovedala obvezno zbiranje že rabljenega papirja. Naredba se nanaša na vse urade, tako državne kakor privatne. Na ta način bodo na Hrvaškem, kakor so preračunali, dobili okrog 200 vagonov papirja ter na fe MŠiu pokril* jata BOfaMOfi htrw#-iB industrije.
Dr. Lambert Ehrlich in Viktor Rojic na mrtvaškem odru v Akademskem domu
Tisoči izkazujejo zadnjo čast truploma dr. Ehrlicha in Viktorja Hojica
"	Ljubljana, 29. maja.
Pred ufekOipriitHfiniim Akademskim domom na Miklošičevi cesti. S skromne stavbe se vije velika 8ma žalna zastava. Ob vhodu v dom in ob njem se v gručah zbirajo dijaki in visokošolcl. Ni jim za pogovor, le nemo mislijo, kaj eo izgubili z njim, ki prav zdaj počiva na mrtvaškem odru v črno odeti dvorani. Tam s ceste pa venomer prihajajo novi in mov.i pokojnikovi častilci. Vse mogoče vrste'ljudje prihajajo: bogoslovci, katerim’ je bil pokojnik izvrsten učitelj, dijaki in vseueiližčniki, ki jim je bil vel Lic podpornik an tolaauik, usmiljene sestro, ugledni gospodje, pri katerih je bil pokojnik visoko • spoštovan, pa liajpreproatojši ljudje tja do skromnih ženic. Vsi ti nešteti stopajo po stopnicah, kjer jih objame črnina. Vse je tako mrtvaško tiho, človek se skoraj ne uipa stopiti pretrdo.
Na ušesa ti udarja molitev rožnega venca, ki ga neprestano molijo po trije bogoslovci ob krstah obeh pokojnikov. Ob vsaki strani mrtvaškega odra, kjer ležita žrtvi s sklenjenimi rokami in križem med preti, pa stoje po trije dijaki ali visokošolci kot častna straža. Ozek pramen svetlobe pada na veličastnega Kristusa, ki ga jo pokojnik že pred leti naro-čil pri našem mojstru kiparju Tonetu Kralju in pred katerim kipom je zadnja leta s svojimi vernimi dijaki opravljal priljubljeno molitev sv. rožnega venca. Na ozadju črno odete stene je velik znak slovenske dijaške zveze, kateri je bil pokojnik velik dobrotnik. Križ m grb tega znaka -■jfl. fllft ovita v trnjevo krono. Krvaivordeči nageljni delajo družbo nežnim vrtnicam, asparagus se druži z drugim lepim cvetjem in zelenjem. Samo domače cvetje in zelenje, ki naj priča, da ste žrtvi izšli iz narodovega telesa, iz domačega naroda, ki eta ga ljubila. Ozek pramen luči se preliva po tej pestri cvetlični gredi Ob straneh in v ozadju pa stoji že v velikih cvetličnih loncih veliko vedno zeleno grmičevje. Vsa ta okolica je tako svečana, da človeka pretrese v dno duše.
In pred vso to veličino smrti prihajajo novi in novi kropilci. Vsak za nekaj časa obstane, pokropi žrtvi in zmoli molitev za pokoj obeh žrtev. Taka je slika od jutra do večera. Eni prihajajo, drugi odhajajo, vsi pa tihi, premišljujoči.
Obraza obeh pokojnikov kažeta miren in spokojni videz ljudi, ki so umrli za pravično stvar, navzLic strašnim ranam, ki sta jih dobila. Profesorju Ehrlichu je zločinska komunistična roka sprožila v glavo tri strele: enega v levi čelni izrastek, drugega v jabolko, tretjega v desno strani vratu, četrti strel pa ga je zadel v trebuh pri mehurju. Akademik Rojic je ob napadu planil pred profesorja ter raaširil roke, da bi ga ubranil pred morilci. Komunistični klavec ga je zato ustrelil od zadaj, in sicer mu je oddal strel v stransko desno kost pri ušesu, kjer je krogla vstopila, izstopila je pa ob levem očesu pri nosnem korenu.
Tudi ves današnji dan bosta žrtvi ležali na mrtvaškem odru od 7 zjutraj pa do 9 zvečer. Jutri ob pol 9 pa bodo krsti prenesli v stolnico, kjer bodo opravili sv. mašo zadušnico, takoj potem pa bodo krsti prepeljali na Žale, kjer bosta ostali v kapelicah do pogreba, ki bo v nedeljo ob 4 popoldne.
Kako zna naš narod ceniti žrtve, izpričuje tudi dejstvo, da so samo včerajšnji dan šli mimo mrtvaškega odra 4303 kropilci. 4303 kropilci so dokazali, kako presojajo torkovo zločinsko streljanje. In drugi tisoči, ki bodo še danes in juitri ter v ne-
deljo pomolili pred žrtvama teir ju pokropili z blagoslovljeno vodo, pa naj še bolj jasno potrdijo, kako obsojajo podtalno zločinsko delovanje.
Pogreb Iva Peršuha n bo v soboto ob 5 popoldne
Tretja žrtev torkovega streljanja, ki je podlegla šele po poldrugem dnevu trpljenja v splošni bolnišnici, pa zdaj počiva na mrtvaškem odru na Zalah. Knsta je pokrita s cvetjem in zelenjem. Tudi k njemu prihajajo prijatelji, znanci, spoštovalci, da se še poslednjič poslove od svojega zvestega prijatelja in tovariša. S pokojnim IvoVn Peršuhom smo izgubili moža redkih Organizatoričnih sposobnosti, izredne življenjske volje in podjetnosti, moža dela in dobrega ljudskega govornika. Njegova smrt nam je naredila v naših vrstah veliko vrzel. *
Pogreb pokojnega Iva Peršuha bo v soboto ob
5	popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pogrebna sv. maša bo v soboto ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra. Truplo bo danes popoldne položeno na mrtvaški oder na Žalah.
Novice iz Države
Razstava misijonskih daril v Vatikanu. V
posebno razstavo aaril, ki so jih verniki zbrali prvih dneh septembra bodo v Vatikanu uredili po Italiji za papežev škofovski jubilej. Razstavljena bodo mašniška objačila, prenosni oltarji, kolesa, pisalni stroji in drugo blago, ki ga misijonarji s pridom uporabljajo. Po končani razstavi bodo nabrane predmete odpremili v misijone, deloma pa tudi revnim cerkvam po Evropi.
Dopolnila k odredbam o uporabi vojaštva pri poljskih delih. Dodatno k dovoljenjem, ki jih smejo vojaška poveljstva dajati vojakom za sodelovanje pri poljskih delih, je bilo izdano tudi dovoljenje, da smejo oditi domov na delo tudi častniki, ki so se kot civilisti udejstvovali pri večjih kmetijskih podjetjih in jih je sedaj za žetev nemogoče v celoti nadomestiti. Ti bodo dobili potreben dopust, vendar pa se bodo o njihovi nenadomestljivosti morali izjaviti pokrajinski prefekti in korporacijske organizacije.
Posvetovanja o razdelitvi vina. Vinarska korporacija je imela pred dnevi ponoven posvet glede porazdelitve vina med civilno prebivalstvo. Poročevalci so podali sliko dejanskega stanja in rekli, da je bilo storjeno vse, da je dobila vojska zadostne količine vina, prav tako pa tudi destilacijska industrija. Zato bodo sedaj sestavili sezname vseh zalog pri zasebnikih in industrijcih. Po ugotovljenih zalogah bodo odredili količine, ki jih bodo pivci lahko dobili.
Razprava o pogonskih gorivih. Korporacija za goriva je zborovala in ugotavljala stanje izdelave in razdeljevanja pogonskih goriv. Ugotovili so, da so je posebno povečala izdelava metana, ki se uporablja že v velikih količinah kot pogonsko sredstvo. Prevladalo je mnenje, da bo treba po končani vojni metan uvrstiti v isti red, kakor vsa dosedanja običajna goriva in pogonska sredstva. Treba bo najti vsa sredstva, da se bo industrija goriv povečala in da se bo domače gospodarstvo čim bolj osvobodilo tujih spon.
Velika tatvina plutine in zlata. Velika tatvina je bila izvršena v pokrajinskem laboratoriju v Bologni. Spretni tatovi so se splazili ponoči v laboratorij in oplenili skladišče dragih kovin. Pobrali so vse zlato in platino v vrednosti več kakor 100.000 lir. V laboratoriju so rabili te kovine za razno kemične analize.
Proslava Tita Livija v Padovi. Padovanska Univerza je zaključila že 722. leto svojega obstoja. Za to priliko je prišel na slovesnost tudi prosvetni minister Bottai. V sedežu filozofske fakultete, ki nosi ime po rimskem zgodovinarju Titu Liviju, je minister odkril marmorni kip slavnega zgodovinarja, ki je bil po rotlu iz Padove. Pri slavnostni akademiji so govorili latinoslovci o odlikah in pomenu zgodovinskih del Tita Livija.
Zanimivosti zemljiške knjige v maju
• Zaradi prašička in surovega masla
Gledališki igralci so kupili parcelo •
Ljubljana, 29. maja.
