XVI. letnik.
V Gorici, 27. februvarja 1908.
9. številka.
■fm&r.
slovensko
•ti. VgMI dfliL'
—
lsbaja T»ak četrtek i 4. ari popoldne. |okopi(i se ne vr&-ijo. NefrankoTtna i m ne »pre-Botjo.
! Cen« Uttn is>l> i celo leto k krone, i pol leta 1 krom.
manj premolile I telo leto B krone, i pel leta K 160. i Inmftijo je cena (1 l 6 K, ia druge llcle iiveo Avstrije
J1
| Rokopise iprcjenoa ”! »rodna TUkarna" I Dorici, ulica Vatni It. 0.
Izdajatelj in odgororni urednik: Ivan Bajt r Gorici.
Naročnino in na manila s pr cj ema upravniStvo, Gorica SemeniSka ulica St. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Haumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Tiska „Narodun Tiskarna** (odgov. L. Lakežič) v Gorici.
VOLITVE SO TU, ŽE BLIŽA SE MAREC, NA DELO TEDAJ, MLADENIČ IN STAREC!
'u~*i	_r^y^u^irYii_r^jr u —i ,^in_i—u
Splošna kurija,
|pondeIjek: dne 2. marca.
Dr. flnfon Brecelj,
zdravnik v Gorici.
Dr. Franc Pavletič,
odvetnik v Gorici.
Jožef Fon,
državni poslanec v Gorici.
olminsko glavarstvo,
v sredo: dne 4. marca.
|Dr. flnfon Gregorčič,
državni poslanec v Gorici.
flnfon Kosmač,
župan v Cerknem.
2. marca
4.	marca
6. marca
A»
7. marca
Naj solnee sije ali ploha lije. čez hribe sever ali jug naj brije, leži naj ali pada sneg, naj pot navzdol gre ali v breg. veliko ali majhno delo naj tebe bi doma skrbelo, in blizo ali daleč bodi. odkoder pot k volišču vodi —
Ti. dragi mož, odločno vstani, ko dan volitve se naznani, naj vreme, delo, te ne straši, in dolga pot naj te ne plaši,
Ti vstani, pojdi na volišče, po častno zmago na bojišče!
V	skupini trgov,
v soboto: dne 7. marca.
Leopold Jonko,
veleposestnik v Bovcu.
Goriška okolica,
v sredo: dne 4. marca.
Ivan Berbuč,
dež. odbornik v Gorici.
flnfon Klančič,
župan v Podgori.
Niha Zega,
posestnik v Kanalu.
V	veleposestvu,
v petek: dne O. marca.
flnfon Mozetič,
veleposestnik v Solkanu.
flnfon Zucchiafi,
veleposestnik v Medani.
Ignac Kovač,
župan v Ajdovščini.
Pred 200 leti in danes.
Bilo je spomladi leta 1713, ko je vse vrelo med goriškimi slovenskimi kmeti Vlada je zadnja leta vsled dolgotrajne vojske s Francozi nakladala revni deželi vedno večje davke. Posebno pa je ljudstvo zadel davek na meso in vino
—	užitnina. Toda v začetku se je tudi še shajalo, dokler je tedanji deželni zbor sam pobiral te naklade. Možje v deželni hiši so takrat tudi čutili težo davčnega bremena ter niso z vso strogostjo iztirjevali davkov. Tako se je Tolmincem celo posrečilo, da njim samim ni bilo treba plačevati novih naklad na vino in meso.
Vsled milega postopanja deželnih denarjev se je čutila državna finančna oblast prikrajšano. Zato je dala užitni no v zakup bogatašu Jakobu Bandev-u. Tudi ta je začetkom postopal še dokaj pošteno, ko pa je začutil, da mu je državna finančna oblast postala' naklonjena radi rednega plačevanja najemnine, je tudi on začel vedno bolj odirati ljudstvo. Vpeljal je novo mero in vago, da je tako lahko pobiral večje naklade. Izprosil si je za svoje denarje tudi oborožene pomoči, če je bilo treba koga zarubiti. Naposled se je spravil tudi na Tolmince in je tudi od njih začel tirjati užitnino. Tolminci so si pa raje pustili zarubiti in odvesti živino, kakor da bi plačali davek.
Leta 1712 je bila slaba letina na Goriškem. To je ljudstvo spravilo v obup. Surovost iu ogorčenost zakupnikov je gnala kmeta v upor. Po celi Goriški se je slišal en klic: Proč z davki, proč z dacarji! Svoje stare pravice hočemo! Hočemo staro pravdo! To bodemo plačevali, kar je zapisano v starih knjigah! 750 vaških načelnikov se je zvezalo v skupen odpor proti oderuhom v dosego „stare pravde". (S000 Gorjanov je prodrlo
v	Gorico iu osvobodilo svoje na gradu zaprte tovariše. Po Brdih in Krasu pa je ljudstvo pregnalo ohole grajščake.
Z oboroženo silo je po štirih mesecih vlada zatrla nevarni upor.
11 tolminskih kmetov — glavnih upornikov je leto potem na Travniku v Gorici s smrtjo zadostilo žaljeni državni oblasti. Padle so tako glave teli žrtev oderuških zakupnikov, — a ne zastonj. Država je zopet prepustila užitnino deželi in odpravila oderuške zakupnike.
Danes po 200 letih-se ne borimo več za svoje pravice z upori, danes se borimo z volivnimi listki na voliščih, naši poslanci bijejo boj za ljudske pravice v deželni in državni zbornici, kri se ne pretaka več. Ni bilo treba smrti nedolžnih žrtev, da se je vnovič iz go-riške dežele pognalo dobičkaželjue zakupnike užitnine, bilo je treba samo glasovanja v deželni zbornici. Ta dogodek m razburil cele goriške dežele, mirno se je zvršilo vse. Danes se vpo-števajo tjudske koristi, koristi našega kmeta, a bodo se še bolj, čini bolj bo kmet združen. V organizaciji, v združenju, v velikih shodih je naša moč, je pogoj za prospeh kmetskega stanu.
Enkrat je že ljudstvo pokazalo, da zna biti hvaležno onim, ki res delajo za njegovo korist, ne pa za žep nekaterih bogatašev, oderuhov, magnatov. Lani je bilo, ko so Gorjani, oni nekdanji glavni uporniki, pognali stranko liberalcev iz .svojih gor in složno volili moža, ki si je pridobil veliko zaslug, da se je odpravil zakup užitnine — dr. Gregorčiča.
Letos bo zopet 2. marca vsa Uo-riška po koncu. Tudi ta dan bo pravi kmetski dan. Šlo bo za to, ali zmaga stranka, ki je delala za ljudstvo, za kmeta, ki dela in bo delala za združenje kmetskega stauu po naši deželi, ali pa stranka, ki smeši to, za kar so naši očetje prelivali kri. Boj bo ta dan, enak onim bojem pred približno 200 leti. Takrat je Gorjan stal v prvih vrstah in ob njegovi strani se je za ljudske pravice zavzel tudi Bric, Vipavec in Kraševec. Takrat ni manjkal nihče. Z dežele pa so šli oderuški zakupniki !
Naš dan je 2. marec, goriški kmetje! Ta dan naj pride novica v svet, da so tisoči izbrali za svoje zastopnike može S. L. S.
Zopet velik uspeh poslanca Fona.
.Marljivi posl. Fon je z vstrajuo delavnostjo dosegel nov uspeh!
Poljdelski minister s pismom z dne 21. I. ni. je naznanil poslancu
Fonu, da je zopet precejšen znesek, kakor vladna podpora, dovoljen za nabavo sena poleg že dovoljenih 79.000 I£. Vendar pa visokost zneska ni bila označena.
Dne 26. t. m. je pa poljedelsko ministerstvo obvestilo poslanca Fona, da znaša novi znesek vladne podpore 25.000 K. Torej je poljedelski minister dovolil skupno 104.000 K za nabavo sena.
Kaj pa ve Strekelj o tej stvari? Ali bo »Soča« tudi la uspeli poslanca Fona naprtila Lojzetu Šlre-kelju? Skoro gotovo!
Briški agrarci in kmet trpin.
Briški in tudi drugi agrarci trobijo po shodih, ki jih prirerajo po Brdih, da je bil kmet do poslednjih dni suženj. Se le 1. 1848 da se je kmet osvobodil. To pa ravno za Brda ne velja.
V	Brdih je še jako veliko gosposkih kmetov; posebno v St. Ferjanu, Cerovem, Vipolžah, Fojani, Biljani, Šlov-reneu, na Višnjeviku, v Šmartnem, Vedrijanu in drugod. Vsi ti gosposki kmetje morajo še vedno robotati svojim gospodarjem, odrajtovati desetino itd.
Najhujši agrarni kričači, nekdanji liberalci, imajo kot bogataši več svojih kmetov. In znano je, da se tem revežem najslabše godi pri svojih agrarnih gospodarjih, da ti najslabše s kmeti ravnajo. Za kos suhe polente na dan morajo obdelovati gospodarjeve vinograde.
Pri gospodih — agrarcih ti ubogi ljudje ne uživajo nobene svobode.
Ob času volitev morajo voliti vsi na migljaj gospodov. Tako se je godilo ob zadnjih državnozborskih volitvah, in nič drugače se ne bo ob sedanjih deželnozborskih. Gospoda kar komandira kinete k volitvam — ali pa jih čaka slovo.
Tako delajo nekdanji naprednjaki,' ki so sc pa kar čez noč prelevili v „agrarcc“. Najhujši briški mogotci, ki imajo šc več ali menj k metov-sužnjev, so agrarci. Ti vpijejo sedaj po vseh Brdih:	kmet osvobodi se.
Enajsta ura jc že, da se vzdigneš in postaneš sam svoj 1 itd.
Namesto da bi najpred pomedli pred svojim pragom, in svoje kmete osvobodili, pometajo drugod, in mečejo kmetom pesek v oči, da je hočejo osvoboditi in pomagati do boljšega gmotnega stanja.
To nam storite, briški agrarni mo- . gotci,. Osvobodite pred vsem svoje oko-lišče, in svoje kmete-sužnjc, robstva in tedaj pridite in pomagajte drugim vžc svobodnim kmetom z vašim agrarnim programom. Dokler pa tega ne storite, vedite da vam čisto nič ne verjamemo, in da se vam ne vsedemo na lim.
Vse vaše regljanje je le hinavska častihlepnost in nič drugega.
Takšni so briški agrarci, ki še v j 20. stoletju trpijo sužnega kmeta na | svojem domu, pa hočejo kmeta osrečiti, j Lažnjiva in zvita kača so.
Briški kmet, predno stopiš na volišče oglej si dobro te tvoje prijatelje! Voli može, katerim je res mar za tvoj j blagor, nikar pa onih, ki vpijejo po vseh j Brdih, da je že enajsta ura, da se osvo- j bodiš in pomagaš sam sebi, pa sami na svojem domu imajo kmete sužnje. — Odpri vendar enkrat svoje oči!
j
flgrarno-Iiberalni volilni oklic. i
Ta oklic ne pove nič pozitivnega
o	tem, kaj so agrarno-liberalni veljaki že napravili za slovensko domovino, niti kakšni cilji jih vodijo za bodočnost, j Nič o tem! Edino, kar vedo, so izbruhi sovraštva proti Slov. Ljudski Stranki. Taje izdajalska, nezmožna, lena, zlobna!
„Slov, Ljudska Stranka* ni imela oblasti v rokah skoz 18 let, kakor pravijo agrarci. Ne! Imeli sojo Lahi. Dosegli pa so naši poslanci v narodnem in gospodarskem oziru, kar so mogli v danih razmerah. Če druzega ne, je tu uiitnina. Dosegli bi bili več,
ako bi bila naša delegacija edina ostala. A liberalni Tuma je kršil edinost v odločilnem tre-notku abstinence. Liberalci so kri-
vi	neuspeha abstinence naših deželnih poslancev, ki so hoteli na ta način priboriti deželni šolski nalog in pa Slovencem ugodnimi ključ aa razdelitev deželnih podpor. In zdaj hočejo agrarci še več razdora zanesti med slovenske deželne poslance. Tako torej, s pospeševanjem razdora med slovensko delegacijo hočejo agrarci uvesti boljše razmere v deželno zbornico!
Ali pozitivnih ciljev svojega dela ne vedo prav nič navesti? Pač! — V zadnjem kotičku „Našega Glasa" od 25. t. m. odgovarjajo na očitanje „Prim. Lista", češ, da so brez načel in ciljev. In kaj odgovarjajo? „Kmet se mora najprej združiti, potem je mogoče nam uspešno delati." Kje ste kaj storili agrarci za združenje kmeta? Slov. Lj. Str. druži kmete v Kmečke zveze. Agrarci ne delajo druzega, kakor da hujskajo proti temu, kar Slov. Ljudska Stranka dela. A najlepše je, kar obc-čajo agrarci glede zadružnega dela. Naša stranka da ni nič storila kot le ustanavljala posojilnice, ki so kmetu baje v škodo. Agrarci šele bodo snovali zadruge, ki bodo kmeta razdolžile. Krasno! Le poglejt.■ svoje vrste, agrarci! Ali niso stopili v vaše vrste vsi liberalni oderuhi? Ali niso zdaj pri vas oni krčmarji in liberalni trgovci, ki so na vse kriplje ovirali zadružno delo Slov. Ljudske Stranke t Le poglejte svoje vrste po Biljah, St. Petru, Renčah? Ali niso med vami oderuhi in potomci oderuhov? To je slika goriškega agrarstva! Po tej sliki soditC; volivci tudi besede njihovega programa.
S.	K. S. Z.
Dve predstavi
„Slov. krščansko-socialne zvezea v Gorici 7. in S. marca.
Ben hur.
Roman iz časa Kristusovega.
Eno ' n$ epših povestij zadnjega časa, „Ben H bo „Slov. krščansko socialna zvezapredstavljala v slikah dne 7. ma^ca ob 8 zvečer iu 8. marca o b '6 in pol zvečer v veliki dvorani hotela „Central“.
Roman „Ben Hur“ je znamenito delo, katero je v angleškem jeziku spisal Amerikanec Wallace, iu je bilo kmalu prevedeno v jezike vseh omikanih narodov. Samo v nemškem jeziku je „Ben Hur“ izšel v več kakor 100 izdajah; tudi Slovenci imamo en prevod te prekrasne povesti.
Vsebino cele povesti, ki se godi za časa Kristusovega iu v kateri nastopijo razne znane svetopisemske osebe, bo na podlagi slik pripovedoval Ciril Metod Vuga.
Kdor želi slišati iu videti v slikah uprizorjeno to prelepo in ganljivo povest, naj ne zamudi priti 7. in 8. marca zvečer v hotel „Central“.
Za člane »Slov. kršč. soc. zveze", ki se izkažejo z društveno knjižico, znaša vstopnina 20 vin., za nečlane 50 vin.
Novice.
Vsem somišljenikom.
Prosimo vse svoje somišljenike, naj nam nemudoma, ta Loj po končani volitvi sporoče izid natančno v številkah.
Na delo!
Pozor! — Pazite, da Vam kdo ne vzame izkaznice iz rok! Liberalcu ne zaupajte!
Pozor m izkaznice! — Opozarjamo somišljenike-volivce kmečkih občin, da dobe po dve glasovnici in po dve izkaznici. Ena izkaznica velja za splošno, ena za kmečko skupino. Ker je iz izkaznic dostikrat težko razviden datum, za kedaj velja izkaznica, store volivci najbolje, ako obe izkaznici vzamejo seboj na volišče. Na ta način imajo obe pri roki in ena bo gotovo prava.
Zato pozor na izkaznice!
Na vso laži nasprotnikov, ki ji trosijo sedaj ob volitvah, ne morem odgovarjati. Naši somišljeniki naj |, prebero današnji članek „Pomožn akcija za P r i m o r s k o“, pa boj videli, kdo dela. I)r. Gregorčičev i Fonov govor sta bila tako temeljita, j ju hvalijo celo laški listi. Naštevala st potrebe cele dežele in tudi Krasa, čega poslanec je rajši agitiral po Krasu za si
Slovenski liberalci v zvezi z iaj kimi iredentovcl. — Po mestu se vori, da so naši slovenski liberalci skic nili zvezo z laškimi iredentarji. Slo venski liberalci naj bi volil laške iredento vce v s p 1 o š n skupini ter v skupini mestii trgov; laški iredentarji pa I oddali v velepoHcntvu svoj glasove za Hfoveaulic liberalno agrarne ka ndidate.
Podobno poroča tudi laško krši socialno glasilo „L’ Eco del Litorale".
Neverno, kaj je na tem resnice •golovo pa ta govorica ni nastala brc; vzroka in morda se kmalu pokaže, Ji so se ravno tisti zvezali z laškimi ire dentarji, ki so toliko lagali o zvezi naši stranke z Lahi, namreč naši 1 i b e ral c in agrarci.
Vse posestnike in somišljenike posebno pa v kanalskem okraju, opo
zarjamo na članek „Cestena Kanalskem"; i njega razvidijo čitatelji delovanje cestnega od bora Kanalskega, ki jc lahko rečemo, brez pr mera v naši domovini. Nele, da je c. odb. v minu 6-letni [dobi pridobil okraju cesto Roč/n Kambreško za okroglih 40.000 K; cesti « Brd na Kambreško in ob Idriji za 440.000 K in cesto po Banjški planoti za 380.000 K, napravlja sedaj prošnjo v dosego podpoi na nove ceste v znesku nad 1 iniljon K In vse to je delo načelnika cestnega odbor kandidata ..Slovenske Ljudske Stranke" j; M. Zega.
Volitve na Krasu. — Na Krasi
je bila od nekdaj navada, da pri vo litvah v deželni zbor v kmečkih občina postavil enega kandidata komensk enega pa sežanski okraj. Komenci s niso vmešavali v sežanske zadeve, ii Sežanci ne v komenske. — Nekaj slič nega se opažuje tudi letos. Neodvisvi kmetje v komenskem okraju so si po stavili za kandidata Antona Abrama, pc sestnika v Tupelčah. Ako bodo kmetj iz obeh okrajev složno nastopali i: drug druzega podpirali, ni dvoma, d tudi zmagajo. -- Kraševci, na vas | ležeče, da pokažete svetu, da niste ša tobarke, ampak samostojni, neodvisi kmetje, ki si znajo sami postaviti kan didate pri volitvah in ne potrebujej goriških in tržaških usiljencev. Neod visni Kraševci, složno na noge, i zmaga je naša!
Agrarni učitelj kmete nateguil
Iz Mirna nam pišejo: Ko so se na va bilo deželnega odbora oglašali naši kmej pri našem |županstvu za seno — zavra čal jih je naš sloviti Urbančič: „Scna n vdobite, to vam je kupil vaš Fon" Vsled tega so vsi odpovedali naročen seno. — Sedaj pa debelo gledajo, k vidije, koliko sena vdobe druge občini ki bodo tudi deležne podpore, ki jo j izposloval naš Fon, a Mirenci vdobe 1 lige, katere jc izposloval Urbančič.
Frankovo pastirsko p smo. -
Franko pošilja po deželi okoli listič kjer priporoča volivcem splošne kuriji sebe in pa dva člana izvršc valnega odbora liberalne stran ke za kandidata. Vrhu tega se š( priduša, da ni proti veri ter obeta, d; hoče v deželni hiši „doseči izpremembi v korist našega naroda, v prvi vrst kmečkega stanu".
Gospod Franko! Zgolj zato, ke niste proti veri, kaj ne, ste se zavezal s tisto stranko v deželi, ki ima v svo jem izrečnem programu s v o b o d n šolo? Iz ljubezni do katoliške ver pomagate v deželni zbor samim prva kom goriške liberalne stranke, ki je pi svojih glasilih v dolgoveznih članki! poveličevala razporoko. I veljke ljubezni do vere pomagate v de želni zbor samim izvrševalnim odbor nikom goriške liberalne stranke, ki svojo ostudno pisavo maže vse verski ustanove in zlasti duhovščino, ki je po klicana braniteljica od vas toli ljubljeni vere! Iz ljubezni do gospodarske bla' ginje Slovencev podpirate tiste razdorn: liberalne elemente, ki so dozdaj zavirali vsako večje gospodarsko podjetje v slovensko korist! Kdo je razdrl edinoat
pri „Ljudski Posojilnici"? Kdo je kršil edinost naših poslancev, ko so pred blizu desetletjem z odsotnostjo (abstinenco) hoteli prisiliti laške tovariše h gospodarskim koncesijam? Ali ni bil 1 i-bcralec Tuma? Kdo je metal našim poslancem polena pod noge, ko so se trudili iztrgati pobiranje užitninc iz rok privatnim izkoriščevavcem? „Soča“ in liberalni voditelji so tedaj zmerjali naše poslance s sleparji! Uspeh je pokazal, na kateri strani so sleparji! G. Franko, kje je Vaša vest, da v očiglcd tem resnicam stopate pred javnost s takim pismom, kakor je tisto Vaše na volivce?
— Saj nista še potekla dva meseca, kar ste nasproti našemu vodstvu izjavljali, da je nemogoče skupno iti z liberalci, ker Vas ločijo od njih načela. In danes ste v eni vrsti ž njimi, lin iz njih vrst pošiljale strclicc laži na vrste stranke, h kateri ste se pred kratkim šteli. Kje je vest, g. doktor?! Saj toliko razsodnosti pač imate, da znaste prav presoditi vso hinavsko breznačajnost svojega početja!