Zemljiška knjiga okrajnega 6odišča zaznamuje v letošnjih 5 mesecih že nad 2000 poslovnih številk, ki 6e nanašajo na najrazličnejše zemljiškoknjižne zadeve, v prvi vreti glede prenosa lastninske pravice, vknjižbe zastavnih pravic na razne nepremičnine v mestu in okolici za varnost različnih, visokih in malih hipotečnih posojil, dalje na izbrise dolgov in realne eksekucije. Zemljiška knjiga je v tem mesecu zaznamovala doslej že do 40 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost okoli 1,200.000 lir. V zadnjem ča6u so bili zaznamovani nekateri zanimivejši prenosi lastninske pravice.
Černe Fran, posestnik, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XIX/6, je prodal Penzijskemu iondu gledaliških igralcev v Ljubljani travniško parcelo št. 1525/3 k. o. Stožice v površini 864 m2 za 50.946 lir. Pravijo, da bodo tam sezidane ob ugodni gospodarski konjunkturi lepe male vile za igralce, saj pravi že star pregovor: »Moja hišica — moj gradič, tudi če je 6amo tolika ko polževa.«
Tvrdka F. P. Vidic & Cornp. v Ljubljani je prodala Edvardu Baderju, zasebnemu uradniku v Ljubljani, Cesta na Rožnik št. 1, travniški parceli štt. 1330/42 in štev. 1330/43 k. o. Vič v skupnem obsegu 1699 m31 za 81.552 lir. Kvadratni meter je bil po 48 lir.
Codelli Anton baron, graščak na Kodeljevem, je prodal Koželju Rabertu in gdč. Ivanki Koželjevi, Ljubljana, Bohoričeva ulica št. 1, parcelo št. 179/53 k. o. Udmat v izmeri 678 m* za 35.000 lir. Kvadratni meter je bil nekaj nad 51 lir.
Pevec Josip, opekarnar v škofeljci št. 44, je prodal Ivanu Nučiču, posestniku v škofeljci št. 33, nepremičnino vlož. št. 549 k. o. Lanišče (hiša 33 v škofeljci in travnik)) za 30.000 lir.
Zemlja na Ljubljanskem barju je še vedno razmeroma zelo poceni. Tako je neka zasebnica kupila od neke ljubljanske trgovke dve travniški parceli na Barju, spadajoči pod k. o. Trnovsko predmestje, v skupnem obsegu nad 1600 m2 za 6812 lir. Kvadratni meter je bil nekaj nad 4 lire. Zemljiškoknjižni urad je dalje v maju zaznamoval več vknjižb različnih hipotečnih posojil, katerih zneski so znašali od 100.000 lir naprej, bili so pa tudi manjši zneski pod 1000 lir. Izvršenih je bilo dalje nekaj izbrisov starih posojil.
*
Na okrožnem sodišču se redno tedensko vodijo razprave v dvorani št. 79 o raznih tatvinah in vlomih. Prihajajo pred 6odnike stari znanci, ki 60 že mnogokrat zapisani v kazenskih listih, nastopajo pa tudi mladi ljudje, ki so krenili na pot zločinstva. — Največ razprav ee sedaj vrti okoli tatvin raznih živil in življenjskih potrebščin. Zanimiva je bila razprava o tako-le 6 tednov starem prašičku za rejo. Težak je bil 40 kg, dober odojek. Vrhničan Janez, ki je bil že večkrat pred kazenskim tribunalom, je bil obtožen, da je vlomil v svinjak posestnika Groma na Vrhniki. Bilo je letos 6redi aprila ponoči. Odnesel je iz svinjaka 600 lir vrednega prašička. Državni tožilec ga je obtožil zločina kvalificiranega zločina tatvine, ker je prvič vlomil v zaklejen svinjak in drugič, ker je storil tatvino ponoči. Premeteni Janez 6e je pred 6odniki na vse načine izgovarjal in opravičeval. Skliceval 6e je posebno na to, da svinjak ni bil zaklenjen, marveč popolnoma odprt in prost. Računal je, da mu bodo sodniki verjeli. Tako bi prejel nekoliko milejšo kazen. Njegov račun pa je temeljito prekrižal posestnik Grom, ki je kot priča zaslišan svečano in odločno potrdil, da je bil svi-
Trg se že polni z domačo zelenjavo
Ljubljana, 29. maja.
Na ljubljanskem trgu je vsak dan več zelenjave. Znaj prinašajo domaite branjevke že domače pridelke na tržišče. Kolikor več je zelenjave na trgu, toliko bolj padajo tudi cene. Tako 6mo morali še pred dnevi plačevati za 6tročj igrah po 7 ali 8 lir, zdaj pa ga lahko kupite že po 5 lir kilogram. Prav tako je bilo na današnjem trgu dovolj čebule za nakup, za katero je bilo posebno prea nekaj dnevi veliko povpraševanje. Danes 60 jo prodajali po 4.45 lire, pred dnevi pa eo jo prodajali celo po 7 lir. V veliko veselje meščanskih gospodinj pa je bila danes domača lepa glavnata solata, ki 60 jo prodajali po 5.70 lire. Solata ima že trde glave. N trgu je bila danes tudi manjša količina novega uvoženega kifeljčkarja, ki 60 ga prodajali po 5.60 in je šel kaj hitro v denar. Da je bilo belih in rdečih redkvic več ko dovolj, nam ni treba omenjati, po 3 šope si jih lahko kupil za liro. Nekaj je bilo na trgu tudi kislega zelja, ki gre že bolj proti koncu in so ga zeljarice prodajale po 3 lire, kisla repa pa je bila po 2 liri. Povpraševanje po obeh kislih stvareh je bilo zelo veliko in so ju zeljarice prodale tako mimogrede. Mlade in lepe kolerabice so bile po 5.95 in 60 tudi kmalu bile prodane. Mlada pesa je bila po 4 lire.
Na ribjem trgu pa ni bilo nič rib. Le dve kmečki ženici sta prodajali lepe žabje krake. »Držali« sta jih po 1.50 do 2 liri, kakršni 60 kraki pač bili. Gosjjodinje so pridno segale po njih in kmalu 60 šli v denar. Na tržišče so prinesli že tudi mladi domači rdeči korenjček. Tudi druge zelenjave, ki je pri gospodinjstvu nujno potrebna, je bilo dovolj in po zmernih cenah.
Promet z motornimi vozili ob zatemnitvi
Ljubljana, 29. maja.
Po razpisu Visokega Komisariata opozarja, ljubljansko mestno poglavarstvo lastnike in voznike motornih vozil, ki smejo voziti ob zatemnitvi, na vestno upoštevanje predpisov o zatemnitvi. Zato ponavljamo še veljavne predpise banovinske naredibe, ki zahteva, da je treba a predpisanimi sredstvi zastreti in zatemnili tudi svetila vozil, ki morajo biti razsvetljena med vožnjo in tudi tedaj, če stoje na krajih, kjer ni dovoljeno parkiranje. Vozila naj imajo le najpotrebnejšo luči, ki pa morajo biti zastrte ali zasenčene. Žaromete vozil je treba zastreti tako. da prihajajo žarki direktne svetlobe v lahkem, nekoliko navzdol nagnjenem pramenu. Polog za t« namen izdelanih naprav se lahko p-oslužijo tudi primernih pokrival s svetlobno rožo, ki jih nataknejo čez žaromete. Reža je pri motornih vozilih široka 5 do 8 cm in visoka 1 cm, pri žarometih koles pa 4 cm oziroma 1 cm. Moč luči jo treba toliko zmanjšati, da svetloba iz daljave 500 m ni več vidna, vendar pa mora svetloba zasenčenega žarometa segati vsaj 100 m ipred vozilo. Da oslabimo močno iluč, rabimo prosojne sivomodre filtre, nalepljena čez svetlobno režo. Polna svetloba žarometa je dovoljena samo na odprtih cestah izven strnjenih naselij, v mestih in naseljih je pa brez izjeme dovoljena samo zmanjšana svetloba, prav tako pa tudi pri srečavanju vozil na odprti cesti. Kadar stoji vozilo na prostoru, ki ni določen za parkiranje, mora imeti prižgano žairnico m parkiranje. Zadnje rdeče, luči je treba zasloniti na podoben način — seveda brez sivomodrega filtra — ali pa z nekaj centimetrov dolgo cevjo iz debelega papirja, lqpen-ke alii pločevine. Taka cev se vodoravno natakne na zadnjo luč. Zato rdeča luč lahko prihaja le v vodoravni smeri za vozilom, medtem ko je od strani in od zgoraj zasenčena. Pri dvokolesih mora biti zadnji blatnik v dolžini 20 cm belo prepleskan. Pri svetilih vodnih vozil je poleg stranskih in vrhnjih zaslonov treba imeti tudi vodoravne zaslone, ki onemogočajo zrcaljenje in odbijanje svetlobnih žarkov na vodi. Zatemnjena vozila morajo voziti skrajno previdno i nv naseljenih krajih samo z zmanjšano hitrostjo največ 10 km na uro. Kr. policija bo prekrške strogo kaznovala.
njak, kar je navadno na deželi, dobro zaprt in zaklenjen. Janez je bil zaradi prašička obsojen na
3 mesece strogega zapora.
Pred malim kazenski msen&tom je drugače
zadnji čas mnogo razprav zaradi tatvin na kolo-
dvorih, ko nekateri izmikajo iz tovornih vozov
razna živila in druge 6tvari. Tako-le 26. januarja
sta dva železniška delavca zasledila v nekem tovornem vozu 50 hlebčkov lepega presnega masla. Vsak hlebček je tehtal po 1 kg, Janez In Lojze sta se polakomnila tega masla in se skušala založiti s to dobro maščobo. Prilastila 6ta 6i 9 hlebčkov. Poskušala pa sta odnesti še ostalih 41 hlebčkov, a sta bila zasačena od varnostne 6traže. Janez je bil na begu obstreljen, Lojze pa 6e je potuhnil. Pred mali senat je 6edaj kot prvi prišel Lojze, da ©e je zagovarjal zaradi te tavine. Bil je obsojen na 3 mesece strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Proti Janezu je bila razprava odložena, ker se nahaja še v bolnišnici.
E. Wallace
39
ROMAN
RDEČI KROG
Medtem ko sta se tako pogovarjala, sta prišla do jedilnice. Dekle je srečalo mr. Parrov brezizrazni pogled in kratko prikimalo v pozdrav.
Očivldno je, da ji moj prijatelj Parr nič kaj n® ugaja, si je mislil Jack.
Jack je povedal inšpektorju vzrok dekletovega obiska,
»Moj ubogi oče je imel neko zapuščeno posestvo ob reki,« je dejal. »Ze mnogo let ni bilo v hiši nobenega stanovalca in moji skrbniki pravijo, da bi popravljanje stalo skoraj toliko, kolikor je vredno celo posestvo skupaj. Yale misli — n« vem zakaj — da se Brabazzon skriva na tem posestvu. Za nekaj časa je bila namreč njemu poverjena prodaja posestva. Nadzoroval je namreč več posestev mojega očeta. Teda, ali miBlite, da se je mogel zateči tja?«
Mr. Parr je stisnil svoje široke ustnice in zamišljeno pomežiknil.
»Edino, kar	vem o njem, jo to, da	dozdaj ni odšel	v	tujino,«
je končno dejal.	»Tudi ne mislim, da bi	iskal skrivališče	v	hiši, za
katero mora vedeti, da jo bodo preiskali.« Odsotno se je zastrmel v Talijo. »Mogoče pa je le,« je še dodal.	»Domnevam, da	ima ključ
te hiše. Kakšna	pa je prav za prav?«
»Napol je hiša, napol skladišče,« je pojasnil Jack. »Jaz je nisem še nikoli videl, mislim pa, da je najbrž tiste vrste, kakor so jih zidali trgovci pred dvesto leti, ko so Imeli svoje stanovanjske prostora tam, kjer so bili tudi trgovski prostori.«
Jack je odklenil mizni jjrodaL niem je bilo polno ključev, in vsake#! »Pi*8**!
»Meuda je to tisti ključ, miss Drummond,« je dejal, ter ji ga izročil.
»Kako se pa kaj počutite pri svojem novem delu?«
Da ji je zastavil to vprašanje, je potreboval mnogo poguma, ker je bil vedno v veliki zmedi, kadar je bil v njeni bližini.
Talija se mu je rahlo nasmehnila.
»Zabavno je,« je odvrnila. »Tudi ni tako, da bi človeka zapeljalo v skušnjavo. 0 svojem delu vam nimam kaj dosti povedati, ker sem službo nastopila šele davi.« Obrnila se je k inšpektorju in rekla:
»Ne, ne bom vam prizadevala novih sitnosti, mr. Parr! Edini predmet v uradu, ki ima kaj vrednosti, je srebrna utež za papir, sicer pa mi ni treba odpošiljati niti pisem,« je nadaljevala zabavno. »Urad je opremljen na ameriški način. V zasebnem uradu g. Yala je namreč majhna odprtina, ki drži naravnost v poštni predal, ta je pa v veži. Po tej poti pošilja mr. Yalo vsa pisma, kar me je zelo razočaralo!«
Čeprav je vse to govorila nekam svečano, ji je igral v očeh hudomušen izraz.
»Vi ste prav čudno dekle, Talija,« je dejal Parr, »vendar sem trdno prepričan, da imate kljub temu v sebi nekaj dobrega.«
Zdelo se je, da je ta njegova opazka odstranila vse njene pomisleke in smejala se je toliko časa, doklor se niso prikazale solze v njenih očeh. Tudi Jack se je smejal.
Nasprotno pa Parr ni z ničemer pokazal, da se zabava,
»Bodite previdni,« je dejal svareče. S Talijinih ustnic je izginil nasmeh.
»Lahko ste brez skrbi, zelo bom previdna, mr. Parr,« je dejala, »in če se bom znašla v kakršni koli nevarnosti, ste lahko prav tako brez skrbi, da vas bom takoj poklicala na pomoč!«
»Upam, da boste tako storili,« je odvrnil Parr, »čeprav ne-Volibo dvomim « tem.«
XXI. poglavje.
Hiša ob reki.
Talija so je vrnila naravnost v urad. Tam je našla Derricka Yalea, ki je sedel v svoji sobi in jemal s kupa došlo pisemsko pošto, na katero je bilo treba odgovoriti.
»Ali je to tisti ključ? Hvala lepa. Dajte ga kar tja na mizo,« je dejal. »Bojim se, da boste morali sami odgovoriti na vso to pošto; skoraj vsa ta pisma so pisali mladi, nerazsodni ljudje, ki bi radi postali zasebni detektivi. Sestavite primeren odgovor in s tem odgovorite kar vsem. Tudi podpišite me lahko. Ali bi lahko povedali tudi tej gospo,«	pri	tem se je stegnil čez.mizo in	ji pomolil	pismo,
»da imam zdaj	dela čez glavo in da ne morem	prevzeti nobenih
drugih poslov?«
Yale je vzel ključ z mize in ga pridržal za sekundo v svoji roki. »Ali ste kaj videli mr. Parra?«
Talija se je zasmejala,
»Vi ste pa	res	od Bile, mr. Yale, Res sem	videla mr.	Parra,
toda kako neki	ste	pa spet to uganili?«
Vale jo odkimal z glavo in dejal:
»To je v resnici nad vse preprosto in *e prav za prav ne
smem ponašati s to svojo sposobnostjo, kot na primer ne bi bilo prav, če bi se vi ponašali s svojo lepoto in vašo nagnjenostjo, da
—	kak naj to povem — da jemljete stvari, kakršne so?«
Talija ni na to takoj odgovorila, jo pa končno rekla:
»Sem se že poboljšala.«
»Verjamem, da so boste s časom poboljšali. Povedati pa vam moram, da me zanimate,« jo dejal Yale in potem po kratkem molku nadaljeval: »Zelo mo zanimate.« Z rahlo kretnjo glave ji je potem dal vedeti, da lahko odide iz njegove sobe. Talija je bila sredi največjega dela in njen pisalni stroj je divje ropotal, ko s® je Yale spet prikazal na pragu svoje sobe.
Olepšavanje židovske steze
-i tri-
Ljubljana, 29i maja.
Eden najstareiših delov Ljubljano je nedvomno Židovska ulica z Dvornim trgom in Židovsko fttezo. Že ime samo, pa tudi način, kako je židovska ulica zidana, pove, da je bil tu nekoč židovski geto in le tu so smeli Židje stanovati. Vsaj tak je bil ukaz kranjskih deželnih stanov, tedanje skoraj edine oblasti na Kranjskem — kor Dunaj je bil predaleč
— in Židje so se tega ukaza morali držati tja do 1. 1516., ko so morali na ukaz cesarja Maksimilijana zapustiti Notranjo Avstrijo, kamor je tedaj poleg Koroško in Štajerske spadala tudi Kranjska.
Da Je Židovska ulica še sedaj tako tesna, čeprav so ob njej visoke hiše, da celo med najvišjimi v Ljubljani, je bil vzrok v tem, ker je v srednjem veku veljalo po vseh evropskih mestih in tudi v Ljubljani načelo, da se Židom sicer prepusti gotov del mesta, toda meje tega geta se nikakor in pod nobenim pogojem ne smejo širiti. Židom je bil v Ljubljani določen prostor med tedanjo meščansko Ljubljano, to je sedanjim Mestnim trgom in med plemiško četrtjo, to je sedanjo Gosposko ulico. Lega tega mestnega dela je bila podjetnim Zidom sicer všeč, saj so bili tako rekoč v središču Ljubljane, le preozek pas jim je bil odmerjen. Niso mogli motiti ne pravin Ljubljančanov domačinov, ki so imeli svoje delavnice na Mestnem in Starem trgu, ne plemiške gospode, ki je imela palače v Gosposki ulici ter na Turjaškem, sedanjem Novem trgu, pač pa 60 mogli tako meščani in plemiči vsak čas — v svojo škodo — največkrat k Zidom, kamor 60 6e zatekali po posojila, proti oderuškim obrestim seveda, kupovat razno blago in podobno. Židje so imeli v Zidovski ulici in sedanji Židovski stezi evoje proda-jalnice in male banke, menjalnice in podobno ter v njih živeli svoje umazano življenje, saj so poznali še manj pravil higiene kakor pa tedanja srednjeveška Ljubljana.
Kakor po vsem evotu, so se tudi v Ljubljani v srednjem veku Židje naglo množili. Čimdalje več jih je bilo, njihov geto pa je bil vedno enako majhen. Židom torej ni kazalo nič drugega, kakor da so zidali čimdalje tesneje, Čimdalje ožje in čimdalje višje. Od tod v Zidovski ulici sedanje stare, toda izredno visoke hiše. Iz istega vzroka imajo te hiše tudi polno hodnikov, balkonov in prizidkov, kjer jim je le dopuščal prostor. Posebno je to vidno na strani proti Ljubljanici, ki tedaj seveda ni bila regulirana in še ni bilo tako široke ulice ob bregu. Ta ulica je bila urejena šele nekako pred kakšnimi desetimi leti, prej niti za vozni promet ni bila sposobna.