Ivan Savnik župan biljenski bi torej rad zasedel poslanski stolec. — Ker je napredna stranka povsod falirala
— faliral je tudi naš Savnik in iz zaupnika narodno-napredne stranke postal je sedaj agrarec. — Dasi nočejo imeti agraici sedaj nobenega sorodstva z naprednjaki, veže jih vendar naklonjenost do liberalcev in ker ne morajo sami vdobiti svojih kandidatov, spomnijo se sedaj onih, ki so bili v cvetoči dobi njihovi najboljši pristaši, in med te dobre prijatelje prištevamo tudi Savnika. — Ni še dolgo časa, ko sc je povsod v goriški okolici govorilo, da je Savnik največi nasprotnik gospodarski organizaciji kmečkega in delavskega ljudstva, kajti ako bi bilo kaj ljubezni do kmeta v njem, ne bi bil vedno nasprotoval posojilnici in Ljudski opekarni v Hiljah. Gospod Savnik, kje je bila Vaša agrarna duša takrat, ko je bivši biljenski kurat Rojec sprejel boj proti biljenskemu ode-ruštvu? Ko se je vboge kmete in delavce žulilo z 8—12"/,, obrestmi, kje je bilo Vaše agrarno srce, kje Vaša agrarna vest? — Ali niste sami sodelovali pri oderuških menicah?? Mesto da bi bili dali gorečemu dušnemu pastirju svojo roko v pomoč — metali ste kamnje na njega; in ko ste vse storili proti kmečki in delavski organizaciji, ko ste izigrali i vse karte proti gospodarski samostojnosti svojih rojakov v Biljah, spoznali ste, da po tem potu ne pridete dalje — zato pa ste sedaj agrarec. Toda kak agrarec ste, vedo prav dobro Biljenci sami, ki Vas kot župana komaj trpe ter Vam tudi sedaj pri deželnozborskih volitvah ne oddajo svojega glasu. — Vi ste še vedno najožji pristaš dr. Tume, Gabrščeka, „Slovenskega Naroda“, „So-če“, — in naj se Vas slika kot najve-čegs dobrotnika in prosvitijeno dušo — ostanete in ste nam vedno stari, nespo-korni, zarjaveli liberalec, nasprotnik ljudstva in delavstva.
Savnik je nasprotnik Biljenccv.
Pri zadnji volitvi v okrajni cestni odbor združili so se Biljenci in Sovodenjci, da bi volili v cestni odbor može, ki bi sprejeli med okrajno skladovne ceste cesto med Sovodnjami in Biljami ter rubijski most. — Ko je prosil Savnika g. Klančič, naj se pridruži naši stranki, zavrnil ga je: „Z Vami pa ne grem.“ Te besede so si zapomnili vsi biljenski podžupani, ki so rajše Savnika pustili na cedilu in volili može, ki bodo delali za označeno cesto.
Kmetje kvišku! — Brzojav nam javlja o popolni sijajni zmagi kričanskih kmetov nad liberalno in gospodarsko stranko na Kranjskem, poročilo prihaja iz Tirolske, da so pri volitvah v dei. zbor na celi črti zmagali krščanski so-cialci napram liberalcem. Niti en liberalec ni izvoljen ce to, ne tam.
To naB mora navdajati z veselim □pom in pogumom, da tndi mi gremo odločno v veseli boj in porazimo naje očitne in zahrtne sovražnike !
Po celi slovenski domovini zmagujejo krščanski kmetje: na Kranjskem, Štajerskem in Koroikem ! A'i naj edino mi Goričani zaostanemo? Nel V združitvi je moč! Združimo se z drugimi slovenskimi kmeti po drugih deželah v eno četo, da bomo vsi eno ! Zato pa je treba, da vržemo raz se one Ijndi, ki skušajo pod kmečko krinko razdvojiti slovenskega krščanskega kmeta! Toda to ne bo Slo I Ča stori vsak avojo dolžnost, bodo nasprotniki poraženi in go* riiki kmet se bo pridružil kmečkim
vrstam po ostali Sloveniji. Da Be to zgodi VBi polteni kričanski možje, kviiku !
Sijajna zmaga »Slovenske Ljudske Ljudske Stranke41 na Kranjskem. — Ljubljana, 22. febr. Pri včerajšnji volitvi za krajnski deželni zbor iz kmečkih občin je „Slovenska Ljudska Stranka" sijajno zmagala z vsemi 16 kandidati, ki so dobili skupno 17.446 glasov. Na-"prntniki S. L. S. »o skupno dobili samo 3244 glasov. S. L. S. ima večine nad nasprotniki 14.202 glasova.
Opozarjamo slavna županstva, da ima ,,Narodna Tiskarna" v svoji zalogi potrebne tiskovine, katere bodo rabila županstva pri volitvah za deželni zbor.
Koliko dobička ima pošta od pozabljivih ljudi. Naječ dobička dajejo poiti pozabljivi in raztreseni ljudje, ki ne napiSejo na svoje pošiljatve pravih ali dovolj natančnih naslovov ali pa sploh pozabijo napisati naslov. Leta 1906—07 je preostalo svetovni poiti 29 in tri četrt milijonov takih pisem in drugih poštnih poiiljatev. — Po dolečenem času namreč zapade poiti vse to, kar ni mogoče dostavljati ne odpoiilja-telju, ne tistemu, ki mu je poiiljatev namenjena. Zipadiib 20 in tri četrt mil. pošL komadov je obsegalo razna plačilna sredstva, namreč bankovce v vrednosti 330 tisoč kron, nadalje čeke, menice in znamke za 13 in pol milijonov mark, »kupno torej skoraj 14 milijonov mark. Čudno je, da število pozabljivih in raztresenih ljudi narašča z vsakim letom. Seveda j« treba vedeti, da je imela svetovna pošta v upraveem letu 1906—07 v prometu 4800 milijonov poštnih Komadov, med temi je bilo 2800 milijonov pisem, 112 milijonov tiskovin, 830 milijonov dopisDic in razglednic itd. Iz tega je tudi ražviduo, kak velikanski pomet ima dandanes posebno za trgovino in promet.
Družba sv. Mohorja bo itela letos nekaj več udov, če smemo soditi po doslej vposlanih polah; živahnejše zanimanje se kaže tudi v tem, da naročuje ogromna večina vezan molitvenii. Glede števila udov so nekatere župnije sijajno napredovale; v absolutnem oziru najbolj naslednje: Miren za 72 udov; Čepovan za 69; Št. Janž pri Trebnjem za 62; Št. Jurij pri južni železnici za 67; Piiece za 65; Banjaloka za 60; Velite Lašče za 54; Kranj za 49; Ribnca z 46; Št. Vid pri Ljubljani za 39; Sevnica za 37; Dmgatui za 34; Lokavec za 31; Središče za 31; P od m el ec za 30; Horjul za 29; Bukovo za 26; Knežak in Marijino Celje za 26; Zslimje za 23; Sv. Križ. Kalobje za 22; Sromlje za 23, R i h e m b e r g, Luče, Fara pri Kostelju in Prva čin a za 21; Cirkovice in Kočevska Reka za 20 itd. Relativni napredek se kaže v nastopnih odstotkih: Marijino Celje je napredovalo za 221 odst.; Banjaloka za 168 odst.; Orehek za 134 odBt. Št. Janž pri Trebnjem za 124 odst.; Arber za 114 odst.; Bukovo za 104 odst.; Fobiljaglava za 86 odBt.; Oragatuš in Lokavec za 74 odst.; Turjak za 7J odst.; Čepovan za 69 odst.; Javor za 55 odst.; Čadež ob Savi za 54 odst.; Miren za 53 odst.; Zgornja Ponikva za 52 odst.; Žasem za 49 odst.; Kalobje za 44 odst.; Lipa za 43 odsl.; Piiece za 35 odst. Trbonje za 33 odstl; Levpa in Sromlje za 31 odBt.; Devin in Pliskavica za 30 odst.; Nova Štifta za 29 odst.; Št. Vid nad Valdekom, Št. Jurij ob j. žel. za 24 odst., in mnogv župnij po 25 in manj odstotkov. Zanimivo je bilo povedati, iz katerih župnij je največ odstotkov župljanov med Mohorjani. Morebiti se tega dela loti letos kak itatistik; tukaj hočemo le omeniti par župnij, ki smo nanje naleteli slučajno in ki so gotovo med prvimi, če ne, celo prve: V župniji Javor je nad 68 odst. vseh hii med Mahorjani, v Solčavi 22 odst. vseh župljanov, v Vogrčah na Koroikem vsaka 4 7 duia!
Imenovanje. — Dr. Franc V o-d o p i v e c, konceptni praktikant pri okr. glavarstvu v Tolminu, je imenovan za namestniitvenega koncipi«t».
Razpisano je na goriški gimnaziji na novo sistemizirano mesto profesorja za nemščino kot glavni in klasične jezike kot stranski predmet.
S češkimi agrarci se postavlja „Nai Glas*. Kaj je resnica? Resnica je, da je liberalizem prišel na Ceikem ob kredit, kakor je prišel pri nas. — Zato bo si češki liberalci odeli agrarni plašč, a v svojem jedru so ostali, kar so bili. Čeiki agrarci bo gospodarska stranka z liberalnim kulturnim programom. In naB
le veseli, da so vBaj tukaj naii agrarci toliko odkritosrčni, da se stavijo v isto vrsto s češkimi liberalnimi bratci. Kajti sicer se hočejo ponašati z nekakšnim krščanskim programom.
A kdo je v resnici napredoval na Čeikem, če tudi ni še zmagal? Ne liberalci, naj si bodo meščanski ali agrarni — ampak napredovala je katoliiko-na-rodna stranka, ki je pred 6 leti dobila 600 (šeststo), letos pa nad 15000 (pet-najBttisoč) glasov. Ne ho dolgo, ko bo katoliška zmaga tudi na Češkem pometla z liberalci, pa naj Bi bodo v buržuazij-sko-mladočeški ali agrarni obleki.
— Ubogi izseljenci. — Die 19 t. m. sta priplula v Trst parnika ^-»ura* in .G3rtyw od „Anstro-Amerikane“ z 2073 izseljenci, ki v Ameriki niso mogli dobiti dela in so se vrnili. Večinoma so Hrvati, Ogri, Srbi in Čeh'. Dva sta mej potoma na krovu umrla, trije so bolni, med 35’54” in 3,10” v sredozemskem morju Be je rodil otrok. Mati Čehinja Terezij* Primi in otrok sta zdrava. Z\ izseljence je bilo na južnem kolodvoru treba prirediti dva posebna vlaka.
— Velika nesreča na železnici
se je zgodila v pondeljek na pirnski železnici. Poštni vlak 515, ki je vozil od Linča, je padel po strmini kakih 30 m globoko. Vsled mokrote se je udrla zemlja, kar je provzroč lo nesrečo. Kurjač in strojevodja sta mrtva. 5 oseb je nevarno, 15 pa lahko ranjenih.
— Pod v ak je prišel v noči od nedcije pondeijec ob lh ponoči vojak Dniar od 29. lovskega bataljona, ki pa je bil prideljen tuk. voj. v bolnišnici. Domov greda je v pijanosti zašel v tunal nod Kostanjevico, kjer ga je povozil vlak. Hudo je ranjen na glavi in eno nogo mu je odtrgalo.
— Preosnova pouka za enoletno prostovoljstvo. — Vojaška oprava bo piul za tnoletne prostovoljce preosno-va.a. Zmanjšala se bo teorija in polagala večja važnost na praktično izurbo. Že med osemtedensko rekrutno izvežbo se bodo nekateri teoretiški predmeti poji učevali. S tem in z zmanjšanjem teoretična učne vsebine v drugi izurbeni dobi se bo doseglo, da se bo poučevanje lahko zaključilo sredi marca. Nato se bodo prostovoljci 4 do 6 tednov v posebnih oddelkih na posebnih vežbališčih vadili. Šele nato bodo prideljeni svojim stotnijam. Izjema v tem oziru bo le pri konjenici, kjer odidejo prostovoljci po drugi učni dobi takoj k eskadronom.
— 11(5 ladij se potopilo v enem mesecu. — Koliko ladij se potopi v morju, kaže sledeča statistika, ki se na-
| naša na mesec september pret. leta. Vsled viharjev, ki so divjali v tem mesecu, te je potopilo 116 ladij in sicer: 82 j ernic s 34 312 in 34 parnikov z 48.261; tonami. Razven tega našteva statistika že 636 slučajev, v katerih so ladje zadele ena ob drugo ali pa prišle na plitvo morje. Ogenj je poškodoval 217 jadernic in 419 parnikov.
Mestne novice.
m Strah pred zakonskim jarmom. vPred tremi leti je delal 26 letni Josip Čopres iz Vipolž v Podgorski papirnici, kjer ge je zaročil v lepo Podgorsko in sklenil, napraviti iz nje svojo boljio polovico. Za poroko je bilo vse ( pripravljeno, le pohištvo je bilo še pri i mizarju v	Solkanu.	Da pa bo vse	lepo
pripravljeno in v redu, je poslal ponje.
V	tem času se je pa premislil, da je še premlad in bi bilo škoda nadevati si tako zgodaj zakonski jarem. Pobrisal jo je v Trst, kjer	je dobil	delo	kakor težak v
neki zalogi. Ta pust pa sije poiskal novo nevesto v	domači	vasi.	Zjpet so	vse
pripravili za ženitovanje, spekli so kruh, zavili vratove kokošim in drugim živalim, potrebnim za	dobro	pojedino.	Ne-
vesta je ila bivii četrtek s pohiitvom r Trst in pripravila stanovanje. Ali žalostna majka 1 Priiedši domov je že dobila brzojavko zaročenca, v kateri naznanja, da ni potreba na njega čakati, ker se je zopet premislil in odložil ženitev.
Iz goriške okolice.
g Iz Vrtojbe. — Pri nas se mnogo govori o .Našem Glasu*, posebno pa še o njegovem glavnem sotrudnika Iv. Mermoljn.
Čadimo se, kako je portal naš bivii vaški redar čez noč učen in imeniten. Kakor čitamo v navedenem listu, daja sedaj celo poduk deželnemu odboru in zboru, kako naj bi se deželni ioli preosnovali, da bi bili kmetu v korist. Seveda, ne vemo, kaj je na teh nasvetih nairga policaja dobrega in pravega, vendar naj omenimi nekaj o deželni trtnici.
Tukaj v Vrtojbi naB je več kmetov ki smo kupili v tej dobi, od jeseni sem na tisoče cepljenk in bilf v deželni trtnic in smo ž njimi zelo zadovoljni. A cena je res visoko, plačati moramo cepljenke od 12 do 14 K in bilfe po 2 K 100.
Radi bi jih imeli bolj po ceni, pa ker smo videli, da je plačal in kupil tndi agrarec g. župan Savnig iz Bilj letos okolu 2000 cepljenk v deželni trtnici, smo si mislili, da jih sploh drugod ne dobimo bolj po ceni.
Ker pa pravi tudi I. Mermolja, da bi jih deželni odbor moral dajati po 4—5 K 100, prosimo deželne poslance, naj bi uplivali na deželni odbor, da da zanaprej deželne doklade, namenjene v to svrbo, gospod Mermolji in dr. Franku z obvezo, da uredita ona d*a trtnico, iz katere bomo dobivali 100 cepljenk po 4—5 kron.
Op. uredništva. Kar objavljajo drugi gospodje v »N. G.“ pod imenom Ivana Mermolja, je grd političen švindl, s katerim hočejo dotičniki slepiti volilce ob času volitev.
g V Št. Petru se je vršil dne 25. t. m. shod agrarcev, katerega sta sklicala Mermolja in Zavnik, stara liberalca. Navzočih je bilo približno 80 oseb, med temi 40 volivcev, polovica naših, ostali so bili otroci in ženske. Predsednikom shoda je bil g. Mervič, kateri se je spremenil v agrarej, kakor se je sam izjavil.
Mermolja je govoril o zadrugah, posojilnicah in zvezah. Rekel je, da S. L. Š. ustanovlja posojilnice ter s tem kmeta zadolžuje in ga rabi v svoje namene. Omenil je tudi da dolžujn pri posojilnici v Št. Petru in neki v Girici, pa da se nič ne boj1'. Mermolja, povej in vprašaj vbo dolžnike liberalne, agrarne in klerikalne, ki so dolžni naši posojilnici, ali smo katerega terorizirali, da mora hiti z nami ?
Vzemi g. Mermolja v roke Tvoj „Glas“ št. 9. t. I. in beri svoje pismo „Krčmar in štacunar med našim ljudstvom". Vedi da smo mi vže pred deset leti vstanovili rajfajzenovko, ko nisi bil še nasprotnik svojega soseda Maraža. Ustanovili amo ^Kmetijsko društvo"* v korist kmets. Tvoji sedanji pristaši pa so bili kateri so ovirali pri delu, da ni bilo mogoče započetega nadaljevati. Vsled hujskanja in napadanja po „Sjči“ in „SI. Nar.“ in vsled ovadeb na oblastva nismo mogli naprej. Vprašaj vašega voditelja, dr. Frankota, kateri je bil takrat nai zagovornik, če ni tako ? Ali niso bili to liberalci in krčmarji, kateri so se vsled umirajoče liberalne Btranke prile-vili sedaj v agrarce? Ljudstvo spozna svoje dobrotnike, kateri se žrtvujejo za nje, zato jim tudi zanpa, pa s tem ni ie rečeno, da oni ljudstvo izrabljajo v svoje namene.
Priznal je Mermolja, da so naii poslanci pridobili na užitnini en milijon K, drugega pa da niso nič naredili za kmeta.
Nato ga vpraša nekdo kaj pa da je ona, Mermolja, napravildozdaj za kmeta? To je g. predsednik razjezilo ter je vzel istemu besedo. Mermolja je na to junaško molčal.
g V Št. Ferjanu sta na agrarno-liberalni strani en oče in sin, ki se trdno držita županove suknje. Mlajši se je nekoč izrazil o duhovnikih, češ, da so „sakramenski lažnjivciu. Menimo, da se to ne spodobi za nikogar, posebno ne, če živi deloma tudi od cerkve; pa naj si bo to (udi Bagrarec“.
g Iz Solkana. — Ožita se g. drž. posl. Fonu, da je on kriv, da se železniiki „arsenali“ ne bodo zidali na solkansko-goriikih tleh, kakor je bilo to sprva določeno ampak v Ljubljani. Smešno to očitanje! Sicer se pa Solkanci, kakor se zdi, nad dejstvom, da se je tisti načrt spremenil, nikakor toliko ne zgražajo, kakor si morda „Soča* domišljajo. Ris je sicer, da bi prineslo zidanje tistih .arzenalov" za nekaj let mnogo zaslužka; toda tudi to je res, da bi s tistimi „ar-senali“ priilo tudi mnogo nemikih družin na solkansko zemljo in sploh mnogo Ijudij drugih narodnosti. Ž njimi bi priile tuje šole, bi priiel tuj vpliv itd. Dalje bi 8 pomnožitvijo vsega prebivalstva priila tudi draginja pri stanovanjih, pri hrani
itd.; če bi vse to bila sreča za Solkan, to ve najbolje oni, ki ve, kako so se ▼ zadnjih letih razmere v vasi spremenile. Marsikateri je pričel že do spoznanja, da je bilo pred železnico bolje, da o socialistih, katerih »Soča" gotovo no bo imenovala kako posebno pridobitev niti ne govorim. Naj »Soča" ve, da znajo Solkanci stvari za domačo vas bolj trezno in hladno presojati, kakor si pa ona misli. —
' Iz ajdovskega okraja.
a V mestni in trški skupini ki
voli 6. marca, volita Sv. Križ in Ajdovščina. Sv. Križ ima 12(5 volivcev, Ajdovščina 95.
a V Črničah je priredil preteklo nedeljo tamošnji pevskti in tainburaški zbor prav lepo veselico. Petje in tambu-ranje je bilo krasno. Pa tudi obe igri sta dosegli lep uspeh. Nastopil je tudi moški zbor iz Kronberga z dvema krasnima skladbama. Posebno lepo in navdušeno se je glasila pesem: „Slovenac
i	Hrvat“, — a tudi nežna pesem: „Po-zdjav iz tujine" je lepo uspela. Z veseljem smo poslušali krasne glasove kronberših pevcev. Nastopil je tudi mešani pevski zbor iz Dornberga, ki je izvajal dve pesmi v občo zadovoljnost. Črniškim pevcem, pevkam in tamburašem pa kličemo: Le pogumno naprej!
a V Črničah so v pondeljek žan-darji zvezanega gnali v ječo Sobotni-kovega 21 letnega fanta, ker je po vasi kokoši kradel in v družbi z drugimi po-hajači se ž njimi gostil. Že prej so tri druge zaprli, pa jim niso mogli dokazati tatvine. Zoper tega pa so pričale mrtve kokoši, katere je sam nesel pred orožnike.
a Zavarovalnica za govejo živino v Kamnjah je imela v nedeljo popoldne redni občni zbor. Dohodkov je bilo 1. 1907 Kr. 1495 66 h, stroškov Kr. 1472,62 h, premoženja je koncem 1. 1907 Kr. 2800'76 h. Zavarovanih je bilo 491 goved, v vrednosti Kr, 113,470'—, udov je 226, Izvoljen je zopet stari odbor. Predsednik je Vinko Vodopivec, tajnik Janko Vodopivec, denarničar Jožef Kosec.