Najbolj zanimiva,.hiša v Židovski ulici je nedvomno št. 4, sedaj last veletržca g. Preloga. V Gosposki ulici ima ta hiša številko 3. To hišo, ki je bila prav do prejšnje svetovne vojne najvišja v Ljubljani — večji 6ta bili morda le Kolizej in oukrarna, saj je Imela na Židovsko ulico kaT šest nadstropij
— so v srednjem veku nedvomno postavili Židje.
V njej so imeli tudi svojo molilnico, kar priča še ohranjena ljudska tradicija in pa zgodovinski virL Hiša je tipičen primer solidne in masivne srednjeveške zidave ter je dobro ohranjena skozi vsa stoletja do danes, ko izvrstno služi stanovanjskim in trgovinskim potrebam. Tej hiši niti potres 1. 1898. ni škodoval, tako močno zidovje ima. Ko so mor alt Židje ob začetku novega veka iz Ljubljane, so vse hiše v Židovski ulici in tudi ta, dobile v roke razne domače rodovine, zlasti plemenitaške. Omenjeno bišo krasi nad portalom v Gosposki ulici še danes
: starinski plemiški grb. Za Židi je ostalo le ime obeh ulic.
V	___ ________________
V treh vrstah...
Letošnje binkošine praznike so celovški »tur-narji« praznovali 80 letnico ustanovitve. Gauleiter je društvu pc«lal primerno čestitko, v kateri je priznal, kako veliko je društvo storilo v letih svojega obstoja za izobrazbo koroškega ljudstva.
V Nemčiji je zdaj Je dalj časa v načrtu, da bi se pouk o čebelarjenju uvedel tudi na učiteljišča. V Mariboru so že začeli navajati gojenke k temu. Učiteljišče je že priredilo vrsto izletov na vzorno urejena okoliška čebelarstva. Odslej bodo morale učiteljice na Spodnjem Štajerskem gojiti tudi čebelarstvo.
V celjski ljudski knjižnici, ki je bila šele pred nedavnim odprta, je bil pred dnevi prvi sestanek umetnikov in prijateljev umetnosti iz Celja. Na sestanku je bilo tudi predavanje. o celjskem mestu in knjigah in brošurah, ki govore o tem mestu.
Ob materinskem dnevu je bila v Celju posebno počaščena Marija Gabrškova, ki je > dala življenje 21 otrokom. Zdaj je stara 69 let m se zdrava in čila. Rodila je 13 fantov in 8 deklet. 16 otrok je že umrlo, dva sinova pa sta ji padla v prvi svetovni vojni.	.	.
Vse spodnještajerske čebelarje zdaj pozivajo, da se čimprej vpišejo v posamezna nanovo ustanovljena čebelarska društva, bi bodo potem včlanjena v deželnem društvu čebelarjev, ki bo imelo 6voj 6edež v Gradcu. Kjer pa doslej ni bilo čebelarskega društva, 6e lahko poedini čebelarji takoj prijavijo neposredno o6red. združenju v Gradcu.
že pred prvo vojno jo bila ozka židovska ulica, v kateri seveda ni mogoč prav noben vozni promet, niti kolesarski ne, tlakovana z asfaltom, in sicer je bila to poleg delenburgove ulice — nekdanje promenade — edina ulica, ki je bila L 1918. v Ljubljani asfaltirana. Drugače se zunanja slika Židovske ulice ni dosti spremenila. Hiše so menjale svoje lastnike, vse so prešle v domače, slovenske roke. Novi lastniki so jih dali prepleskati in na novo ometati, bistveno pa Be zunanja slika Židovske ulice ni spremenila. Izginili sta iz Židovske ulice tudi dve stari, in celo iz literature ter naše krajevne zgodovine znani gostilni pri »Rožic na oglu Židovske stezfe in ulice, ter pri »Lipič, vselili pa so se novi trgovci.
Zidovska steza včasih, do pred nekaj leti, ni segala do Vegove ulice, kakor danes, temveč le do Gosposke ulice. Naprej se je ta ulica imenovala Peternelova ulica, po Peternelu, zaslužnemu profesorju in prvemu ravnatelju ljubljanske realke, ki je tudi uvedel kot učni predmet na tedaj strogo nemški realki slovenščino kot predmet in učni jezik za verouk v slovenskih oddelkih. Zakaj so ime Peternela izpustili ter privoščili Zidom več slave, najbrž občinski očetje pred leti sami niso vedeli, ali pa niso vedeli, kdo je bil PeterneL Zidovska steza je bila deležna zadnje čase nekoliko napredka, ker so pač olepšali Gosposko in Vegovo ulico. Zanemarjen pa je ostal predel, ki vodi iz Židovske steze do Ljubljanice.
Sedaj so začeli delavci tudi tu svoje prenovitveno delo. Postavljen je zidarski oder ob južni hiši, kateri bodo predelali mrtvo požarno steno ter ji dali nov omet. Tako bo tudi ta del Židovske steze dobil nekoliko prijaznejše lice.
Kakor nekoč pred stoletji, ko so bili tu gospodarji Še Židje, tako je Židovska ulica še dandanes važen trgovski del mesta. Živahnost, ki vlada v tej in v sosednih ulicah, najbolj jasno kaže, na kako važn točki so nekoč židje trgovali in kjer danes trgujejo pač naši domači trgovcu
Maksimalni cenik za čevljarska rečna dela
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednji maksimalni cenik za čevljarska ročna dela in za popravila:
Moška obutev:
škornji: delo	(cena	za	šivane 1.	številka,
za	zbite 2. številka,	cena	za	kompletno obutev
šivano S. številka, za	zbito	4.	številka):
Iz boksa lir 216,	177,	760, 721; iz	kravlno
ali kroma lir 216, 177, 830, 791; 1z teletine lir 216, 177, 730, 711.
Popravila:
Prednjiki s polovičnimi podplati in petami lir 67, 56, 225, 214; s celimi podplati in petami lir 86, 64, 810, 288.
Gorski čevlji:	gorski ali smučarski
čevlji lir 140, 115, 500, 475; gorski čevlji, novi podplati, neokovani lir 50, —, 160, —; gorski Čevlji, templanci in pete lir 35, —, 90, —.
Visoki čevlji: iz boksa lir 180, 110, 350, 330; iz teletine ali kravine lir 130, 110, 380, 360.
Nizki čevlji.; iz boksa lir 120, 100, 830
310.
Popravila:
Polnovi čevlji Iz boksa ali teletine lir 70, 60, 180, 170; templanci in pete 30, 24, 65, 66; samo pete lir —, 10, —, 25.
Ženska obutev:	_
Škornji iz boksa lir 212, 170, 710, 668.
Gorski čevlji:	gorski ali smučarski
čevlji lir 130, 99, 430, 399; gorski čevlji, novi podplati neokovani lir 45, —, 130, —; gorski čevlji, templanci in pete lir 30, —, 85, —; iz boksa lir 115, 100, 300, 285.
Nizki čevlji: iz boksa lir 105, 90, 280,
265.
Popravila:
Polnovi čevlji iz boksa ali teletine lir 60, 50, 150, 140; templanci in pete (široke) lir 24, 20, 50, 48; templanci in pete (ozke) —, 15, —, 40; pete široke lir —, 5—6, —, 15; pete kuba —, 4, —, 12; pete ozke lir —, 2, —, 8; čisto nove pete iz usnja —, 6,	, 30; čisto nove lesene pete —.
8, _, 26.
Obutev la deklice, dečke in otroke:
Gorski ali smučarski čevlji št. 30—85 lir 100, 90, 800, 290; Čevlji Iz črnega boksa: št. 21—28 lir 80, 70, 170, 160; štev. 24—28 lir 80, 70. 180, 170; št. 27—29 lir 80, 70, 200, 190; št. 80—33 lir 80, 70, 280, 220.
Popravila:
Templanci in pete do št. 35 lir 15, 12, 40, 37; samo pete lir —, 5—6, —, 15.
V	ceni za delo so obseženi stroški za dreto, vosek, polituro, smolo, apreturo, vezalke, sukanec, klej in rinčice.
Imetniki obrtov morajo imeti cene Izvešene v obratovalnici v obliki cenika na dobro vidnem mestu.
Sporočila mestnega prehranjevalnega In gospodarskega urada
Maščobe, sladkor in milo za mesec junij bo mestni preskrbovalni urad dodeljeval od današnjega petka, 29. t m. dalje. Oni, ki dobivajo blago pri mestnem preskrbovalnem uradu, naj natanko upoštevajo vrstni red, ki je bil objavljen, da ne bo navala pri blagajni in v skladišču. Današnji petek pridejo na vrsto trgovci z začetnimi črkami P do S. Trgovci, ki 60 sladkor doslej dobivali pri tvrdki
Jelačin, dobe to pot sladkor pri tvrdki Oregorc & iornp. na Bleivveisovi cesti 15. Vsak uj>ravlčenec dobi na 6vojo živilsko nakaznico za mesec junij 300 g presnega masla in 1 del olja.
Prazne vreče naj trgovci, zavodi in ustanove, ki dobivajo moko neposredno iz 6kladišč mestnega preskrbovalnega urada, vračajo tako, da bodo prazne vreče dobav meseca aprila in maja vrnili v mesecu juniju, prazne vreče dobav meseca junija pa naj vrnejo meseca Julija, Beveda vedno po že objavljenem razporedu. Mestni preskrbovalni urad prosi vse prizadete, naj se natanko ravnajo po teh navodjlih, ker skladišče sicer vreč ne bo prevzelo.	*	_____
Odrezke živilskih nakaznic za maj bo mestni preskrbovalni urad pobiral v ponedeljek 1. junija od trgovcev z začetnicami A do J, v torek 2. junija z začetnicami K do M in v 6redo 3. junija od trgovcev z začetnicami N do 2. Pozneje predloženih odrezkov ne bo mogoče upoštevati, zato pa ojX)zarjamo, naj 6e trgovci natanko ravnajo po tem razporedu. Nakazila za mesec junij bo pa ta urad začel oddajati v ]>etek 5. junija po že znanem vrstnem redu. Obenem opozarjamo V6e trgovce, da bo mestni preskrbovalni urad 1. junija izdal posebne »Kontne knjige«, kamor bo sproti vknjiže-val, koliko blaga je bilo nakazanega in koliko odrezkov je bilo oddanih. V to knjigo bo vpisoval samo preskrbovalni urad, trgovci 6aml pa morajo voditi knjigo »Prejema in izdatka«, ki jo je Prevod izdal 1. maja. Opozarjamo, da morajo trgovci od 1. junija dalje hkrati z odrezki vedno predložiti tudi nove »Kontne knjige«, ki jih bodo 1. junija dobili prt preskrbovalnem uradu. Za knjigo je treba plačati 5 lir ter naj ta znesek trgovci prineso s seboj tisti dan, ki je določen za oddajo odrezkov za maj. Pripominjamo pa, d« nihče ne bo mogel dobiti blaga niti oddati odrezkov brez »Kontne knjige«.
Rejcem goveje živine bo ljubljanski mestni gospodarski urad te dni začel dostavljati tiskovine za prijavo goveje živine. Te tiskovine morajo rejci natančno, zanesljivo In v vseh rubrikah čimprej izpolniti. Opozarjamo posebej, da je treba n. pr. pri kravah v prvo rubrikd zapisati število krav, v drugo rubriko pa živo težo, koliko to krave skupaj tehtajo. Enako naj napižejo tudi za bike, vole in telice in druge skupine živali. Napisati pa rejci ne smejo tistih živali, ki jih bodo oddali na dogonu 3. junija L 1., seveda pa v prijavi ne smejo upoštevati tudi teže teh živali. Pripominjamo še, naj rejci navajajo vso pravo živo težo živali, ne pa morda višjo ali nižjo težo. Ker mora prijavo tudi vsak rejec podpisati, s tem podpisom tudi jamči za pravilno prijavo. Pozneje bo posebna komisija te podatke pregledala in se prepričala o resničnosti. Morebitne spremembe pri naslovih glede priimka rejca ali ulice stanovanja je treba seveda tudi napisati. Izpolnjene prijave naj rejci oddajo najkasneje do 3. junija v sobi št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici 7 dopoldne. Ker pa rejci dobe pri oddaji prijave potrdilo, naj uradu prijave prinesejo sami ali druga zanesljiva oseba. Prijavo morajo izpolniti tudi tisti, ki imajo gamo eno govedo, zato naj pa oni, ki bi morda pomotoma ne dobili tiskovin za prijavo, sami pridejo ponje v mestni gospodarski urad.
S Hrva?keea
V Banji Luki je bil osnovan poseben odbor delodajalcev in delojemalcev, ki bo obravnaval vse težave, ki nastopijo med enimi in drugimi.
V	tem odboru je 40 tdobrih ljudi« kakor jih imenuje narod. Na ta način bodo vsaj manjši nesporazumi gotovo odstranjeni, ne da bi bilo treba pred sodišče.
V znanih stubičkih toplicah bodo v kratkem uredili nov bazen za plavanje. Namenjen bo le za šjmrtniike.
Tudi v Karlovcu bodo v kratkem odprli delavsko stanovanjsko kolonijo. Z deli hite. Kanalizacija, vodovodna napeljava in gradnja ceste gredo dobro od rok.
V Banji Luk| je bilo med siromašne ljudi razdeljeno veliko obleke in obutve, ki sta jo darovala nemški poslanik v Zagrebu g. Kasche In nemški general.
Člen 2. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Tudi se sme izreči začasni ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice.
Koledar
Danes, petek, 29. maja: Kv. Maks.
Sobota, 30. maja: Kv. Ford.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murinajrer R., Sv. Petra c. 78.
Opozarjamo na nocojšnji koncert Ljubljanskega komornega tria, ki se začne točno ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Koncert bodo izvajali:	violinist	ALbert Dermelj,
violončelist Cenak Šedlbauer, in pianist Marijan Lipovšek. Koncertni spored je naslednji: 1. GorPlli: Sonata za tri instrumente; 2. Beethoven: Trio v G-duru, opus 1, št. 2; 3. Škerjanc: Trio; 4. Novak: Trio quasi una ballata. Občinstvo opozarjamo, da bo začetek točen, konec pa pred t ričet rt na 8 zvečer. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Knjigovodja z .18 letno prakso, z zadostnim znanjem italijanščine ter s perfektnim znanjem nemščine, francoščine in angleščine išče kakršne koli zaposlitve, ker je zaradi opustitve firme brez vsakega zaslužka. Sprejme tudi in-štrukcije, sploh vsako dolo, le da bi se preživel. Ponudbe ipod »Vesten in sposoben na upravo »Slovenca«.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Petek, 29. maja: Zaprta (Oeneralka.)
Sobota, 30. maja ob 17: »Romeo in Julija«. Prvič v letošnji 6ezoni. Red premierski.
Nedelja, 31. maja ob 14: »Konto X«. Izven. Znižane cene od 12 Ur navzdol. — Ob 17.30: »Sola za žene«. Izven. Znižane cene od 12 Mr navzdol.
Opera:
Petek, 29. maja ob 17: »Boccaccio«. Opereta. RedB. Sobota, 30. maja ob 17: »Prijatelj Fric«. Red A. Nedelja, 31. maja ob 15: »Boccaccio«. Opereta. Izv,
Cene od 20 lir navzdol.
Opozarjamo na prvo letošnjo ponovitev Sha-kespearjeve igre »Romeo in Julija«, ki bo v 6oboto za red premierski. Delo bo odigrano tudi letos za vse abonmaje. Igrali bodo: Prolog — Malec, Esca-lus — Gregorin, Pariš — Drenovec, Monteg — Presetnlk, Capulet — M. Skrbinšek, Romeo — Jan, Mercutio — Kralj, Benvolio — Peček, Tybalt — V. Skrbinšek, brat Lorenzo — Lipah, brat Janez — Brezigar, Baltazar — Nakret, Petr — Plut, lekar
— Raztresen, paž — Starič, Montegova — Gabri-jelčičeva, Capuletova — Danilova, Julija — V. Juvanova, dojka — Nabiocka, poveljnik straže — Raztresen, stražnika — Košuta in Blaž. Režiser: dr. B. Kreft, inscenator: inž. E. Franz.
Nedelja v Drami. Popoldne bodo ponovili zelo zabavno veseloigro, ki sta jo napisala Bernauer in Oester: »Konto X«. Dejanje prikazuje zapletljaje okrog skrivnostnega konta X, na račun katerega živi obubožana plemenitaška rodbina, ne da bi to vedela. Osrednji lik igre je vodja advokatske pisarne, komina vloga velikega formata. Igral jo bo Danilo Gorinšek. Delo je zrežiral Milan Košič. — Zvečer bodo igrali Molierovo petdejan6ko komedijo »Šola za žene«, v kateri je prikazan ponesrečen poizkus meščana iz baroka, da bi 6i vzgojil vzorno zakonsko ženo. Glavna vloga je Amoiphe, ki predstavlja za igralca učinkovito, izredno zahtevno in pestro vlogo. Igral jo bo Oregorttti Režiser in inscenator: inž. B. Stupica.	ts*
Franz v. Suppe: »Boccaccio«. Naslovno vlogo poje Manja Mlejnikova, Lotheringhija — Anžlo-var, Lambertuccia — Župan, Scalzo — Sancin, Leonetta — B. Sancin, Fiametto — Barbičeva, Beatrice — Polajnarjeva, Perozello — Poličeva, Izabello — Španova, Pietra — Drenovec, kolporterja — Dolničar, majordoma — M. Gregorin, Fi-lipo — Koširjeva. Dirigent in zborovodja: R. Simoniti, režiser: C. Debevec. Ponovitev te operete bo v nedeljo ob 15 izven abonmaja.
Red A bo imel v soboto predstavo lirične opere v treh dejanjih, ki jo je komponiral Pietro Mascagni: »Prijatelj Fric«. Peli bodo: Suzo — Vidalijeva, Frica — Franci, cigana — GolobAva, doktorja — Popov, Hanza — Dolničar, Friderika
— Kristančič, Katarino — Poličeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti.