Iz kanalskega okraja.
ki I)ne (>. marca bo ‘volitev v trgih. Za to skupino je v Kanalu 27 volivcev, v okolici pa 87.
ki »Vam pljunem v obrazi" —
(Iz Kanala.) — V javni starešinstveni seji z dne 21. t. m. je naš slavni župan in proglašeni kandidat za splošno vo-livno skupino agrarne stranke gosp. Anton Križnič, zaklical občinskemu starešinu M... »Vam pljunem v obraz!" Dragi volivci! Ako hočete, da Vas doleti ta čast, da vam bo, ne kot župan temveč kot deželni poslanec, pljuval v obraz, ne ostanite doma na dan volitev v splošno skupino, temveč prihitite vsi brez izjeme na volišče, ter mu oddajte glas. —
ki lz Ajbe nam piše somišljenik : Ni mogoče molčati na hudobije in zvijače liberalcev. Težko smo čakali vabil na shod zaupnikov »Slovenske Ljudske Stranke,, za 6. t. m. A dva naša zaupnika Bta jih prejela ravno isti dan ob pozni uri izrok nevednih otrok brez zavitka. Na drngi, prazni strani pa je bilo zapisano : »Zbor norcev", dobro, če smo od strani liberalcev »norci", naj nikar potem ne pričakujejo, da bomo volili ž njimi. Kaj ne? Na dan volitve bomo tnorali Frančeta prašati, koga smemo voliti, sicer bomo še bolj neumni ? Vam že pokažemo liberalčki 1
Iz tolminskega okraja.
t V Tolmina je za skupino trgov 184 volivcev.
t Sv. Lucijski g. župan Peter
Pavel Leban kot kandidat narodno-napredne-liberalne stranke prosi po svojem tajniku pri volivcih za glasove. Svoje somišljenike opozarjamo, da naj ne sede nikdo na ta liberalni lim, in jih poživljamo, da vsi volijo in agitirajo za kandidate S. L. S.
t Izobraževalno društvo „Soča“ pri Sv. Luciji priredi v nedeljo 1. marca ob 3h popoldne pri »Munih-u“ veselico. Ker je to zadnja pustna prireditev, naj
sc je oni, ki se hočejo od srca nasmejati in zabavati se, gotovo udeleže. Vstop prost.
t Podbrdo. — Tu se godijo reči, ki so vredne, da sc jih natisne v list. Pred kratkim je prišel semkaj neki berač, ki je rad pil, če mu ga je kedo dal. Sel je v krčmo Jurija Muniha, kjer so mu gosti dajali pijačo, da se je pO' polnoma opijanil.
Pa kaj se zgodi na jo? Vlekli so ga ven na hodnik, slekli in ga tamkej pustili lahko ogrnjenega celo noč na mrazu, da je slednj:č zmrznil in umrl neprcvideu s zakramenti v pijanosti.
Ali ni to prav živalsko ravnanje s človekom, ki je, če tudi revež, vendar človek iz duše in telesa?! Na vesti ga imajo tisti, ki so ga opili in še bolj tisti, ki ga je pustil zunaj mraza, kakor kakšnega (psa. Ali Vas nič ne peče vest ?
Na znhtevo g. podžupana je gosp. c. kr. orožniški vodja začel preiskavo.
Iz kobariškega okraja.
kd Volivcev v skupini trgov je v celi občini Kobarid 92.
kd Kot ksndldat »Katoliškega političnega in gospodarskega društva" je nat topil naš bivši poslanec Lapanja. »Soča" meni, da bo to voda na njen mlin, pa se moti. Pristaši g. Lapanja gredo na vsej črti v boj za druge kandidate »Slovenske Ljndske Stranke", posebno v splošni skupini.
Kobaridci ne marajo oe Gabršče-kovega, ne Frankovega liberalizma I
k d Okrajna posojilnica v Kobaridu vabi k rednemu letnemu občnemn zboru, kateri bo dne 5. marca t. 1. ob 2. popoludne v posojiloičnih prostorih. Duedvni red po § 37. društvenih pravil in fitanje zapisnika o izvršeni reviziji v
1.	1907.	Načelstvo.
Iz cerkljanskega okraja.
Demukiaški ahoilic v otai/u.
Pa smo le videli soc. demokraškega kandidata med nami; a žal, da smo ga le videli, slišali nismo od njega niti jedne besede. Mirno, kakor sramežljiva nevesta, je prišel za »gospodom" Kristanom, mirno in zroč v tla je poslušal »gospodov" govor in ravno tako mirno je zopet zapustil Otalež. Pametno od njega; mož je namreč sprevidel, da ga »gospod" le »vleče", in najbrže je bilo to uzrok, da je opustil svoj prvotni namen, predstaviti se tudi v Cerknem. Shodu pri Čefarinu je predsedoval Jernej na Logu, ki je, samo po sebi umevno, dal besedo g. kandidatu Bevku ... a kaj pa! besedo je dal »gospodu" Kristanu, ki je začetka začel po svoje tolmačiti zgodovino, da smo v duhu gledali goreti gromade in teči potoke krvi, kar je vse pouzročilo srednjeveško plemstvo in du-hovstvo. Polna usta hvale je seveda imel za socialno demokracijo, ki nam je dala splošno volivno pravico, a povedal ni, kako se ravno ti socijalni demokrati v Ljubljani in v Idriji bratijo vedno z najhujšimi nasprotniki volivne reforme, z liberalci. Trdil je, da edino oni so za starostno zavarovanje, a je zamolčal, kako so ravno socijalni demokrati dne 16. julija 1907 bežali iz zbornice na Dunaju, ko je Lueger predlagal 100 milijonov za starostno zavarovanje. Trdil je, da bi bilo za nas boljše, ako bi se tuja živina lahko uvaževala iz inozemstva; meso bi bilo potem po ceni. Dokazoval je, da našim hribom živinoreja nič ne nese in kaj je sklepal iz tega? Mogoče? naj se skrbi za povzdigo živinoreje? One, zahteval je, naj se živinoreja odpravi in poslušavci so mu pritrjevali!! Ko je začel govoriti o go-riških razmerah, so mu bile razmere popolnoma neznane, in niti po imenu ni poznal goriških kandidatov, katere je pa vsejedno raztrgal in razmrcvaril. Prizanesel je le kandidatu-učitelju s kratko opombico: »No, učitelj naj že bo!" To je seveda storil edino le z ozirom na navzočega otaležkega učitelja, ki ga je kot zvest učenec in pristaš poslušal ves zamaknjen. Po všeči mu ni bil goriški dež. volivni red, a pozabil je povedati, da se njegov ljubljenec Tuma kar nič ni potrudil, da bi ga o pravem času popravil, in da so zanj glasovali tudi liberalni poslanci. Ko je še nekaj govoril o »cukru in kofetu", kakor da bi to spadalo v deželni zbor, privoščil si je za ocvirek tudi nov farovž v Otaležu,
»ki se zida za Budo in njegovo kuharico" ; kaj ne kako duhovito! Pa pustimo to; a pri tej priložnosti je Kristan izustil M<“>rainti" isž, da so klerikalci sklenili naj se nov farovž zida, in njegovi backi so na to nesramnost molčali, dasi so dobro vedeli in poznali vso zadevo. Kedo je torej sklenil konečno, da se farovž zida? Pri konkurenčni obravnavi 31. januarja 1907 je bilo navzočih sedem starešin, trije naši in štirje nasprotni, ki so imeli tudi predsednika komisije, tedanjega podžupana Brejca. Ti nasprotni starešini bi bili s svojo večina lahko preprečili, da bi se farovž zidal; a mesto tega so brez ugovora sklenili in potrdili, da naj se farovž zida hitro, in da sc bodo stroški krili z dokladami na izravne davke. In ta njih zavednost jc bila tolika, da njih predsednik niti ni zahteval slovenskega zapisnika obravnave, ampad da so vsi brez ugovora podpisali nemški zapisnik. In dva teh starašin sta Kristanovo laž poslušala, jo odobravala in s tem seveda tudi sama lagala. Sram vas bodi, ljudski sleparji, ki se poslužujete tako podlih sredstev, da dosežete svoj namen!	'' •>,
Ko je Kristan potem izustil, še to duhovitost, da Buda v Otaležu spoveduje, obhaja in se ljudem laže; da se vrhovno •»demokraško versko pravilo glasi: »Samo da sem sit, potem naj grem vže v pekel ali v nebesa"; in da je »vagal" svoje življenje, ker je prišel v Otalež, sc jc končal ta shod, na katerem ga je poslušalo 19 — reci devetnajst — pristašev-volilcev s kandidatom
■	vred! Druge nesreče ni bilo; le obžalujemo, da nam kandidat ni nič razvil svojega progrdma. Pa najbrže si je mislil: »Moj program sem jaz". Če si je tako mislil, smo s tem tudi mi zadovoljni: Njegov program je on sam!
Iz bovškega okraja.
b Volivcev za trško skupino jc
v Bovcu 191. Torej največ izmed vseh trgov.
b Iz liberalnega shoda v Bovcu. Andrei Gabršček je prišel v Borec in tu-kaj imel shodič, kateremu je predsedoval bivši žnpan, A. Mlekuš. Prvi je imel besedo Andrej Gabršček, liberalni kandidat za trge. A njegov govor je obstajal po navadi samo v zabavljanja. Zabavljal je čez dr. Gregorčiča in Pajerja, čez novi volivni red, v žehti je imel deželno norišnico in deželno hišo vse skopaj, ter se predstavil kot kandidat za trge proti Leopolda Jonkota. Hvalil bo je s svojo modrostjo, da je bolj zmožen in bolj poznan kakor Jonko, obljubil je Bovčanom vse, v čemer se jim nikoli niti sanjale ni. Peščica zaslepljencev je sprejela njegovo kandidaturo, a on je čadno drobceno gledal, da je teh mož tako malo. —
Fran Ostan, trgovec v Bovca, je na to še posebej priporočal Gabrščeka za kandidata v trgih, kar. pa je bilo le radi lepšega, zato da bi bU^ shod nekoliko daljši.
Dobil je besedo na to Anton Šaler, posestnik v Bovca, ki je kazal na to, da krivica v novem volivnem reda obBtaja v tem, ker se ne upošteva ljudski glas, ki kliče po tajni splošni, enaki in direktni volivni pravici, katero je bovško katoliško politično društvo že pred več leti priporočalo. To bi bila brezova metla, katera bi italijansko večino pomela iz deželnega zbora. Liberalci pa so gluhi za splošno in enako volivno pravico, kakor so bili za državni zbor tako tadi za deželni zbor. Govornik je omenil tadi ažitnino, kar pa tudi ni bilo Gabrščeka po volji. Ker bo ni nobeden več oglasil za besedo, se je ta shodič zaključil. Zadnjo besedo bo pa govorilo celo bovško žapanBtvo na dan volitvo. Slišal bo Gabršček ta glas daleč doli do Gorice. Na noge vsi zavedni Bovčani, da bo ta glas še močnejši!
Iz komenskega okraja
km Volitve v trgih. V Komenski občini je 119, v Nabrežini 86 volivcev.
km Imamo kandidata. — I z
Komna 26. februarja. Splošna ne-volja jc prešinila občino in okraj, ko se je raznesla in potrdila novica, da so nam goriški in tržaški liberalni mogotci odločili za prihodnje volitve v deželni zbor poleg dr. Gregorina še dva brata Štrekcljna kot kandidate.
Kako bo dr. Grogorin, ki je že deželni poslanec za Trst, ob enem sedel tudi v deželnem zboru v Gorici, katera večkrat hkratu zborujeta, to je skrb dr. Gregorina in naših sosedov iz Sežan-ščinc, katere bo zastopal, ako ga izvolijo.
Nas zanimata brata Štrekcljna, katerih eden — Lojze — nas že zastopa v državnem zboru, kakor je sploh znano. Zakaj naj bi nas njegov brat — Jože, ljudski učitelj — zastopal v deželnem zboru, sploh ne vemo.
Goriško-tržaška liberalna gospoda nam ne ve o njem kaj povedati, razen da je liberalec, ki jc dosegel, da se je v Komnu in Gorjanskem odpravila šolska maša, ki je bila v prejšnjih letih od 1. aprila do konec šolskega leta vsako soboto. To pa menda ni tak junaški čin, da bi učitelj Štrekelj — katerega kmetje plačujemo — sodil v deželni zbor.
Kdor jc dolžan Gregorinu ali Ga-brščeku, ali se boji njih strahovanja, ali je od 'njih kakorkoli odvisen, naj le voli Jožeta štrekcljna. — Kar nas je pa n e-odvisnih Kraševcev, ki držimo kaj na čast in dobro ime, imamo že svojega kandidata za kmečke občine, in ta je naš mnogospoštovani rojak, član znane in odlične rodbine v Tupelčah, ki nam je skoz več desetletij dajala nepozabnega zbstopnika dr. Jožefa Abrama.
—	Naš kandidat se imenuje A n t o n: Abram, posestnik v Tupelčah, ki je blage volje sprejel kandidaturo in je pripravljen zastopati in zagovarjati naše pravice in koristi v deželnem zboru go-riškem, ako bo izvoljen.
Naš kandidet je samostojen in neodvisen na vsako stran. Njemu smemo zaupati z vso dušo; njemu naj veljajo v sredo 4. marca vsi naši glasovi.
Od svojih sosedov in bratov v Sežanščini pričakujemo, da bodo spoštovali naš sklep in našo srčno željo, kakor smo tudi mi pripravljeni glasovati za tistega njih kandidata, katerega določi resnična ljudska volja. Ljudstvo naj govori! Goriški in tržaški liberalni gospodje naj nas pustijo v miru, ko jih ne kličemo in ne potrebujemo.
Anton Abram, posestnik v Tupelčah, je naš kandidat za dan 4. marca..
Neodvisni kmetje.
Iz sežanskega okraja.
s V sežanski občini jc za volitve v trgih 78 volivcev.
s Iz Štjaka. — Na svojem liberalnem shodiču si je Štrekelj dal lakaj sam neksj zsninic. Udaril je seveda po liberalnih predpisih najprej po klerikalcih, češ, da niso za kmeta nič storili; ker pa ni mogel o liberalnem delovanja in tudi o svojem delovanja v državnem zboru ničesar pokazati, se je znal mož sam zase tako le izgovoriti. 0 pretečeni snii na Krasa in v podpori za seno, katerega smo tako potrebni, je izjavil, da on ni kriv, če se ni nid storilo za Kras, ampak kraiki posestniki, ki mn niso ničesar naznanili, da je na Krasa suis ; oni na Danaja, da so imeli skoraj vsak dan dež, in torej niso mogli vedeti, da je suša na Krasu, dokler ni njema par mesecev, se ve prepozno, pisal Mohorčič iz Sežane, da na Krasu je snia, in da so kmetje v velikih stiskah, posebno za seno. Ubogi kraSki kmet, ki imaš na Dunaju takega poslanca I
Svoji k svojimi
Staroznana narodna tvrdka:
ilnton In. Pečenko
GORICA, ulica Jok. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom »prazdroj" iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim protl-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekil. in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko« goriška postaja.
Cene zmerne.
II. priloga „Prim. Listu" št. 9 z dneZ7.fBbP.190B.
Sedemnajst shodov Slovenske Ljudske Stranke.
Sedemnajst shodov je priredila S. L. S. od. zadnjega četrtka do včeraj, med temi 13 v nedeljo. Vsi shodi so se obnesli lepo, deloma celo sijajno, kar nam daje poroštvo, kje bo zmaga.
Volivni shod v Biljah
se je vršil v četrtek zvečer v prostorih g. Solerja. Nabralo se je okrog 100 zborovalcev. Predsedoval je g. Fornazarič kot zastopnik ,.Kmečke zveze". Kandidat dr. Brecelj je v obširnem govoru pojašnjeval cilje Slovenske Ljudske Stranke, njen program za bodočnost in njeno dosedanje delovanje. Nato je govoril urednik Kremžar, nakar je kurat A b r a m iz zgodovine bi-Ijenskc dokazal, katera stranka je bila in je prijateljica ljudstva. To ni bilo povolji seveda znanemu razgrajaču Periču, Savnikovemu agitatorju, ki je izjavljal, da je on največji dobrotnik Biljencev. Nekateri fantje so s svojimi klici o tržaški Narodni delavski organizaciji pokazali, da zanašajo med naše ljudstvo tržaški liberalizem, ki prav gotovo ne bo koristil delavcem. Sicer pa se je zborovanje vršilo lepo in dostojno. Kar je bilo nemira, so ga provzročili Savnikovi agitatorji.
Shod v Tomaju na Krasu.
V	petek zvečer se je vršil v Tomaju na Krasu shod volivcev iz Tomaja. Shod je otvoril kot sklicatelj posestnik g. Anton Černe; za predsednika pa je bil soglasno izbran veleč. g. Sila, kanonik in dekan tomajski. Kandidat splošne skupine dr. Brecelj je pojasnil važnejša gospodarska vprašanja, ki se tičejo kmečkega stanu ter nato prešel na delovanje dež. zbora in dokazal, da je bila ravno zadnja doba najbolj plodovita in se je v tej dobi največ storilo za kmeta. Urednik Kremžar je poleg nekaterih gospodarskih točk omenjal še, kako Štrekelj deluje za svoje volivce. Namesto, da bi šel k seji, kjer se je razpravljalo o gospodarski povzdigi Primorske, je šel rajši v Avber agitirat za se, medtem, ko so poslanci S. L. S. rajši odpovedali napovedane shode. To je vzbudilo med zborovalci veliko ogorčenje. Govornik je tudi omenjal, kdo je kriv, da niso slovenski poslanci mogli nastopiti proti Lahom. Bil je dr. Tuma, ki je rušil slogo in onemogočil s tem odpor proti Lahom. Rušil je abstinenco radi povišanja plač učiteljem. Ko so govorili še gg. sferne, ki je na tomajski šoli dokazal škodljivost liberalcev za kmeta ter z užitnino dokazal ljubezen S. L. S. do kmeta, in ko je govoril za S. L. S. Veče-rina, ki je obrnil hrbet agrarcem, je btlo lepega shoda konec. Navzoč je bil tudi znani g. Vran, ki pa je bil miren.
Shod v Solkanu.
S. L. S. js priredila ▼ Solkana v soboto 22. t. m. zvečer v prostorih gosp. Ant. Mozetiča lep mnogobrojne obiskan TOliveu shod. Predsednikom je bil izvoljen g. Anton Mozetič, kandidat t veleposestvu. S toplimi besedami je pozdravil navzoče ter oddHl besedo g. drž. posl. Jož. Fonu. Le ta je v krasnem govora opozoril najprej na važnost de-želnozborskih volitev, označil potem stranke v deželi ter Be bavil posebe z .agrarno" oziroma njenim načelnikom dr. Frankom. Izzvan po njegovih napadih orisal ga je volivcem s podatki iz njegovih javnih nastopov. Ta dr. Franko je bil najprej priBtaš .Sloge" (dasi se je kot advokat že tedaj tako čadno vedel nasproti našim somišljenikom, da ao se morali dostikrat od itjega zatekati k italijanskim odvetnikom). Pii lanskih državnozborskih volitvah mu je nar. napr. stranka ponudila kandidatura Najprej je to odklonil, a potem, ko je pri sv. Luciji tako nečuveno napadal dr. Gregorčiča, katerega je 14 dni prej ime-noial najbolj zaglažnega moža v deželi, je isti nar. napr. stranki prijavil svojo kandidaturo, ki je pa sedaj ni hatela sprejet'. N*3 dr. Franko je na to postal agraroc. S S. L. S je hotel Gabrščeka vreči na tla, a zgodilo se je nasprotno .Gabršček jaha sedsj gosp. dr. Alojzija Franka".
M)ž je kmetsko ljudstvo psoval x .nerazsodno maso". Žito pr >č ž njim Potem je g. drž. posl. zavrnil in razpršii trditve, s katerimi nasprotniki „farbajo“
ljudstvo proti njemn, češ, kakor da bi bil obijobil, da hoče delati na to, da se kmetom dolgovi odpišejo; da se kmetski sinovi vojaščine oprosU; da je sedanje draginje on kriv itd. Zavrnil je tudi očitanje, da ni nič storil za ljudstvo. Glede zadeve s senom in podporo je pokszal, da je čisto navadna laž, kar „Soča“ Štrekelju pripisuje.
Po tem govora, ki je na volivce napravil velik ntis, je g. dr. Srebrnič S. L. S. označil kot edino pravo zastopnico slov. ljudstva na Goriškem, ker se edino ta Btranka odlikuje po onih karakterističnih lastnostih, ki jih slovensko ljudstvo v združuje. O nobeni drugi stranki se ne more reči, da je odsvit slov. ljudstva, kakor le v S. L. S. Zato je pa tudi naravna dolžnost, vsakoga, da se te stranke oklene. Pokazal je dalje, kako smešen je tisti ugovor nasprotnikov, da vera nima s politiko ničesar opravili ter izjavil iz razmer v Solkanu, da je edino le S. L. S. ona stranka, ki tej občini more donesti naj* več pravih koristi. Shod se je v splošno zadovoljnostjo zelo dostojno vršil.
Shod v Kozani.
V nedeljo dopoludne je bil volivni shod v gostilni gosp. Debenjaka. Naš državni poslanec Fon je poročal deloma o delovanju državnega in deželnega zbora; zavračal je napade nasprotnih strank in povedal poslušalcem, s kacimi sredstvi gg tuje posebno agrarna stranka zoper S. L. S. Za svoje izvajanja žel je obilo priznanja. Po shodu zapeli so vrli pevci iz Šnrmrtnoga .Hej Slovani14 in ob živahnih rŽ vio“ klicih so se zborovalci razšli. Shoda se je udeležilo okolu 200 volivcev.
Shod v Medani.
Ob 3V» pop. zbralo se je preko 300 volivcev iz Medane, Biljane, Fojane poslušat poslanca Fona. Shodu je predsedoval č. g. župen Zuchiatti. G. Fon je v daljšem govora označil programe raznih straak, ki se sedaj potegujejo za mandate v deželni zbor; razložil je stališče S. L. S. nasproti .kmečki stranki" katera je naš program samo .preplon-kala"; več časa je govoril o kolonskem vprašanja in njega rešitvi, kakoršno si misli naša stranka. Govor je vzbudil splošno pritrjevanje. Kandidati S. L. S. so bili z velikim navdušenjem brez ugovora sprejeti.
Pevci iz Biljane pod spretnim vodstvom g. nadučitelja so nas presenetili s pesmijo „Zttstava že razvita jo“, kojo so res dovršeno peli. Brici, gojite tako petje tudi drugod) Po tem shodu lahko trdimo, da bo tudi zapadna Brda naša. —
Slava zavednim in razsodnim Bricem I
•
Volivni shod v Št. Petru.