Maksimalne cene za strojenje ovčje In svinjske kože. za obutev
Visoki komisar za Ljublajnsko pokrajino je določil naslednje maksimalne cene:
Člen 1. Člen 1. naredbe z dne 26. septembra 1941-XIX št. 112 se dopolnjuje takole:
t) kromovo ovčje usnje iz uvoženih kož 1 dm* lir 2.30; u) svinjsko usnje za obutev, rastlinsko strojeno, mazano in egalizirano, cepljeno: 1 d m3 lir 1.90; necepljeno 1 dm* lir 2, cepljeno barvano
1	dm* lir 1.95, necepljeno barvano 1 dm* lir 2.10; v svinjsko usnje za obutev, kombinirano strojeno s kromom, egalizirano, cepljeno 1 dm* lir 2.15, necepljeno 1 dm* lir 2.30.
V. HE1SER
Zdravnik gre j? križem svet
Te nevarnosti, ki jo zdaj v rokah naključja, bi se lahko ognili, če bi bili ljudje v Kaliforniji . 1900 pametni.
Danes mnogi poudarjajo, da kuga izginja sama po sebi, če je v določenem kraju prebivala kakih trideset let. To sem najprej opazil v Basri, pozneje pa še v Kantonu. Hongkongu in Bombayu.
V	Kantonu prav gotovo ni izginila zaradi zaščitnih ukrepov, ker jih sploh niso nikdar izdali.
Kugo, ki je v starem pa srednjem veku pomenila konec vsega, so v naših dneh docela pobili, in to je eno največjih del, kar jih je človek opravil. Ljud-je ne bodo več vili rok v^ strahu m obupu 6pričo hude šibe, ki je slepo in kruto napadala bogatina kakor reveža, mladeniča pa starca. Skrivnost njenega postanka so veščaki v delavnicah odkrili in verigo njenih zvez so budni in odločni zdravstveniki z zaščitnim delovanjem raztrgali. Ce bi se kugi tudi danes j>o-srečilo vdreti skozi zunanje obrambe, vedno bo z vso naglico in z gotovostjo premagana. Zdravnik, ki je na straži v pristaniščih, ve, kdaj se bo bližal kak napad; poleg tega pa stalno preiskujejo, katere vrste meščanov so se udomačile v podzemskem podganjem svetu. Pristanišče je zdravo, če je med bolha-
mi določenega števila podgan le ena bolha vrste »cheopis«.
New York je zdrava luka in tamoš-nji prebivalci se lahko brezskrbno sprehajajo po nasadih igličastih dreves, kakor po prijetnem zavetju. Nikdar jih ne bo prevzela strahotna groza, ki se je lotila meščanov v Firenzih, ko je črna smrt naskočila^ njih mestno obzidje ter si mesto osvojila >na žalosten in presenetljiv način«. Toda ljudje v San Franciscu, Mobilu in New Orleansu bodo še morali biti na straži, če hočejo spokojno spati.
„Jc|, pij in bodi vesel!"
Ko sem nekoč pohajal po manilskih ulicah, sem zagledal pred seboj moža, ki je nenadoma poskočil, kakor bi ga spodbodla nevidna sila, pa takoj zatem padel znak. Preden sem se bil v njegovi bližini ,je bil že mrtev.
A čeprav strup kolere — jrodobno kakor mišnica — včasih ustavi srčno utripanje z bliskovito naglico, ni zmeraj tako milostljiv: svojim žrtvam često pripravlja strahotno trpljenje, ki traja nekaj dni. Bolnik, ki je obolel za kolero, nudi strahoten pogled: mrzel in sluzav pot 6e mu razlije po koži, ki se zaradi modne izgube vode v drobovju nagrban-
či in dobiva temnosivo barvo; skrajno hudi krči ga mučijo po mečih in rokah; žeja je neutešljiva. Proti koncu je krvni obtok tako počasen, da kri ne izteka več, četudi prerežeš kako žilo odvodnico.
Takemu bolniku ne moremo dosti pomagati, le smrtni boj mu lahko lajšamo. Vbrizg fiziološke raztopine (tako je ime raztopini soli, ki ima isto gostoto ko sokrvica) v odvodnico deloma nadomešča izgubo tekočine in umirja krče. Bolnik nikoli ne izgubi zavesti: zaradi izsuše-nja telesa ali pa zaradi smrtne groze se mu obraz hudo nakremži.
Dobro se še spominjam nekega po-podne v bolnišnici, ko sem pri pregledu stopal mimo vrste postelj, na katere so spravili osem ameriških zamorcev. Vsaka postelja je imela svojo številko in po nekem čudnem naključju, ki se rado poigrava s takimi smrtnimi okolnostmi, je najprej umrl zamorec na postelji št. 1, njemu pa so prav hitro sledili zapovrstjo bolniki na posteljah št. 2, 3, 4 in 5. Na posteljah št. 6, 7 in 8 so še ležali bolniki, ko sem vstopil. Zamorec na postelji št. 6 je bil zatrdno prepričan, da je zdaj on na vrsti; zato si je kar potegnil rjuho čez obraz, da ne bi videl žalostnega sprevoda, ko so odnašali mrli če. Približal seiti se mu in opazil, da je imel oči trdno zaprte. Kmalu pa jih je počasi začel odpirati in kljub somraku v sobi sem videl njih blesk.
»Ali sem mrtev?« me je s strahom vprašal.
Prav malo je res manjkala a smrt se je ustavila Ob njegovi postelji. Zamorec št. 6 in oba tovariša so lepo ušli
smtmi nevarnosti ter zdravi zapustili bolnišnico, a brez zagotovila seveda, da jih ne bi prihodnjič spravili na postelje št. 1, 2 in 3.
Ves čas, ko sem deloval na Filipinih, niso našli nobenega zdravila, ki bi bilo kaj prida za zdravljenje kolere, čeprav so nam priporočali mnogo tako imenovanih »posebnih« zdravil. Neki stari zdravnik v daljnem Ohiju je razglašal ko kak verski nauk, da nikomur ne bi bilo treba umreti za kolero im da je naš zasmehljiv prezir glede njegovega zdravljenja popolno neopravičljiv.
Ker smo sami zaman iskali zdravila, smo hoteli preizkusiti še njegovo, v na-di, da «e bo po kakem čudežu izkazalo uspešno, a ko smo se prepričali, da je brez vsake veljave, smo ga opustili. Ko je stari zdravnik videl, da mu ne nudimo pravega zadovoljstva, je pisal pismo predsedniku Rooseveltu, v katerem se je pritoževal, da mu birokratski zdravniki na Filipinih nasprotujejo, da dobro ve, da je njegovo zdravilo pripravno za zdravljenje, pa da mi žrtvujemo na tisoče življenj, ker ga ne maramo rabiti.
Roosevelt, ki je bil mož odločnega značaja, nam je brzojavil, da moramo zdravnikov na&n zdravljenja takoj preizkusiti. Leta 1906 je bila kuga na višku in bolniki so umirali v tisočih. Na vse zadnje je bil kinin neškodljiv in ker nam je naročil predsednik Združenih držav...
Zdravilo smo dajali natačno po iznaj-diteljevih navodilih, a nismo mogli z njim rešiti niti prvega bolnika, ki smo mu ga nudili; zatem je umrl že drugi,
Nekaj dni zatem smo brzojavili predsedniku, da smo zdravilo preizkusili v šest primerih, a da so vsi bolniki umrli. Ali naj nadaljujemo?«
»Nel« se je takoj glasil odgovor.
Železni drogovi in močni zidovi so desetletja in stoletja ščitili redovnice Sv. Klare v njihovi klavzuri pred zvedavimi očmi sveta, niso pa mogli ubraniti kolere. Zajela je drugo za drugo in v kratkem času so šest trupel izpostavili zunaj velikih lesenih vrat. Tedaj pa je groza tako silno naraščala, da je mati prednica prosila nadškofa Hartyja za pomoč. Ta je menil, da je treba napraviti izjemo in mene poklicati, naj jih zdravim. Že tolikokrat sem hodil vzdolž teh častitljivih zidov, a z nekim občutkom strahu sem se sklonil pod nizkimi vrati, ki so vodila k velikemu notranjemu vhodu, ter stopal po kamnitih ploščah, po katerih že niso stopale moške noge več ko sto let.
Mati _ prednica, redovnica častitljive vnanjosti, me je vodila skozi dolgo, mračno in resno notranje stebrišče, ki je nekdaj bilo belo, a je v tolikih letih siromaštva potemnelo. Po hodnikih so švigale nemirne postave v sivih, lahno šumečih oblačilih in bledi obrazi, ki že mnogo let niso videli moškega, 60 se radovedno ozirali. Sla sva 6kozi kapelo, ki jo je razsvetljevala utripajoča svetloba voščenke in kjer so redovnice klečale v večnem češčenju. Končno sva vstopila v spalnico in tam sem ubogim umirajočim sestram postregel s slabotnimi pripomočki, ki jih je nudila znanost.
Andrejčkov 3 o 2 e;
milimi
Žalost m veselje
o m a n slikah
Risal Jože Beranek
Besedno priredil Mirko Javornik
B.
m
V
C
i
SL
k
Privezala sta si dušo, in prijatelj je začel pripovedovati: »Ko sva te s patrom Alfonzom tisto jutro, ko si plaval po morju, izgubila izpred oči, sva mislila, da si utonil, ali pa te je raztrgal morski volk. Ne morem povedati, kako hudo nama je bilo ...«
»... Ko sva žalostna tavala po obrežju, pa zagledava na morju veliko ladjo. Mahala sva in klicala. Morrarji so brž spustili čoln ter priveslali h kraju. Ker sva bila prepričana, da si ti izgubljen, sva šla z njimi. Ladja se je oglasila na poti v Marseille tudi v Livornu...«
»... Tam mi je pater Alfonz v samostanu dobil denarja za prevoznino in vkrcal sem se na francosko ladjo, ki je bila namenjena v domačo luko. Toda na ladji sem spoznal, da so se tam zbrali sami postopači, ki so bili namenjeni v Azijo, kakor sem spoznal iz njihovih besedi«.
Za povzdigo pomorskega ribištva v Dalmaciji
je hrvaška vlada izdelala več načrtov In tudi že poslala v Italijo posebnega strokovnjaka, da še bolj izpopolni svoje znanje
Dopisniški urad »La Corrispondenza* poroča iz Rima, da kmetijsko ministrstvo neodvisne hrvaške države pripravlja ustanovitev posebnih upravnih odsekov, v katerih bodo zaposleni tehnični
strokovnjaki, ki se razumejo na Vprašanja ribištva in bo njihova naloga v glavnem izdelati in izpeljati načrte za povzdigo pomorskega ribolova
6	pomočjo novih, sodobno urejenih industrijskih naprav. Največjo pozornost bodo posvetili tistim znanstvenim vprašanjem, ki se nanašajo na ribolov ob dalmatinski obali. S tem namenom je bil že poslan v Italijo nek strokovnjak, da izpopolni svoje znanje na tem polju.
Poleg zgraditve velikih ribiških naprav ob izlivu reke Neretve, se bodo v kratkem začela dela za postavitev prvega laboratorija in »biološko-
ribiške« postaje, ki bo imela posebne naloge in bo stala pri Malem Stonu. Za omenjena dela so namenili milijon kun. V načrtih imajo tudi zgraditev |X)6ebne vrste ribiških čolnov za raziskovanje na odprtem morju.
Ministrstvo je tudi nadvse pozorno pregledalo delovanje ribiških zadrug in je pripomoglo k temu, da sta 6e dve najvažnejši med ribiškimi zadrugami, zagrebška in ti6ta iz Makar&ke, spojili v eno samo, ki se bo odslej imenovala »Zveza ribiških zadrug«. Njej bodo dali na pp6odo devet motornih čolnov, ki so državna last, in ki so prikladni za prevažanje rib. Omenjeno hrvaško ministrstvo 6kupno z mornariškim jKiveljstvom končno tudi proučuje zakonski osnutek za zavarovanje morskih ribičev za primer nezgode, poškodb ali 6mrti.
Palermo je stal že v dobi 1 Feničanov
--t—Vi notranjščini nekega zavoda v Palermu na liclliji so te dni odkrili izredno zanimivo in v arheološkem oziru dragoceno najdbo. Ko so spodaj v kleti nekaj kopali, 60 naleteli na star zid, o katerem strokovnjaki 6odijo, da je še iz najstarejših časov mesta Palerma. Pravijo, da je ta kos starinskega zidu podaljšek utrjenega obzidja, ki so ga bili v davnih časih zgradili, da bi se z njim zavarovali pred sovražnikom. Arheologi menijo, da je ta zid iz dobe Feničanov, ki so si kot pogumni pomorščaki upali že precej daleč od svoje domovine, sedanje Sirije, ven na odprto morje, in so tako dostikrat ograzali tudi me6ta na sedanji Siciliji. Zato je bilo tudi nekdanji Palermo treba dobro zavarovati pred tujimi pomorščaki, da ga ne )i na svoji poti izropali.
»Amerikanski« lešniki dajejo moč
Neko zanimivo poročilo iz Rima pravi o arne-ri kanskih lešnikih med drugim tudi tole:	Ni še
jasno, zakaj so »arachidi« dobili ime »amerikanski« lešniki, ko jih vendar pridelujejo tudi v Italiji. Pa naj bodo ti lešniki doma kjer koli in naj 6e tudi imenujejo kakor koli že, nekaj je gotovega, namreč, da ima ta sadež veliko hranilno vrednost.
Kemična analiza je pokazala, da imajo amerikanski lešniki v sebi zelo mnogo maščobe (približno 50 odstotkov) in zato tudi zelo prijeten okus. Kar
Zahtevajte povsod naš list!
nekam dišijo. Znano je, da iz njih re6 pridobivajo posebno olje, ki ga uporabljajo kot nadomestek za mandljevo in olivno olje. Ker vsebujejo amerikanski lešniki tako velik odstotek maščobe, ©o za prehrano izredne važnosti, ker 6e človek z njimi res pokrepča in dobi jx>trebno moč. Zato bi jih bilo primerno uvesti kot vsakdanjo hrano, že zato, da človek z njimi dobi vase primerno množino potrebnih kalorij.
Edinstven način raznašanja pošte
Japonski pismonoše si slede približno tako kot tekači pri štafeti, pomagajo pa si z »jadri«, da so hitrejši in se manj utrudijo
Na Japonskem pismonoše, V6aj tisti po deželi, prav na poseben, svojevrsten način raznašajo pošto v bolj oddaljene kraje, recimo kam v zakotne gorske vasi, ki 60 takorekoč odrezane od ostalega sveta. Tam gotovo nimajo, oziroma ne morejo imeti na razpolago kakšnih hitrih sodobnih prometnih vozil, saj tudi cest in dostikrat niti dobro shojenih poti po gorskih krajih ni. Treba je torej hoditi peš, kajti pošto morajo dobiti tudi tisti, ki bivajo daleč kje v hribih.
Ker je pot do gorskih vasi, kamor je pošta naslovljena, dostikrat tako dolga, da je en sam poštar v enem dnevu ne bi zmogel, ker bi 6e ali preveč utrudil, ali pa V6aj ne bi mogel pravočasno priti nazaj, kjer ima drugi dan kot ponavadi spet službo, so 6i iznajdljivi Japonci pomagali na drug način.. Poti, ki drže do oddaljenih krajev, kamor je treba nesti pošto, so razdelili na posamezne odseke ter za V6ak tak odsek določili po enega pismonošo. Kadar pismonoša prvega odseka pride že tako daleč, da je še nekaj sto metrov proč od meje drugega odseka, zazvoni močan zvonec, ki naznanja prihod poštarja in 6 tem istočasno opozori drugega, ki naj bi od njega prevzel pošto in jo odnesel naprej, toda 6pet samo do meje tretjega odseka poti, kjer se ponovi i6to, kot na meji med prvim in drugim odsekom. Zvonec se na meji posameznih odsekov zato oglasi toliko prej, da se
re
tar lahko pripravi in da tako ne gi i6a v izgubo. Tudi tam se recimo tekač
Kmet, ki je požiral tudi zlate ure
doma pa jih lepo spet pobiral iz želodca
Nek švedski kmet, ki je doma blizu Karlstad-
ta, je zadnje čase postal zelo 6laven, vsaj v bližni okolici, jx> tem, da je požiral najraznovnstneiše predmete pred očmi številnih gledalcev. Vendar pa 6e je zdaj končno le izkazalo, Kako je Soren6en, — tako se tisti kmet piše — imel za norca ljudi, pred katerimi je razkazoval svojo nenavadno umetnost. Razkrinkal pa ga ni morda kdo izmed njegovih vnetih gledalcev in oboževalcev, pač pa zdravnik-kirurg.
Bilo je takole: Sorensen je z nekom stavil, seveda ne za mal denar, da bo pogoltnil celo zlato uro z verižico vred. To 6vojo sposobnost je dokazal pred Številnimi pričami, vendar pa se je začel kmalu širiti glas po deželi, da je Sorensen čisto navaden slepar, kajti če je že mogoče, da požira ure in druge kovinaste predmete, vendar ne more biti res, da bi te 6tvari njegov želodec mogel tudi prebaviti. Imeli 60 prav. Ko je namreč Sorensen prišel 6pet lepo domov s svojim »zlatim zakla-
dom v želodcu«, je kakor ponavadi skušal 6 pomočjo prstov jx>tegniti iz goltanca zlato uro in verižico. A tokrat se mu to le ni posrečilo, čeprav se je na vso moč prizadeval, da bi rešil 6ebe ter svojo čast in r.lavo. Zateči 6e je nazadnje moral k zdravniku in mu j>ovedati vse po pravici. Zdravnik ga je operiral ter mu vzel iz želodca zlato uro in verižico. S tem ga je sicer rešil, kajti j>o V6ej verjetnosti bi 6e za Sorensena 6tvar kaj kmalu žalostno končala, če bi še odlašal z zdravnikom, lepega zasiužka, ki ga je imel kmet Sorensen s poziranjem takšnih in podobnih neprebavljivih predmetov, pa je bilo zanj za vedno konec. Zdravnik mu je svetoval, naj se raje sp>et prime svojega dela na polju, ker da je to dosti bolj zdravo in varnejše zanj. Morda bo Sorensena ta njegova smola z zlato uro in verižico le izučila, izučila pa tudi tiste, ki so pri stavah z njim izgubili precej lepe vsote denarja. Tudi oni 60 tistemu kirurgu lahko hvaležni, saj se lahko reči da je tudi nje uspešno »operiral«, ne na želodcu, pač pa na možganih...
naslednji prav nič
na začetku drugega odseka jx>ti skrbno pripravi, da od prvega čim hitreje, brez kakšne zamude, ki bi lahko pokvarila končni izid tekmovanja, prevzame palčico, da z njo oddirja do naslednjega tekača, na meji med drugim in tretjim odsekom proge. Po japonskih oddaljenejših podeželskih krajih so torej vpeljali tudi neke vrste štafeto med jjoštarji.