V nedeljo oh 3h popoldne se je na vabilo g. župana Černiča odbornika .Kmečke zveze" za gor. okraj, zbralo lepo število šentpeterskih posestnikov v prostorni dvorani tamošnjega .Kmetijskega društva". Shod je otvoril s primernim pozdravom g. župan Černič in predlagal za predsednika zborovanja g. dekana Pavletiča, ki pa je nameravano čast odklonil, ker je radi pre-hlajenja težko govoril. Predlagal je na mestu sebe za predsednika g. župana samega. Ta je prevzel predsedstvo in dal besedo kandidatu dr. Pavletiču, ki je po primernem uvodu naslikal politični položaj v deželi in povdarjal važnost bližajočih v deželno-zborskih volitev. Označil je vse tri v deželi obstoječe stranke po njihovem razvoju in programu, dotaknivši se mimogrede tudi programa socialne demokracije. Posebno se je bavil z agrarci ter svaril kmetovalce pred to stranko, ki se kmetom laska, dejanski pa ni nič boljša ko stara liberalna stranka, iz katere je nastala. Razlika med liberalno in agrarno stranko obstoji k večjemu le v tem, da agrarci, kakor kažejo dogodki zadnjega časa, uganjajo še večjo hinavščino, kakor so jo prej uganjali liberalci. Govornik je zavrnil očitanje agrarcev proti naši stranki ter dokazal, kako neosnovana so. K sklepu je svaril volivce, da se ne dajo preslepiti lepim besedam agrarcev, ki so se rajši združili z liberalci nego z našo pošteno stranko o kateri so trdili, da imajo ž njo
skupen program, ter jih poživljal, da oddajo pri deželnozLorskih volitvah vsi kot en mož svoje glasove za kandidate S. L. S. Nato je predsednik shodu prečital imena kandidatov naše stranke ter pozval prisotne, naj oni, ki hočejo glasovati za te kandidate, vzdignejo roke. Temu pozivu so se odzvali vsi s tem, da so roke dvignili. Pri proti glasovanju se je proti kandidatom S. L. S. dvignila le ena roka. Bila je roka znanega Al. Blažiča, (po domače .Radeckega", ki je tudi po svoje skrbel za zabavo zborovalcem s tem, da je proti govoru dr. Pavletiča začel kvasiti nekaj o .marčapiedu" pri novi dež. norišnici, ki mu nikakor ne ugaja in radi katerega bi po njegovem mnenju Št. Peterci ne smeli glasovati za kandidate S. L. S. Dr. Pavletič je med veselostjo poslušalcev konstatiral, daje.mar-čapied" pri deželni norišnici edina točka, ki loči št. peterske liberalne agrarce od naših pristašev, nakar je Radecki umolknil, sklicevaje se, to pa po vsej pravici, na svojo govorniško nesposobnost.
Naposled je tudi g. dekan Pavletič nagovoril zbrane volivce ter pripomnil, da je on spočetka simpatiziral z agrarci, ker je bil mnenja, da jim je res do tega, da se doseže v deželi mir in s tem odstrani pohujšanje, ki so ga napravili liberalci. Toda agrarna	stranka	se ni	hotela zadružiti z	našo
stranko,	ampak	se je	rajši pridružila	libe-
ralcem, s katerimi ima sedaj skupne kandidate za	deželni	zbor.	Iz tega sledi, da agrarci
niso bili	odkritosrčni,	in da jim torej	tudi
kmetje nesmejo zaupati. Po priporočilu dekana, naj vsi Št. Peterci složno glasujejo za kandidate S. L. S. se je zaključil volivni shod. — Zborovalcev je bilo okrog 120.
Shod v PrvaČini.
Vstanovni zbor „Kmečke hranilnice in posojilnice* in volivni bhod v PrvaČini. = Kar se je nameravalo v PrvaČini že dolgo čaBa, zgodilo se je v nedeljo. Vstanovili smo posojilnico ra: flcsi-senovko, ki ima biti pedi; ga vsema na-daljnemu delovanja za povzdigo kmečkega Etanu v vrli prvaški občini. Govoril jo najprej č. g. župnik Primožič in za njim č. g. dr. A. Pavlica o pomenu in namenu raiffeisenovk. Občinstvo, ki je napolnilo prostorno dvorano v župnišču do zadnjega kotička, iru je navdušeno priterjevalo. Novovptanovljeca posojilnica bo imela že v začetku nud 160 članov. Pravila je prečital in razložil g. Bitežnik, poslovodja .Centralne posojilnice11. V načelptvo so izvoljeni: P. n. Josip Zorn, kot načelnik, f. g. Josip Primožič, kot blagajničar, 'Anton Mrvič, Andrej Gregorič, Frar.c Gregorič, Alojzij Gregorič in Janez Zorn kot odborniki. V nadzorstvo so izvoljeni; P. n. Jož« f Gregorič kot predsednik, Andrej Šinigoj, Franc Zorn, Silvester Zorn in Jakob Zorn.
ft «
Po vstanovnem zborovanju je bil shod za prihodnje deželno-zborske volitve. Govoril je č. g dr. Pavlica. Rekel je, da je S. L. S. btrrnkr, resnega dela za ljudstvo, zlaeti kmečko ljudstvo. Liberalci so oškodovali našo deželo za ogromne svote, zato se zdaj niti ne upajo mej ljudstvo kot liberalci. Odeli so si agrarni plašč, pod katerim hočsjo spe t slepariti pošteno slovensko ljudstvo na Goriškem. Govornik našteje vsa delo, vstanove in zavode, ki so jih zasnovali možje naše stranke in omeni obširnih načrtov, ki jih hoče izvršiti S. L. S. v bodočnosti! Svari kmete, naj nikdar ce sedejo na limanice agrar-cev, ki sleparijo z beBedami; Kmeta voli mol Tudi naša stranka ima kmete mej kandidati. Samo kmete voliti pa bi bilo nevarno, ktr bi jih lahko zapeljali prikanjeni laški odvetniki in dohtarji, ki bedo tedeli v deželrem zboru. Pojdimo vsi složno v bej za zmago S. L. S I Po tem govoru so pričali gromoviti živio-klici o navdušenja ^lih prtaških možakov za našo stranko.
K besedi se oglasi p. n. Anton M r v i č, ki predlaga zshvalo g. državnemu poslancu Fonu in slovenskim deželnim odbornikom, ki »o preskrbeli seno. Seno je prt»/ dobro. DjšIo je o pravem čato. Predkg je b i sprejet soglasno. Z rjorče jem se je omenjalo postopanje poslane« Štr^kelj-a, ki ni nič dosegel in se ni odeležii minuli teden
posvetovanja na Dunaju za zboljšanje gospodarskih razmer v goiiški deželi.
Na koncu izrazi č. g. župnik Primožič zahvalo gp. govornikom iz Gorice. Shod se je zaključil ob velikem navdušenju za S. L. S. in njene kandidate.
Shod v Mirnu.
V dvorani g. Budili ne v Mirnu se je v nedello vršil volivni shod S. L. S., ki ga je sklical domači župnik Rojc, ki je v daljšem govoru označil pomen deželno-zborskih volitev. Navzoči volivci, ki jih je bilo okrog 150, so obljubili, delati na to, da častno zmaga S. L. S. na celi črti.
Lep shod v Komnu
V nedeljo popoldne po blagoslovu se je zbralo na dvorišču župnišča nad 240 volivcev iz bližnje in daljne komenske okolice. Preč. g. dekan Valentinčič je otvoril shod, nakar je bil za predsednika izvoljen g. Abram iz Svetega. Kandidat dr. Brecelj je v daljšem govoru očrtal svoj program za kmečki in delavski stan, omenjal nalog prihodnjega deželnega zbora ter dokazal, da je edino S. L. S. prava zastopnica ljudstva. — Urednik Kremžar je govoril o dosedanjem delu S. L. S. za ljudstvo ter o .ljubezni" liberalcev do slovenskega ljudstva. Ko je še č. g. dekan govoril o kandidatih S. L. S. za splošno skupino in za trge, je bil lep shod končan. Liberalstvo v Komnu je bilo poparjeno, ko je videlo v sredini Komna zborovati čete S. L. S.
Shod v Anhovem.
V nedeljo popoldne priredil je pri nas v prostorih gosp. Juga volilni shod g. M. Zega iz Kanala, kterega so se udeležili skoraj vsi posestniki iz domače in bližnjih vasi. Shod je otvoril g. V. Rogač v imenu S. L. S., pozdravil je vse navzoče in predlagal za predsednika shodu g. Kristjana Velušče-ka iz Debenjega, ki je bil z vsklikom sprejet. Na to je g. Zega pojasnjeval v obširnem govoru naše žalostne gospodarske razmere v vsakem oziru, posebno pa delovanje cestnega odbora, ki je za kanalski okraj največjega življenskega pomena. Omenil je med drugim tudi veliko zanimanje vojaških oblastnij za naše ceste, za nov most čez So£-o itd. Poslušalci so z napetostjo poslušali, posebno, ko je navduševal s toplimi besedami, naj se v dosego podpor za ceste in vodovod obrnejo s prošnjami za podporo na državo, ki nakloni letos izvanredno podporo naši deželi, da sc gospodarsko povzdigne. Navdušenje je bilo splošno in na volišče pojdemo vsi ter oddamo svoje glasove gg kandidatom, ki nam jih priporoča .Slovenska Ljudska Stranka", kajti ta stranka je naša, to smo mi, in kandidatke so naši. —
Shod v Desklah.
V nedeljo popoludue priredil je pri nas g. M. Zega shod, katerega se je, rekel bi, udeležilo vse prebivalstvo, ko-jeinu sc je na licu brala navdušenost. Poslušalci so s posebno pazljivostjo sledili govornikom, posebno g. M. Zega in vikarju, preč.- g. Mežanu. Kouečni vspeli tega lepega shoda je bil, da so volivci glasno izjavili, da pojdejo vsi na volišče za naše kandidate. Naše ljudstvo se pač zaveda in govori — samo!
Shod v Cerknem.
Takoj po lOti sv. maši so se pričeli zbirati volivci v dvorani .Gospodar-skega doma". Ob 11. in pol uri otvori predsednik K. Z. Franc Tavčer shod, ter pojasni volivcem v kaki namen smo se zbrali. Besedo da tajniku K. Z. Gabrijelu Bevk, kateri omenja, da smo se bili meseca oktobra zbrali na shoda v teh prostorih, na katerem smo protestirali proti krivičnemu volilnemu redu. Toda sedaj je ta volivni red aankcijoniran in ga moramo sprejet', kakoršen je. Stopimo z jasnim čelom v volivni boj ; ne strašimo ee t.nda in dela, kajti tudi naši nasprotniki ne bodo spali, ampak bodo skušali z vso silo in z vsemi zvijačami odvzeti kaki mandat S. L. S.
Razkrinkal je hinavsko .agrarno" stranko, ki se je bila začasno odcepila od svoje matere — liberalne stranke, a je Bedaj zopet pribežala v njeno naročje. Bodimo edini in složni ter vaikdar in povsod zvesti pristaši S. L. S. Zlasti pa to pokažimo pri volitvah. (Odobravanje).
Za govorom g. Barka nastopi g. | kandidat Kosmač, ki razrije svoj program, ki je prari kmečki program, katerega so zborovalci z navdušenjem sprejeli. Predsednik da besedo gospoda veleposestnika Ravnikarja, ki je v daljšem govora razložil važnost prihodnjih volitev, pri katerih naj [bode častna zmaga
S.	L. S. one stranke, katera delaje že leta in leta v korist kmečkega življa in ki je tadi že pokazala v tem lepe uspehe. Priporočal je tadi kandidate S. L. S. v splošni kuriji.
Vse kandidature so bile Bprejete z navdušenjem. Govor g. Riruikarja pa so poslušalci z velikim odobravanjem in navdušenjem sprejeli. — Predsednik K. Z omenja še, da so bili gospodje kandidati iz Gorice za to nedeljo zadržani, rali shodov. Na to je bil Bbod zaključen.
Shod v Otaležu.
Ob 3. in pol ari popoldan se jevriil shod v Otaležu. Predsedoval je č. g. karat Buda. Govorili ho Gabr. Berk in g. kandidat Kosmač. Udeležba relika. Kristan iz Idrije je imel dve ari prej shod v Otaleža, ko je izvedel da bodemo tadi mi imeli »hod, jo je — odkuril.
Shod v Novakih.
V	Novakih je bil dobro obiskan shod takoj po sv. maši. Govoril je č. g. kurat Josip Fon. Navzoči so bili vsi posestniki iz gor. in dol. Novakov, kakor tadi volivci v splošno karijo.
Sijajen shod v Tolminu.
Preteklo nedeljo dopoludne po sv. maši se je vršil v Tclminu volivni shod. Dvorana cerkven* hiš« je bila natlačeno polna in gotovo se je zbralo 430 volivcev. Predsedoval je shoda g. Janez Čajč, ki je podelil besedo dr. Darmastiji. Govornik je s početkoma omenjal dežilnozbor-skih volitev na Tirolskem in Kranjskem, kjer so se krščanske Btranke tako častno zmagale izražaie željo, da bode tadi na Goriškem S. L. S. častno zmagala, ako stori vsak somišljenik svojo volivno dolžnost. Na to je govornik omenjal delovanje deželnega zbora v zadnjih 6 letih in je očrtal naloge prihodnjega deželnega zbora na šolskem, zdravstvenem in gospodarskem polju. Govornik je po-vdarjal, da smatra S. L. S. slovenski narod kot celoto in ima namen dvigniti blagostanje celokupnega slovenskega naroda. Ker je S. L. S. prepričanja, da je kmečki stan korenina vseh dragih stanov, najmnogoštevilnejši In podpore (najbolj potreben, treba je v prvi vrsti pomagati kmeta. Tako delovanje pa je v veliko korist tržana in meščana, kajti če kmet nima denarja, tadi tržan, trgovec, obrtnik nima svojih odjemalcev, Zavračal je hujskanje nasprotnega časopisja, da je S. L. S. sovražna trgovskemu in obrtniškemu stana. Govornik je po-vdarjal, da mora med kmetom in trža-nom zavladati soglasje, in ker je ta navzoči neodvisni kandidat g. Leopold Jonko, velepoaetnik v Bovca, obljabil delovati v tem smisla, želi S.
L. S., da odda vsak somišljenih ujema svoj glas. Tako soglasje med tržanom in kmetom ne bi zamoglo zavladati, ako bi bil izvoljen kandidat narodne napredne stranke A. Gabršček, ki je vrgel s svojim drugom dr. Tamom razkol v deželo, ki je po Krojem časopisja hujskal, ki je napadal Šolski Dom, blatil in mazal Centralno Posojilnico in Goriško zrezo, hotel vničiti Krojaško zadrugo, javno se izrazil, da slovenskemu narodu v kmečkem stana iskati rešitve, mož, kojega časopisje je vsakogar obrizgalo, ki bo mu ni globoko klanjal. Govornikovemu pozivu naj vsi trdno in neomejno stoje na strani S. L. S. je sledilo živahno pri-terjevanje.
Na to je nastopil neodvisni kandidat za mesta in trge g. Leopold Jonko, veleposestnik ijt Bovca, živahno pozdravljen. G. kandidat je po-vdarjal, da se povsem strinja s pred govornikovimi izvajanji. Vse svoje moči hoče zastaviti za to, da zavlada mej kmečkim in tržkim stanom popolno soglasje, ker le potem bode mogoče skapao delovanje v izdatno korist tržana in kmeta. Vsled tega je najno potrebno, da ai volivci izvolijo takih poslancev, ki bodo zamogli skupno v korist vseh delovati. Konečno je kandidat omenjal obširneje akcije za povzdigo Primorske. Izvajanjem g. kandidata je sledilo borno pritrjevanje.
Po poziva dr. Dermastia, da mora iti vsak zaveden somišljenik S. L. S. na volišče in zmaga je zagotovljena, Be je zaključil ta lepi shod.
Konečno moramo omenjali, da je velika zasluga preč. g. dekana in kanoniki Jožefi Kragelj, ki je z velikimi žrtvami zgradit hišo, v kateri bb je zborovalo. Spodnji prostori bo prikrojeni za zborovanja in v okusno napravljeni dvorani, dobi več kot 500 ljudi prostora. Da bi požrtvovalno delo goreč. g. kanonika nailo posnemovalcev in da bi se v posameznih župnijah dvignile večje in manjše hiše zgrajene v jednake svrhe.
Lep shod v Kobaridu.
Preteklo nedeljo popoldne se je vršil v Kobarida ob 3h popoladne shod v prostorih g. Nemca. Zbralo se je kakih 200 volivcev. Shod moral bi se vršiti v občinskem domu, a so se iz neznanega vzroka prostori odpovedali. Dr. Dar-mastia je kratkih potezah pojašnjeral politični položaj, govoril o delovanju bivšega deželnega zbora, o nalogah prihodnjega in je poživljal naj kot zavedni somišljeniki S. L. S. gredo vsi na volišče. Na to je predstavil neodvisnega kandidata za mesta in trge g. Leopolda Jonko, veleposestnika v Bovca, ki je živahno pozdravljen, povdarjal, da mora biti mej kmetom in tržanom soglasje. Skapao z dragimi poslanci bode deloval na to, da se povzdigne blagostanje celoskupnega naroda. G. kandidata so vol.vci živahno pritrjevali.
Shod v Črničah.
V	torek, dne 25. t. m. ob 6. uri popoldne, je bil shod v Črničah, katerega se je udeležilo okolu 150 volivcev iz Črnič, Sela, Batuj in Ravnij, Shodu je predsedoval g. Leban iz Črnič. Poslanec Berbuč je poročal o svojem dosedanjem delovanju kot rodoljub, dež. poslanec in odbornik. Zborovalci so pohvalno sprejeli io poročilo v znanje. Potem ko so govorili še gospodje vikar Franke, župnik Leban in dekan Murovec o važnosti sedanjih volitev ter priporočali kandidate S. K. S. in so zborovalci obljubili, da hočejo ne le sami voliti te kandidete, marveč tudi druge zanje pridobivati, zaključen je bil shod z burnimi živio-klici na S. L. S.
Našim nasprotnikom.
Kam pridemo?
Andrej Gabršček torej kandidira v slovenskih trgih za deželni zbor. Vsak količkaj trezno misleč človek, pa naj bo tega ali onega političnega mišljenja. se mora nad tem naravnost zgražati. Aidrej Gabršček je tisti človek, ki je z dr. Tamo ediai pozročitelj razpora in razkola med goriškimi Slovenci. Ia kar je glavno Gabršček je strankarski boj vodil z najpodlejšimi sredstvi. Vsakemu pravemu rodoljubu se je moral v dno duše gabiti Gabrščekov boj proti „Š3lskemu domu*, proti „Krojaški zadrugi-, proti „Cantralni posojilnici", proti raznim za blagor slovanskega ljudstva unetim rodoljubom. Resnici je, da se je Gabršček celo liberalcem pristudil v mestu in na deželi, seveda liberalcem, ki imajo še kaj čuta do lepega, blagega in plemenitega. Gabrščeka pozna dandanes na Goriškem vsak kot največjega sebič-nežs. G ibršček je tisti človek, čigar last sta lista „Soča‘ in „Primoreou. Ta dva lista že deset let širita po deželi ostudno pohujšanje, zdražbo, prepir in razpor. Da, pohujšanje, ki sta ga ta dva Gabr-ščakova lista naredila po deželi, se ne bo dalo nikoli več popolnoma zatreti. Ta dva lista že deset let zistematično na najpodlejši način blatita in zasramujeta slovenske duhovnike, ki so skoraj izključno izšli iz kmečkih hiš, slovenske dnhovnike, ki bo še vedno najunetejši in najpožrtvovalnejši rodoljubi. Oitudno blatenje in sramotenje slovenskih duhovnikov je v Gabrščekovi „Ssčiu doseglo tako višino, da so se sramovali sicer najzagrizenejši liberalci. A ne le duhovnike sta Gabrščekova lista „Soča* in „Primorec“ surovo žalila in blatila, ampak nešteto in neštetokrat sta se z isto surovostjo zaletavala v verske in cerkvene naredbe, da celo v nespremenljive verske resnice in božje zatone (zakrament sv. pokore, zakrament sv. zakona). Gibrščekora lista „S3ča“ in ^Primorec1* ata neštetokrat žalili z isto surovostjo verno slovensko kmečko ljudstvo in druge poštene može v mestu in na deželi.
In danes nastopa Gabršček kot kandidat za deželni zbor v slovenskih trgih Nemogoče je, da bi ga bili tržani sami postavili za kandidata. A naj bo, kakor hoče, dejitvo je, Gabršček kandidira v
slovenskih trgih. A\o slovenski trgi izvolijo Gibrščeka za poslanca, mn s tem dajo najčastnejšo zaupnico za njegovo delovanje, izrečejo javne odobritev vaeh „Sočinih“ ostudnosti in pobalinskih podlosti, dajo največjo zaušnico Blovenskim duhovnikom in najnižje zaničevanje slovenskemu kmečkemu in delavskemu ljudstvu. Slovenski tržani naj to dobro in temeljito premislijo I Ako izročijo poslansko čast GabršSeko, provzročijo neizbrisno sramoto slovenskemu ljudstvu na Goriškem I
Slovenski trgi, ki bi dali zaupnico enemu Gabrščeka, bi s tem pljunili naravnost v obraz vsema slovenskemu ljudstvu. Da, nepremostljiv prepad bi nastal med slovenskimi trgi in med obdajočim jih kmečkim ljudstvom. Naše zdravo kmečko ljudstvo je že dovoljkrat pokazalo, da ne mara Gibrščekove razdirajoče politike in njegovih listov. Volivci v slovenskih trgih naj torej dobro premislijo, koga izvolijo za poslanca, komn izrečejo zaupanje I Ako izmed toliko poštenih mož, izberejo ravno enega Gibrščeka za poslanca, bi bilo to znak razpora med trgi in ljudstvom. Ia vendar je v interesu trgov, da žive v lepi slogi z ljudstvom, ki nemara za Gabr-ščekovo politiko. Naj se ne boje nobenega terorizma, ampak naj volijo kandidata vaeh po neodvisnih tržanov, g. Leopolda Jonka, veleposestnika v Botcu. —
Agrarci in liberalci — združeni.