Še dokaj duhovitejša pa je pri tem neka druga iznajdba, neke vrste jadro, ki ne6e jx>štarja iz kraja v kraj. Takšno »jadro« precej pripomore, da pismonoša pride dokaj hitreje tja, kamor je namenjen, pa tudi dosti manj se utrudi. Jajx>nski pismonoše ne prenašajo velikih usnjatih torb, kakor jih vidimo pri na6. Vsa pisma in druge pisemske f>o-šilike, kakor 6eveda tudi časopise, japonski pismonoša strj>a v dve slamnati, sicer precej 6urovo izdelani, pa le razmeroma zelo lahki slamnati košari. Nataknjeni 6ta na bambusovo palico, ki si jo pismonoša da čez ramo, da tako obe košari lahko primerno veti na vse strani. Na bombu6ovo palico
,	.	— ga bolj
zene. Na ta izviren	način	pismonoše, ki	morajo nositi f>ošto	do zelo	oddaljenih gorskih krajev, precej hitreje	pol uje jo	in 6e,	kakor rečeno	tudi precej
manj utrudijo, ker jih veter »nese«.
EIAR - Radio Liubliana
Sobota, 30. maja 1942-XX. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba. V odmoru (8.00): Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert kmečkega tria — 12.40 Koncert terceta Dobršek — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lepe pesmi od včeraj do dane6. Orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra — vodi dirigent D. M. Šija-nec — 14.45 Poročila v slovenščini — 15 Pokrajinski vestnik — 17.10 Nove plošče Cetra — 17.55 E. Skalycki: Za katere vrste ročnega dela se bomo odločili — gospodinjsko predavanje v slovenščini
—	19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasba — 20 Naptoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Predavanje v slovenščini — 21 Simfonična prireditev družbe EIAR: Simfonični koneert vodi dirigent Gino Ma-rinuzzi 6 sodelovanjem sopranistke Amalije Pini
V	odmoru: Predavanje v slovenščini — 22 45 Po^ ročila v italijanščini.
Ivan Zorič:
711 km
Zapisi in vtisi s Študentovske poti
»Poglej!« in is žepa privleče svoj album za znamke. Previdno braka in mi pokaže neko znamko.
»E, bratec! Vidiš jo? Ves čas sem jo iskal. Da bi ti vedel, kakšne znamke sem jaz danes videl, bi te na mestu zadel mrtvoud. Za to ti jamčim! O Milano... ta tam ta tam tam... Take znamke imeti — in potem bi človek rad umrl... ah, rečem ti pizzicMo ..! ta tam ta tam tam .. .«
In z roko povleče preko svoje brade.
»Ti! Aali se ti ne zdi, da bo treba k brivcu?«	*
Razložim mu, da je fantazija sicer lepa pisateljska lastnost, a da je želeti, da nima z njegovimi kocinami nikake zveze_______________
Zdaj sem spet v svoji sobi.
Milano.
Zvečer sva šla spet po mestu.
Nekoliko 6e zdaj že sjjoznam. Milan je še zdaj navdušen zaradi tiste znamke. Govori in govori, in ko ine le ne more navdušiti, pravi, da nimam smisla za življenje.
»Škoda časa, dragec, za znamke...«
»Kaj, škoda časa? To praviš ti, ki zabijaš toliko časa okrog tistih... je boljše, da ne končam. Od zbiranja znamk imaš duhovne in materialne koristi. Da govorim najprej o drugih. Znamke so kupčija. Brez kupčije ni življenja. Ti si pa tak človek, ki ne sodiš v dvajseto stoletje. Sploh ne spadaš na svet. Takih ljudi kot si ti, ne mara ne Bog ne ljudje. Če bi bili na svetu samo taki ljudje, kakor si ti, bi svet v enem tednu — toliko bi vzdržal le zaradi svoje trdoživosti — propadel. In če bi Beg to hotel, rajši sveta nikoli ne bi ustvaril. Razumeš? Hal Moj dragi! Tebi je znamka mrtva stvar. Meni pa kaže življenje. Nekateri s takim veseljem pri-
merjajo človeško življenje s šahom/Zaradi mene! Toda šahovsko, jx>lje je 'omejeno, gibanje figur omejeno. Svet pa je neomejen in znamke potujejo po njem. V resnici lahko znamke primerjaš ljudem. Nekatere so velike, drugo manjše. Ene so več vredne, druge spet manj. Ene mlajše, druge starejše. Potujejo jx> svetu kakor ljudje. Ljudje se za ene potegujejo, za druge pa sploh ne zanimajo. Znamke te učijo. Koliko zgodovine je na njih. In če že goniš tvojo umetnost: Koliko umetniških slik je na njih reproduciranih. Res je, da znamka ne misli. Toda tudi slika in kip ne mislita, pa se vseeno zanje zanimaš. Znamko lahko primerjaš moškemu: Manjj ko jih je na svetu, tem dragocenejši so. Znamko pa lahko tudi primerjaš ženski: Bolj ko se je otresaš, bolj se te prijemlje. Moj dragi! O znamkah se vršijo borbe, se pišejo knjige, se vrše sestanki, predavanja. Filatelija spada bolj h kulturi kakor k civilizaciji, čeprav je iznajdba civilizacije. Kajti zbirke znamk se izpopolnjujejo, kakor se izpopolnjuje kultura in ne nadomeščajo. V praktično uporabo sicer da, toda za zbirko je znamka ravno toliko vredna, če je še v veljavi, ali pa če ni več. V zadnjem primeru lahko celo več vredna...«
Ves jx>ten je že. Zaspan	postajam. Rumeno-rdeče-zelene	lučke,
ki kažejo smer prometu, tudi	že	mežikajo...
»Moj dragi! Znamke, to	so	življenje...«
Preden sva šla spat, sva	še	stopila vsak na	en	čaj.	On	zaradi
hripavosti, jaz pa kar tako.
Jutri si bom kupil album.. za znamke...
Milano.
Vse dopoldne sva hodila po strehi milanske stolnice. Jaz sem navdušen in Milan še bolj. Danes se za znamke niti ne zmeni.
Osmo čudo sveta! Tri tisoč kipov in nad sto stolpičev. Človek samo gleda in gleda. Danes ves svet ne bi zgradil ene same take cerkve. Ne vem, česa bi dejal, da manjka. Čudna stoletja...
Tam spodaj po trgu je živahno vrvenje malih človeških postavic. Na desni strani leži s steklom j>okrita Galerija, ki neprestano bruha in sprejema reke ljudi. Dolge vrste avtomobilov obrob-; ljajo desno stran trga.
Človek bi ves dan samo hodil mimo kipov in ornamentov ter občudoval. Mili Bože! Kako se čuti tu človek majhnega.
Tako majhnega...
Milano.
V	kavarni. Po dolgi debati o najinih finančnih razmerah sva se le odločila m vstopila.
m y,S° ^.e 8li0ra^ usedeno. Na koncu dvorane jazz. Zrak je suh. blacki cigaretnega dima se dvigajo v zrak in se vale krog luči. se je nekam v megli in zdi se ti, da skozi to meglo natakarji kar plavajo in se zvijajo krog miz.
Milan mi sedi nasproti. Skoraj pet minut že premišljuje potezo, vigne roko, pa jo spet položi na mizo. Potem zasika melodijo skozi zobe in tolče z nogo takt. Danes sva še vrgla na ?nh. Ne vem zakaj, saj do konca' itak ne bova igre zvlekla.
»Pustiva!« pravim čez čas.
Tako pri kavi pride človek brž do kakšnih idej. Pogovarjava se o knjigah, češ da nekateri trdijo, da za knjigo, ki je res umetniška, ni treba reklame. Celo nevredno bi to bilo, češ da reklamo ujx>rablja samo »šundc. Saj umetnost se sama pokaže in, če je bila res umetnost, reklama samo škodi. To prepričanje je danes, ko smo sredi reklam, čisto razumljivo. Toda, če izide toliko »šunda« j>od krinko umetnosti — le zaradi reklame, zakaj je ne bi tudi res dobra knjiga bila vredna. Pri nas v Evropi smo še daleč za tem. V Ameriki bi Milanov predlog prav gotovo prodrl. Pisatelj naj izda knjigo brez naslova. Vsaka knjiga pa mora biti numeri-rana. Sledi natečaj: Za najboljši in najbolj odgovarjajoči naslov se podeli nagrada. Po določitvi naslova dobi knjiga fiksen naslov, ki ga vsi vpišejo ali pozneje natisnejo. Vsak bralec mora pri natečaju sporočiti številko svojega izvoda. Kakšen užitek mora biti, da sam pišeš naslov v knjigo, jjosebno, če si ga ti predlagal. Zanimanje bi za tako knjigo naraslo, knjiga sama pa na svoji vrednosti ne bi nič izgubila. Prav gotovo bi jo prebral marsikdo, ki je sicer ne bi vzel v roke. In to je dandanes poleg materialne strani na-' zadnje tudi namen izdaje knjige...
la Ljudsko tiskarno v Ljubljani; Jože Kramarič tečna naročala« 4 lir, za tnozenutv« J5 ttt
TzdaJafejJr I ni. Sodja «— Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slov enskl dom* izhaja ob dela »n (ki h uh t; _ Me. Uredništvo: Kopitarjeva ulica WID Uprava« Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ■» (Telefon itev. 40-41 do 40-09 m Podružnica: Novo mesto