Agrarci so postavili sedaj iste kandidate ko liberalci. Agrarno-liberalni kandidatje za splošno skupino so: dr. Franko, Anton Križnič, župan v Kanalu in Lojze Štrekelj, za kmečke občine goriške okolice so pa postavili: Obljubka, Savnika in Špacapana iz Ozeljana. Te kandidate proglaša „Naš glas" za svoje; enako „Soča“. Razloček je le ta, da je „Soča“ prvotno postavila za kandidata dr. Dereanija, ki pa se je takoj odpo- j vedal. V četrtek so namestu Dereanija postavili znanega Križniča iz Kanala. Že iz ; tega, da so postavili liberalci in agrarci i skupne kandidate, je razvidno, da so vsi ena in ista stranka, le na vsaki strani drugače barvana. „Naš Glas“ se sicer zaklinja, da agrarci niso zvezani z liberalci. Naj govore, kar hočejo! Dejstvo pa je, da so vni "t/ra rili kandidatje, razun dr. Fran-kota, ki pa po svoji znani značajnosti še najbolj spada med nje, ne danen člani \ izvrševal n v tj a odbora liberalne j stranke.
Torej, ne uganjajte hinavstva in povejte ' naravnost, kar ste, ker hinavci se studijo poštenim ljudem;
Agrarci in »malikovalski denar".
„Naš Glas“ svari klerikalca pred malikovalskim denarjem tako-le: „Ker se bode pa narodni, to je brezverski, ma'i-kovalski denar, kakor doslej, pobiral potom deželnih naklad, ne bodo hotoli imeti gospodje (t. j. klerikalci) s tem denarjem nič opraviti*. Agrarci 1 Agrarci I Naš narod bode že poskrbel, da denar, ki ga on Bklada v gospodarske svrhe, ne pride v roke liberalnim agrarcem, ki bi ž njim reB slabo gospodarili. Lepe reči o agrarnem gospodarstvu se čaje iz Vrtojbe, domovaliiča agrarnega preroka. Najnovejši agrarni kandidat je vzet iz kanalskega županstva. Tudi o tamošnjem gospodarstvu z Bmalikovalskimu denarjem bi bilo zanimivo kaj več izvedeti. Vzorno gospodarijo agrarci pri gotovih svojih gospodarskih društvih, tako, da se bo narod pač premislil, predno izroči agrarnim gospodarjem deželno gospodarstvo.
Pa morda bomo govorili še jasnejše in takrat bo hudo za aekatere agrarce.
Agrarci in naše „malikovanje“.
Agrarci bo dobili zagovornike, kjer bi se nihče ne bil nadejal. Sr. Pismo, škof Mihnič, dr. Krek: vsi so zaščitniki agrarcev. Kdor ne^verjame, naj pogleda uvodni članek zadnjega „Našega Glasa 1“
Celi tisti članek je zbirka brez primerno zmedenih in hinavskih laži, ki smo jih komaj kdaj nahajali v najlibe-ralnejših listih. Prvo; „Narod nost jo ma 1 ikovanje !“ To geslo so dolgo podtikali liberalci vseh narodov krščanskim strankam vseh narodov. Naši liberalci očitajo slovenskim krščanskim strankam, da jim je narodnost malikovalstvo, isto delajo nemški liberalci proti nemškim krič. strankam. Ta fraza ne vleče več kakor je kdaj vlekla, zato so jo liberalci že popustili. Vzeli so jo zdaj ▼ rabo agrarci.
Agrarci, od Frankota do Mermolje! Kaj ste vendar tako velikega storili za
J
slovensko domovino, da Mahniča, Kreka, Gregorčiča kličete pred sodbo ter jih obsojate za brezdomovince ? Ali res mislite, da je naše IjudBtro tako „neraz-Bodna masa*, da vam bo tako grobo obrekovanje rerjelo. S. L. S. je 8 svojim delom dokazala svoje rodoljubje, ko agrarnih farbarjev še nikjer ni bilo.
0 plačanih agitatorjih.
„Naš glasu piše, da imamo mi po deželi plačane agitatorje, ki jim je vera deveta brigi, ampak se le za denar zaganjajo v agrarce, čeC, da so ti brezverci. — Tako piBarenje je podla laž, ki izvira iz enostavnega vzroka, prikriti to dejstvo na sebi.
Iz gotovega vira smo izvedi 1, da dobivajo nekateri agrarni govorniki p o
3	goldinarje plačila, da gredo ob nedeljah na shode govorit. — Ti plHčani agrarni agitatorji se potem za 3 forinte drznejo na shoda lagati, češ, da naša stranka ni nič storila za kmeta ; za 3 goldinarje kriče „kmet naj voli kmeta14 e isto navdušenostjo, kakor bi za 3 goldinarje na shodu liberalcev kričali .Proč s farji 1“
Nihče naj torej ne sede na besede takih plačanih agitatorjev. Zt 3 goldinarje se prodajo vsakemu.
Mermolja in duhovščina.
Mermolju duhovščina ni povieči, ker opozarja ljudstvo na hinavščino, ki jo agrarci uganjajo po deželi. Ne bodite vendar tako neumno preprosti, dragi Mermolja I Kaj vam res pride na kraj pameti, da boste s svojo agrarno pobarvano liberalno botego ie Kakšnega duhovnika premotili I Dahotšdina svari : ljudstvo, ne samo pred volkovi, ki prihajajo očitno kot taki, ampak še bolj ; pred onimi, ki se skušajo, kolikor gre, po ovčje odeti.
I)r. Franko in narodni mandati.
„Proč roke od mandatov, kajti narodna poseU so 1“ Tako kliče Fraakov „Glas“ nušim kandidatom. To bi bilo seveda jako važno za dr. Frankota, saj drugega ma tako ne mauika kot klerikalnih maudatov. Saj se dr. Franko še spominja, ko je nekemu gospoda našega vodstva izjavil, da za tri mandate naredi konec „agrarui komediji*.
Liberalni shod v Sovodnjah.
Za minolo nedeljo popoludne so sklicali liberalni agrarci na tiliein volivni shod v prostore sovodeujskega liberal-, nega trgovca Kodermaca. Vabila so delili jako oprezno. Poslušalcev, ki so šli večinoma iz radovednosti poslušat nekega goriškega dohtarja, katerega pa niso poznali, se je nabralo do 60 z ne-volivci vred. Da ni manjkalo zraven tudi vpokojenega sodnega adjunkta Pavletiča iz Gabrij, se razume. Goriški dohtar je seveda priporočal liberalno-agrarne kandidate, kateri edini so zmožni napraviti čudež, da se bo cedil med in mleko po Sovodnjah mesto sedanjih rek Soče in Ipave. Liberalni agrarci imajo malo iskati po Sovodnjah. Jih ni, pa jih ni, da bi verovali agrarno-liberalniin frazam.
„Shod“ v Št. Andrežu.
Vrtojbenski policaj v družbi s štan-drežkiin nadučiteljem g. Furlanijem sla sklicala shod sinoči ob 8. uri v prostore g. Petra Lutmana. Prostori so bili pripravljeni, pripravljen je bil tudi Mermo-lja, da spusti svojo navadno govoranco, vse je bilo pripravljeno, samo teli šmen-tanih poslušalcev ni hotelo biti od nikoder, da bi poslušali pridigo policaja. Kislega obraza se je držal Mermolja, in govoranca, katero ni mogel spustiti na poslušalce, ga je dušila. Fjaško popoln.
Cerovski kmetje Mermolju.
Pišejo nam iz Cerovega : Po na-kij u č bi nam je prišel v roke Marmoljev „Glas*, v katerem se vrtojbenski policaj zagovarja glede poročila o Fonovem shodu na Sovenci. Nismo aicer poklicani zagovorniki našega č. g. Ivančiča, a resnici na ljubo odgovarjamo Mermolja, da gosp. Ivančič ni prav nič agitiral sa shod, ne pred oltarjem, ne na drug način. Ako vaB resnica v oči bode, ne moremo pomagati. D* nas je bilo na Fonovem shodu nad 400 volivcev, je reanica in ravno to je bilo krivo, da se je vai shod tako ponesrečil, da vas je bilo r občinskem domu, kamor je zvabil 12 mož „rainister“ znuanjih in notranjih zadev Št. Ferjanskega županstva g. Ko-drin pod pretvezo, da bodo reševali občinske zadeve. Ti ao vam baje obljubili,
o čemur pa silno dvomimo, da bodo delali za vašo stranko. No, številke jasno govore, na kateri strani je zaapanje. ■Spoznali smo Vas in vašo stranko do golega. Postavili ste se za apostole mirn in sprave, vihteli ste palmovo vejico mirn in sprave v rokah, v srca pa ste gojili srd in smrt — klerikalcem. Postali ste apostoli razkola. Poznamo dobro tvojo stranko in tebe, Vanče I — Da tudi M e r m o 1 j a skrbi za ce-rovske kolone, nismo mislili. Pa pridite enkrat sem k nam nas podučit, da se kaj pomenimo. Samo kričanje, da naB ■klerikalci farbajo, nam nič ne pomaga in nas ne prepriča. Ztvzemite se za naše zahteve in vam bomo hvaležni I Mi se družimo s S. L S., ker vidimo v nji res delavnih, požrtovalnih rodoljubov za splošni ljudski blagor. O vaii stranki pa vemo, da vas je rodila hinavščina in da vas vzdržuje zvijpča. Zato v boj za .'Slovensko Ljudsko Stranko !
Glas kraškega kmeta trpina.
Mmikje po Goriiikem se prirejajo shodi; simo pri nas, na gorenjem Krasa se ne giblje nič. Le samo par bogatašev, ki imajo v svojih uzdah skoraj vse prebivalstvo, se posvetuje, koga dvigniti kvišku. Toda razni Kocjani in Muhe niso naši prijatelji. Žito pozor, kmetje! Ali veste, kakšen pomen ima deželni poslanec kakšne naloge in kakšno moč? Deželni zbor dela proračune, rešuje prošnje za podpore, sklepa o davkih, dela nove postave, razveljavlja stare. Kdo bo bolj skrbel za vaš blagor; ali morda ljudje, ki ne dopuste, da bi se mi reveži za en vinar izboljšali stanje? Sedaj ob volitvah vas vabijo: Le vsi skupaj držimo, soglasno volimo I Ko bi pa kje snovali kako posojilnico ali zadrugo, pa kriče: Le vsak za sel Le pomislite, da smo lani dobili novo postavo za volitve za državni zbor, letos za deželni zbor. la tudi za občinske zastope se mora pre-osnovati postava. Ali vam bodo taki poslanci preosnovali občinski volivni red, ki bi radi sami vse vladali v občini, ■kukor se godi pri nas? Torej kmetje, ne volite takih kandidatov, ki vam jib vsiljujejo bogatini, ker ti bodo zastopali le svojo koristi, ne pa koristi abogih. Kviška bratje !
Prijateljica revnega ljudstva pa je Slovenska Ljudska Stranka, zato dne 2. marca volite njene kandidate!
Volilni shod bratov Štrekljev v Kobljiglavi — popolnoma razbit.
V	nedeljo, 23 t. m. prišla sta iz Komna brata Štrekelj, da bi imela shod v Kobljiglavi v prostorih Karola Zega. — Državni poslanec Alojzij Štrekelj začne kar govoriti. Pripravljen pa je bil od S. L. S. protigovomik Maks Pipan, obč. •tajnik, in začel ogovarjati energično in krepko, da naj se voli predsednika, dru-gače ne more biti. S;ba je bila polna, pa ne Štrekljevih somišljenikov, ampak radovednih, liberalnemu učiteljstva ne naklonjenih inož. — Ker ni bilo predsednika in zato ne pravilnega shoda in le vsak smel govoriti in zabavljati po-jubno, praša M. Pipan Štreklja, zakaj smo dobili Kraševci samo 3000 kron podpore za seno, ko so na Goriškem dobili 18.000 K itd. Štreklja, govornika je vedno bolj upadal pogum ; ni mogel točno odgovarjati. Dajal je vedno bolj tihe ^registre* od sebe in naposled končal „diminu«udo“ in „morendo“. M. P. zakliče : Mi ta dva moža spoštujemo (znasta namreč trto cepiti na Kiparijo, na Berlandieri, na razne podlage, a najbolje na liberalni podlagi I Opazi poročevalec), a za poslanca jih nočemo. Mi imamo domačina že izbranega. Učiteljev nočemo. Kdor je za moj predlog, pridi za menoj! Vsi zborovalci zapuste sobo, kot bi trenil, ia g g. ponujajoča se kandidata— s t a o a ta ločiš to sama. Priče ne morajo poročati, ali sta še dalje v zrak govorila, ali meditirala svoj žalostni položaj. Ti presneta Kobjiglava, ki noč9š več biti liberalna I
V Križu
so imeli liberalci shod za svoje zaupnike. Govorili so trije učitelji, ki so pa tako neumno mlatili slamo, da so zborovalci nevoljni odhajali.
Ob istem času se je vršil sestanek volivcev-zaupnikov S. L. S. za mestno skupino, ki so sklenili delati na to, da bo izvoljen neodvisni kandidat Leopold o n k o, veleposestnik v Bovcu.
Jeremija na svojih razvalinah v Hovcu.
Goriški prerok Andrej Gabršček je v soboto zvečer v Bovcu lahko jokal nad razvalinami svoje slave. Imel je shod. Izpo-četka ga je poslušalo 36 ljudi, proti koncu jih je imel pa le še 6, tako da je bil siljen nehati, če ni hotel govoriti sebi in stenam. Oj, goriški Jeremija!
Laška ljudska šola v Podgori in kandidat Klančič.
Pod tem naslovom se „Naš Glas" v zadnji svoji Številki zaletava v našega kandidata za deželno poslanstvo, gospoda Antona Klančiča, očitaje mu, da mora šolski okraj goriške okolice vsled njegove nemarnosti vzdrževati italijansko ljudsko šolo ▼ Podgori. Zdi se nam, kakor bi se Don Kišot zaletaval v lepoto mlinskega kolesa. Kaj je neki zakrivil g. Klančič na tem, da je Šolska oblast na najvišji stopinji z ozirom na uradoma doznano število italijanskih šolo obiskujočih otrok odločila, da se j» morala v Podgori otvo-riti italijanska Sola? Občinski zastop je vse naredil, kar je bilo v njegovi moči, da bi se bil obranil take šole; okrajni šolski svet se je tadi krčevito branil, sprejeti jo t svojo apravo, — a vse to ni pomagalo nič; morala se je ustanoviti iz enakih razlogov, iz kakoršnih se je morala otvoriti v Ličniku vzlic strastnemu odpora občinskega zastopa — slovenska šola. Da bo nezavedni in neznačajni slovenski starši mnogo pripomogli v to, da se je ta Sola ojačila v Podgori, to je res; a tega ni kriv gosp. župan Klančič, niti ne občinski zastop pod- i gorske županije, kateri je v vsakem pogleda uzorno naroden, mariveč je tega kriva trma in narodna mlačnost tistih slovenskih atarišev, katerim ni bilo po volji, da se je novo šolsko poslopje zgradilo tani kjer se je in ki zaradi tega rajSi pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo, nego bi jih pošiljali v par korakov bolj oddaljeno slovensko. Ako bi bilo od viselo od g. Klančiča, bodite gotovi, bi se ne bila nikdar otrorila italijanska šola v slovenski Podgori, pa tadi otvor-jena bi se ne bila ohranila že 15 let; marveč bi bila že davno propala. Toda proti nerazumnosti in neznačajnosti se je zaman boriti. Sicer pa je vse to, kar smo pojasnili, prav dobro znano pa-tronom „ Našega Glasu11; a oni se zdaj neposredno pred volitvami samo ra to zaganjajo v gospoda Klančiča, da bi mo izpodkopali zasluženo zaupanje pri volitvah ter koga dragega potisniti na njegovo mesto. Zi to jim gre tem poštenjakom in nič drugega.
Ceste na Kanalskem.
Noben okraj naSe poknežene gro-fjvine ni glede svojih občil tako zanemarjen in zapuščen, kakor je kanalski. Državna cesta in železnica držita sicer po dolini ob Soči od enega okrajnega konca do dragega, pa sta goli prometni žili brez postranskih žilic, ki bi življenje dovajali obširni pokrajini na desnem in oni še obširnejši na levem bregu Soče. Celo rodovitno pogorje od Vrhovlja v okraja goriške okolice do Srednjega in naprej do meje tolminskega okraja nima nobene vozne ceste, ki bi posredovala zvezo med mnogobrojnimi po njem nasejanimi vasmi in selišči, pa tudi ne zveze med temi vasmi in dolino ob Idriji na državni meji, dočim bode imelo, ko se letos pomladi dokonča delo, edino cesto od Srednjega čez Kambreško do Ričinja držečo z gorskega hrbtišča v soško dolino.
In to pogorje je primeroma jako obljudeno, ravno ker je lepo obraščeno in rodovitno. To spričajejo goste naselbine v plavskem, anhovskem, ukanjskem, idrijskem in ajbakem katastra kakor: Zamedveje, Ložice, Goljevica, Kamnica, Ravne, Vrtača, Kobališče, Zarščina, Fe-leB, Švinki, Debenje, Zapotok, Velendol, Miščiki, Želinje, Uianje, Markiči, Bajti, Britof, Filiji, Strmec, Lovišče, L’g, Čolniča, Nekovo, Melinki, Grm, Kostanjevica, Ajba, Močilo, Podravna, Homarji, Podbreg, Travno, Brdo, Kambreško, Per-šeti, Kosi, Kras, Rog, Avško, Srednje, Preino, Dolina, Kolarji, Bizjaki, Vogrinec] Osojnica, Kuščarji, Dolgo. Vsega skopaj je nad 50 vaai in aeliič spadajočih pod
4	županije in 6 dahovnij ■ 4 ljudskimi šolami, 2 finančno-atražnima postajama, ogromen obieg z gozdi, travniki, njivami,
■	sadnim drevjem in trtami ohraščenih
zemljišč. Vse to ozemlje v neposredni dotiki z državno avstrijsko -italijansko mejo je skoro izločeno iz javnega prometa, ker nima do sedaj nobene druge varne zveze z soško dolino, nego ravnokar pretrgano, že omenjeno cesto s Srednjega do Ročinja. Pač sta se že pred leti začeli graditi cesti ob Idriji in od Vrhovlja proti Kobališču ; a delo se je že davno ustanovilo in se ne gane naprej, dasi je za izplačilo godnih že 10 letnih obrokov dotičnih dovoljenih državnih in deželnih prispevkov. Kar se je zgradilo, stoji zastonj, ne hasni nikomur ia se kvari od leta do leta haje, ker je nikdo ne vzdržuje.
Beneški sosedje onstran meje se posmehujejo našim obmejnim gorjanom, čež : „Vaša vlada je hotela kar naenkrat dve cesti zgraditi na meji, pa jej je še za eno zmanjkalo crenka. Le potrpite! Chi va piano va sano“. Naše ubogo ljudstvo pa, ki prestaja vsak dan neznosne nadležnosti in trpi veliko škodo radi carinskih naredb ta in onstran meje, se grize in zavidno gleda na obmejno italijansko ozemlje, katero je previdnost skrbne vlade že davno premrežila a pri-ležnimi cestami.
Na našem obmejnem pogorju živi marljivo, trezno, podjetno ljudstvo ; tu so jako hvaležna tla za raznovrstne panoge kmetijstva: za trtorejo, sadjerejo poljedelstvo, živinorejo, dani so tako reko 5 vsi pogoji, po katerih bi prebivalstvo lahko dospelo do trajnega blagostanja
— samo cest ni, po katerih bi lahko iz-vaiali svoje izborne pridelke kamor si bodi na trg in -ato hirajo obmejne kmetije tem bolj, ker jih tlači mora mejno-carinskih naredb.
Enako siromašno v prometnem oziru je pogorje na levem bregu S iča, fia katerem se razprostira obsežaa banjška planota obsegajoča na površini blizo
14.000	hektarjev štiri županije a 6 da-hovnijami in velikim številom raztresenih vasi in selišč. Tadi ta pokrajina je osamljena in malo da ne odtrgana od ostale dežele, s katero nima na nobeno stran varne, priležne zveze.
Gospodarske razmere so na tej planoti v obče jako žalostne, kmetije zadolžene, kmetovanje povsodi primitivno in nikjer ni videti, da bi se vzbujalo med ljudstvom kaj naprednega daha. Ia vse, kar bi se hotelo vkreniti za po-vzdigo kmetijstva in za zboljšanje gospodarskega stanja na tej planoti, bi malo ali nič ne hasnilo, dokler se mnogo-brojne naše in selišča ne spravijo v pri-ležno zvezo z železnico, z državno cesto in okrajnimi cestami, ki od vseh strani obdajajo to pokrajino; kajti, dokler ni možno spravljati kmetijskih pridelkov in obrtnijskih izdelkov po varnih potih v kupčijo, je zastonj truditi se za zboljšanje kmetijstva in cbrtnij.
Banjška planota ponuja vse pogoje za eno in drugo zboljšanje. Z asti je na njej ogromen obseg travnikov in v last razdeljenih pašnikov, ki bi pravilnejše oskrbovani redili lahko znamenito število mlečne in uprežne živine ter dali povod cvetoči mlekarski in sirarski obrti
— dočim je sedaj po Banjšicah najrevnejša živina in ni o mlekarstvu in sirarstva ne duha ne slaha. Sicer imajo zlasti v Batab, na Binjšicah, v Kala ia v Loma prav ugodne lege in dobra zemljišča za pridelovanje razne poljščine. Banjška pšenica velja v deželi za najtežjo ; banjško zelje, glavnata salata, semenski krompir so nn goriškem trga na jako dobrem glasu. Vse te knltnre bi se lahko zelo pomnožile in zboljšale, ako bi dobro cestne zveze olajšale izvažanje dotičnih pridelkov.
Tndi za razne domače obrtnije imajo Banjškarji in Lokovčani obče priznano spretnost n. pr. za izdeloranje kmečkih pletenih stolic, lesenih samokolnic, razne lesene kuhinjsL '> posode potem za razne kovinske posode, potem za razne kovinske izdelke kakor: nože, hritre, kose, krivce ali fovče i. dr. Vse te izdelke raznašajo sedaj navadno na hrbtu na razne aejmove in v mesto in imajo seveda le malo dobička od svojega dela.
Najpotrebniša prometna žila banjški planoti je cesta od okrajne ceste v Grgarja do Bat in od tam naprej skozi Banjšice-Kai do železniške postaje v Avčah, katera bi se iz Kala naprej potegnila tadi skozi Lom do Sv. Lucije. Za to cesto sta prizadeta cestna odbora kanalski in goriški že preskrbela načrt, na podlagi katerega znaša proračunjena potrebščina za zgradbo od Grgarja do Avč okroglih 380.000 kron. Za to delo je vlada
tudi že obljubila prispevek iz državnega zaloga in sicer 60 od sto skupne potrebščine, to je vsega skupaj 228.000 kron, seveda s pridržkom, da se ta vsota sprejme v državni proračun in da jo potrdi državni zbor.
Ker bi kanalski okraj vzlic znameniti državni podpori ne mogel ob Bvojih močeh založiti nepokrite potrebščine, podal je cestni odbor dobro utemeljeno prošnjo deželnemu odbora, da bi mn izprosili, če le mogoče, povikšanje državnega prispevka do 80 od sto in izdatno deželno podporo, izrazivši ob enem iskreno željo, da bi se mogla zgradba te tako najno potrebne ceste pričeti že v tekočem leta.
Di se aitreže tadi dragim prometnim potrebam cestnega okraja, je cestni odbor v svoji seji dne 26. oktobra I. 1 sklenil, da bo imajo zgraditi, oziroma preložiti in aravnati, pa zajedno med okrajne uvrstiti še naslednje c?ste : 1. Kanal-Čolnica-Marijacelj Britof iaČ >laica-Kostanjevica; 2. Sr. Jakob-Dabenje-Za-potok- Velendol do obmejne ceste ob IIriji; 3. Kinal Vrh Bite ia Vrh B laj-šice; 4. G srenje vas- Aihovo-P;ave do mosta oziroma do skladovne ceste ; &. Levpa Zavrh do nove C9ste Kal-Lom; 6. Ročinj-Kambreško.
Poleg teh ceit je spoznal cestni odbor, da je za uspešai razvoj gospodarskega, stanja kanalskega okraja neob-hodno potrebno, da se čimbrže zgradeše naslednje ceste: 1. Lshka Mrcinje-Avče;
2.	Podlešče-Podlaka-Fovški-Kal do čepo-vanske ceste; 3. Bale Sreto Podlaka do ravnokar navevedne ceste; 4. Vrhavč-Ilovica-Zabrdo-Krajc do otrajne ceste ;
&.	Podlaka skozi celo občino Lokavec v Lom do okrajne ceste; 6. Kal skor.i Lo-kovec v DjI nad Čepovanom ; 7. Deskle-Rataršče-Baske do nove okrajne ceste; 8. Avče Ljg- Vogeršček-Lom; 9. Postaja Plave-Zunedveje Vrtače do okrajne ceste pri Kobaiarju; 10. S )nik-Z*rščin»-Zapotok; 11. Girenjavas—Kivae do okrajne ceste po vrhu; 12. Lhanje Ž»-linje-Debeaje; 13. G irenjepolja - Golje-vica-Kamaica do vrha; 14. Ztpotok do Miščikov; 15. od Majde skozi Nakoro do Kostanjevice; 16. Ajba-Potravno-Mjčilo-Hamarji ; 17. Podravna-Kamberško ; 18. Kosi R jg-Kambreško; 19. Srednje-Pašao-Bizjaki-VolCe; 20. od državne ceste pod Djblarjem mimo Kolarjev na Jalje-Do-tino-Osredek Jalovec; 21. D oblar-Gjnuila; 22. iz Kotla-Brdo Barčarji-Peršeti; 23. Vrtača-Čeren do okrajae caste; 21. Dra-govioa do okrajne ceste; 25. Piave-Pa-Ijevo-Vodice-Biske do sklaiovne ceste ; 26 Plave-Zigora-Zagomila do Grgaraj. Izmed cest navedenih pod 7, 25 ia 26 bi cestni odbor sprejel med okrajne tisto, katera bi po Bodbi pristojnih obla-stev naj bolje ugajala splošnim prometnim in strategičnim namenom.
Glede zgraibe novega mosta pri Plaveh je izrazilo namestništvo z dopisom 29. jaauarja t. 1. štev. 26983|1I, da bode to napravo po svojih močeh rado-voljao pospešilo. Cistni odbor pa je za to, da se ta most zgradi od državne ceste čez Sočo pri Globaem aa zemljišča imenovanem na LeJincah, od koder bi se prišlo naravnost na železnično postajo v Plaveh. Sadanji moit ne ugaja ogromni večini prizadetega prebivalstva radi njegove oddaljenosti in neugodne lege. Taii bi ategail stati uovi most manje, kakor poprava starega.
Cestai odbor je z radostjo doznal, da se vojaški krogi živo zanimajo za zgradbo priležnih cest na Kanalskem, zlasti pa v obmejni pokrajini. Zato se je s posebno vlogo priporočil c. in kr. po-veljništvn 3. voja v Gradca, naj bi na merodajnem mestu zastavilo svojo veljavno besedo v to, da bi se nemudoma nadaljevala in dokončala že davno začeta dela na obmejnih cestah in da bi vlada z izdatnimi podpočami omogočila cestnemu odbora izvršitev ogromne naloge, katere se je lotil.
Vojno poveljništvo je odvrnilo a dopisom 12. decembra pr. I. štev. 3492 Pr. tako le: „Po prejetem obvestila c. kr. namestništva v Trata dovrši se baje cesta ob Idriji do Britofa leta 1911, ona od Vrhovlja do Kambreškega leta 1909. Pomladi 1. 1908 dogradi se casta od Ročinja čez Kambreško do Srednjega.
Radi končne zgradbe okrajne ceste Kanal-Avče do Sr. Lncije je vojao po-veljnistvo že ponovno potrkalo pri c. kr. namestništva ; torej se želje okraja strinjajo z onimi vojne uprave.
Kar se tiče zveznih občil med soiko in idrijsko dolino, bodi ta omenjeao, da je vojna uprava popustila svoječasno
■taliiče, po katerem bi ne smelo biti nobene sreze med oeato ob Idriji in ono po rrhn Kolorrata, marveč, da je vojno poveljništvo še le nedavno izrazilo željo namestništvu, naj bi cd avoje strani po epeševalo zgradbo zvez med obema navedenima cestama.
Zlasti za zvezo med Kanalom inMa-rijicrljem ae je vojno poveljništvo že ponovno potezalo pri c. kr. namestništvo, ker jej pripisuje posebno važnost.
Iz vsega tega je razvidno, da vojna oprava ne aairib ne stavi nobene zavire sgradbi zvezne ceste od Kanala mimo Marijacelja in Markičev do Britofa in one od Debenjega skozi Zapotok-Velendol do nove ceste ob Idriji, ampak da bode, kolikor se da, delala na to, da se čim-brže zgradita.
Naprava dobre vozne zveze od Kanala do Bat, oziroma do Banjšic odgovarja namenom vojne npravo prav tako, kakor projekt od Levpe do nameravane ceste Kal-Lom. dočim ima zveza na desnem bregn Soče od Kanala do mosta ▼ Plaveh tako dolgo neznaten pomen za vojne namene, dokler se ne zgradi most morda pri Anhovem ali Goranjem polja. Slednjič je omeniti, da se kaže potreba, zboljšati cesti s Kambreškega v Ročinj vhod v državno ceBtc.
Izmed vseh drrgih v vlogi cestnega odbora navedenih cest zanima se vojno poveljništvo posebno za tiste, katere drže iz soške doline do vrha Kolovrata1*.
Ta uradna izjava vojnega pove-Ijništva ie osvežila cestnemu odboru pogum, da se je takoj čvrsto lotil izvrše- i vanja svojih sklepov. Pred vsem mu je j preskrbeti potrebnih načrtov za zgoraj j označene ceste; najprej za one, ki se nameravajo povzdigniti med okrajne, potem polagoma za vse druge. In v tej nalogi tiči prva težava, katero mu je premagati. V deleži je namreč težko dobiti zasebnih inženirjev, katerim bi se lahko poverila ta dela z nekako gotovostjo, da potem obveljajo njihovi operati. Pristojna oblastva — deželni odbor in politični stavbeni uradi pa nimajo zadostnega tehničnega osobja na razpolago, da bi ga mogli in hoteli odrejati v prilog cestnim odborom. In vendar si ni mogel cestni odbor drugače pomagati, nego da se je obrnil do c. kr. vlade naj dovoli svojim inženirjem, da čimbrže napravijo potrebne načrte. Z ozirom na to, da so nameravane cestne zveze v obmejnem okraju državnega pomena in nujno potrebne, pričakovati je zanesljivo pot oljne rešitve. —
Poprečno precenjeni stavbni stroški I samo za nameravane okrajne ceste brez ' tistih, za katere je vlada že obljubila državne prispevke, bi znašali nad G00.000 kron; za vse druge potrebne ceste, pri-prosto zgrajene v navadni širini 3 me- > trov, pa oskrbljnene z ogibališči, bi tre- ! balo najmanje še enkrat toliko deuara. i To je seveda ogromen potrošek, o katerem niti misliti ni, da bi gmotno obnemogli okraj sam omagal, zlasti če se preudari, da so njegovi kontribuenti že sedaj obloženi.
V	tem okraju, katerega je cenitev pri zadnji uravnavi zemljarine hudo pritisnila, so namreč za leto 1908 naložene uaslednje doklade na državne izravne davke v odstotkih:
	2	C3	ra	ra	ra*
davčna občina	>Tvl V •o	!/) >o A O	c «/) (J	-C. ■r. &	l/i
Ajba	25	125	41	72	263
Anhovo	25	91	26	72	214
Plave	25	88	26	72	211
Ukanje	25	95	26	72	218
Avče	25	137	36	72	270
Banjšice	25	83	36	72	216
Bate	25	328	36	72	461
Deskle	25	72	26	72	195
Kal	25	188	36	72	321
Kanal	25	66	26	72	189
Bodrež	25	53	26	72	176
Gorenjavas	25	51	26	72	174
Idrija	25	55	26	72	178
Morsko	25	51	26	72	174
Vrh	26	56	26	72	179
Lokovec	25	100	36	72	233
Ročinj	25	107	49	72	346
Doblar	25	200	49	72	346
Povpr. dok.	25	83	30	72	210
Kakor je videti iz predstoječega razkaza, sta občini Gorenjavas in Morsko ajniže obloženi s skupno doklado 174 odst., občina Bate pa je najhuje obremenena z doklado 461 odst., kar je čez vse meje pretirana obložba. Pa tudi poprečna mera 210 odst. z ozirom na
obstoječe gmotne razmere moči ob-dačencev.
S	tem, da je cestni odbor naložil tistim občinam, v katerih se imajo letos graditi nove ceste, do 49 odst., vsem drugim pa 2b odstotno doklado, jih je pač najviše obremenil, kar je po svoji vesti mogel. Zraven tega pa je pripravljen, najeti pri deželni hipotečni banki do 100.000 kron posojila s pogojem, da se mu bode izplačeval ta denar sproti, kakor bodo dela napredovala in da se poravna dolg v 50 letnih obrokih po amortizaciji, rako da bode tudi prihodnji rod pomagal plačevati ceste, ki mu jih bode sedanji zgradil. To posojilo pa se zajme šele tedaj, kadar bode zagotovljena zadostna državna pomoč, da se lahko začnejo naj-potrebniše izmed nameravanih cestnih zgradb. Okraju, prizadetim občinam in prebivalstvu bi bilo seveda najbolje ustreženo, ako bi se napovedana pomožna akcija v prilog uašej deželi tako izvedla, da bi se cestnemu odboru odmerila in zagotovila zadostna skupna vsota za zgradbo vseh potrebnih okrajnih cest; vsem tistim občinam pa, katere bi se z veljavnimi sklepi obvezale, da tudi same kaj store bodisi z odstopom potrebnih zemljišč, ali z opravljanju robot v namen, da z lasmo požrtovalnostjo olajšajo stavbne stroške, da bi se tudi istočasno zagotovili potrebni državni prispevki in s tem omogočilo, da bi se obe prizadeti pokrajini v najkrajšem mogočem času oskrbeli s priležno cestno mrežo. Tako bi se posredno najhitreje doseglo zboljšanje gospodarskega položaja naših občin in našega ljudstva in takšna akcija bi ne bila samo pomožna, ampak bila bi v pravem pomenu besede odrešilna.
Toda pripustivši modri previdnosti ces. vlade, da izvede obljubljeno akcijo v prilog našej deželi po svojem naj-' boljšem spoznanji, pričakujemo zanesljivo, da oblagodari naš okraj, ki je ravno radi pomanjkanja varnih in priletnih občil gospodarsko najhuje propadel, z obilnim deležem državne podpore v označeno svrho, da sc dosedaj zanemarjene in pozabljene pokrajine odprejo javnemu prometu, da se posredno pospeši kmetijstvo in olajša razvoj obrtuij, da se povikša vrednost posestev in ojači njih davčna moč in kar je velikega pomena, da se povzdigne ugled države tu |na avstrijsko-italijauski meji in pospešijo iu zavarujejo tudi oni prevažni interesi, za katere se po vsej pravici zanima in poteza vojna uprava.
E. KI.
Zadnje poglavje o državni podpori za nabavo sena.
Pravzaprav poslanec Štrekelj ni zaslužil blamaže, ki mu jo je napravila „Soča* b svojo imenitno novico, da je vlada dovolila povišanje državne podpore za nabavo sena do zneska 140.000 kron. Njegova krivda obstoji edino v tem, da ni razumel pisma, ki mu ga je morda pisal finančni min. (odnosno kak drugi uradnik iz ministeratva). Poslanec Štrekelj, ki je sicer (po „Soči'*) ne samo najboljši, ampak Bplch „edini“ pravi ljudski zastopnik, je ob enem tako nedolžen gospod, da ne ve, kar je vsakemu znano — če se zanima za finance —, da finančno ministerstvo ne more nakazati podpore v letn 1908 za leto 1907. On ne ve, da, ako se podpora nakaže letos, je dovoljena za letos ne pa za lani in da je k večerna mogoče, da finančni minister dovoli drugemu ministru letos kredit, ampak že na račnn rednega kredita za prihod-nj e leto,
Mi tega ne zamerimo Štreklju, pač pa bi mu to morala zameriti „Soča“, ker je njen pristaš.
Kdo pa ima zaslugo, da se je ta vladna podpora dovolila?
Povedali smo že, da sta toliko minister za notranje zadeve, kolikor poljedelski minister, vkljub opetovanim obljubam, meseca novembra 1907 izjavila poslancu Fonu, da odklanjata vsakopomoč. V s 1 e d odločnega nasto pa poslanca Fona sklical je na to ministerski predsednik baron Ilcck na koiferenco miniBtre, ki so v tej reči prihajali v poštev, in tedaj seje sklenilo, da mora poljedelski minister zahtevati od finančnega ministra potrebnega denarja.
J e -1 i vedel poslanec Štrekelj za to posvetovanje ? J e -1 i bil morda on tam prisoten?
Poljedelski minister je takoj zahteval od namestništva novo poročilo, poslanec Fon pa se je oglasil pri namestnika v Trsta ravno na dan, ko je imelo to poročilo oditi na Dunaj.
Vedi poslanec Štrekelj, kaj je tistikrat Fon dosegel ?
Poslanec Fon je potem neumorno deloval, da bi se podpora čimprej nakazala in je zvedel konečno Sc iq. decembra iQOJ,&a se jo nakazal poljedelskemu ministru merek
145.000	kron.
Poslanec Štrekel pa je bil o tem obveščen par mesecev kasneje 1 *v To so gola dejstva.
F? Kfr je pa poslanec Fon previden mož, se ni zanašal, da pride ves ta denar k nam in za to tadi ni hotel razglasiti zneska dovoljene podpore. In da je imel popolnoma prav, kaže dejstvo, da poljedelski minister nakazal za Primorje samo 79.000 K. Nam bi se zdelo naravno, sko bi bila »Soča*1 povprašala poslanca Fona, kako je to, da je poljedelski minister pridržal skoraj polovico nakazane mu svote, toda »Soča* je tako neumna, ali pa tako slabo podučena, da jej tako priprosta stvar ni prišla na um I —
Kako bi pa bila »Seča** brnhals, ako bi bil Fen krma povedal, da je toliko denarja nakazanega, a da ga je tako malo prišlo v deželo. Križ božji I
Sicer pa je poslanec Fon ukrenil vse potrebno, da se podpora zviša.
Da podučimo nekoliko nSočo* jej izdamo, da ima dotični spis poljedelskega ministra številko 2433 iz leta 1908 in da je v finančnem miniaterstvu od 26. januarja 1908.
Nam gotovo ni prijetno, da se moramo bsviti še vrdno s to rečjo, ali prisiljeni imo bili dejstva pribit', ker „Soča“ ' ne n«h« kovati v nebo „zaBluge** poslanca Šlreklja glede te vladne podpore.
Danes >mo govorili zadnjo besedo, ker niruiro več časa, da bi BSoči“ od-govsijali. Ona ima vfdno zadnjo beaedo ktker btla, ki je še iz vode kazala škarje. Punctum I
Loterijske številke.
22. februarja.
Dunaj............... 10	81	46	25	82'
Gradec.............. 45	16	14	36	8
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovalšče nirnberškega in drobnega bagater tkanin, preje ln nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
aa krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
liha obuvala ta vse letaš čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih
in trgih ter na deželi.
fr
S
Lekarna ^
tristofoktti ? Gorici
\
C0004«
VIKTOR TOFFOLI
Q velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejih krajev.
Gorica, vla Teatro20, vla Semlnario 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 60 kr. lit. ,,	oljklno 52	„	,,	,,	bari	60	„	„
„	finejtt 56	„	„	„	lucca	70	„	,,
„	bolje 56	„	„	„	nlzza	80	„	„
„ '	dalm-.t. 56	„	„	„	najfln.	I	gl.	.,
„	Istrsko 56	„	„
Prave In edine žel. kapljice i mamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
, po jedno žličico (Varstvena mamka) popije _ Qkrepi
ielodec, storč, da ugine v kratkem času omotica in Si-4* votna linost (mrtvost). Te kap-Ijice tadi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. _
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
OC004400000
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob ’/« sila in od enega lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenkc družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdlče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Prosiva zahtevati 1 i s t k o I
P
pu.
O
O
SL
t
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC £ ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okeve, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Ktto ltrono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže ; potrdili najine nove anerlkmke blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
*
o
M
O
►v
B
o
0
O
0
s»
3
s*
o-
o
sl
Proiiva i&htev&ti liitkel
1 priloga »Prim. Listu" lit. 9 z dne 27.febr.1908.
Pomožna akcija za Primorsko.
Načelnik sedanje dunajske vla-je, ministerski predsednik baron Beck, je spoznal, da nekatere dežele na jugu so bile do zdaj tako zanemarjene, da jim ni mogoče pomagati z navadnimi sredstvi, katere vlada rabi v ta namen, ampak da treba začeti v njih prospeh pomožno akcijo.
Med te dežele šteje baron Beck tudi Primorsko, katero [kakor je sploh znano — skoro v 1'nobenem oziru ne more držati koraka z drugimi deželami, ker je preveč ubožno. V zadoščenje si moramo šteti, da se je našel državnik, ki je priznal to očitno resnico nasproti mnogim drugim, ki so mislili, da na Primorskem se cedita mleko in med po deželi. |
Ministerski predsednik je na- ! ročil, naj se sestavi komisi j a iz uradnikov deželne vlade in raznih ministerstev, ki naj sestavi program, po katerem naj bi se pomagalo Primorski v raznih kulturnih in gospodarskih panogah. Ta komisija deluje že dalje časa in je skoro pri koncu s svojim obširnim načrtom.
Predno se to delo sklene, hotela je vlada dati priliko zastopnikom primorske dežele, naj se izjavijo, kaj bi bilo sprejeti v program, ki se ima vršiti skozi mnogo let, po njihovem mnenju, ki so si je vstvarili po mnogoletni skušnji in po občevanju s svojimi volivci.
Dne 17. februarja je bila na Dunaju s e j a te komisije, h kateri so bili povabljeni tudi državni poslanci goriški, da izrazijo svoje želje in zahteve. V a b[i 1 u so se odzvali vsi vabljeni država i poslanci, ixv%emši poslanca za Kras, gospoda Alojzija ŠTREKIiJA.
Koristi in potrebe goričkega mesta je zastopal in povdarjal župan dr. M a r a n i, one gradiščanskega okraja — furlanskih in slovenskih občin — gospoda dr. Fai-d u 11 i in dr. H u g a 11 o, one slovenskega dela dežele pa poslanca Fon in dr. G r e-g o r č i č,
Fon.
Prvi je navajal potrebe goriš-kega mesta župan dr. Mara ni; med drugim je zahteval italijansko univerzo v Trstu in italijanske srednje šole v Gorici.
Za njim je dobil besedo poslanec Fon; zagovarjal je v prvi vrsti uravnavo Soče in Vipave in njunih pritoko\; zahteval je. da vlada preskrbi zdravo pitno vodo in napajališča na Krasu, po Brdih, in na banjški planoti, kjer je potreba naj veča, potem pa sploh, kjer se kaže potreba.
Priporočal je podržavljenje ceste od Bovca do Trente in podaljšanje te ceste od Loga vsaj do Dev. Marije; potem čimbrže uravnavo klancev med Serpenico in Trnovim in med Klužami in Logom, nadaljni razvoj cestne mreže na Tolminskem in Cerkljanskem; naglašal jc velike cestne potrebe na Kanalskem in po Brdih ter jih podrobno popisal in priporočal, naj se posebno že začeta cestna
dela čimprej dovršijo. Zagovarjal je slednjič, kar se tiče cest, zgradbo priležne ceste s trnovskega gozda do Šempasa in podržavljenje dorn-berško-braniške ceste do kranjske meje.
Opozarjal je na potrebo železniške zveze v Brdih, med Idrijo-Sv. Lucijo - Kobaridom - Italijo in med Kobaridom in Bovcem, eventuelno, dokler bi se železnice ne zgradile, vpeljavo parnih tramvajev po Brdih in automobila v Gorah.
Govornik je dalje poudarjal potrebo zboljšanja planinskih pašnikov na Bovškem in Tolminskem, povzdigo mlekarstva in sirarstva, ustanovitev mlekarskih šol in uzor-ne mlekarnice in sploh pospeševanja kmetijstva.
Odločno je zahteval od vlade, da se loti rešitve kolonskega vpra-1 sanja ter je razodel svoje mneuje, t kako bi se kolonom dalo pomagati brez škode dotičnih lastnikov.
Glede šolstva je zahteval takojšnje premeščenje kopenskega učiteljišča v Gorico, ustanovitev slovenske gimnazije in realke, korenito preosnovo na narodni podlagi ženskega učiteljišča in vadnic i v Gorici; ustanovitev slovenske ljudske šole v Gorici in izdatno državno podporo za slovensko ljudsko šolstvo na Goriškem; slovensko trgovsko in obrtno šolo v Gorici, potem strokovnih šol, kakor n. pr. šole za lesno obrt v ! Solkanu, v trnovski županiji, ko-šarsko v Sovodnjah itd.
Po govoru je g. posl. takoj izročil tozadevno spomenico vladi.
Dr. Gregorcih.
I)r. Gregorčič je imel daljši govor, iz katerega posnamemo sledeče :
„Ker je bil tovariš Fon tako prijazen“ rekel je govornik — „da je posegel tudi v moj volivni okraj ter navedel, kaj mu je ne-obhodno potrebno, smem biti v svojfh besedah k r a j š i; a nekoliko dostavkov in pojasnil moram vendar dodati. *
Kmečkemu prebivalstvu je treba najprej, da se mu zboljša grud a, na kateri in od katere živi. V ta namen treba najprej strogo ločiti, kaj je g o z d in kaj je z e m 1 j a, ki se da porabiti za pašo, travnik ali njivo. Tu treba 1 ozirati se na dejanske razmere, ki še dandanes veljajo, in ne na stare urbarje iz daljnih stoletij, v katerih je morda zaznamovana katera parcela kot rgozd“ ki že zdavna služi kot pašnik ali senožet. Staro ime ne sme odločevati, ampak sedanja uveljavljena resnica.
Dalje treba, da se vsako zemljišče vporabi za to, za kar je sposobno. Kadi tega ni opravičeno, da se prepoveduje kozo reja na takih zemljiščih, ki se ne dajo drugače porabiti, v občinah, ki so navezane na kozorejo in ki brez nje ne morejo živeti. Takih občin ni veliko, vendar so nekatere scela ali deloma, n. pr. Trenta, Soča, Kal - Koritnica, Žaga, Drežnica, Koritnica pri Grahovem in morda še katera. Iz onih krajev, kjer
koze pasejo, se ne da spraviti ne trava, ne stelja, ne drva, ne kaj drugega. Ali koze, ali pa nič.
Kmetu potrebni svet, bodisi za pašo, bodisi za drugo rabo, treba v a r o v a t i, da ne gre pod zlo. Zato treba urediti hudournike, ki razjedajo in odnašajo rodoviten svet v vedno večji meri.
Treba zasaditi gola rebra in neobrasten svet, da se ohrani zemlja in da svet prinaša sadu, ki se sme od njega zahtevati. Koliko rodovitne zemlje so odnesli Soča in njeni pritoki ? koliko pridelka bi dajale goličave in plazovi, ako bi bili zavarovani in obsajeni ali osejani!
Zemljišča, posebno pašnike in travnike, treba z b o 1 j š a v a t i, kamenje in grmovje se mora trebiti ; po možnosti treba svet gnojiti ; sejati se morajo trave in zelišča, ki so planšarstvu in kmetijstvu najbolj primerna. V to treba pouka in podpore, katero dati je poklicana država. Na Tolminskem je svet izredno pripraven za planšarstvo in vsakovrstno obdelovanje. Vlada je kriva, ako dežela ne napreduje.
Nekatere planine so brez studencev, brez vode, brez hlevov, brez primernih staj in stanu. Vlada mora planšarje opozarjati, da je to potrebno, in podpirati jih, da si vse to in primerno opravo omislijo.
Najboljša agrarna operacija i je razdelitev občinskih zemljišč. To priča mnogoletna skušnja v vsej deželi. Zato je obžalovanja vredno, da vlada ne predlaga več v Najvišjo sankcijo tozadevnih sklepov deželnega zbora in deželnega odbora goriškega, češ, da taki predlogi naj se prej izročijo v pretres deželnemu uradu za agrarne operacije, ki se ima še le ustanoviti. S tem se razdelitev zavlačuje in ni izključeno, da se v katerem slučaju podere delo, ki traja 5, 10 ali celo 20 let. Ako sta deželni zbor in deželni odbor razumelo svojo nalogo, predno se je sprožila misel o ustanovitvi dež. urada za agrarne operacije, razumeta menda tudi zdaj, in je popolno nepotrebno in neopravičeno čakati s sankcijo predloženih načrtov.
Kmečko prebivalstvo na Tolminskem je dovzetno za vsak koristni pouk in pravi napredek. To je pokazalo z ustanovitvijo raznih kmečkih zadrug in društev. Redko kje so mlekarske zadruge tako gosto posejane in tako uzorno upravljane, kakor na Tolminskem. Kmečke zadruge in . Katol. politično društvo v Bovcu* so prosile, da bi se v Bovcu. Volčah. Zatolminu, Cerknem ustanovile uzorne mlekarnice ali mlekarska šola; pa zastonj. Cerkno je imelo lanskega leta pettedenski mlekarski tečaj. To je vse. Cesarska vlada se poživlja, naj se ozira z bis-trejšim in prijaznejšim očesom na prošnje in zahteve ljudstva,
Mlekarske in sploh gosp o-d a r s k e z a d r u g e potrebujejo vladne podpore, ker same ob
sebi so prešibke, da bi si mogle oskrbeti, kar treba. V tem oziru je pa vlada mnogo, mnogo pre-nezaupna in prepočasna. Kmetijsko društvo v Cerknem je dobilo 5000 K podpore v petih letnih obrokih. Na nadaljno prošnjo pa še zdaj po 2, 3 letih ni dobilo odgovora. Predno Cerknu državna pomoč priteče, lahko društvu že vsa krv odteče, in potem je državna podpora prelca s n a.
Za ljudi in živino potrebna I je v zadostni množini z d r a v a vod a, za katero se naše ljudstvo mnogo trudi. Napravljajo se vodovodi, vodnjaki, napajališča, zbiralniki na levo in desno. Ali mno-. gokatero delo se ne prične ali se pričeto ustavi, ker ni državne podpore, ki se je obetala, od nobene strani, ker državni uradi nimajo časa, da bi načrte pregledali ter stavili svoje nasvete. Med tem vsa stvar zaspi ali pa zabredejo kmetje v dolgove, ako hočejo po vsej sili zase in za ljubo živino zadostne zdrave vode. Hitrost ni coprnija; ali državni uradi ne hlepijo po tem, da bi se jim hitrost očitala. In vendar je veliko na tem ležeče, da si država ohrani in množi zdravo in krepko kmečko ljudstvo.
Vodovodi se napravljajo tudi iz zdravstvenih ozirov, glej Podbrdo; ž njimi se družijo kanalizacije (Drežnica, Zatolmin) in odvajanje nepotrebne vode. Neobhodno potrebno je, da v vseh teh podjetjih država podpira in navdušuje svoje zveste državljane in zanesljive varuhe državnih mej.
Država naj pošlje svoje ljudi, ki bodo ljudstvo poučevali v vseh teh delih ; naj mu da svojih uradnikov za izdelavo načrtov in preudarkov ter naj mu podeli potrebnih podpor iz državnih sredstev v državno korist.
Deželni zakon je uvedel občinam dolžnost, da si nakupijo sposobnih bikov v potrebnem številu. To stane mnogo, in marsikatera občina ne more zadostiti postavi s svojimi sredstvi. V teh slučajih je neodhodno potrebno, da poseže država vmes ter da podeli potrebnim občinam primerno podporo za nakup občinskih bikov.
Na mnogih krajih na Tolminskem (in na Kanalskem) cvete domača obrt s čipkami, pletenim blagom in važnimi domačimi izdelki. Te naj država goji in podpira; naj poskuša, ali bi se ne dali uvesti motorji na vodo ali na veter za mline, žage in drugo. Na Kobariškem nameravajo začeti z izdelavo opeke iz cementa, ki se do zdaj uvaža iz Italije. Domače poskuse naj vlada podpira.
V	o d n a m o č, katere je o-bilo v deželi, daje povod, da se tu in tam spočne misel o kakem obrtnem podjetju: ali brez državne pomoči, ki je v začetku potrebna, take dobre misli navadno zaspijo. .Katol. politično društvo v Bovcu" je opetovano prosilo, naj bi se napravila v Bovcu državna strokovna šola za obde-
lovanje lesa; ali do zdaj niti odgovora ni dobilo.
Država sama namerava porabiti vodno silo gorenje Soče v nabavo elektrik e. Enak namen zasleduje neka privatna družba, pa z drugim načrtom. Načrt zasebne družbe ljudstvu bolje ustreza, nego vladni; a splošna je želja; naj ostane vodna moč, oziroma elektrika prihranjena državi in deželi, in naj se ne oddaja v tuje, zasebne roke. Vlada naj premeni in zboljša svoj načrt.
Ali to ne zadostuje, da se kmetu pomaga zboljšati njegova zemljišča, živino in njive. Treba, da ima tudi primernih cest in kolovozov, da svoje pridelke lahko spravi v denar. Tedaj še le ima veselje do dela in lahko govori o nekakem blagostanju. Najoddaljenejše vasi in sela morajo kolovozi vezati z državnimi in okrajnimi cestami, tedaj še le je mogoče popolno izkoriščati važne panoge kmetijstva.
V zadnjih desetletjih je vlada mnogo storila za državne ceste: ali še preostaja v tem pogledu marsikaj. Treba še odvzeti klance med Trnovim in Srpenico ter ozirati se pri tem na to, da Trnovo ne bo škode trpelo, ko mu gre zdaj cesta skozi vas. Pa tudi od Bovca naprej od K 1 u ž proti L o g u so potrebne poprave in premembe, ki bodo sicer drage, a se ne dajo odkladati.
Okrajna cesta iz Novca v Sočo in dalje do Baumbachove koče je v slabem stanu ter potrebuje podaljšanja do Sv. Marije v Trenti in dalje čez Mojstrov v Kranjskogoro, kamor naj bi peljal vsaj složen in varen kolovoz s potrebnimi izogibališči. Naprava in vzdržavanje teh cest bi mnogo stalo; vse bi morala država prevzeti v svoje roke. Trenti, najsi-romašnejši in najubožnejši občini bi bile vsakoletne poprave vir novih dohodkov, da ne bi jim tre-balo trumoma hoditi po svetu, kjer si iščejo vsakdanjega kruha za-se in za svojce.
Ob italijanski m e j i se trudijo okraji in občine za dobre ceste; pa ne morejo vsega zmagovati. Tu mora vlada vmes poseči in krepko podpreti podjetno ljudstvo. Ceste iz Kobarida po Kotu v Brigi n j in Loge do Sta-novišč onkraj Nediže, iz Idrskega na Livek in bližnje vasi, od kamenskih mlinov do Fonov, iz Volč v volčanske Kut e, iz Ušnika čez Kosmarico k Sv. Luciji, iz Kobarida v Drežnico, Magozd in Ravni, iz Ladrij na Libušnje, Vrsno in v Krn so več kot krajevnega in okrajnega pomena ter vredne, da obrača visoka vlada na nje vso svojo pozornost in jih krepko podpira pri napravi in pri vzdržavanju.
0 cesti na levem bregu Sočo od K o bari a skoz Ladri čez Kamno po deželi v Tolmin in k Sv. Luciji niti govoriti. Že to. da la cesta obstaja iz davnih časov in da jo ljudstvo rabi vsak čas, kaže njeno lokalno potrebo. Ali današnji državni položaj nasproti so-sodnemu kraljestvu stavlja to cesto v ospredje med drugimi cestami in zahteva brezpogojno, da se na Kamnem zveže z državno cesto na desnem bregu Soče z mostom, zn kateri se oglaša ljudstvo od nekdaj in za kateri sta se zavzela cestna odbora v Tolminu in Kobarida. Vlada
je že zagotovila svoj prispevek k temu delu za most in cesto; ali la prispevek ne zadostuje. Z ozirom na važnost te ceste in mostu in na veliki polrošek, ki zahteva vso lo delo. treba, da vlada izdatno zviša državno podporo za to podjetje, ker občine in okraja no bi mogli kriti stroškov, ki hi prišli na nje po sedanjem proračunu.
Okrajna cesta iz Tolmina čez	Lu bi n j	skoz	Podmelc, ozi-
roma z Bače čez Knežo in Grahovo do Podbrda ter dalje čez Pelrovobrd v Železnike na Kranjskem naj se podržavi ali pa naj ' daja država okraju zdatno lelno i ! podporo za vzdržavanje to ceste, ki je za krajevni promet in z ozirom J na celokupno državne koristi velikega	pomena.	Na	vsak	način pa
treba, da vlada, ki je izdelala cesto od Podbrda čoz Pelrovobrd do Železnikov, popravi nedostalke, ki so se vrinili	vsled	hitre	gradnje,
prodno to odda cestnima odboroma v nadaljno upravo.
Cerkljanski okraj potrebuje	posebno	zvezo s	sosednjo
Kranjsko in z bohinjsko železnico.
V prvem oziru pride v poštev cesta Cerkno-Novake-Kopačnica; v drugem oziru Cerimo-Bukovo-Iludajažna, kakor tudi Reka-Bukovo-1 ludajužna in druge. Tamašnji cestni odbor je i načrtal cestno mrežo, katero bi tre-balo v okraju izvršiti. Od vladinega sodelovanja je odvisno, da se to . č.rnpreje zgodi.
Sv. Lucija je naravno sre- | dišče, kjer se stekajo ceste in že- I leznice iz raznih krajev. Velikega pomena bi bila cesta, ki bi vezala C. e p o v a n -■Vrata - južno pobočje v idrijski dolini — s Sv. Lucijo, po kateri bi prišel trnovski gozd v dotiko s svetom z {onimi svojimi kraji, iz katerih do zdaj ni bilo mogoče izvažati gozdnih pri- ; delkov, tako da so ostajali nepo- | rabljeni brez vsake koristi. — Sv. Lucija potrebuje še cestne zveze z L o m o m, kamor je napravljen lep kolovoz, ki na enem težavnem mestu čaka še pridne, umetne roke, da bo mogel služiti svojemu namenu.
— Enako potrebna je cestna zveza čez Log in V o g r š č e k z Avčami, v kateri smeri je že nekaj poti in nekaj kolovoza na eni in na drugi strani. Vendar manjka na tej progi še nekoliko, posebno most čez Vogršček, kamor bi prihajal s hriba drug kolovoz iz Loma.
Šentviškogorska planota ima začelo že marsikatero cesto, ki veže posamezne vasi med sabo ali pa z državno in okrajno cesto v idrijski in baški dolini, pa skoro nobena ni dovršena in v takem stanu, kakor bi bilo želeti. Z razmeroma majhno državno podporo bi se vsa ta zapričela dela ! lahko srečno končala v veliko olajšavo ondašnjemu prometu in v vso-stransko korist ondašnjemu nadarjenemu in pridnemu ljudstvu.
S tem sem omenil le glavne ceste in poti v tolminskem okraju; potrebnih je pa še mnogo več, katerih no morem tu posamič našteti, katerim pa naj visoka vlada ne odreče svoje mogočne podpore, ko se prizadeti krogi za njo oglašajo. Karkoli da država na T o I m i n-skem v cestne namene, je dobro obrneno ; vsa taka glavnica je plo-donosno naložena, ter ne pomaga ljudstvu le takrat, ko ceste dela, ampak mu je obilno pomoč pri vseh njegovih nadaljnih naporih v kmetijskih in sploh gospodarskih ozirih.
Z vožnjimi cestami v ozki zvozi so železne c c s I e. Tolminski ; okraj se je skoro pol stoletja potegoval za predelsko železnico ; slednjič je dobil predlanskim bohinjsko železnico. Ali s tem ni pomagano I vsem zahtevam, katero stavi ta okraj na državo v prometnem oziru. Podaljšanje te železnice po stranski progi Sv. Lucija- Želin-Idrija je neobhodno potrebno, da pride cerkljanski okraj v neposredno zvezo s svetom in z boliinjsko železnnico. Enako potrebno je podaljšanje od Sv. Lucije skoz T o I m i n do Kobarida in dalje do Log a ali B o v c a. Začasno naj se uvede med Kobaridom in Logom vsaj promet z avtomobili. Deželni zbor goriški je že opotovano pokazal svoje zanimanje za te črte, kor je prosil za potrebno predkonccsijo in je odločil potrebne vsote za traziranje teli črt. Naravno je, da brez krepke državne pomoči se tako dolo ne ' more izvršiti.
Glede na uravnavo Soče in hudournikov tor izsuševanje močvirnatih tal zavrača govornik na interpelacijo, katero je v lom oziru vložil na cesarsko vlado v poslanski zbornici državnega zbora pred (5 ali 7 leti. V njej so podrobno navedene vse tozadevne potrebe v vsi deželi.
Soča dela mnogo škode že v gorenjem svojem toku v Trenti in Soči, dalje pri Čezsoškein Logu, na Žagi, med Kobaridom in Sv. Lucijo. Za uravnavo Soče na zadnjem mestu bili so prirejeni že načrti; a delo se ni izvršilo. Hudourniki Kamnini, šijak, Učeja. Boka, Malovaški potok, Banšica in drugi delajo mnogo škode in so nevarni; ali država ne stori potrebnih korakov, da bi se zagradili. In če začne katere korake, jih pa ne konča.
Za uravnavo Kamnice pri Volčah je bilo pred leti že vse ^pripravljeno; a vlada so je spomnila, da ako se uravna volčanska stran, pride v nevarnost Vrblje na levi strani Soče. Namesto, da bi oboje uredila, je pa še Kamnico zanemarila. —- Tolminski most je v nevarnosti, da Soča zbeži izpod njega v tolminsko gmajno in da ostane most brez vode. — Na Kamnem so se izvršila majhna brambena dela brez pravega pomena ; Soča in Volarje pa še dalje izpodjedata svet in odnašata rodovitno zemljo. — Enako se godi v 1 d r-s k e m in na nasprotni strani v Lad rih in Smastih. Vladni organi nimajo odprtih očij za razdirajočo moč Soče in njenih pritokov. — Šijak je bil že nekaj uravnan; zdaj preti nova nevarnost; delajo se zopet priprave za novo uravnavo; ali bati se je, da Šijak ne bo čakal, dokler bi kdo hotel, marveč da zasuje, kadar se mu zljubi, strugo ko-baridske Idrijce, preplovo kobaridsko Blato, zadnjo državno cesto med Kobaridom in Robičem ter prouzroči | mrzlične močvire, ki so so prej nahajali v lob krajih. — Nediža z Belim potokom in drugimi pritoki izpod Stola in z Mije razsajajo po kobaridskem Kotu ob italijanski meji ter odnašajo plodovito prst, ker ni nobenega, ki bi se pobrigal za blaginjo ljudstva, ker država obrača svojo skrb in svoje podpore drugam. — Malovaški potok v Dvoru pri Movcu je že nekatere krati nasul grušča in kamenja v hiše in hleve, mimo katerih vali svoje razburkane valove, ter preti, da ob prvi priliki prouzroči veliko
škodo. »Katol. politično društvo v Bovcu« se je opetovano zateklo do visoke vlade s prošnjo, da bi po. inagala sploh in posobe še glede na ta hudournik; pa do zdaj vse zastonj. —
Močvirje med Kobaridom, Idrskim in Slarimselom. kateremu pravijo domačini 131 a to, je sicer le doloma izsušeno, vendar že ta korak je imel prav dobre posledice v zdravstvenem in gospodarskem o-ziru. Neobhodno potrebno je, da se delo dovrši ter podvojijo dosedanji dobrodejni nasledki izsušenja. Tla so tam močvirna, ker je svet skoro popolno raven in visi le neznatno proti Soči, oziroma proti Nediži.
Ako hoče država v resnici pomagati tolminskemu o k r aj u, naj se ozira na tu izražene potrebo in želje.
V kulturnem in gospodarskem oziru treba še omeniti, da stroški, katere povzročuje ljudsko šol-| stvo, postajajo neznosni, ker za vso šolske potrebščine, stvarne in osebne, morajo skrbeti le okrajni šolski za-I logi, kateri — ako odštejemo nekaj prispevkov iz deželnega zaloga — smejo krili svojo potrebščino edino le z nakladami na izravne davke. Ako vlada noče, da obnemorejo naši okraji, treba, da jim država prispeva za stroške ljudskega šolstva.
Da bi dajala dežela še večje ; prispevke od sedanjih okranjim sol-: skim zalogom, je težko pričakovati.
Morebiti bi se lo zgodilo, ako bi 1 država odprla deželi nov vir dohodkov s toni, da bi jej prepuslila dobiranje državne užitnine, kar je po obstoječih zakonih mogoče, in kar bi doneslo deželi, kakor skušnja uči, lepih dohodkov.
Tudi premeščenjo slovenskega oddelka učiteljišča iz Kopra v Gorico bilo bi okrajem in posamezni-1 kom v gmotno in kulturno korist, ker vzdrževanje dijakov v Gorici je ceneje nego v Kopru in ker Gorica nudi mnogo več ugodnih okoliščin za vzgojo in izobražonje mladine nego mali, zapuščeni Koper.
Glede slovenskega vseučilišča se slovenski zastopniki z Goriškega strinjamo z zastopniki drugih slovenskih pokrajin ter smo ž njimi vred storili skupne korake v tej stvari in jih še storimo po potrobi.
Z ozirom na srednje šole v Gorici se popolno ujemam z gg. predgovornikoma, da naj se te šolo v zmislu opetovanih sklepov deželnega zbora goriškega preustrojijo tako, da bo materni jezik dijakov služil kot učni jezik naši domači mladini.
Ni mi treba posebe poudarjati, da glede na slovensko trgovsko šolo. katero nameravajo ustanovili v Gorici, zahtevam od visoke vlade ono naklonjenost in podporo, katero deli istotam italijanski šoli le vrste.
Strokovna šola za obdelovanje lesa je za slovenski del go-riško dežele neobhodno potrebna, naj jo že vlada ustanovi v Bovcu, Solkanu, ali katerem primernem kraju.
V tem zinislu in na ta način je drž. poslanec govoril tudi o potrebah v kanalskem okraju — naštevajoč posamič razne ceste, mostove in slične objekte, ter omenjajoč posebno domačo obrt, ter deloma tudi v go riške m in sežanskem okraju.
Kar je prvi dan z besedo poročal, je spravil drugi dan v obširno spomenico, k a-i ter o je vladi izročil.
Vemo, da lom korakom naših poslancev so sc pridružili s posebnimi spomenicami tudi nekateri o-.krajni zastopi.
Izjava.
Doznal sem, da nekateri gg, volivci agitirajo za to, da bi se pri bližnih deželnozborskih volitvah zopet volilo mene dežel, poslancem,
Dotičnim gospodom se za prijaznost in zaupanje iskreno zahvaljujem ; izjavljam pa, da ne kandidiram, in da bi tudi morebitne .izvolitve ne sprejel.
H. GRČA.
Politični pregled.
Tirolske deželnezborske volitve.
V kmečkih okrajih so zmagali skozinukozi kričanski sooialci s 26 mandati, V mestih so izvoljeni doidaj: Dr. Kathrein (konservativec) v Imata, dr. Pi-nalli (italijanski liberalec) v Rovereta, dr. W«lter (nemški naprednjak) v Bočna, dr. Mtyr (krčanski socialec) v Hallu, dr. ■Cappelietti (italijanska ljudska stranka) v Mezzolombardo, B.-llat (italijanski liberalec) v Levico, Greil in dr. Wenin (liberalca) v inomostn, dr. Stefenelli (italijanski liberalec) v Rivi, dr. Bertolim in dr. Kien (italijanska liberalca) v Tri-dentn. —
Poraz liberalnih Mladočohov.
Pri deželnozborskih volitvah za kmetske občine na češkem dno 20. t. m. je 62 poslancev definitivno izvoljenih; treba 17 ožjih volitev. OJ 62 mandatov imajo: češki liberalni agrarci 33; mla-dočehi 1; kat. ljudska stranka 1; samostojen agrarec 1 ; nemški naprednjaki 2; nemški agrarci 11; nemški radikalci 5; Schoaerijanci 2; nemška 1 nd. str. 2; samost, nacijonalci 2; avob. nac. agrarec 1 ; divjak 1.
Državni zbor.
Parlament začne najbrž svoje zase danje 17. marca.
Splošno starostno zavarovanje.
Vlada, kakor zaano, račnna, da bode splošno zavarovanje za Btarost in onemoglost, kar ae tiče prispevanja od strani delodajalcev in delojemavcev, stalo na leto 80—90 milijonov kron, dočim bi država morala 30—60 let prispevati po 100 milijonov. Krščanski sociale: zdaj zahtevajo, da se morajo zavarovati tadi obrtnisi ter mali in srednji kmetje. Vsled tega predloge o zavarovanja ne bo mo .goče tako bitro izdelati, kakor ae je iz-početka nameravalo.
Tobak.
Proračanski odsek je 18. in 19. t. m. dopoldne razpravljal o tobačnem pro računa. Dohodki za tekoče leto se pro račanavajo na 243,957.800, stroški na -92,766.400 kron, prebitek torej na 151,191.400 kron. Stroški so: Za opravo
4.600.000, za nakap tajega tobaka 30,260000; za nakap domačega tobaka
19.453.000, tovarniški stroški 34,530.000, nove zgradbe 1,200.000, za razstave
10.000, za prodajo tobaka 2,675.400 K. Tobačnih tovaren v Avstriji ja 29. Čiiti dohodek ae je lani zvišal za 4,097.000 kron. Poročevalec dr. Korošec je obširno razpravljal o različnih točkah te postave ter nazadnje predlaga resolucije v prilog tobačnega delavstva, paznikov in delovodij, sabalternih uradnikov ter tobačnih trufikantov.
Nasi — obsojen.
Proslnli bivši italijanski naačui minister Nanzio Nasi je bil obsojen na 11 mesecev 20 dni ječe in na izgabo državljanskih pravic za 4 leta in dva meseca. Njegov tajnik Lombardo pa je oproščen.
Steselj obsojen na smrt.
Vojno sodišče je obsodilo generala Steselja na smrt, ne da bi bilo izreklo da izgubi državljanske pravice. Generala Focku je prisojena kazen ukora. Generala <Reis in Smirnov sia bila oproščena. Sodišče bo za generala Steselja z ozirom na hrabro hranitev posadke v Port Arturju pod njegovim poveljstvom in z ozirom na njegovo osebno hrabrost predlagalo carju, da mu spremeni smrtno fcaien v desetletni trdnjavski tabor.
Baron Aehrenthal odstopi?
Med mnogimi ugibanji in verzijami, ki so se širile po listih o nasledkih napovedane železniške politike barona Ae-henthala, je bilo na prvem meBtu domnevanje, da Kakor žrtev Aehrenthalovega ekspozeja psde avstro-rusko sporazum Ijenje glede Balkana. A ljudje, ki so nekoliko poguraneji v kombiniranju in pro-rokovanja, so šli dalje in bo napovedovali polom vse sedanje evropnke konstelacije in so prorokovali povsem novo razvrščenje vlanti.
Vesti iz Budimpešte pa govore sedaj o neki tretji žrtvi, ki ne bo nikdo drugi, nego — baron A?hrenthal Bam. Padec našeg« ministra za unanje stvari je baje že odločena stvar. Listu „Neaes Wiener Journal" brzojavljajo namreč iz Budimpešte, da je bilo določeno, da bo v ogrsko-hrvatski zbornici predložena interpelacija o železnici v Sandžaka, a v odgovora na to interpelacijo bi se mini-sterski predsednik — tako je bilo dogovorjeno — izrekel za Aehrenthalov načrt. Ta interpelacija pa je izostala, ker se je položaj'Bpremenil tako, dabaron Ashren-thal mora odstopiti v najkrajšem času. Wekerle se ni hotel izrekati solidarnim z ministrom, ki je obsojen, da izgine.
Maroko.
Mohamed el Torres je v imena sultana in maghzena protestiral proti zavzetju Marchike. Nakazalo se je 30 tisoč pezet, da mehillai sultanova zopet osvoji Marchiko. — 16. in 17. se je polkovnik Taubin nspoino bojeval z domačini v Fdali. General d’ Amade je r nedeljo zasedel Settat, kjer je taborit na prostem. V pondeljek je prišlo do boja med njim in plemenom M’dakra. Podrobnosti še niso znane. — Muley Hafidovemu odposlancu, časnikarju Iljeutu, je izjavil francoski konzul v Casablanki, da Francozi Maley lUfida ne nameravajo napast, ker hočejo biti v boja med njim in sultanom nevtralni. Muley Haftd da je zgrešil, ko je proglasil „aveto vojsko*4 ter poslal plemenom Schanja vojaštva in topov.
Madžarske zahteve glede vojske.
Na občnem zboru klaba neodvisne stranke za šesti okraj je podčastni predsednik grtf Battby*ny govoril in izjavil med drngim, da je neodvisna stranka pripravljena nositi nova bremena za vojsko, ako se istodobno ustreže madžarskim narodnim željam, če bi dunajski dvor tega ne hotel storiti, bo imel rešiti vojna vprašanja prihodnji parlament, ki bo izvoljen temeljem splošne votivne pravice.
Iz raznih okrajev.
km Iz Pliskovice. — Zadnji četrtek zvečer sta imela tukaj pri županu kandidata Štrekelj-na klavern, res žalosten shod. Naznanila sta ga osebno, ko sta se peljala na volilni shod v Sežano, kjer je ljudstvo soglasno si izbralo kandidata-nadstrankarja, dr. Gregorina iz Trsta. Gotovo je bilo v Sežani večje soglasje, ko pa v Gorjanskem, kjer si je zures ljudstvo zbralo kandidata g. Oblaka, ki je pa odklonil.
Naš oče župan je poskrbel, da je naš prepokorni obč. sluga zbobnal kar mogoče velikv skupaj. Ker pravijo, da je treba župana slušati, zbralo se nas je ob Ave Mariji kakih 60 volivcev. Dvojna radovednost nas je vlekla k shodu; videti smo hoteli poslanca, pa tudi smo bili radovedni, kako se bodo skazali naši liberalni agrarci. Poslanec je otvoril zborovanje — predvsem sc je zahvalil svojim volilcem, nam pa je iz srca odpustil. Potem se je pa hvalil, kako neumorno deluje kot drž. poslanec — da porabi vsako priložnost, da kaj pridobi za svoj okraj; da je trkal pri raznih ministerstvih, večkrat na namestništvu. Potem je zabavljal čez deželni zbor, posebno odbor; kako da so naši poslanci zvezani z Italijani itd. Smejali smo se mu, ugovarjali umestno, razno smo ga povpraševali ter tako motili, da gotovo ni vsega povedal, kar je nameraval. Govoril je tudi njegov brat, učitelj o kmetijski izobrazbi, o šolah, o napredku; slednjič je prišel na poslanstvo, ki je veliko breme-butara. Med zborovanjem smo bili mi klerikalci prav živahni, nasprotno so pa bili naši liberalci z učiteljem vred vsi poparjeni, popolnoma tihi, kakor zaspani. Čudno se je zdelo to nam in kandidatoma, kakor da nimata nobenega pristaša med sabo. Oba kandidata sta konečno spre-
videla, da je bilo vse govorjenje in hvalisanje prav zastonj — sprevidela sta v svojo veliko žalost, da od državnozborskih volitev sem ni še padla in tudi ne bo naša klerikalna trdnjava. Trdni kot skala hočemo se držati naše slov. ljudske stranke ter volili bomo le od nje priporočeno može ze poslance. Edino ta stranka je zares kmetska, ki ima srce za kmeta, mu hoče in more pomagati !
V o 1 i 1 c i.
g Poroka. —Dne 24.1. m. ne je poročil g. Julij Savelli, c. kr. poštar v Šempasu z gospico Bernardko Ž i v i c z Vitovelj. Bilo srečno I
g Iz I)ornberp;a. V nedeljo 16. t. m. se je vršila v Dornberg u veselica „Slovenake čitalnice" ;v najlepšem redu, in v občo zadovoljnost nazočib. Predsednik je pozdravil v jedrnatih besedah gOBte ter povdarjal namen in stanje slov. Čitalnice. Nato je deklamirala 8 letna deklica »Svoji k svojim14 Uko precizno, da so se navzoči kar čudili. G jdba je zaigrala par komadov, nakar je deklamiral mali deček „Mt*di Slovenec*4 z leseno puško in sabljo v roki tako jako lepo, poslušalci kar strmeli. Tudi pevski mešani zbor {dornberški ni zaostal ; ampak je krasno zapel dve lepi pesmi „Pri Zibeli" in .Ženin kos14, za k r gre posebna pohvala g. pevovodju, ki 8e tako neumorno trudi za vBak nastop. Igralci so igrali tako kot bi bili vsak dan na odru, dasi so bili nekateri prvič. Z eno besedo : vse je bilo lepo in v največjem redu. Veselica Be je prav lepo vršila. Obširna dvorana pri Elinosti je bila polna do zadnjega kotička. Le tako naprej Dornberžani 1
Navzoči opazovalci.
a Požar. Iz Velikih Zabelj: V četrtek 13. t. m. je pogorelo Andreju Slejko in Emilu Troha skupno poslopje hlev in lopa. Zgorelo je več slame, listja, mnogo lesa, in rav&o gospodarsko orodje. Požar je bil strašan. [Sreča je, hvala Bogu, da ni bilo burje, ker drugače bilo bi lahko ob del vasi. Pridnim gasilcem gasilcem posrečilo se je obvarovati tik stoječe poslopje, in tako omejiti požar, za kar jim bodi srčna hvala za obilen trad. Ogenj je povzročila roka hudobnega človeku, kar se da sklepati iz tega, da je pričelo goreti na več mestih ob jednem, pol are potem, ko sta lastnika poslopja odšla k počitka. Isti dan se luč ni tam rabila. Orožniki vodijo praiskavo. Dal Bog, da bi se jim posrečilo pripeljati zlobneža v roke pravioi. Poslopje je bilo pred malim časom kupljeno, bilo je v slabem stana, da je ni zavarovalnica hotela zavarovati ne da bi bili prenovljeno in popravljeno. Škoda se coni povprečno ua 1600 kron.
a Vrčona na Beverjih glas sega že v deveto vas. — V ned. teden je bil pri njem že drugi shod, na katerega se je mešalo kakih 40 ljudi. Mrmoljeva preroška oblast ne velja. Ne le da ni vsak udeleženec prejšnjega shoda pripeljal s sabo še po dva tovariša, ampak pustil je še vsek po enega doma.
Vrčon je govoril o vsem mogočem, kar je bral v zvojih cajtengah, tako, da je bilo vse skup nič in mu je moral pomagati Terkuč, da je izpeljal svojo trudapolno govoranco. Govoril je celo o sleparijah ki so še prikrite in še niso prišle na dan, namreč o miloščini, katero deli „Mont“ skozi roke duhovnikov. Križki nadučitelj Medvešček je dal resnici čast in Vrčona čez nos, ter pravilno pojasnil miloščino od Monta. Sicer pa jc Medvešček zabavljal čez deželno gospodarstvo, ki deli vse dobrote Furlaniji, nam pa niti obč. cest nočejo sprejeti med skladovne. Neki modrijan izmed navzočih si je uzel Medveščekove besede tako k srcu, da je zaklical: „Pcr-mejduš, še tisto pot v Križ naj nam zaprejo, da ne bo mogel nobeden iz daljnega kraja v Križ.44 Medvešček se povsod kaže, da je mojster pretiravanja.
Učitelj Mermolja je zabavljal čez kandidate ljudske stranke. Posebno mu je na želodcu njegov nune Berbuč, ki mu je obljubil pomoč, da bo Mermolja sprejet v višo sadjarsko solo v Kloster-neuburg, pa jc snedel besedo. Kako bo tedaj pomagal kmetu, ko še lastnemn človeku ni pomagalf Brecelj je sin krojača doma iz Zapuž, drsal je veliko po šolah, 4 leta je v Gorici, se hodi ponujat po deželi, pa seveda za svoj žep. Ubozega Miha Zega možak Mrmolja pa nima niti za moža itd. itd. Kdor ne pozna liberalne domišljavosti in šle-
varstva naj bi poslušal Mrmoljeva zabavljanja; na kratko bi bili lahko rekli Ni ga moža v deželi ra/.vcn liberalnih učiteljev in največ je Mermolja; tako je, in Amen!
Konec vsega kokodakanja je bii ta, da Vrčona ne marajo za kandidata, Medvešček pa ni hotel sprejeti kandidature. O fikfakarstvo !
Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban
’ Gorica, JHagistratna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franho.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 9.
Hiši na prodaj
v Mirnu št. 262 na primernem kraju, prat solncu; hiša obstoji: 1 kuhinja, 2 sobi, 1 žitnica v podstrešju, 3 svinjski hlevi, 1 mali senik, dvorišče, vodnjak in vrt. Hiša je nova 6 let odkar je zidana. Kdor jo želi ogledati naj se obrne do Josipa Brumat v Mirnu it. i6t) ob nedeljah in praznikih od 12. do 2. ure popoldan blizu pokopališča.
Rojaki! kupujte narodni kolek ..Šolskega Doma".
m
Anton Breščak
Gorica,gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Odlikovana pekarija •/$ in sladčičarna
K. Draščik
y Gorici na Kornu
(v lastni hiši)
izvrSuje naročila vnakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina In likerjev na drobno ali v oris. buteljkah. Priporoča ne ul. občinstvu, ('ene juko nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Uprava »Primorskega Lista« v Setnetiiški ulici št. 16 prodaja
Narodni kolek1,
aa »Šolski Dom«.
V
Rafael Vuga
trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom
na drobno in debelo
v CiSorici na Kornu 6
priporoča preč. duhovnikom, preč. vodstvom samostanov, in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, Kavo, riž, sladkor, olje. petrolej, ječmen, sveče testenine, pšenično, siikovo, ajdovo in rženo moko, otrobi, oves, sirk, pšenico in ajdo, sol belo in rudečo, fižol, grah, krompir itd. po konkurenčnih cenah.
Kupuje poljske pridelke kakor: Krompir pšenico, rež, ajdo, fižol itd.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Nezaslišano po ceni!
■---- 600 hdmadov le za 1‘ZS fl. =
Kun krasno garant, dobro idočo precizijsko uro z pozlačeno verižico, 1 krasno pozlačeno kravatno iplo s ponarejenim briljantom ; 1 prstan v ognju poslačen s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame; 1 krasen obesek iz 150 krasnih orientalskih biserov, najmodernejši ženski lišp. 1 krasno garnituro, gumbe za manšete, ovratnike in naprsnike gar. 3% doublč zlato; 6 komadov lini h platnenih robcev, I elegantno pisalno opravo iz niklja v žep; krasno žepno ogledalce, 1 dobro dišeče milo, 1 f. dez. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in še 395 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stane le I '85 tl.
• Po povzetju pošlja trgovina II. SPINUAHN, Krakau št. 206 Če se naroči 2 zavoja, dodam še zastonj lep žepni nožiček z dvema reziloma. Pri več ko 5! paketih, dodam še vsakemu en tak noiiček.
Če vam ne ugaja, vam vrnem denar.
Edino naš rojak v Gorici, optikar
I. Primožič,
na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulice)
ima veliko zalogo optičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz ntkla, stekla iz kristala, v vseh številkah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji eeni,
Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom.
O O O O O
7
JiMODNil TISK9RN9"
::: fl Gorici, ulica Murini št. 9:::
je preskrbljena z povsem novimi ,j
8», X.l . „1 l.l n_i---------  J®}
dajoča oeia JESTfiSv*
• TISKA:
.Gorico* oo		oo ,Pr. list"
Vabila oooo ^	t	oooo Cenike
Brošure ooo	(	ooo Račune
Diplome oo		oo Vizitnice
Pobotnice o ^		o Rač.sklepe
Sprejemnice .		, . Jedilne liste
Plakate ooo JA/		ooo Etikete
itd. itd.		f® itd. itd.
A		m
* * *		* * *
Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvršitve v moderni In okusni obliki od navadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ............ nikake	konkurence	..........
oooooocco ooooccc ; o o o e
-*v.o
ANT. ČERNIGOJ
izdeluje:
Z a stavbe:
Vrata okna podnve stornicn pregrajo i. t. d.
/a hoIic :
Omaro postelje mize umivalnike ponočne omarice stolice i. t. d.
/a cerkve:
Altarje
klopi
prižnice pulti klečalnike i. t. d.
ZALOGA:
vsakovrstnih struparskih izdelkov kakor: nntr nlcbri-fcov. važtiv itd. Vsakovrstnih rozbumkih izdelkov, kakor: rimirjov, podporir i. d.
Stroji na električno gonilno silo.
V
I*****
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Sol. Doma“!
Ustanovljena tvrdka leta 1866
I. DRUFOKA - GORCA
centrala gosposka ulica 3, filijalka J^aStelj 3
Lastna strojarna na paro v Črničah. Zaloga vsakovrstnega usnja, kakor tudi čevljarskih potrebščin.
Odlikovana tvornica nadplatov. Glavni zalagatelj tišžila v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Jelefon SI, 62.
Ji****«
•NNMNHtHMNNM
ZAHVALA.
Za izkazano iskreno sočutje ob prebritki smrti našega preljublje-nega nepozabnega soproga, očeta in brata gospoda
IVANA MAKAROVIČ
posestnika in bivšega c. kr. poštarja v pokoju
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo preč. duhovščini, posebno domačemu gosp. vikarju za njegov trud in posebno skrb, ter gosp. župniku iz Podmelca. Dalje vsej odlični gospodi, znancem, prijateljem in sorodnikom ; sploh vsem, ki so blagosrčno prihiteli spremiti k zadnjemu počitku preblagega nam pokojnika.
Vsem kličemo iz dna srca: Rog povrni!
V Avčah, 25. februarja 1908.
ŽALUJOČI OSTALI.
Odlikovana
mizarska
delavnica s stroje-
— vim obratom —
(SORICA
- Tržaška ulica 18 -
Spomnite se
] na začetne črke „Prve kranjske tovarne testenin", ko zahtevate pašto, makarone itd. ter !	vztmite le one z napisom „Pekatete“. Te so izborne!
Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica.
*******
se oddajo
******
m
mm*
v Gorici v ulici Corso Verdi 32
v najlepšem kraju mesta
dva prostora za trgovino c/*«-Q
in sicer manjši koj, večji pa s 1. aprilom l. I. .leden leh prostorov bi bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Reflektanti rta te prostore se vab jo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na načelstvo »Centralne posojilnice«, ki je lastnica dotičnega poslopja.
V GORICI, 10. lebr. 1908.
Načelstvo »Centralne posojilnice"
v Gorici.
■
.